0 zemljepisnem nauku na srednjih šolah. (Iz let. sporočila Ijnblj. višje realke 1. 1873 posneto po spisu gosp. dr. Alex. Supan-a.) (Dalje.) Ko se s tem učenci navadijo, tla načertati, in se teh pravil tudi na paniet nauče, razumejo vsak zemljevid. Za poskušnjo naj se da narisati učencem premer (Durchschnitt); izurjen učenec bo to izpeljal na vse strani i. dr. Sicer priporoča g. pis. to ne pretirati, pa tudi ne zanemarjati. Dasiravno so gore in vode v naj ožji zvezi (g. pis.), vendar sem razpravljal vsake za se, in še le potem, ko so učenci razumeli vsako posamezno poglavje, sem jim povedal, kako to dvoje skupaj gre. Rečf, katere smo videli, so nam bile za predstavo tega, kar nisrno mogli videti, namreč morja. Visoki bregovi Gruberjevega vodotoka in Ljubljanice so nam poočitali stermo obrežje, nizki savski bregovi pa nizko. Ko smo enkrat bili na Golovcu, mislili smo si, da je vsa ravnina pred nami pod vodo, tako da ni videti hiš. Na vprašanje, kaj bi bilo potem z Golovcem, Šmarno goro in z Vranšico, odgovorili so učenci: To bi bili otoki, in na enkrat je do dobrega jasno, da se otoki derže suhe zemlje. Tega zgleda smo se zopet poslužili, ko smo govorili od vzdigovanja in zniževanja zemeljske skorje, iM se to zopet porabiti pri razlaganji atolov (koralnih otokov). Morske zalive in zanožja so si učenci inogli misliti kakšna so; podoba jezera, katero bi mogla pa zares voda zalivati, bi bila prav vgodna; veliko pomot o morsketn dnu bi se dalo popraviti. Prav izverstna uiisel g. Schinidt-a je bila, da je vpeljal širjavo Mure pri Gradcu za edinico (Einheit), da so po nji merili tudi druge reke. (Mislimo, dajeto naj bolj priprosto, pa tudi naj bolj razumljivo, poočitovati komu stvar neznauo, tako n. pr. Janezek v 2. berilu pravi očetu, da je vidil psa, kateri je bil dvakrat tako velik kakor domači vol.) Naj bolj imenitno se mi (g. pis.) zdi pri vodopisji povedati učencera kaj je padavina (Gefall), ker ta (padavina) nam daje naj jasnejšo predstavo talnih raziner (Terrain-Verhaltnisse), kar po uaših navadnih zemljevidih ni jasno narisano. Navadno si vsak učenec od začetka napačuo misli, da je vsaka ravan porazna (horizontal) planjava, in v tera ga še vterjujemo, ko pravimo, da je ravan nad 500', visravan ali višava, spod 500', pa niz-ravan, ali nižava. Neskušen si drugače nemisli, nego da nižava ni nikjer višej; a to ni tako, tla se počasi vzdigujejo in nižava je lahko 1500' nad morjem visoka. To stopnjevanje nain ravno poočituje tek voda, in na to moramo učenca zmirom opazorovati. G. pis. nam pove, kako je on tukaj ravnal. Pri rekah iskali so učenci naj prej ustja, in potem so šli po reki nazaj notri do vira, in od vira zopet do ustja, potem so odgovarjali na vprašanja vmes stavljena, in imenoval inekatera imenitna mesta n. pr. pri Donavi, Pasov, Lincr Dunaj, Buda-Pežto Belgrad. — Da je Pasov višej od Dunaja to se vidi precej, in pa tudi, da je Inomost višej od Pasova, in iz tega se tudi sklepa, da je Inomost višej od Dunaja. Pa tudi tega so se učenci mogli navaditi, da so hitro sklepali in n. pr. odgovarjali, kaj je višej Berna ali Pešta? Še veliko bolj imeuitna postane ta metoda, kedar se govori od razlike med zgorujim, srednjim in spodnjim vodnim tokom. Imenujmo n. pr. Schaffhausen in Bazilo, Kolonijo in Wezel, perve dve mesti na zgornjem, druge dve na spodnjem toku Rena. Precej se tukaj spozna, da je Kolonija visej kakor Wezel, ia Schaffhausen višej kakor Bazila, vprašajmo pa sedaj, ali je padavina med Schaffhausnom in Bazilo enaka padavini med Kolonijo in Wezelom, ker sta dve zgornjorenski mesti na primer ravno toliko vsaksebi kakor dve spodnjo-renski. To je da ne! Ker voda v zgornjem toku bolj pada in hitreje tečc, kakor voda v spodnjem toku i. dr. Zelo važno je tudi to za spoznavo obnebja. Zadnja poglavija iz splošnega zemljepisja I. polleta, katera setn razpravljal, so govorila od zavedanje, tedaj od strani neba, od merstva in pomanjšane mere. To je. da se mora učenec zavedati najprej v svoji okolici, v ta nanien naj se mu pokažejo pvav očividne reči, n. pr. večje višine, cerkve, gradovi; nič ne de, ako niso ti kraji matematično strogo na dotičnih straneh neba. G. pisatelj nam imenuje kraje, katere je, oziraje se iz Golovca na ljubljansko polje vzel za 4. strani neba.*) Poduk se oživi, ako se učenec vadi, da se zaveda v šolski izbi, v mestu, ravno tako, kedar se govori, kje solnce sveti ta ali uni čas, kajti tukaj se naslanja poduk na znane reči, in učenec se napeljuje razumeti to, kar vsakdan vidi pred sabo. G. pis. nam pripoveduje, da rabi vse učiteljske pripomočke, kakor n. pr. čertanje na tablo. V sredi table pravi, sem načertal Ljubljano, na okoli (se ve da v pravi daljavi) pike za vasi, tukaj čerto za Golovec, tamkaj zopet drugo za Rožnik ali šiškarski verh. — S tem pa, da je eden pokazal, kje ima biti Tivoli, drugi kje da smodnišnica, seje naj bolj vidilo, kdo kaj misli, ter sem jih vadil, da so to, kar so v naravi vidili, tudi znali narisati. (Ako pomislimo nazaj, kako smo se svoje dni učili zemljepisja, ni se čuditi, da se je vse to tako hitro skadilo. Poseben premeden je bil pa tisti učitelj, ki je imel 4 strani neba zaznamovane na šolskih stenah. Pride pa deček iz šole, pripoveduje, da se v šoli uči zemljepisja; in navzočni hišni prijatel ga vpraša: povej mi, kje da je južna stran neba. Deček se prav možko odreže in pokaže ravno na severno stran. — Pa kako veš, da je tara jug, ga zaverne gost? Saj je ta na šolski steni ravno tam naslikan!) Ker pa je poglavitna stvar pri zemljepisji v 1. razredu ta, da se učenci navadijo zemljevide brati in da si splošne pojmove po neprestanem ponavljanji v spomin vtisnejo, tedaj se morajo s strogo doslednostjo izpeljevati vaje o zavedanji; pri vsakem pogorji, pri vsaki reki naj učenec naznani mer, pri mesti pa lego od učilnega kraja. G. pis. potem bmeni vaje, katera se njemu vidi posebno plodna, da si učenec predstavi sliko zemljevida. Ako stojim na Gradu in gledam na sever, pred sabo vidim veličasten Grintovec, in ta mi ne privošči pogledati dalej v kraje, katere so za njim. A domišljija me vodi korak za korakom po prostorih, katere že poznam, dokler da pridem čez gore, reke in morja noter do severa naše celine. Vsikdar nam zemljevid daje nejasno podobo in le domišljija nam poočituje zemljepisne daljave. A domišljija hoče stajališča, vstvarja novo le tam, kjer je že kaj znanega. Zato pa mora učitelj, ako hoče učencu dopovedati, kako velika je dežela, meriti njeno velikost po kaki znani edinici. Pa kaj si bo učenec mislil, ako mu rečem: Kranjsko meri 181 ? milj. Ako pa rečera: Ljubljansko iuočvirje, ljubljansko iu kamniško polje, katero vidiš pred sabo iz Golovca, ima 1F2 milj > sedaj si pa misli 26 takih edinic ali 26krat tako velik prostor za Kranjsko okoli te ravnine; no potlej je pa že ložej, razu- ») Virneg-Orintovca, od katerega p. pis. govori, nisem nikjcr najdel, pa tudi tukaj nihče ne ve zanj; morda je to le lokalno ime. meti, kako veliko je Kranjsko. Kranjsko pa zopet daje edinico za avstrijansko deržavo, dasiravno si je težko misliti 62 V2 takih prostorov, vendar pa imamo enkoliko pojma o deržavi, k kteri spadamo. Avstrija nam pa zopet služi labko v edinico za druge večje pokrajine, in učenec se čudi, ako mu povemo, da je sprednja Indija, katera je na zemljevidu videti tako majhna, ednajstkrat večja od Avstrije. Tako smo tudi z Grintovcem in Krimom primerjali druge gorske verhove, brezobzirna višava ljubljanska nam je bila edinica za skupne vzoti (Massenerhebungen), dolgost Save pa za dolgost drugih rek. Tako se ožive števila, ki bi sicer brez koristi spomin obteževala. V ozki zvezi s tem vsem so pa vaje o merstvu in razumenje pomanjšane mere. Kako važno je merstvo za zemljepisni poduk o tem ni treba govoriti. Razumeva se pa samo po sebi, da se mora najprej začeti z okolico in pred vsem s šolsko izbo. Veliko časa in poterpljenja je že zato treba, da se učenci navadijo z očmi kaj premeriti (o metodi za to govorita bolj obširno Schacht in Schmidt). Kar se je premerilo, narisa naj se potem v pomanjšani meri, sitno pri tem je to, da učitelj na tabli in učenec v svojem sešitku ne moreta izpeljati risanja po eni meri. Na zemljevidu, pravi g. pis. smo se vedno vadili meriti, nismo kraja imenovali, da bi ne bili premerili njegove daljave od svojega kraja. Vselej smo pa milje preobračali na dneve hoda. Po dnevih hoda (4 milje na dan) računiti je že zarad tega prav primerno, da si človek daljavo bolj živo predstavlja, in tudi spozna, koliko vplivajo tla na promet ljudstva. (Po goratih krajih, se ve da, je občevanja bolj težavno.) Te vaje pa niso samo za I. razred; a pozneje je to ložej, ker meri se na poldnevnike in vzporednike. Vendar kakor povsod, je tukaj treba pravih mej, ako n. pr. govorimo od Prusije, dovolj je, da primerjamo naj večja mesta. Za večje daljave nam je v edinico daljava od nas do Dunaja. Toliko časa naj se vendar le učenci tega vadijo, da znajo na pogled premeriti daljave na zemljevidu, a to je toliko težeje za nje, ker je skoraj vsak zemljevid na atlantu, katerega imajo v rokah, narisan v drugačni meii Zato imam (g. pis.) vselej to navado, mero vsacega zemljevida, katerega koli razgernemo, primerjati z mero na zemljevidu notranjih avstrijskih dežel. Dasiravno nihče ne misli, da sta Azija in notranja Avstrija narisani na enako velikem zemljevidu, tudi enake velikosti, vendar dobi učenec še le potem bolj jasen pojem o velikosti Azije, ako je zračunil, da bi mogel zemljevid Azije 625k)rat večji biti, ko bi bil narisan v tej meri, kakor notranje avstrijske dežele. (Kon. prih.)