DECEMBER
1 P Eligij. Skof + 2_S_Bibijarm _
3	N 1. Adventna <ff
4	P Barbara, rlev. r. T Saba, opat
0 S Nikolaj
7	č Ambrož
8	P Spof. M. r>.
9	S Peter Kanizij
10	N 2. Adventna 9
11	P Damasus
12	T Otilija
13	S Lucija, dev.
14	č špiridijon
15	P Kristina +
16	S Evzebij
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST ® AMERIKI
&eslo: 'Za vero in narod — m pravico in resnico — od boja do emagej
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
C Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 236.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 12, 1939
LETNIK (VOL.) XLVIII.
« 99
Zborovanje Lige narodov, sklicano na zahtevo Finske, . sklepa o "kaznih" proti Rusiji. — Malo verjetno, da bi prišlo do ostrejšega nastopa. — Proti izključitvi so . male evropske države, pa tudi Anglija sama.
Ženeva, Švica. — Tukajšnje mesto je postalo še enkrat središče svetovnih diplomatskih aktivnosti, ko so se v njem zbrali zastopniki nekaj ducatov držav, poklicani od vodstva Lige narodov, da odločajo o korakih, ki se naj bi podvzeli proti sovjetski Rusiji. Zborovanje Lige narodov je bilo sklicano, kakor že po-ročano, na apel Finske, katera zahteva, da se proglasi Rusija kot napadalka in, da se na tej podlagi postopa proti njej po pravilih Lige.
Na ta način je prišla Liga narodov, o kateri se je smatralo, da je že mrtva, ponovno do malih znakov življenja. Kaj malo pa je verjetno, da bi imelo to življenje kak trajni obstoj. Liga namreč niti malo več ne predstavlja svetovnega mnenja, kajti, dasi je bila celi čas svojega obstoja bolj ali manj izključno pod kontrolo dveh zapadnih držav, Anglije in Francije, je ta kontrola še znatno bolj izrazita ob sedanjem zasedanju. V njej namreč ne sedi več nobena velesila, ki bi bila tema dvema državama očitno nasprotha: Nemčija in Japonska ste že pred leti izstopili, Rusija sama se zborovanja ne udeležuje, ker trdi, da se je sklicalo brez pravega povoda, češ, da je prava finska vlada, katera je bila upostavljena po ruskem vpadu na Finsko, v prijateljskih odnošajih s sov-jeti; Italiji pa je dvoletni odpovedni rok potekel zadnjo soboto in tako tudi ona ni več članica Lige.
Na zborovanju torej sede poleg Anglije in Francije le manjše evropske države ter razne države izven Evrope, zlasti iz južne Amerike. Pod takimi okoliščinami se razvidi, da je zborovanje docela pristransko in, da bodo podobni tudi njega sklepi. Bržkone pa kljub temu ne bo prišlo do ni-kakega ostrejšega koraka proti Rusiji. Značilno je namreč, da, čimbolj je kaka država oddaljena od Rusije, tem glasnejša je njena zahteva po ostrem nastopu proti tej. Tako na pr. južnoameriške države direktno zahtevajo, da se ima Rusija izključiti iz Lige, grozeč, da bodo v nasprotnem slučaju one same izstopile iz nje. Male evropske države, zlasti severne in jugovzhodne, pa se ne ogrevajo za nikake "kazni" proti sovjetom, še najmanj pa za to, da bi bili ti izključeni. Eden vzrokov za to, če ne celo glavni, je v tem, ker se boje, da bi si s tem ne nakopale sovraštva Rusije in z njo Nemčije in s tem spravile v nevarnost svoj obstoj.
Zdi pa se, da niti med Anglijo in Francijo ni enoglasne edinosti, kak korak naj se podvza-me. Glasovi iz Francije namreč zahtevajo, da se Rusija vrže iz Lige, dočim so v Angliji bolj oprezni. Boje se namreč, da bi se po izključitvi znala Rusija očitno postaviti na stran Nem-
VLADNI ODBOR ZASLIŠUJEJO
Odbor za del. odnošaje postavljen pred zasliševanje.
Washington, D. C. — Po
sebni kongresni odbor je pričel ta ponedeljek zasliševanje glede vladnega odbora za poravnavanje delavskih odnoša-jev, ki posluje po določilih Wagnerjevega delavskega zakona. Priprave za to zasliševanje so se vršile tri mesece in v njem se bo obravnavalo predvsem nesoglasje med tremi člani, ki sestavljajo delavski odbor, namreč, katera unija je upravičena do pravice za pogajanja v kakem podjetju.
-o--
CIO UNIJA PREPOVEDALA NEODOBRENE STAVKE
Pittsburgh, Pa. — Vodstvo CIO unije avtomobilskega de lavstva je koncem tedna poslalo lokalnim edinicam posebno pismo, v katerem je izreklo prepoved malih stavk, ki so jih edinice proglašale na svojo roko, brez odobritve o-srednjega odbora. Pri tem se je povdarjalo, da ima unijsko vodstvo odgovornost pred javnostjo in, da se s takimi ne-odobrenimi stavkami daje sovražnikom unije v roke orožje proti njej, češ, da nima unija nikake avtoritete in, da se ne ravna po sklenjenih sporazumih.
-o-
NEMCI BODO ZADETI NA OBČUTLJIVEM MESTU
Berlin, Nemčija. — Nemci se morajo zaradi vojne do skrajnosti omejevati pri živilih, toda doslej so imeli vsaj priliko,pozabiti to pomanjkanje pri vrčku dobrega piva Z novo odredbo, ki jo je izdala vlada zadnji teden, pa bodo pričeli občutiti vojno v vsej ostrosti. Odrejeno je namreč, da se bo pivovarnam nakazalo 500,000 ton manj | ječmena kakor doslej, s čimer bo postalo pivo precej plehko, kajti v njem se bo znižala vsebina ječmena od 12 na 10.3 odstotke. Prihranjeni ječmen se bo porabil za krmo in pa za kavino nadomestilo.
FINCI ŠLI ROJAKOM NA POMOČ
New York, N. Y. — Z neko švedsko ladjo se je zadnjo soboto odpeljala od tukaj 'kncina Fincev, ki ie -'tela nad sto mož. Odpravili so se v svojo domovino, da tamkaj stopijo v armado in se bore proti Rusiji.
OGRSKA SE UTRJUJE
Smatra se ogroženo ob svoji meji proti Rusiji.
Budepesta, Ogrska. —Poleg tega, da kažejo Ogri očitne simpatije Fincem v njih vojni proti Rusiji in,jih nazivajo svoje "severne bratrance", se pa istočasne* jasno zavedajo, da utegne tudi za nje nastopiti usodni tre-notek, namreč, da se bo Rusija, ko bo opravila s Finsko, obrnila proti njim in dalje proti Balkanu. V tej slutnji so se pričeli pripravljati, da se uprejo napadu, in grade z vso naglico utrdbe v Karpatih ob ruski meji; namreč v Ruteniji, ki je bila prej del Čehoslovaške. Istočasno^ pa se zavedajo tudi, da medtem, ko oni utrjujejo zadnja vrata, utegne pri sprednjih Nemčija vkorakati v njih državo.
-o-
RUSIJA ZANIKA GROŽNJE PROTI RUMUNIJI
Bukarešta, Romunija. — Uradna Rusija je v peteR po svojem tukajšnjem zastopniku sporočila r-umunski vladi, da članek, ki je bil zadnji teden priobčen v glasilu komunistične internacijonale, ne izraža stališča ruske vlade. V omenjenem članku se je, kakor je bilo poročano, svetovalo Rumuniji, naj sklene z Rusijo pakt za medsebojno obrambo. Kakor se je izrazil sovjetski zastopnik, se je v članku izrazilo le pisateljevo privatno mnenje in, da ruska vlada Smatra odnošaje z Ru-munijo kot prijateljske.
-o-
JAPONSKA BO NADAUE-VALA Z VOJNO
ZAHVALA PAPEŽU ZA ENCIKLIKE
Washington, D. C. — V imenu ameriških škofov in nadškofov se je zadnji teden poslala papežu Piju poslanica z izrazom zahvale za njegovi dve zadnji encikliki in ža njegov radio nagovor na katoliško univerzo.
Tokio, Japonska. — Da namerava tukajšnja vlada še podvojiti ostrost vojne proti Kitajski, se razvidi iz prora-čuna, ki ga je predložila zadnji petek. Skupni izdatki v proračunu so največji v zgodovini Japonske, namreč skoraj dve in pol miljardi dolarjev, in od tega je odločenega 65% za armado in mornarico.
PO KALSVETU
—	New York, N.Y. — Tukajšnji list Daily Mirror je zadnji teden v uvodnem članku izrazil mnenje, da je dozorel čas. ko bi lahko papež Pij napravil uspešen poziv za mir. Člankar je priporočal papežu ta korak, češ, da njegovim motivom vsi zaupajo.
—	Peking, Kitajska. — Ameriški film "Boy's Town," v katerem katoliški duhovnik igra glavno vlogo, je tako ganil nekega kitajskega dijaka, da je po končani predstavi šel takoj k nekemu duhovniku in izrazil željo, da postane katoličan.
—	Ooerammergau', Nemčija. — Pasijonskih iger,po katerih je t-a kraj postal znan po vsem krščanskem svetu in ki se vrše vsakih deset let, prihodnje leto ne bo. Zaradi vojne so za nedoločen čas odložene, namreč, dokler ne bo nastopil mir.
—	Jeruzalem, Palestina. — Po vsem svetu se bodo prihodnje tedne pošiljale karte z božičnimi voščili. Edino iz dežele, kjer se je obhajal prvi božič, teh kart ne bo. Vlada je namreč odredila, da1 se letos ne smejo pošiljati božične karte iz Palestine.
-o-
SAM SI NAREKOVAL KAZEN
Waukegan, 111. — 47 letni Jos. Cook, po poklicu brivec, se je zavedal, da ga je alkohol dobil tako pod kontrolo, da se ga ne more rešiti. Pretekli petek pa se mu je ponudila prilika, da doseže z okoliščinami, česar njegova, volja ni zmogla. Ta dan je bil namreč postavljen pred
NOVE DIVIZIJE NAFRONTI
Rusija poostrila vojno kampanjo proti Finski. — Proglasila blokado finskega obrežja.
Helsingfors, Finska. — Sov-ieti so bržkone izprevideli,da bodo imeli s Finsko znatno več težav,kakor so sprva pričakovali. Očividno je namreč, da so domnevali, da bodo zlahka obračunali s to malo državo in njeno polmilijonsko armado in zato niso poslali oroti njej svojih najboljših čet. Na ta način se da razlagati njih dosedanji neuspeh, ko nimajo še na nobeni fronti izkazovati nikakega znatnejšega napredka.
Zdi pa se, da so zadnje dni podvzeli resnejšo kampanjo. Poleg tega, da so blokirali celo finsko obrežje s svojimi bojnimi ladjami, se pa tudi poroča, da so poslali na glavna bojišča nove divizije vojaštva in njih napadi so se koncem, tedna poostrili zlasti na vzhodni fronti blizu polarnega kroga. Pri tem je njih namen očividno ta, da razpolovijo Finsko in odrežejo severni del od južnega glavnega stana.
Blokada obrežja je bila objavljena zadnji teden in Rusi so poslali svarilo nevtralnim državam, naj ne skušajo trgovati s Finsko, češ, da se bodo njih ladje s tem izpostavljale nevarnosti.
Iz mg m slavij e
Žalostne posledice prepira med fanti v Mihalovcih v sve-tinjski župniji, katerega žrtev je postal 26 letni dela* vec. — Zagonetni požigi v brežiški okolici. — Smrtna kosa in drugo iz domovine.
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
mestnega sodnika pod ob-dolžbo pijanstva, zaradi katere je bil aretiran dan prej. Obtoženec je pri tem sam predlagal kazen za se, namreč naj bi ga sodnik obsodil na štiri mesece zapora na državni farmi v Vandalia, češ, da bi ga v tem času utegnilo zapustiti hrepenenje po šnop-su. Sodnik je brez ugovora ugodil želji in poslal moža "zdravit" v Vandalijo.
PRED ODHODOM V ANTARKTIKO
čije tudi v vojaškem oziru, in začasno vsaj bi Anglija ne želela imeti Rusije za odkrito sovražnico. Sklepajoč iz vsega tega je verjetno, da bo Liga izrekla proti Rusiji le kak brezpomemben ukor; za izključitev se namreč potrebuje enoglasnost in ta se gotovo ne bo dosegla.
Admiral E. Byrd (v sredi), ko je obiskal prestolico Kube, Havana, na svojem potovanju proti južnemu tečaju. Okrog njega so razne vladne in vojaške kubanske osebnosti.
Žrtev prepira
Maribor, 11. nov. — V Mihalovcih, v svetinjski župniji se je odigral v četrtek ponoči dogodek, ki žalostno odmeva v vsej okolici. Ob pol 12 je bil ustreljen pred hišo posestnika Franca Novaka 26 letni delavec Avgust Iledžet. Strel iz 9 mm kaliberskega revolverja ga je zadel naravnost v srce ter je bil Iledžet pri "priči mrtev. O podrobnostih dogodka je znano samo sledeče": Omenjene noči so se nahajali pri posestniku Novaku domači sin 20 letni Franc ter dva njegova prijatelja 20 letni Jožef Prelog in 19 letni Ivan Žalar. Prepirali so se z Hed-žetom in njegovimi prijatelji, ki so stali zunaj hiše. Vrata na hiši so bila zaklenjena, pa že napol razbita. Očividno je bil med obema, skupinama kak spopad ter je Iledžet skušal s silo priti v hišo. Tedaj pa je domači sin odšel po samokres, ki ga je imel oče spravljenega v omari. Hotel je najprej sam ustreliti skozi vrata, pa ni imel zato koraj-že. Izročil je nato samokres Žalarju, ki je naglo dvakrat sprožil. Po drugem strelu se je začul od zunaj smrten krik, ko je bil Hedžet zadet v prsi teir mu je krogla prebila, srce. Prelog je potem vzel Žalarju orožje ter ga skril, da bi tako vzbudil videz, da so Hedžeta ustrelili njegovi prijatelji. Orožniki, ki so bili o uboju hitro obveščeni, pa so zadevo takoj pojasnili ter so vse tri fante, Žalarja, Preloga in Novaka aretirali ter jih odgnali na sodišče.
-o--
Dva nočna požiga
Dobova pri Brežicah, 8. nov. — Pred kratkim je neke noči začel goreti v Ločaih kozolec, last Jožefa Petrigoja. Zgradba je bila polna slame in sena. S kozolcem sta zgorela tudi čistilnik in mlatilnica. Zažgala je gotovo zlobna roka. Ko je bila streha v plamenih, so vojaki, ki so stražili železniški most, opazili, da je bežal od ognja neki človek proti njim. Neznanec pa se je, ko je 0pa7.il vojake, obrnil in pobegnil čez polje proti Hrvatski. Ljudstvo ne razume, kdo bi mogel biti požigalec, ker je gospodar miren in do ber človek. Zavarovan je bil kozolec samo za 1500 din in je škoda le delno poravnana. — Drugi požar je bil v sosednji vasi Mihalavcu na vseh svetnikov ponoči. Zgorela sta hiša in hlev, ki sta bila pod eno streho. Ogenj sta zapazila dva soseda. Pravita, da je začelo goreti na vrhu strehe. Lastnica te hiše Marija Hor-vatičeva je ubožna, ker ima le košček zemlje. Zdaj pa ji je pogorel tudi, ves živež. Če bi ne bila soseda okna razbi la in zbudila lastnico in njeno
hčer, bi bili ženski gotovo zgoreli. Ubogi ženski sta nujno potrebni pomoči, zlasti ker nista bili zavarovani. Prav 2 dni prej je bil pri ženskah zavarovalni agent in ju silil,naj se zavarujeta. Pa sta agenta odbili zaradi gmotnih ozirov. Ljudje sodijo, da je tudi to domačijo zažgala zlobna roka.
Št. Vid pri Stični
V naši župniji imamo nekaj oseb, ki so dosegle izredno visoko starost 90 let. V vasi Št. Pavel je meseca februarja obhajal 90 letnico Janez Žgur, (Ovničkov oče) ki je že odšel po svoje plačilo. — Meseca aprila je slavila 90. rojstni dan Frančiška Boldin, (Štojeva mati,) iz Zagorice, ki se še danes ponajša s tako trdnim zdravjem, da opravlja še vsa gospodinjska dela. — Na 90 letni jubilej se pripravlja France Grden, (Kožuhar-jev oče,) ki še vedno gospodari na svoji kmetiji. —Na Martinovo je dopolnila 90 let Marija Lavrin, (Roštanova malti,) ki je v skromnih razmerah,kot večina slovenskih mater, vzgojila šestero otrok, od katerih je sin France čevljarski mojster v Ameriki. -o--
Smrtna kosa
V Sv. Križu ob Krki je u'mrla Marija Kerinova, učiteljica v Trebnjem. — V celjski bolnici je umrla Antonija Godec iz Trnovelj pri Celju stal-ra 47 let. — V Ljubljani je umrla Antonija Keršič, zaseb-nica.
Zanimiv primer
V Požegi pri Framu je nekega večera Josipa! Taferner-ja ustavil zidar Rudolf Jakopin iz Požege in ga obdolžil da mu je ukradel kokoši, kar je ta odločno zanikal. Jakopin pa, ki je bil vinjen, mu je zagrozil, da če ne gre z njim, ga razseka s sekiro. Tako se je Taferner udal in Jakopin ga je doma čez noč zaprl v sobo. Šele drugi dan ga je izpustil, ko mu je Taferner obljubil 200 dinarjev, nakar je Taferner odšel k orožnikom in stvar naznanil.
"Požrešen" pes
Neki uradnik v Varaždinu je izgubil listnico z 2300 dinarji, kar je opazil šele ko je prišel domov. Odšel je takoj nazaj v gostilno, v kateri se je mudil, pa bi skoraj padel v nezavest, ko je opazil velikega lovskega psa, ki je ravno požiral njegovo listnico. Hitro mu jo je iztrgal izpod zob in tako je vendar še otel 800 dinarjev v ^bankovcih in polovico listnice.
Prireditve, ki so oglasnne V "Am. Slovencu" «o vedno u« »peine.
Stran 2
Amerikanski Slovenec
Gospodom v Londonu je pa vroče in kujejo se zopet načrti, kako likvidirati močno Rusijo. Taka je politika.

TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
fSmmtarse-st & wxua
UNITEO FEATURE SYNDICATE. Int.
Z rokama se je Tarzan oklenil leva okrog vratu in ga poskušal zadaviti V tem je D'Arnot sprožil na leoparda da se je nirtev zgrudil po tleli. Najra-je bi'bil posvetil tudi levu, toda'ni se upal, kajti s tem bi bil prav gotovp za del tudi Tarzana, ki se je trdno oklepal divjajoče zverine.
Torek, 12. decembra 1939
-g
Dogodki
med Slovenci po [Ameriki
Slovenski božični radio program v New Yorku
New York, N. Y. — V torek 19. decembra 'bo na radio postaji WJZ — BLUE NETWORK, ki je ena največjih radio postaj v Združenih državah, slovenski radio program in sicer od 5:15 pai do 5:30 popoldne. Takrat bo pel božične pesmi Slovenski mešani zbor iz New Yorka pod vodstvom Mr. Jerry-a Kopriv-šeka-a. Natančneje bo še pozneje poročano.
Dopisi Važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo waj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —. Na dopise brez podpisa se np ozira. — Rokopisov uredništvo ne Vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto __________________$5.00
Za pol leta *__________________2.50
Za četrt leta _____________________1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ____________„$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta _______________„_ 1.75
Posalnezftla številka ___________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cerniak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____________________________________$5.00
For balf a year _____________________ £.50
For three months _________________1*50
Chicago, CanadA and Europe:
For one year „
For half a year...........................3.<)0
For three months ■■■■-...-............. 1.75
Single copy____________________;,... 8c
J. M. Trunk:
Preseljevanja
Zgodovina Evrope pozna dobo "preseljevanja narodov". Pravih vzrokov tega preseljevanja nihče ne more dognati. Vse je nekako tiščalo od seveda proti jugu in zapadu. Ti "narodi" pa niso bili mnogoštevilni, kvečemu so šteli nekaj tisočev. Preseljevanje in pomikanje se je vršilo le počasi, sunkoma, vzelo mnogo let. Kar je morda pri tem glavno, ni ravno manjkalo prostora. Še v 12. stoletju je bila na Gorenjskem od Kranja naprej edina Radovljica, mala vasica, vse drugo je bilo prazno. Morda je narod pritiskal na narod, od zadaj, ampak ta pritisk ni bil vedno le nasilen, večinoma so narodi sami tiščali naprej, se preseljevali bolj prostovoljno, svobodno, gnani od lastne želje iti kam drugam.
V novejši dobi poznamo drugo ali drugačno preseljevanje. Odhocl milijonov iz Evrope v Ameriko. Morda so razmere nekako silile, ampak nihče ni nasilno silil, dasi so se na Slovenskem praznile cele vasi.
Značilen pojav se je prikazal po grško-turški vojski. Grki so zasanjali o grških posestvih v Mali Aziji, ampak Turk še ni bil mrtev in je temeljito naklestil Grke. Posledica je bila, da so odšli Grki iz Azije, in Turki iz Tesali je, Macedonije v Azijo. Čital sem o veliki mizeriji vsaj pri Grkih. Turki ali muslimani so odšli več ali manj prostovoljno, kar je povsem nekaj čisto drugačnega. Prav v zadnjem času je bil govor, da iz jugoslovanske Macedonije misli oditi svobodno do 200 tisoč muslimanov v Turčijo, prostovoljno mislijo na — preseljevanje.
Lahi so nekaj začeli pritiskati na Tirolce. Pisalo se je> zdaj je utihnilo. Ako bi nemški Tirolci morali oditi, bi bilo pač le grdo nasilje, huda krivica, ker bi morali rodovi zapustiti sto ih tisočletne domove svojih očetov. "Hišica očetova — zdaj se ločiti morava ..." še svobodna ločitev je grenka.
Nove homatije so se komaj pričele, pa imamo — preseljevanja. Ivo je Stalin pritisnil na Baltik, je Hitler poslal kar ladje za baltiške Nemce. Ali so jih silile baltiške države, ali Stalin? Izgleda, da jih je silil nekako Hitler sam, in čital sem, da so glasno jokali. Umevno. Nov dom se ne uredi kar čez noč in če je zadi tudi — Hitler, vsa država. Nemčija sama je prenapolnjena, kričijo o "Le-bensraumu", in kričijo, da ni prostora, pa dumpajo tja kar tisoče. Kam? Kjer je vse že izrabljeno, in tako je med Nemci samimi; tja nihče ne more, prostora bodo morali narediti — Slovani. Iz krajev, katere je zasedel Stalin, je menda odšlo do 50 tisoč Nemcev. Kam? Le v slovanske kraje v novem "rajhu" morejo, in Slovani bodo morali ob steno, ali na cesto.
Pa govorijo, da bodo "izselili" Nemce še iz Ogrske, Iiumunije, Jugoslavije. In novi rajh se je komaj pričel, vse je Šele od včeraj, in rajh je v borbi z Anglijo. Ali ni tako — preseljevanje naravnost — norost? Trdim, da je še več ko norost razgrete nacionalne fantasterije, naravnost zločin je za preseljene Nemce same in še večji zločin za odseljene, in tu se godi zločin nad Slovani.
Ampak, kako naj se postavi takim norcem glavo na pravo mesto, in kdo naj jo postavi?
Da sta se Rusija in Italija borile na strani zaveznikov med svetovno vojno so gospodje v Londonu obljubili Italiji, kakor znano vse Primorje z vso Dalmacijo vred. Ruski carski vladi pa so obljubili Carigrad, ter nekako mešano mednarodno kontrolo nad Dardanelami. Ampak pregovor pravi; obljubiti in dati je preveč. Kako se te obljube znebit? Gospodje v Londonu so to rešili v škodo Slovanov. Kako?
Pravijo, da tistih ni več med živimi, ki so zasnovali načrt, da sp poslali židovske revolucionarje ala Trocki in druge v Rusijo in jih financirali, da so uspeli s svojimi načrti. Ko je padla ruska carska vlada, je z njo padla tudi obljuba glede Carigrada in Dardanel. Zdaj po četrtsto-letju so jim pa fantički iz Abrahamovega rodu zrastli čez glavo in pobirajo isto, kar je zgubila carska vlada nazaj.
AMERIKANSKI SLOVENEC
ga zdravja, kot ga želimo tudi vsem ostalim bolnikom. — Dne 14. novembra je večletnega tajnika driištva sv. Alojzija št. 161 v Gilbert, Minn., Mihaela Sameja, zadela težka družinska nesreča. Po dolgi in mučni bolezni na ledvicah, je večkrat previdena s sv. zakramenti v Gospodu za vedno zatisnila svoje oči njegova soproga Neža Sameja v starosti 46 let. Pokojna je bila doma iz Podboršta pri Sv. Petru, fara Komenda pri Kamniku. Poleg žalujočega moža zapušča tri sinove in dve hčeri, katerih ena, Mrs, Arthur Colombo je sedaj pri očetu, mlajša je pa Frances. Sin Michael, Jr. služi v ameriški armadi, Edvard obiskuje univerzo države Minnesota, Rudolph je pa doma. Poleg omenjenih žalujejo za njo še tri sestre Mtris. Mary Peteniel na Gilbertu, Mrs. Frank Krall v New Duluth in Mrs. Frank Stritar v Clevelandu, O. Pokojna je/spadala k društvu Malrije Po'magaj šft. 196 KSKJ. Poleg tega je spadala še k dvema drugima organizacijama. Tukaj v Ameriki je živela 26 let. Pogreb pokojne se je vršil 18. novembra iz hiše žalosti ob 9 uri v cerkev sv. Jožefa, kjer je bila peta sv. maša, ki jo je daroval naš g. kaplan Rev. Elija Kann, govor je pa imel naš g. župnik Rev. F. Schweiger. — Pokojna Neža Sameja je bila zelo cenjena med tukajšnjimi fara-ni kar je zlasti pričal njen pogreb. Cerkev je bila polna vernega ljudstva. Pa tudi številne darovane maše izpričujejo njeno priljubljenost, katerih je dobila okolu 70. Mnogo je bilo tudi krasnih cvetic. Bila je tiha, skromna žena in skrbna mati svojim otrokom, ki ni hodila v gledališča, njena pot je bila v cerkev pred oltar. Društvene sosestre so ji lepo izkazale zadnjo čast. Naj počiva v miru in naj ji sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje.
Vreme pa imamo to jesen jako lepo. Dne 28. oktobra je zapadel sneg, pa je kmalu skopnel, sedaj pa imamo toplo in brez snega. Druga leta smo v tem času imeli že vse polno snega.
Ravno sem mislil končati ta dopis, pa izvem žalostno vest. Mladi fant A. Stanislav Povh je šel spat k sosedu v sobo, ki je od zunaj. Ne ve se, ali je cigarete kadil, ali kaj, ampak ko je šla soseda v ponedeljek dopoldne v omenjeno sobo, ga je našla mrtvega, zadušenega od dima. Pogreb je bil s sv. mašo 29. novembra' ob 9 uri. Za njim žalujejo starši,bratje, sestre in drugi, ki so ga poznali. Bog mu daj večni mir in pokoj. — Rad bi že skon-čal tal dopis, pa zopet izvem novico, da sta 29. novembra stopila pred oltar Matere božje v West Allisu, Wis., ter si obljubila dosmrtno zakonsko zvestobo naša znanka Kristina Kolar z ženinom Antonom Bever, ki je doma iz westalli-ške fare. Naj bi jima bila pota zakonskega življenja gladka in posejana v največji meri s cvetjem, srečo in božjim
Nov grob
Pueblo, Colo. —Nagle smrti je tukaj umrl pri delu rojak Peter Miklavc, v starosti 45 J let. Doma je bil iz Grahovega pri Sežani na Krasu. Zapušča J f ženo, sina in hčer.
Poroka
Sheboygan, Wis. — V tukajšnji slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda sta se pred kratkim poročila Miss Doniel-le M. Kakez z Center Ave. z g Mr. Milanom Loerschom z No. 9th Street.
Milwauske vesti
Milwaukee, Wis. — Ameri- ' ško državljanstvo je bilo te dni podeljeno osmim Jugoslovanom in Jugoslovankam,med katerimi je več naših Slovencev. — V kegljanju sta se prav dobro postavila rojaka Ro'man Blasic, ki je v kegljar-ski tekmi za mesto Milwaukee dosegel 695 točk, takoj za njim je pa bil rojak Victor Frangesh s 655 točkami. — Srčni napaki je podlegel koroški rojak Jos. Šega, v starosti 76 let. Doma je bil iz Ziljske doline in je prišel v Ameriko pred 37 leti. — Dalje je umrl Štefan R a user, tudi koroški rojak, v starosti 48 let. Doma je bil iz Hermagore. Oba zapuščata soproge, v starem : -kraju pa sorodnike. — Za poškodbami v avtni nesreči jo podlegla te dni Mary Vitkov- ji ski, rojena Plrek, stara 27 let. Rojena je bila! v Graton, Wis. in zapušča moža in dva majhna otroka, mater, dva brata in dv^ sestri.
Nov grob v La Salle
L al Salle, 111. — Tu je pre- ji minul dne 5. dec. rojak John Pelko, rodom z Dolenjske bli-zu Bele cerkve. Bolan je bil skoro leto dni. Zapušča žalu- ":; jočo soprogo in 4 hčere. Bil je zvest faran slovenske žup- i ni je sv. Roka in zvest dolgoleten naročnik 'Am. Slovenca.' Žalujočim naše sožaljje, ' pokojniku pa R. I. P,
-o--
Rojenice Cleveland, O. — Pri druži- ; ni Mr. in Mrs. William Jeraj na Prosser Avenue so se oglasile prijazne [vile rojenice in jim prinesle v dar krepkega sinka, katerega so se prav razveselili. Mlada mati je hčerka družine Martin Snider
blagoslovom.
Prejel sem stenske koledarje Amer. Slovenca. Kdor sam pošlje naročnino Amer. Slovencu, prosim, naj pride k meni in ga bo dobil. — Želim še vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Frank Ulčar
RAZNO
I<6 je lev skočil da napade Tarzana, ki sc mu je takorekoč sam nastavil, se je Tarzan naglo nagnil na stran, se obrnil in že je bil krvoločnemu levu na hrbtu. Njegove noge so se zverina oklenile kot jeklene klešče in naj je lev še tako otresal in skakal, se ga ni mogel otresti.
K6 je Tarzan videl da je lev že dovolj utrujen, je z eno roko popustil, dočim se ga je z nogama in drugo roko še vedno trdno oklepal- Prijel je za ostro bodalce in kmalu se je lev zgrudit na tla. "Bravo mčm ami Tarzan," je vpil D'Arnot. "Zopet si napravil nekaj neverjetnega."
"Tudi jaz tako pravim," se je oglasil Perry; "iii če sem tudi videl, ne morem verjeti." — Nato je Perry pripovedoval Tarzanu kako je bilo, nakar je oba povabil, naj gresta z njim v taborišče. Po potu je Tarzanu še pokazal sledove za katerimi je šel, katere si je Tarzan natančno ogledal;
BOGATAŠI SE UMIKAJO IZ NEMČIJE
Pariz. Francija. — Kakor govori poročilo iz nemških obmejnih krajev, je še en nemški bogat industrijalec uvidel, da bo najbolj varno, ako u-makne pete iz Nemčije. Ta mož je Alfred Hugenberg, bivši lastnik UFA in drugih filmskih družb. Bil je tudi eden med prvimi, ki so finančno podpirali Hitlerja in na zijsko stranko ter je bil tudi član prve Hitlerjeve vlade, namreč gospodarski minister. Pozneje pa so naziji brez dvoma postali zanj prevač radikalni in tako se je zdaj slednjič umaknil preko meje, češ, da Nemčija "ni prikladna za njegovo splošno zdravje." S tem je sledil vzgledu drugega nemškega industrijalca, namreč Fritza Thyssena, ki se je pred par meseci preselil v Švico. Kakor se zdi, morajo nemški bogataši slutiti, da se utegne nacizem polagoma iz-prevreči v komunizem.
ZNAL SI JE° POMAGATI
Pred skoraj sto leti so na duriajske'm Burgtheatru angažirali komika Beckmanna, ki je moral v neki veseloigri raz-sekati kokoš. Ta prizor je o-pravljal vedno po vseh pravilih in hitro, kokoš pa je skoraj vso pojedel na odprtem odru. Toda ravnateljstvo je hotelo skopariti in pri neki predstavi je prišla v tem prizoru na mizo kokoš iz <— lepenke. Beckmainna to ni motilo. Razrezal je tudi to kokoš, ki ni veljala ravnateljstvo ni manj nego prava kokoš. Premišljali so, kako bi komi-, ka ugnali. Ko je prišla pri naslednji predstavi na mizo kokoš, ni bila niti prava, niti iz lepenke, temveč iz trde hra-stovine. A tudi to ni spravilo Beckmanna iz ravnotežja. Z največjim mirom je potegnil iz žepa majhno ročno žago in je zaičel ob splošnem krohotu publike atrapo žagati po vseh tesarskih pravilih. Pri naslednji predstavi so mu servirali spet normalno, dobro pečeno in dišečo kokoš...
-o-
NAROČNIKOM "NOVEGA SVETA"
ki so upravičeni do slik "Kri.* ževega Pota;" "Sv. Očeta" Pi ja XII.;" "Večera v planinah;" ali slike "Matere z otroci," sporočamo, da jih bodo v redu prejeli v par dneh. Radi obilega dela v Upravi ob zaključku kampanje in v teh dnevih pred prazniki je' bilo nemogoče preje to delo izvršiti. Izvršeno pa bo v prihod-' njih par dneh. Toliko v blagohotno pojasnilo vsem, ki na slike čakajo.
Z WEST PULLMANA SE OGLAŠAJO
West Pullman, 111.
Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca,prosim za malo prostora za par vrstic iz tukajšnje naselbine. Kaj posebnih novic sicer ni. Slišal sem pa, da je Pullman Standard Car kompanija poklicala veliko delavcev zopet nazaj na delo. Menda več radi tega, ker delavci dobivajo brezposelno tedensko podporo, pri čemer je tudi kompanija prizadeta. Seveda imajo tudi več novih za izdelati, pa se še ne kedaj pričnejo z delom.
Kampanja za Novi Sv končana. Kot se sliši, povoljno izpadla, za kar prav lepa hvala vsem novim in starim naročnikom. Zahvaljujem se zlasti tem na Pulhnanu, katere sem obiskal in Id so si naročili na novo, ali pa so plačali, oziroma ponovili naročnino ža Novi Svet, ki je zares vreden vsega priznanja. — Dragi čitatelji Amer. Slovenca, ali se še spominjate, ko sem enkrat v oktobru zapisal, kaj da se je zgodilo V Minnesoti in pristavil, kaj bomo pa mi napravili, ali bomo kar zaspali. Glasove od naročnikov sem seveda poslal kar v Mmnesoto. Potem smo se pa zbudili iz. spanja, šli na fronto in tako je zmagala Chicago. Častitam vam ga. Mairy Blai, da ste tako sijajno zmagali v letošnji kampanji in bili izvoljeni za novo načelnico zbora vitezov in princezinj Novega Sveta. — Še enkrat vsem novim in starim naročnikom najlepša hvala in Bog plačaj!
Še par besed o smrti Louis Skrbca. Kot je bilo že enkrat na kratko poročano je bil 35 letni. Louis Skrbeč zaposlen pri nekem Golf bali parku. V ponedeljek 27. novembra se je kot po navadi odpravil na delo in opoldne se je zadet od srčne kapi kar na mestu zgrudil na tla in izdihnil. Spadal je vGolf Club in pa v* društvo Svobodomiselne zveze na Pull-manu. Pogreb se je vtršil 30. novembra iz Phillis pogrebnega zavoda na 102 Str, in Michigan Ave. v cerk,ev sv. Križa na 117 St. in So. Park Ave., kjer je bila peta sv. ma-šaj za dušo pokojnega s pomenljivim govorom, ki je marsikaterega globoko zadel. Ob tej priliki se moram zopet dotakniti naših naprednih in sicer žensk, ki se v cerkvi ne znajo obnašati kot se spodobi. Če nočejo ali če ne znajo moliti, naj bi raje bile doma in naj se doma pogovore ter tako vsaj drugih ne motijo. —-Dragi prijatelji in čitatelji tega lista, nič ne vemo, lcedaj in kje nas zadene roka smrti, zato pa, bodimo pripravljeni. Naj bo mlad ali star, zdrav
ali bolan, nič ne ve, kedaj ga obišče božja dekla. To smo videli na ravno opisanem slučaju mladega rojaka Skrbca, ki si niti najmanj ni mislil, da bo tako naglo končal. — Truplo pokojnega je bilo pokopano na St. Mary's pokopališče. — Naj mu sveti večna luč, sorodnikom sožalje!
Četudi je malo zgodaj do Božiča, vam bom cenjeni naročniki in prijatelji vseeno že sedaj voščil vesele in friilosti polne božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto, listu Amer. Slovenec, ka-tudi Novemu Svetu pa ve-naročnikov!
Martin Golobich
KAJ POROČAJO Z GILBERTA ?
Gilbert, Minn.
Ker se nihče že dolgo ni o-glasil iz naše naselbine, bom pa jaz nekaj napisal. — Naš č. g. Rev. F. Schweiger nam zopet lepo pridigujejo potom radio postaje WHLB v Virgi-niji. Krasne pridige so to in dal Bog, da bi tudi sad obrodile med slovenskim ljudstvom. Pravijo, da imajo nad 15.000 poslušalcev. Ta slovenska radio ura je vsako nedeljo popoldne ob pol dveh (1:30). — Dne 26. in 27. novembra smo imeli v gledališču lepo igro "Boys Town" v korist naše cerkve. Vstopnina je bila 25c za osebo. Stvar se je prav lepo obnesla.
Primerno se !mi vidi, da se v teh vrsticah zahvalim Mrs. Josephine Erjavec iz Jolieta, ki nam je že toliko lepega napisala s svojega obiska v domovini. — Hvala tudi vam g. urednik Amer. Slovenca in Novega Sveta, ki ste obiskali tukajšnje rojake in ste tako lepo opisali našo Minnesoto. Prosil bi vas, da se o priliki potrudite tudi na naš mali Gilbert. — Razprodajal sem koledar "Ave Maria" po hišah, nekateri so ga sprejeli z veseljem, drugim jje *bil boljj v nadležnost, nekateri so se ga pa z vsemi štirimi branili. Obenem sem tudi ponujal Novi Svet. Kot zastopnik sem pač storil svojo dolžnost, dasi se z uspehi ne morem praiv pohvaliti. Morda bo ob drugi priliki kaj bolje. Veste, so pri nas še vedno bolj slabe delavske razmere. Nekateri delajo za deželo in držalvo, pa jih plačajo po $57.24 na mesec in s tem denarjem morajo preživljati svoje družine. Zopet drugi so na državni podpori, so pa tudi taki, ki od nikoder nič nin^ajo in le peščica jih je zaposlenih pri \ Oliver železni družbi.
V fari ima'mo tudi veliko bolnikov, med katerimi je tudi naše prijateljica Angela Preglet. Želimo ji skorajšnje-
%mm
Stran 3
'ANGELČKI" PRESKRBELI "BOGU" UDOBNO ŽIVLJENJE
STfSiJW Č
rfflŠ
..........r.... ... ________________________jp m
Razkošna hiša v New Rochelle, N. Y„ ki jo je dobil v dar vodja nekega nigrovskega verskega kulta, "Father" Divine, od svo jih pristašev. Nigri tega svojega vodi telja naravnost obožujejo ter ga imenujejo "Boga"; on pa nasprotno naziva svoje ovčice z "Angelčki".
Torek, 12. decembra 1939
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
tretja nedelja v decembru
"Vedite, da skušnja vere vaše nareja stanovitnost; stanovitnost pa imej delo popolno, da bote popolni in dovršeni, v ničemur pogrešni (Jak. 1, 3)".
Potrpljenje je nekaj tako težkega in težavnega, da se v pravem pomenu besede lahko imenuje čednost svetnikov, ki so popolni. Potrebtiješ je v gotovi meri, če se hočeš izve-ličata. "Kajti potrpežljivost vam je potrebna, da zaclobite obljubo (Hebr. 10, 36)". Bori Se za to čednost, ker si jo moraš pridobiti, dasi boš naletel in zadel na velike težkoče, težave. Kristus sam je dal svetu najsijajnejši vzgled ravno te čednosti, ker je svet nujno potrebuje. Odkar smo izgubili raj, se moramo učiti, da potrpežljivo prenašamo vse ne-prilike, ki jih nam pošilja previdnost božja, bodisi skozi zunanje okolščine, po našem bližjem ali po lastnem značaju. Vsak dan tega življenja prinaša namreč toliko težav, da dnevu zadostuje, kakor je izjavil Odrešenik sam. Človek naj se toraj ne peča s skrbjo prihodnjih dni (Mat. 6, 34)
Ako nisi potrpežljiv, izgubiš duševni mir. Jarem Kristusom in vse življenje ti postane neznosno.
Če ne občutiš v sebi moči svete potrpežljivosti, moli k Zveličarju, ki trpi na križu, primerjaj svoje breme in svoj križ z njegovim. Križani Spa-sitelj bo razlil v dušo tvojo veliko moč, da postaneš potrpežljiv. Edinole njemu potoži reve in bolečine svoje. Sam je tožil na Oljski gori in na lesu križa ter s tem dal ljudem nekako pravico, da smejo v sveti pokorščini Bogu potožiti svoje gorje in bridkosti.
Ako potožiš Bogu, se ne pritožuješ. Če se pritožujješ ljudem, bo težko ostalo brez nekega godrnanja, neke mrž-nje, ki ti bo breme le podvojilo. Ljudje danes 'mnogo tožijo, nočejo se pa potožiti Bogu, zato pa postaja breme od dne do dne neznosnejše, dasi se ga skušajo iznebiti celo v divjih revolucijah. Zoper krivice se lahko pritožiš, o revah pa le potoži, in sicer potoži Bogu.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Nov vodovod v Pazinu in Poreču
Pazin, novembra. — Pretekli mesec je bila; v Pazinu, istočasno tudi v Poreču, slavnostna otvoritev novega vodovoda. Otvoritev se je vršila ob prisotnosti vojaških iu..civilnih oblasti. Slovesno otvoritev vodovoda je v Pazinu izvršil državni podtajnik za poljedelstvo Tassinari. Tako v Pazinu, kot v Poreču so bile za to prirejene velike svečanosti, na katerih se je zlasti povdarjalo, kolike zasluge ima fašizem za napredek gospodarstva v Istri, obenem so se tudi poslale udanostne brzojavke Duceju v Rim.
V Pazinu je bila blagoslovitev, oziroma otvoritev izvrše-ha na križišču cest, katerih ena vodi na Učko, druga v Kršan. Tam je bil postavljen tudi mogočen slavolok z napisom: "Duce grazie!"— Glavni bazen vodovoda je v Ka-rojbi, odkoder teče voda po ceveh skozi trbižki Katun,, Velu Rabu in Surane v Pazin.
Slična svečanost se je vršila v Poreču. Sem pa pride vodovod preko Višnjana, Vižinde in Motovuna. Dolgost vodovo da je 45 kilometrov in oskrbuje s pitno vodo 50.000 meščanov. Selo na žalost pa nima dosedaij od tega mnogo koristi. — Vodovod je- stal 14 Jtnilijonov lir, delali so ga 100.000 delavskih dni.
Nova maša
Vreme pri Divači, v novembru. — Zadnjo nedeljo preteklega meseca je vremska fa-ra doživela slovesen praznik. Tukajšnji rojak g. p. Agatan-gel Ercigoj, kapucin, je obhajal svojo novo mašo. Ker je bil sredi neprestanih nalivov ta dan sončen in lep, je od Vseh krajev privrelo dosti ljudstva:,ki je pred župno cerkvijo počakalo sprevoda iz Župnišča. Pri cerkvenem vhodu so g. novomašnika pozdravile belooblečene deklice.Najprej so mu podale šopek belih rož v znamenje čistosti, in Svetosti, h kateri bo kot duhovnik navajal vernike, po-te'm so mu poklonile šopek Rdečih cvetk kot simbol rdeče krvi Kristusove, ki jo bo vsak fUin daroval na oltarju*. Kol-
čno so mu dale v reke še pomenljiv šopek, namreč trn ovit s pelinom. Kakor trn ne bo nikoli ovenel, tako tudi ne bodo nikoli prenehale žrtve, ki ga čakajo v vzvišenem, a težavnem duhovskem poklicu.
Nova določila
Iz Ilirske Bistrice poročajo, da je Pullman Standard Car raznašali občanom pozive-le-take za zbiranje železa in sploh vseh kovin. Občine morajo zbrano gradivo poslati posebnim pokrajinskim odborom.
V iste'm času pa je bila preko občin objavljena odredba, po kateri se morajo vsi hišni posestniki, obvezati, da bodo najpozneje do 30. nov. predložili načrte vseh stavb, ki so v njihovi posesti. Načrti bodo morali biti izdelani na posebnem papirju, ki ga bo px*oda-jala država sama in sicer po tri lire.
Po vseh občinah vaseh in naseljih so bili nabiti letaki za zbiranje koruze. Po tej odredbi bo lahko vsak kmet za domačo porabo obdržal naslednje količine koruze: 1.5 q na vsako ose'bo, 1 q na prašiča in 1 q na 10 kokoši letno Vso preostalo koruzo bodo morali poljedelci oddati v državne zaloge proti primerni odškodnini.
Kaznovana zaradi klobas
Z Opčin: Dvakrat na teden, namreč ob četrtkih in petkih, imajo sedaj po vsej Italiji brezmesna dneva. Po hišah in gostilnah hodijo posebni organi nadzorovat, ali se ta odredba [strogo izvaja. Pred kratkim so ti organi v neki gostilni na Opčinah odkrili, da je v juhi ki se je kuhala na ognjišču, plavala polovica klobase, v neki drugi gostilni v istem kraju pa so potegnili iz lonca z juho kost pršuta, katere se ni držalo prav nič mesa. To je zadostovalo, da sta bila oba gostilničarja kaznovana s tem, da so jima zaprli lokal za; dva dni. -o-
Nevarne gobe
Hudi krči so stresali-tri ljudi, in sicer šestnajstletnega Leopolda Griž/ona, njegovo mater ter Marijo 2ivcevo, ko
OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII.
"Širnimi Pontificatus"
>5& Za čim najbolj veseli božič podarite materi prednosti električnega kuhanja. Hitrost, čistost in priprave za brezskrb-nost ji bodo prihranile ure dela ... dale ji več časa za druge stvari. In tudi boljše kuha živila. Obedi bodo bolj okusni — bolj prijetni za celo družino — ker so živila kuhana v njih lastnih naravnih šokih.
Električne peči se prodajajo pri trgovcih za električne potrebščine, v trgovinah z železnino, v trgovinah s pohištvom in v department trgovinah ter pri Commonwealth Edison Company.

POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do poldne na WGE6 postaji, LS60 kilocycles,
AMERIKANSKI SLOVENEC
so jih pripeljali v tržaško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili težko zastrupitev. Kakor so pripovedovali, so nabirali v gozdu pri Senožečih gobe, pa so jih nekaj nabrali za kosilo. Ker so se pa na gobe premalo spoznali, so tako pojedli tudi strupene gob e. Zdravniki so jim nemudoma izprali želodce, kljub temu pa je njihovo stanje zelo nevarno.
Iz maščevanja je zažgal
II. Bistrica. — Anton G rži-na iz Dol. Zemena je 8. X. iz maščevanja zažgal hišo svojemu sosedu. Bistriškim gasilcem, ki so bili poklicani na pomoč, je uspelo po hudem naporu požar lokalizirati, da se ni razširil tudi na gospodarsko poslopje. Škoda znaša 12.000. — Lir, ter je v teh težkih časih in tik pred zimo še občutnejša, ker ni krita z zavarovalnino. Oblastem je uspelo par dni po zločinu krivca prijeti.
--o--
KRATKE NOVICE
Truplo nekega podčastnika so našli v bližini Grgara. So-/ dna komisija je dognala, da je ležalo v grmičju pod; Sv. Goro, kjer so ga našli, že leto dni. Pri pregledu trupla, ki je bilo za čudo še dokaj dobro ohranjeno, so dognali, da je bil podčastnik ustreljen. Krogla iz puške mu je predrla glavo. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo krivca. *
V tržaški luki je tovorni vlak do smrti povozil 40 let starega slugo Karla Leopolda. Njegovo truplo so našli proti večeru poleg tračnic. 'Reševalci so mogli ugotoviti le še njegovo smrt. Imel je zlomljeno hrbtenico in še druge notranje poškodbe.
*
Iz Podrage pri Vipavi: Ker
so domačini dva dni pred določenim terminom začeli s trgatvijo, so bili vsi brez izjeme kaznovani. Vsa vas je tako morala plačati dvatisoč lir globe.
Iz Sv. Križa pri Trstu: Ker
so speljali novo cesto mimo posestev naših kmetov, morajo ti sedaj plačati večje davke, češ da so njihova posestva z novo cesto pridobila na vrednosti.
*
Iz Goč pri Vipavi: Ko so
pričeli s trgatvijo, je prišla v vas financa in zahtevki a od kmetov, da morajo grozdje preden ga odnesejo v klet, na:, tančno stehtati in v skladu z najnovejšimi predpisi odstopiti 20 odsto državi. Kdor je
Listen to and Advertise over
PALAMDEOH'S YUGOSLAV RADIO
Folk Songs and Music Tambwi&za Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2
530 S. Chirk St., Chicago -- Har. H006 ..........
uku, ki j i je dajal duhovno str-njenost in je dosegla tudi tali svetni napredek, da je v marsičem postala učiteljica drugim narodom in drugim delom zemlje. Ko pa se je potem v svojo največjo nesrečo ločila od nezmotljivega uČeništva Cerkve, so mnogi od Nas ločeni bratje šli tako daleč, da so zavrgli celo osrednjo versko resnico krščanstva, božanstvo Kristusovo, in tako pospešili duhovno razkrajanje Evrope.
Ko so Kristusa križali, "se je stemnilo in je bila tema po vsej zemlji" (Mt 27, 45), pripoveduje evangelist: strašno znamenje tega, kar se je zgodilo v duhovnem oziru in se še dogaja povsod, kjer je slepa in ošabna nevera izključila Kristusa iz življenja in zlasti javnega življenja ; z vero v Kristusa je padla tudi vera v Boga. Posledica tega je, da se nravne vrednote, po katerih se je prej sodilo javno in zasebno življenje, takorekoČ opuste in toliko opevana laizaci-ja družbe je napredovala Čim-dalje hitreje, trgajoč posameznika, družino in državo od blaženega in prerojevalnega vpliva božje misli in učenja Cerkve, in je tudi v pokrajine, v katerih je prej toliko stoletij lepo in jasno svetila luč krščanske civilizacije, zanesla vedno bolj tesnobna znamenja gnilega in gnilobo raz-širjajočega poganstva: "Ko so Kristusa križali, sc je stemnilo in je bila temu" (Brev. Rom., Parasc., respons. V.)
Morda se mnogi, ki so se oddaljili od Kristusovega nauka, niso jasno zavedali, da jih jc preslepil le zunanji blesk ih razkošni zvok besed, ki so tak odpad proglašale za osvoboditev od suženjstva, v katerem da so živeli prej; niso pričakovali, da bo usodna zamenjava resnice, ki daje svobodo, z zmoto, ki svobodo jemlje, rodila tako grenke sadove. Ko so odbili neskončno moder in očetovski zakon, božjj in vzvišeni nauk Kristusove ljubezni pač niso premislili, da se s tem prepuščajo ubogi, omahljivi človeški modrosti; govorili so o napredku, pa so se pomikali nazaj; o povzdigi, pa so se pogrezali ; o zrelosti, pa so padali v sužnost. Niso doumeli, kako prazen je vsak poskus, postaviti na mesto Kristusovega zakona kaj drugega, enakega: "postali so prazni v svojem modrovanju" (Rimij 1, 21).
Ko pa upade vera v Boga in božjega Odrešenika, začne v dušah pojemati tudi luč nravnih načel in sesuje se edini in nenadomestljivi temelj trdnosti in tistega javnega in zasebnega reda, ki edini more države vodili k proč vi tu in blagostanju. Res je, tudi takrat ko je Evropo Se bratsko oklepala vez krščanskih nravi in naukov, so bili neredi, prevrati in vojne, ki so jo pustošile ; toda najbrž se nikoli ni tako bridko čutil obup naših d«!, da bi se to moglo popraviti, ker takrat je še vedno bila živa zavest, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dovoljeno in kaj ne, kav vse olajšuje razgovor in drži strasti v nekih mejah in tako vedno omogoča časten sporazum. Današnji razdor pa nasprotno ne izvira samo iz neu-kročene strasti, ampak iz globoke duhovne krize, ki je izprevrgla zdrava zasebna in javna moralna načela.
Izmed mnogih zmot, ki izhajajo iz preziranja vere in njenih zapovedi kot iz zastrupljenega studenca, vas zlasti želimo, častiti bratje, opozoriti na dve, vsled katerih je mirno sožitje narodov slcoro nemogoče ali vSaj kočljivo. (Dalje prih.)
avtomatična...hitra...
Cista... varCnai
(Dalje) Tema po vsej zemlji, ker ni več Boga v javnem življenju
Ljudje našega časa, častiti bratje, so k blodnjam preteklosti dodali še nove zmote in jih dognali tako do skrajnosti, da iz tega ne more priti drugega kot popolno razdejanje. Povsem gotovo pa je, da je prvi in najgloblji vzrok vsega gorja, ki stiska današnjo družbo, v tem, da se tako v zasebnem kot družabnem življenju in v mednarodnih odnosih taji in zametu je neko splošno merilo nravnosti in poštenosti, da se zametuje in pozablja naravni zakon, ki ves temelji v Bogu, vsemogočnem stvarniku vsega in Očetu vseh, vrhovnem in neodvisnem zako-nodavcu, modrem in pravičnem sodniku, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Kadar pa Boga ni več, se zamajejo vsi temelji nravnosti, utihne ali vsaj polagoma oslabi tudi glas naravnega zakona, ki celo nekulturne narode uči, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je dovoljeno, kaj ne, in jim vzdržuje zavest, da bo o do.. brih in zlih delih treba dajati odgovor pred vrhovnim Sodnikom.
Veste pa, častiti bratje, da se je zameta van je temeljnih osnov nravnosti v Evropi začelo z odpadom od tistega Kristusovega nauka, ki ga varuje in uči prestol svetega Petra. Evropa je .v preteklih dobah rastla v tem na-
spravil grozdje v klet, preden ga je stehtal v prisotnosti finančnih orgaaiov, je bil težko kaznovan.
*
Nov grob. V Gorici je umrla gospa Marija Klede, rojena Rijavec, v 68. letu staro sti.
#
Gorica. — Umrli so: # Štrukelj Franc, Medved Ivana 49
Odbor za likvidacijo stav-bins k eg a in posojilnega društva "Triglav" nudi naslednja zemljišča v prodajo najvišjemu ponudniku, v svrho likvidacije vsega premoženja in da se izplačajo delničarji. 2005 BLUE ISLAND, trinad-stropno poslopje iz opeke s trgovino in stanovanji. 1710 RUBLE ST., dvonadstropno leseno poslopje s pet stanovanji. 1930 SO. JEFFERSON, tri nadstropja, iz opeke, tri stanovanja in velika garaža. 1823 CANALPORT AVE., dve nadstropji, lesenal, trgovina in dve stanovanji: 3353 SO. OAKLEY AVE., "cottage" iz opeke z dvema stanovanj ima. 4834 SO. LOCKWOOD, velika
lota s hišo iz cementa. 3q20 W. JACKSON BLVD., tri nadstropja, opeka, devet stanovanj.
806 SO. LEAV1TT, dva nadstropja, lesena, dve stanovanji.
3604 LAKE PARK AVE., tri nadstropna "rooming" hiša, kamenito ospredje. 2052 W. 68th ST., lesena stanovanjska hiša. 2118 NO. McVICKERS AVE., enonadstropna, lesena, z veliko loto.
2626 W. 111th ST., ogel Talman ave., gasolinska in oljna po staja.
14509 SO. ALBANY AVE,, v Posen, lesen "cottage" z veliko loto.
7824 W. 43rd ST., Lyons, krasen moderen bungalow iz o-peke.
4032 CENTER AVE., v Lyons, moderen bungalow iz opeke, šest sob. JUGOVZHODNI ogel Napervil-le rd. in Park, Westmont, 111., enonadstropna trgovina in stanovanje. 139 S. WILLIAMS ST., v Westmont, 111., moderen lesen bungalow.
STERLING RD. severno od Og-den ave. v Downers Grove, mali cottage treh sob z veliko loto. . 5405 W. 30th ST., Cicero, dve loti in moderen lesen bungalow s trisobnim cottage v ozadju.
Za nadaljne podrobnosti ali informacije pokličie ali pišite na:
frank J. petru,
1443 W. 18th St.,Chicago, 111., CANal 0806.
^ Posredovalcem se plača provizija.
let, Kanaletič, Marija 45, Ko-glot vd. Vuk Marija 60 let, Bizjak Luka 67, Umek Jernej
88, Makuc Anton 63. *
Št. Peter pri Gorici. —Družina! Franca Faganela je dobila 600 lir nagrade za dvojčke.
Kjer katoličani ne skrbe za
razsirjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi« jo ti svoj protiverski tisk.
Stran ¥
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 12. decembra 1939
Neprevidnost
V Novi gradu je šofer Fra-njo Zunič vlival bencin v rezervoar. Od ogorka cigarete se je bencin vnel, nastala je eksplozija, ki je šoferja tako opekla, da zdravniki nimajo upanja, da bi ostal pri življenju.
roti vozom
Ljubljanski mestni reševalci so pripeljali v bolnico 62 letno torezporelno d n i n a r i c o Magdaleno Bremšakovo iz Doba pri Domžalah, ki je po nesrečnem naključju prišla pod voz kateri jo je močno poškodoval.
Ukrajina joče
polje
ALEKSIJ PELIPENKO
J. M. Trunk
gleže in Francoze, ko sta ho» j tela, da gre Rusija po kostanji proti Hitleru. Stalin se je Hit-j lera otresel, in Angleži gM imajo zdaj na vratu. To je bH ia grandiozna politična pote-j za.
Dalje je Stalin raztegnil po* J litično moč na baltiške drža- j ve. Finsko gnjavi zdaj. Tli moremo šele počakati, kako j bodo Sovjeti s temi državam1 j postopali, in če i*es ne bodo j zavirali ali ovirali kulturnega in notranjega narodnega razmaha. Enako je pri vzhodnH Poljski.
Baje so bili v nemškem delil Prahe lepaki z pozivom1 "Spravite se odtod,preden dospe Stalin." Well, morda je to le želja čeških študentov,J zopet pa vidim v tem smer, da si morajo Slovani le sam' pomagati, ako hočejo, da jim j bo pomagano pri narodnem j obstoju, ampak hudo me zaskrbi, kdo naj jih prime za lase, da si bodo pomagali, kosami se ne bodo znašli skupajf| če jih kdo ne prisili.
Jaz vidim v črti Gdansk-Trst in ves vzhod skupaj edi' no rešitev za evropejski in svetovni mir, vse drugo o nekih demokratičnih zedinjenil1 evropejskih državah je fanta* sterija in le vir za nove prepire in homatije. Ampak vzhodno od črte Gdansk-Trst mora biti res precej pametne demokracije. Do danes je pa tudi to le fantasterija, če hočete. Sam priznam.
ininifflHimiiiM
Frank Sodeč me sodi in sodi me tam gori v Yukon teritoriju, kjer je zdaj tema. "To, kar piše n. pr. Trunk v "pisanem polju" .. .nikakor ni več verska zadeva marveč delavstvu škodljiva propaganda." Seve je prej prav brum no zapisal: "Vera pa je nekaj takega, kar nikjer ne ovira razvoja politike ali države, toraj se čisto lahko pusti kol privatna zadeva posameznika, čemur ne bi smel nihče nasprotovati." Vidi se mu, da je dobro vlekel ušesa, kako brenka na enako struno tudi Moskva. Saj se poznamo.
Prmojk.. .je čudno na svetu, hudo ni, ker nikoli ni drugače bilo. Zapišeš nekaj o "politiki in diržavni upravi" pri Sovjetih, kar se ti zdi pametno, ako resnično, in celo socialist, ki je oče komunista, sta toraj eno in isto, te razglasi za Stalinovega agenta in ti zapreti z Diesom in špeh-kamro, in zdaj pride tafri od severa sodnik Sodeč, in poživlja v "Napreju," da "proti takim (trunkovcem) se moramo boriti vsi."
Yes, yes, tudi Frank Sodeč je bil včeraj v drugem taboru, pa je prestopil v komunistični tabor,in zdaj še brumno govori o veri, pa bi rad udu-šil vsakega, ki le kako o javni veljavi verskih naqel ;tudi pri politiki in upravi ali ustavi črhne. Iz starega kraja in verskega tabora je prišlo mnogo takih Sodcev, ki v Kanadi zdaj sodijo in obsojajo to, kar so prej sami bili. Vse je grdo v hiši očetovi, ako kdo gre iz te hiše, še po pomijah za svinje se ozira, ker ni maral za kruh.
svoje domove in so mirno čakali, da pojdejo brezbožniki mimo. Mnogi so posnemali svojega župnika, ki je klečal v cerkvi, klečali so in molili pred svetimi podobami. Brezbožniki so še glasneje kričali in peli. Njihova godba je brez pre-stanka igrala ruske komunistične koračnice. Vendar niso nikogar privabili, niti pri oknu ni stal nihče.
Na cerkvenem trgu je komedija dosegla svoj višek. Brezbožniki so pričeli rajati. Fantje, našemljeni v duhovniške obleke, so skakali in prepevali mrtvaško mašo. Rdeči vojaki so streljali na cerkveni stolpni križ. To je bil poslovilni strel za pokopanega Boga.
Okoli eno uro so razgrajali okoli cerkve, vendar ni bilo nikogar od vaščajiov na izpregled.
Tedaj je klečal v cerkvi župnik Nikan-der in molil. Jokal je. Solze so mu tekle po njegovi sivi bradi in kapale na tla. Vsak trenutek je pričakoval napada na cerkev in bil je pripravljen braniti jo do zadnjega. Molil je za svoje vernike, cla ne bi nihče padel v skušnjavo.
Kako je bil vesel, ko je prišel zvečer iz cerkve, medtem so brezbožniki že izginjali iz vasi, in zvedel, da ni noben vaščan gledal procesije. Rdeči so sami priznali,' da so bili premagani od "volovodivškega boga", kakor so imenovali župnika Ni-kandra.
Čaša trpljenja. %
V	tistih dneh so preko Rusije drveli apokaliptični jezdeci, ker so brezbožniki hoteli odpraviti Gospoda in Stvarnika sveta. Vojaki so se vojskovali s kmeti in cele vasi so do tal porušili in lakota je pustošila Ukrajino, ki je najrodovitnejša dežela sveta. Polje je bilo podobno divji stepi in kruh je splesnel v zemlji, ker so ga kmetje zagrebli. Matere so klale svoje otroke, da so jih dale ostalim otrokom za jed. Tedaj se je župniku Nikandru približal angel z grenko cašo, katero je moral izpiti do dna.
V	tistih dneh je izšla vladna naredba, da morajo vse cerkve oddati državi vse zlato in srebro, da bi se s prodajo menda odpomoglo stradaj očim. Tudi župnik Ni-kander je dobil enako naredbo. Dva dni je temeljito premišljeval in se je končno odločil, da cerkvenih posod komisarjem ne bo izročil. Drugo jutro je poklical iz vasi svojega najboljšega prijatelja:
"Cuj, Vasilij," mu je rekel, ko je prišel. "Do sedaj si me vedno poslušal in si bil poštenjak, zato bi ti rad zaupal neko skrivnost kot edinemu svojih vernikov v Volovodivki. Od občinskega komisarja sem dobil ukaz, da moram oddati državi vse cerkvene zlate in srebrne predmete.
(Dalje prih.)
To je najboljši sprejem, ki ga more pravoverni kristjan pripraviti taki procesiji in bo brezbožnikom mnogo bolj neprijeten, kakor odprt boj. Tako tudi ne bodo našli povoda obdolžiti Volovodivčanov sovražnosti. Tako ne bo tudi nihče prisiljen, da bi jih prijazno sprejel in sodeloval pri njihovem hudičevem rajanju. Pojdite z Bogom in storite, kar sem rekel. Vsemogočni vam bo pomagal in sveta Marija vas bo pred vsem hudim obvarovala."
Kmetje so odšli iz župnišča, skrivno obiskovali drug drugega in sporočali žup-nikovo željo po vasi naprej. Župnik sam je šel v cerkev, ne da bi o tem komu povedal. Zapahnil je za seboj duri in pokleknil je pred Odrešenikovo sliko in molil: "Moj Bog, vse življenje ti že služim in tudi vnaprej bi ti rad ostal zvest, ko se očitno z orožjem v roki vzdigujejo hudičevi hlapci proti Tebi, da bi napadali Tvoje zveste služabnike in Tvoje vernike. 0-skrunitev Tvojega templja ne bom dopustil. Dokler bom dihal, ne bo stopila v ta kraj sovražnikova noga. Pomagaj mi o Bog, daj mi moči, da bi mogel pretrpeti tudi smrt v obrambo Tvojega svetega Imena in Tvoje hiše."
Tako je klečal in molil pred Odrešenikovo sliko do večera.
Med tem se je procesija razvila. V prvih popoldanskih urah so se pojavili na Obidenski cesti prvi oddelki. Korakali so kot izvidna četa pred osrednjo silo. Z uka-njem, žvižganjem in kričanjem so naznanjali, kako zanimiv prizor bo sledil. Kmalu nato so se pojavili poveljniki z godbo in za njimi je drvela z zastavami in posmehljivimi napisi proti Bogu, cerkvi, veri in duhovščini drhal divjakov, kakor da bi pravkar ušli iz kaznilnice. Med njimi je bilo videti karikature na Boga, škofe, duhovnike, in kmete, ki kleče pred duhov-niki.
Njim je sledila kolona mladostnikov, ki so nosili na dolgih palicah lepake z napisi: Ni Boga! Proč z vero! Vera je opij za ljudstvo! Duhovniki so pajki, ki sesajo ljudsko kri! — in podobno.
Za njimi je šlo nekaj fantov, ki so bili našemljeni kot duhovniki. Vihteli so kadilnice, iz katerih so se valili oblaki smrdečega dima. Strašno so tulili in bevska-li. Za njimi je korakalo šest rdečih vojakov, ki so nosili veliko krsto, preko' katere je bil velik rdeč napis: Mi pokopavamo Boga!
Pred in po procesiji so korakali odredi rdečih vojakov. Imeli so nalogo, da varujejo procesijo pred kmeti in so v ta namen peljali s seboj celo nekaj strojnic. Na strojnicah so bili napisi: Pri pogrebu Boga bomo oddali poslovilni strel.
Ko so prišli v vas so kričali in peli nedostojne pesmi, od vaščanov pa ni bilo nikogar na cesti. Kmetje so se zaprli v
300 SVETIH MAŠ LETNO
v življenju in po smrti, so deležni člani "Maštie zveze za Afriko", rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo.
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
ki jih ima v zalogi naša knjigarna
LEPE PAPIRNATE JASLICE
(štev. 6)
Jaslice štev. 6. so take kakor jih predstavlja predstoječa slika. INapravljene iz trdega papirja. Uporabne za več let. Sta- "7C nejo s poštnino samo ...„.......:.......:...........,................1..................... ! J\
KRASNE BARVANE PAPIRNATE JASLICE
(štev. 7.)
flBHBB^SS^^^.r^nai Jaslice štev. 7 so
delane iz papirja in lAMBKMffi&BSe, zgibljive. Narejene ^ffiEjta.	so tako, da se jih
/fl^m lahko postavi v kot.
JlSn^w^ O^bITmI i	Jas^ce se zganejo
mŽiMtH^MK in spravijo za bo-1 HHfflfl jjS&Sfflffig&rl^■ ''■t ,71|yal«lHL dočnost. Zelo prak-
tične. Stanejo
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
Pri Stalinu ali Rusiji se mora golo politična stran obravnavati ločeno od ekonomskih poizkusov in ideie svetovnega naziranja, toraj od komunizma in ateizma. Golo politično Stalin danes ni več nobena zagonetka, ker danes je jas no, da je on "namazal" An-
OPTOMETRIST 1631 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
NOVA POSEBNOST
(štev. 8.)
Sveta družina (Sv. Jožef, Marija in De-tice), ki predstavlja lepe jaslice. Sv. Družina je vlita iz belega porcelana in nato pritrjena na ogledalo, 4 inče visoko. Lučica pred ogledalom dela posebno razsvetljavo. Stane
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K.-JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za sinrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primarno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentor.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, »padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Krasne slike z okvirji
Sveta Družina (štev. 9.) Sv. Jožef, Marija in Detice, vlito z belega porcelana, 4 inče visoka. Zgleda, kakor lep altarček.

STANE
NEKAJ KRASNEGA JE BOŽIČNA ZVEZDA
Ta zvezda se da porabiti nad jaslicami, nad božičnim drevesom, ali pa se jo dene na okno. Spoji se z elektriko, kakor na primer vsaka druga namizna električna luč. Ima zraven 5 čevljev insulirane električne vrvi. Zvezda meri 9 inčev na okrog in ima na sredi prostor za rudečo lučko. Ko se vžge, se posveti krog okrog zvezde in na sredi in pokaže krasno rudečo božično zvezdo, ki je pravi kras. Stane s poštnino ..............................................i.........................................$1.50
Naročila se sprejema do 16. decembra
Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D. teh naročil na pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na:
Tu navedene slike se dobi v podobah SV. JOŽEFA, MARIJE in PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, so v ve-likosti 11x9, v lepem pozlačenem okvirju in s steklom. Narejene so tako, da se jih lahko postavi na kosne ah mize. Zelo lepe, ali drugače po želji. Te slike tvorijo najlepši božični dar, za starše, brate, sestre, sinove in hčere, ali prijatelje.
Vsaka izmed navedenih slik stane........80 efentov
Slike manjše oblike v velikosti (4x5) ravno tako v okvirju in s steklom, pa stanejo........................................40c
Naročilom je priložiti potrebni znesek.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois
1849 West Cermak Road.