podarske y obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr vi ê ■%' • J J % St * - * ^ t kV Ljubljani v sredo 23. februarija 1876. > ■ »i« O b s © g : Velika korist Sentj v* rzi edj po mesecih (Dal.) i posebno ozimina pozebe ali pognjije Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta Razglas deželne sadj in ejske sole na Slapu Navod za pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem slovnice'4. (Dalje.) — „ načinu. Srbadija (Dalje.) Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) u in Srpska Zora' í Mnogovrstne novice. Naši dop Recenzija ^Latinske Novičar. €»ospodai*ške stvari. Velika korist Sentjanževe rži posebno ce ozimina pozebe ali pognjije. Letos se je zeló bati, da ne bi pognjile ozimna rž in pšenica zato, ker je že veliko snega padlo na polje takrat, ko zemlja še ni zmrznila. manjsega Ker po taki uimi posebno velika škoda zadene iH^HHHttiHll ^■■■■MMIIMBHHMM ako kmeta, zato mislimo, da jim pride prav y jim v tej nadlogi dober svèt damo, kaj naj storé jim letošnja zima ozimino vzame. y če Ker pri nas po požeti rži ali pštnici kot drugo frugo sejemo ajdo in repo, zato je navedena škoda, katere se ima kmetovalec bati, tem veča, ker se ne more odvrniti s tem, da bi namesti pozeble ali gnjile ozimine se sejala jara rž, pšenica ali oves, kajti ajda se po ravno imenovanih žitih ne more več o pravém času sejati y kakor je to po ozimini mogoče. Po skušnjab na vrtu družbe kmetijske Ljubljanske se sme takrat, kedar je ozimina tako pod zlo šla, da se njiva preorati mora, priporočati za setev ali hri-bovska košata rž (Gebirgs-Staudenroggen) ali ve-likanski oves Ligovo, prav posebno pa Sent-janževa rž (Jobanniskorn) pod sivo ali tartarsko a j d o^ (Silber- oder tartarischer Buchweizen). Ce je jesen ugodna, se mora siva ajda po požeti koščati rži ali po požetem Ligovo-ovsem še dobro ponesti, vendar je za drugo setev bolja strnišna repa, korenje ali mešana klaja. Vsakako pa največ dobička donese in je tudi naj bolj varno y da se v preorano njivo siva ajda s šentj anževo ržjo vseje. Ajda je po takem lahko do srede malega srpana kot bogat pridelek že v ko- zolcu tako zarastla Sentjanžova rž je pa še posebno priporočati našim kmetom naDolenskem in pred vsem po Metliških in Crnomaljskih ravninah, ki imajo bolj globoko zemljo. Šentjanževa rž ni noben izvržek kake druge rži, ampak je posebna vrsta (sorta) rži. Posebne vrednosti je pri tej rži to, da njeno dolgo klasje, ki pririvši iz bilke drugačno barvo ima kakor navadna rž, ne cvetè ob enem po celi dolgosti, ampak da poredkoma klas za klasom cvesti začne ; zato pozni ponoćni mraz in mokro južno vreme nastavku zrn ne škodujeta in se zavoljo tega pri šentjanževi^ rži ne nahaja toliko gluhega klasja kakor pri navadni. Se druga dobra lastno3t šent-janževke pa je ta, da če jo gospodar zgodaj v jeseni samo za-se seje, se more enkrat ali še večkrat zelena kositi brez škode za pridelek zrnja in slame v prihod- njem poletji. Sentjanževka ni zarad zemlje, kamor se seje birčna; ona se dobro ponaša v plitvi in peščeni tudi v težki, ilovnati in celó mokri zemlji y y 1Z- pa y zato tudi na Ljubljanskem močvirji. Za oral zemlje se potřebuje blizo mernike semena. Jaz sem kupil^seme hribovske koščate rži, Ligov-skega ovsa in pa Sentjanževe rži pri W. Neumannu v Eibau-u na Saksonskem, ki z mnogovrstnimi semeni tržuje, in sem bil s tem semenom prav zadovoljen. Iz- vrstna šentjanževa rž se dobiva pri J. Schmidt-u v Neuwaldau u na izbodnjem Pruskem (pošta Allenburg). Lepo sivo ajdo ima gospodar Jože Stare po do-mače Kris tan v Podjeli (pošta Boh. Bistrica), dobiva se pa tudi v prodajalnici grofa H. Attemsav Sent-Petru pri Gradcu (gràflich H. Attems'sche Gemiise- und Samencultur-Station in St. Peter bei Graz). Fr. Schollmayr. ? šentjanževa rž se bo pa potem pod senco ajde Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta da v 14 dneh celo njivo pokriva kot močna zelena odeja ; konec velikega srpana se pokosi prvikrat, vdrugio pa že pred sv. Lukežem z obilnim pridelkom suhega sena, ako gospodarju ni ljubše, da šentjanževko za frišno klajo porabi. Zelena pa tudi suha šentjanževa rž je živini tečna Dne Leta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt.'4 (Dalje.) Meseca februarija. klaja, katero 8 šentjanževo ržjó je pa za našo deželo najbolj korisina zato, ker ajdi poleti slana ne škoduje, poleg tega pa je tudi gospodar delo in stroške setve ozimine rži v jeseni si prihranil, pri tem pa si semena in dobre klaje pri- rada žre in še raje kot deteljo. Siva ajda 12. 1766. se je ustanovila čebelarska družba v -s,a :u"1 * 1 Zgorelcu (Goerlitz) v zgornjih Lužicah, naj- stareja čebelarska družba na Nemškem. (Ker so Lužice bile dežela slovanska, kaže ustano- dobil y kar mu utegnilo nesrečno žetev ozimne rži većidel nadomestiti ali celó nekoliko dobička donesti. vitev čebelarske družbe v Zgorelcu, da je slo-vanski narod povsod s posebno marljivostjo gojil čebelarstvo.) Dné 12. Leta 1857. ziti ? da se dolg in kratka stébla vsaka posebej de Mussbachu v Renski Pfalci je policija vajo, da se rijasta ali drugače skažena stébla ne mešajo mnogo sodov vina grajščaka Habenerja v prepoved djala in vpričo mnogo tamošnjega ljudstva vino na ulice izlila zato ker vino 13. 1734. gal vlada Angleška Škotcu M 13. prvi patent na tilnega stroja) jdbo mlati 1 dala (mla- med dobra Ce lan ni enako zrel, se mora vsak posebej sprav ljati, in če ne raste enako, da je nekaj stebel dolgih nekaj kratkih, se vsaka posebej rujejo. Ako lan ni ? enako dolg, če na pr. ni enako zelenel ali drugače zad ostal, treba je poruvati najprej večega, potem manjšega, vsakega posebej. To se najlože doseže, če se lan, kar 1866. je bila velika lakota po kmetih v Galiciji; ga je prve visokosti, pri glavicah prijemlje in najprej « « % » t• ii< *• • • v• vv r/ ^ . * 14. konj so prodajali po goldi poruje, manjši pa se pušča. Za tem se poru je še ta 1792. je vlada Saksonska prva oklicala ukaz za ki se ravno tako pri glavicah prijemlj 111 vpeljanje deželnih plemenskih žeb ruje Na v 15. povzdigo konjerej 1866. je na Angleškem stava zoper go v ej v se elj postala po- se posebej zadnje ostane še najkrajši, kateri se spet posebej po ruje, ali če ni truda vredno, pusti. Lan vsake dolgosti v kug ) po kateri se je loči, lože rsto polaga Tako se jlože izbere in pa ; da se 17. 1773. okužena živina pobijala proti temu, lastniku dve tretjini živinske cene povrnite ločil. Na to se mora poseb kakor če bi se ves skup ruval in potlej paziti, d se k ta posebej devlje, ker bi se sicer vse blago podlago k izrejevanji žlahnih o vac skazilo in ves pridelek pokvaril. Lan neenak se ne e prvo v Avstriji položil Andrej Hitschm upravnik grajščine Jaromiržiške na Morav > godi enako dolgo in kratko, močno in slabo predivo se skem. s tem y y da jlepše dom Je ne sme nikoli mešati, marvec vsaka sorta za sebe, ker i ne zprva za pleme izbiral slabo blago vselej dobreg 7 (Moravske) ovce 7 potem leta 1775 začel Padovansk kim mesati pleme z M skazí boljša. Lan se mora v vrste lep dobr pa iabeg vravnati; ce ni lep posled pa oskrbel si poravnan, ga pri izaelovanji veliko odpade. Paziti se da se prst otrese od ko- y mora, da se stebla ne lomij L 1 U V U a 1 LL1 lU^UOLl , UOjJUOlV/U JJ (* UOQ.I l/UI UJUl«, UU UV> iUUllJW , ua oc pi Ol uuc izvirnih Merinoških ovnov iz Madrida na renin, pa plevel čisto odloči, da ne pride vmes • « 1 * 1 4 1 v 1 • 1J1 Ako 17. Spanjskem 1827. je v Neuhofu poleg Ara va v Henrik Pest umri (rojen 12. prosenca lan pri glavicah zmešan, kar zeló zrel in glavičast, se mora Je posebno takrat, če je in stresati, da se pr koreninah prijemati 1746), slavni prestrojitelj pedagogike, usta poravna Ce hočemo poskusiti, ali je predivo 1 novnik prvih kmetijskih šol, imenitni kme- simo laneno steblo okoli prsta oviti 7 ce v jih oui y iluuuilul ou4v 01 juli VJ jlcvuwuu otuulu vjxvuax j^l o ta u v 111 j --ou pisih dokazal, da je vpogne in prav mala kolenca delà, je lakno lično tOValeCj kl J w t w » v j u^/twau j w T *** J/a vv t uamam» vavavw y j v xmaxaav kmetij8tvo važno sredstvo za dobro izrejo delà pa velika kolena, ali da se celo lomi posku-lepo se y 7 18. mladine, mnogozaslužen tudi za vpelj Betve Turške detelje (esparsete) in brošča v S vici. 1772. je v Hamburgu umri grof Janez Hart wig hodno. Kolikor trdnej če lakno lik na steblih in kolikor bolj se stebla drži, toliko lepše in trdnej e je predivo in vec ga Je IÉIM (rojcu s *J» UIOJO X % XUJ y ai JO Ull 1 šeak v Evropi, ki je iz proste volj kmete oprostil deset 13 mai 1712) ki je bil p * graj- 5 svoje (1767). časa Ko je lan poru van, se pusti v vrstah ležatí toliko da morejo da se stebla nekoliko osušé in vtrdé po koncu stati. Ce je lepo vřeme, je zjutraj poruvani (Dalj prihodojič.) lan proti večeru že dober za dalnje ravnanje. Dokler lan v vrstah leží, ni dobro, da bi ga dež močil. Zdaj je treba odločiti, kako se bo z lanom ravnalo Razglas deželne sadje- in vinorejske soie ga denejo večidel koj godit in ga ni treba sušiti na Slapu. Ako se je lan poruval v prvi zoritveni stopinj ker godi Prve dni marca meseca se prične na tukajšnji šoli ^^ pravijo, da je predivo najličneje, če se lan z e 1 nov brezplačni nedeljski kurs za odrastle gospodarje. Kdor želí vstopiti, naj se oglasi pri vodstvu te šole do J6 ti u ua ouoiii y tanu ua ^ouiuu j xvx 1ut wuj j. m polnoma zrelo, dožene. Ce se z lanom po ruvanj treba je palan ruval v drugi stopinji zoritve in se misii dobro predi pa tudi seme kolikor se dá ga sušiti tako da vseme, ki pri ruvanj i ni še po marca. ravná, morej o gl L prav in seme toliko dognati in prizo- nti 7 a v za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem pred da je seme za vsako rabo dobi Glavna stvar je, da se lan prej dobro p se , ™ ^— — r-v kup devlje ali kam zlag kajt ce se lan načinu. Spisal Andrej Piskar. siv ali kup zlaga, se zgreje in dobi crne lise, postane lakno se spridi in predivo ni več svetio i • v/ • 1 1 • v i • i * v • ruj a v IV, laauw ov, XXX . , se lan različno. Naj bolj še in najprostej Delà po setvi 7 plet 9 itev za predivo in za seme Belgijsko sušenje Po 7 pravilo (Dalje.) por koncu staviti pokaže, kot dop in se v vrstah toliko okrep Je jih načinu se lan, potem ko je 7 da se dá po male kopice postavi. To delo se lože jjuaaúc , ivut uu^; ové, vendar poskusimo to opravilo za potrebo opisati, da vsak, ki je delo enkrat videi, lahko Ko je čas zoritve odločen in lan ravno prav zrel, sam poskusi a je treba poruvati. Za to delo se odloči kak lep dan. Za štavljenje kopie mora biti ena oseba, da lan obro je, če je zemlja nekoliko bolj vlažna, da se lepše postavlja, dve ga pa donašate. Donašati morate lan v ruje , v XIVIa,I rnuia uiti ouiiu vicrnc, xsvul u jc , u.a ac dK.uutt.111, ii.1 ou iju puoauieoiiui jjcoh uavi poruje najprej lan ob krajih njive , ker ta večidel ni se more vsaka pest posebej ločiti. Najp vendar mora biti suho vreme. Dobro je da se J/VU ttv T 1 j U. jl T V JK«^ ^ V V* N-r - — ~ w •v^«. skupkih, ki so iz posamesnih pesti navskriž zloženi, da vsadi pa tako lepo izraščen wvivv x^xc^o^v.xx, ko oni po sredi njive; navadno je lica kake novije uuiga v n«, x*«. ujv o^ krajši in bolj plevelnat. Sploh se mora pri tem delu stavljati lan vsaka pest posebej tako, da se naslanjajo vlj dolga v tla m -njo se začne po jako skrbno in previdno ravnati. Vsak delavec polaga pesti proti zgoraj drug an po pestéh za seboj razgrnjen. Dobro je treba pa- pa vsaksebi stojé, tako na drugo navskriž 7 kot šperovci pri strehi spodaj «no roko se prva pest k palici postavi , z drugo roko s pa prime druga pest in se dene k uni, una roka se Íroč vzame in po naslednjo pest seže; tako se delà opica naprej od palice, da je blizo seženj dolga. Na koncu, kedar se neha, se nekoliko od kraja po vsaki strani vzame nekaj stebel in se z njimi zadnje pesti privežejo, da obstanejo in jih veter ne odloči in ne pre-kucne. Ko je na enem koncu tako napravljena, se gré na drugi konec k palici, kjer se je začelo, in od tam se spet naprej delà od palice, tako, da je kopica blizo dva sežnja dolga. Zda) se na koncu spet tako pri veže kot prej in palica se izdere. Med štavljenjem se lan po vnanji strani lepo in gladko vravná, da je gost in da pri deževanji voda ne gre skozi, marveč po vrhu odteče in lanu ne premoči. Zato se morajo tudi glavice po vrhu, kjer vršiči navskriž pridejo, nekoliko z roko po-tepsti, da se bolje sprimejo in da manj dežja skozi pusté. Prevelike pesti in pa preveč na debelo in na trdo se ne sme skup devati v kopice, ampak toliko, da zamore veter lan prepihovati in da more tudi po sredi in znotraj sušiti, ker drugače bi lan znotraj crn postal. Kopice se tako postavljaj o, da solnce lan dopoldne po eni in popoldne po drugi strani obšije, toraj od severja proti jugu. V kopicah ostane lan toliko časa, da se stebla zunaj in znotraj toliko posušé, da se lesni deli lahko zlomijo in zdrobé. Če bi nastalo dolgo deževanje in se je bati, da bi lan znotraj crn ne postal, je treba kopice obrniti. V lepem vremenu ie lan že v osmih dneh suh; v slabém vremenu je pa dalj časa treba. * (Dalje prihodnjič.) 111. razdelek. Olajšave pri stavbah. (Dalje.) §. 79. Olajšave za obrtnijske stavbě. Pri vseh tudi ne samotnih stavbah za obrtnijske namene je pri trdnem obzidju, pri ognja varni strehi in pri takih požarnih zidovib, kakor so predpisani proti sosednim hišam , je pod onimi sprevidi, ki so predpisani za varno8t osobe in lastnine, dopuščeno, toliko od-stopiti od splošnih stavbenih predpisov (II. razdelek), kolikor je treba, da se redno obrtovanje ne ovira in ne postane občutljivo težavno. Posebno spadajo tu sem: 1. Medstene iz ne ognja varné tvarine, razen tistih prostorov, kateri utegnejo biti že po svoji namembi posebno ognjanevarni; 2. napravljanje lesenih šup in začasnih stavb znotraj v poslopji ; . 3. sestava stropa, ker utegne, ako bi treba bilo, strešni stol ob enem tudi strop biti ; 4. število nadstropij, ako ne dobi potem poslopje ake visokosti, katera iz javnih ozirov ni dopuščena. §. 80. Pri stavbah s samotno lego je zadosti, da se stavbeni prošnji priloži nacrt lege v dveh enacih for-mularih , v katerih se mora narisati glavna oblika cele naprave in k njej spadajočih posamesnih poslopij, ka-tasterske parcele s svojimi številkami, sosednje meje, najbližja poslopja in njih posestniki, kakor tudi kanalne izpeljave, katere so potrebne za odpeljavo odpadkov in tekočin. §. 81. Privoznja k gasilnim napravam. 'Pri vsaki napravi za delalnice morajo*dobiti poslopja tako lego, da je mogoče, o nevarnosti ognja ga-silnice brez ovira privažati in rabiti. Skrbeti se mora, da je v slučaju požarja pri rokah zadosti vode, napolnjenih vodojemov (vodoshramb) in potrebnega gasiinega orodja, ter se ima občina prepričati, da je vse to pripravljeno. Pri večih napravah se utegne zaukazati, da se pri-pravijo požarne brizglje z vozovi vred za vodo in da se ustanovi požarna bramba. V. razdelek. Predpisi, ki so spolnovati po dokončani stavbi. - §. 82. Naredbe po dokončani stavbi. Potem , ko se je dokončala stavba ali izvršila po-glavitna poprava, mora gospodar na svoje stroske ne-mudoma napraviti vse, da se zasuje izkopana zemlja, odpravi od ceste šuta^ lesovje in vse stvari, katere ovi-rajo prehod, da se v redu popravi razdjani tlak in da se sploh vse to odpravi, kar se je pri štavljenju prena-redilo ali pokvarilo na javnem prehodu. §. 83. Dovolitev stanovanja in rabe. Na novo sezidane ali bistveno prenarejene hiše, hlevi in obrtnijski prostori se ne smejo rabiti, dokier ni gosposka na prošnjo gospodarjevo podělila dovolitev za stanovanje in rabo po izvršenem ogledu, h kateremu je privzela enega nestranskega izvedenca o stavbah in zdravstvenega uda občine, in potem ko se je prepričala , da je stavba v redu izpeljana in da je v takém stanu, ki zdravju ni škodljiv. §. 84. Pri izvršenih stavbah za obrtnijske namene (§§• 76 ., 79.) ima oblastnija dolžnost prepričati se, ali so se spolnili vsi pogoji za to predpisani. Nadgledovanje stavbenega delovanja in stav-benega stanu, v katerem so že obstoječa poslopja. §. 85. Stavbena gosposka mora nad tem čuvati: 1. Da se ne začne zidati, predno stavbena pri volitev ne dobi pravno-veljavne moči; 2. da se ne odstopa od stavbene črte in nivela ; 3. da se spolnuje potrjeni stavbeni náčrt; 4. da gospodar stavbo oskrbuje samo po osobah, ki so za to pooblaščene. Ako tisti ud, kateremu je stavbena gosposka izro-čila nadgledovanje, zapazi kak zgrešek, mora on — to reč ob enem naznanivsi stavbeni gosposki — v primer- Ijejih 1., 2. in 3. stavbeno delovanje ustaviti, in v pri-merljeju 4. prepovedati gospodarju dalje zidati. Ta ud je tudi pooblaščen, prepovedati, da se ne sme rabiti slaba ali sumljiva tvarina in ukazati, da se odpravi iz stavišča. — Pritožba nima v teh primerljejih odložne moči. % > l §. 86. Gosposka ima viši nadzor (nagled) o stav-benem stanu že obstoječih poslopij ; ona čuva nad tem, ali se držijo hišni lastniki sebi naloženih postavnih dolžnost! , kar se tiče vzdržanja poslopij , ona naravná v javno korÍ3t potrebno odpravo stavbenih pogreskov, ki jih je zapazila, ter ukaže, ako je treba, da se poslopja zapusté (izpraznijo). Ako je kako poslopje v takem stanu, da se je bati podrtije , mora oblastnija takoj napraviti lokalno komisijo. (§. 9.) Ako se pri tem dokaže, da je poslopje slabo (na kup leze), mora oblastnija na stroške lastnika pri tej prici brez odloga vse naravnati, da se odvrne vsaka nevarnost dere ) in tudi y če bi treba bilo, da se poslopj Slovansko časništvo. ? ložne pritožba, ki je zoper to dop moči , pa nima (Dal. prib.) po od * Srbadija" in 7) Srpska Zoral\ Pred na m i le žita ilustrováni lepoznanski list „Srbadije", ki izhaja v Beču že drugo leto, in tudi ilustrováni lepoznanski list 7) Siovstvene »tvari. g Recenzija „Latinske slovnice4' Srpske Zore(í, ki je letos pričela izhajati. Iz obeh listov se razvidi pošteni trud Čestitih uredništev, pole vseh njima stavljenih zaprék, izpolnovati Čitajocemu ob činstvu dano obljubo. Gradivo imenovanih listov (nekoliko originalno in nekoliko prevódeno) j Je zanimivo Sintaksa. m kar po (Dalje.) Sploh imajo slovnice pri pogojnih stavkih to opombo pravici mora priznavati vsak poznavatelj umetnosti ob ilustracijah (lesorezih), je to, da se morejo primerjati se slikami enakih Nemških , Francoskih ali Angleških listov, in da še osobito lesorezi ,,Srbadije l Ui »j V OIV/ I Ul^U r J/V/^U j UIU U tu V aiu tv \j ij \j ll1 u \j j ---o----------- / // J da se poleg paene, prope rabi indikativ, različno so izvrstni. Prekrasni ste mojsterski sliki Jaroslava od nemščine ; v slovenščini se veže skorozindik. Cermaka: „Ranjeni Crnogorac" in „Crnogorka". Naj i m m. m m m. m A Crnogorka Naj in k o nj unk t. To je omenjeno 159. pri indikativu, bi našla oba lista v svojem narodu in tudi pri nas Slo- I » I f I . 1 « % w»1 1 «» 217vje govorjenje o odvisnih pogojnikih. Pi- vencih mnogo prijateljev in naročnikov t da se njima satelj pravi: Ce je pogojni stávek závisen od glagola zagotovi dicendi, sentiendi, moreta nastopiti dva načina: dolgo življenje. Verbum fiuitum stoji v praes. futur. perf. absol. tem slučaji ostane prvi člen nespreminjen > ali pa Mnogovrstne novice, nastopi konjunktiv mesti indikativa, kedar se govori v * Zelezničen vlak pokopan v snegu. Na vzhodni crti smislu drugega; glagol druzega člena stopi v dotični Gališke Karol - Ludovikove železnice je infinitiv. dne u. m. Verbum finitum je v imperť. ali v zjutraj ob pol osmih sneg zamel cel vlak na poti od perf. hist, v tem slučaju nastopi sprememba v obeh Lvova do Podwoloczyske v nekem koti pri Plu- clenih itd. Referent opominja ad da se s tem hovu. pravilom ne sklada, marvec sklada vozéh je bilo 40 potnikov. Vsa pomoč, vlak se z Sch mi d to v im ki mnenjem izkopati, je bila zastonj. Prvi pomočni vlak je obtičal KJ Vj UI ULI L U tu v 1 111 y rv i pravi y da pogojniki odvisni stojijo skoraj štacijo daleč pred pokopanim vlakom v snegu , v konjunktivu §. 315. 304. On pravi namreč: „In Ne- drugi se je moral vrniti zavoljo nevihte, ki je nastala. bensátzen solcher abhàngiger Sátze, welche ein Futur Med tem so prišli delavci iz Lvova z živežem in po enthalten, steht" a) Bei Gleichzeitigkeit der Conjunktiv brezkončnem trudu se je posrećilo, po stranskih potih Bei Vorzeitigkeit der des praesens od imperfects. Conjunct, des perfects oder plusquamperf. s sanmí prití do zametanega vlaka, ter potnike rešiti Po tem ta- iz oGurnega mukepolnega zapora kem je vprašanje: je li v izgledu, ki ga pisatelj nazoče slovnice navaja za svoje pravilo: „Hoc possum dicere, me satis adeptům fore, si ex tanto beneficio nullum in me ipsum periculum redundaverit" Je * Strasne trume podgan delajo že tri leta v dezeli Birmah v Indiji grozovito škodo; ta dežela, ki spada v Angleško oblast, meri okoli 6000 Angleških štirjaških tudi zeló vroča; razun druzih ta red un- milj, je zeló rodovitna pa zemljišč je ondi posebno veliko poljá, kjer rajž pride- lujejo. In kdo verjel ) da že tri leta nimajo skoro dav eri t konjunktiv perfekti, ali je fut. exactum? Tu bi bilo primeriti še pravilo Zumpt-a §. 524. Dalje je še opomniti, da bi za ložo umevnost veliko —_________----. ------—~—, —------ koristneje bilo, ko bi bil pisatelj, kakor Schmidt, vsako poslednjih treh let plane na mi lij o ne podgan kak pomenljiv stavek razvil po raznih rabah kazai suh nacrt (schemata). nikakoršnega pridelka v tej nesrečni deželi, Čez katero y ne pa enako kobilicam, ki v malo urah do korenin vse sadeže Dodatki 272 porazstavo besedi (Wortfoíge) fin. imajo potrebne stvari za pozro Ne nič, in tudi napeljevanje vode, ne streljanje ne pomaga jastrebi, sokoli in druga roparska žival teh rične figure mero. koledar. trope gramatične in orato- požrešnih trum ne preženó. • 1 1 *> /v # • f 7 • • 7*7 t %% v ri 17 /\ Trn H air* s* v / /y nf if/ /mi yw n / /) / • XV metrike — rimsko vago, denar ) Kar se tiče metrike (§§. 294 308), Castitljiva oljka stoji med drugimi jako starimi oljkami v Bendinatu poleg Palme na otoku M a- metre samo to, da je razprava v Hrovatovi gramatiki de-lana na podlagi Hermanove teorije. In ako hočemo to obdržati omeni referent lorca. Debela je^čez 12 metrov, visoka pa z malo lemu vejami. Ce oljke na 01 j ski gori pri Jeruza- j ki so metrov debele, so iz Časa Kristuso ? memogredé omenjeno nekateri profe- vega (kar je popolnoma verjetno), se po takejn pač sorji na univerzi jo rabijo (leider) še sedaj za podlago lahko sodi, kako stara je gori imenovana oljka. Se^skor pri razlaganji Horacijevih meter , mora se priznati da bolj zanimiv pa je na istem otoku 6 milj od Palme je nazoča razprava vsakako bolj jasna (jedenfalls klarer), blizo opatije Lluh neki vedno zelen hrast (quercus nego je Schulzeva v veliki gramatiki. Referent ilex) ki je čez 12 metrov debel, pa še vsako leto pa je te misli, da Hermanova sistema ni jasna in se močno zeleni. Da oglarji tega starodavnega hrasta niso ne bo držala, ampak da prava sistema je Westphalova, še zajeli, temu je kojo je nastavil za grško metriko, in ta si bo sčasoma * i^™™7^ vzrok to, da je deblo votlo. ki sem si jo ízpo Pomenljiv grobni napis se bere na pokopalisču splošno priznanje pridobila |ko je bila pisana ta raz- otoka Man na Irskem morju, kjer počiva škof dr. Sa-prava, Westphal še ni bil znan, sedaj ga imamo napredku se ne bomo vstavljali]. Po nasvetu referenta je vzel tudi Schmidt dotična delà Westphal-Rossbacha za podlago pri svoji razpravi metrike, ter učencem po-lajša umevnost (Verstandniss), da je ritmika potrebni po milosti muel Rutter, takole: „V tej hišici, sodil od svojih bratov črvov, ležim Samuel, Božji bivši škof tega otoka. Čitatelj stoj ! glej in po- smehuj se palači škofa, ki je umri 30. maia 1. 1653.'*' > maja * Oseski časnik „Drava" } da je ban Hrvaški pogoj metriki; kar pa se ne dá doseči s Hermannovo s posebnim neslužbenim pismom pozval ondašnje sod- pise teorijo (Dal. prih.) niške urade i naj zavoljo dobrega sporazumi jenja na spÍ8Íh, ki jih pošiljajo Magjarskim uradnijam, bodo na- pisi (adrese) skega Magjarski, ali, če jezika, Nemški. Kakor uradnik ne zna magjar- se vidi piše o tej no- vosti „Primorac" lomi se grana za grano od uglav- jevimi vrati vedno stražo in ogleduhe t ki • • Ijene nagodbe, skoro utonimo v orszagu kislega zelja poročali, kar jim vse in paprike. Za zdaj adrese — čez nekoliko časa celo potem še le prestrašili se godi v cesarjevib sobanab. Kako bi se ) ko na ta način izvedeli pismo No 9 9 i tako nas gurajo v edino rešilno magjarščino res Čudna prikazen, ako je istina, kar „Drava" t da cesar tudi druge dni sprej me marsikatero imenitno osobo! Govorov o ministerskih križah bi ne bilo konca pri poved uje. ^ .N/d/líl/ ne kraja in Število begunov iz Bosne in Hercegovine v Dalmaciji mirno spati. malokateri liberalec bi mogel eno uro iznaša po najzadnjih uradaih poročilih 24.817. Tudi Nemci še nimajo po vse veljavnega pravopisa. Glavni list Dunajskih liberalcev in njihovih privr- žencev 9 y) To kaže zbor filologov Nemških, ki ster nauka dr. Falk nedavno sklical v Berolinu N. fr. Presse", je zadnje dni naznanil y da so ga je Pruski mini- govorice o odstopu ministerstva, ki jih je poprej on y med > sam raznašal, prazne izmišljije. To oklicuje zdaj list z kakor a bi bil seda- katerimi je bil tudi nekdanji Dunajski vseučiliščin pro- nekakim notranjim veseljem in pričakuje, da bo s tem fesor dr. Bonitz. Ta zbor se je zedinil v mnozih bistvenih tudi bralce pomiril in razveselil, toČkab, kako naj vprihodnje pišejo nemške šolske knjige, ter željo izrekel, naj tudi drugi pisatelji nemški se •y v poprimejo tega pravopisa. Med dragim se je, na pr zboru imenovanih učenjakov sklenilo, naj oni nepotrebni li se opustí v besedah : noth, rath, bisthum itd. njega ministerstva ves svet vesel. Al ravno nasprotno Zato je po tolažbi tega lista vse še bolj vznemir- je. jeno Liberalni listi Dunajski namreč mislijo, da se vse njih drži, da občinstvo misli tako, kakor oni, se veseli y Z njimi Ta misel pa je jasen dokaz, da ti listi v izostane naj isto tako nepotrebni e, na pr. v besedah: oholosti ljudstva prav nič ne poznajo To 80 tudi svoji dien8tag, miene itd. Ali stari u yy zopf* ( ali Jakob Grimm pravi, stari „unsinn", da se kakor kazali očividno, ko so ranjcega Deaka po- samostavniki neba povzdigovali in mu peli žalostné pesmi proslavljali, do ki se tM aiVU U VJI 1 X ULI ULI p JL C* T â. y WVWJL4 ^UUkJlUU j ljkj UULUV/OICU V U1 Al UUUMi ^/U T CJUlgV Y Uli A4jl Ul U £j » ^ ^çj "w je bil Ceskih listov glas, oznanujoč naglo smrt mini- ali je zadovoljen s premembo ali ne. ; sterstva, nekoliko prenagel, ker je hudo krizo oznanil Avstriji bi tak nagli prekuc nikakor ne prestra- še za smrt. šil većine narodov Pa tudi ta glas je liberalce, ki strahu vedno trepe- , marvec prav zadovoljni bi bili, ko na moč vznemiril. Kedar je vreme mirno in lepo kajti z obema so narodi enako nezadovoljni. fcajo in nikakoršnih liberalci ponosni in oznanjujejo vsemn svetu, da je to bi ministerstvo z državnim zborom skupno propadlo 9 govoric o ministerskih križah, takrat so Mi smo prepričani, da se to zdaj še ne bo tako v/ VA. M1VA v/uvy UUI A JU V-UUM JLJ J UJ VJ V^ T O V^ JULI U O V V k ti ^ UCi j V> IV/« * M Ô ^ v ^^ ^ , • j ~ ^ ' ~ kar je vstvaril liberalizem, vstvarjeno za večne čase. zgodilo, bodo vse stranke iznenađene brž zgodilo. Toda pripravlja se vse na to, in ko se bo se vé da, vsaka Brž pa, ko se pokaže temen obláček bojé se nevihte in da lizma 9 loti se jih nemír 9 po svoje Velika večina naroda bo ploskala taki spre- ta krasnega poslopja libera- membi, kajti sedanji stan je res že neprenesljiv. ne podrla. S tem kažejo, da nimajo nikakoršnega zaupanja do sebe in do svojih del, da jih tare slaba vest, ki jim očita, da se mora marsikaj premeniti, pre-strojiti, če nova Avstrija ima gledé blagostanja veljave in ponosnosti doseći staro Avstrijo. v « , moči, Krašoje 14. s več. * Ko Je počil glas, da imá — -----# ^ gosp. inzenirja Ciglerja.) No, jv> — » grof Taaffe nadomestiti Krašnji pri sv. Tomažu je pozimi gorko kot v Indiji. dopisi. (Naše nadloge. Peticija do lepa je ta! Pravijo, da v grofa Auersperga, so se liberalci tolažiii s tem ^j. v^j.« ov ou «wuiaiv i buiaůiii o i"cj_li , da je y resniui je v iiavauuiu ziuuaii raaiuuei*. uicu ou a cum lui govorica ta nastala le vsled tega, ker je grof Taaffe po- kraji gledé mraza in snega. Ali letos je pri nas kot resnici je v navadnih zimah razloček med sosednimi potovaje na Ogersko mudil se na Dunaji. Pa tudi ta drugoďi ; snega imamo dva metra debelega, pota so vsa tolažba je zgubila svojo moč, ko je bil grof Taaffe 2. t. m. pri cesarju. „Kaj ima grof Taaffe pri cesarju opra- močni hribovci do velike ceste pn-Bojimo se južnega vremena, ker bo vse plavalo, zamedena, da komaj • • • • • rij ej o viti? Tu tiči zajec za grmom!" Tako so si šepetali li- če se ta sila snega naglo raztopi. Pri Krašnji je lega beralci strahu bledi na uho in govorice o ministerski kraja tako nesrečna, da je že povodinj, če je le srednji krizi so postale zopet glasneje. Liberalci namreč se bojé naliv. Pa ko bi nam sama voda nagajala Tako so se vsakega, ki pride k cesarju na pogovor prestrašili tudi one dni, ko sta bila grofa Hohenwart in Leo Thun pri njem. „Hannibal ante portas!" so kričali brž, kajti pred tema glavama držopravne opozi- ujtju puoiavu v všili, ua ne raz* je Že kmlvs, ivu o laj kj oc tlck deva velike ceste pri vsakem deževji, kakor bi bila na- vsak na svoj dom. Želeti bilo ko smo se zadovoljni z lepo veselico podali bilo jeta, marveč da se mora držati svojih bregov. Tudi tù naj za prvo vsaj dva jezová na hudourniku naredi, . da Ljubljane. večkrat kaj tacega l Volitev novih 11 mestnih je odbornikov (4 iz 1., 3 iz 2. in 4 iz 3. razreda) in gotovo bodo že prvo leto stroški povrnjeni s tem, da Čedalje bliže. Cas za reklamacije, če kdo ni vpisan v ne bode potreba toliko izdajati denarja za odpeljavanje imenik volivcev ali če je napačno vvrsten , izteče že y nanósa na veliki cesti, kajti znano nam je, da tako od- soboto. Kdor je morebiti dosihmal zanemaril, pri mest-peljevanje je samo eno leto stalo 600 gold. Koliko bi nemu magistratu razpoloženi imenik pregledati, naj stori se s tem tudi odvrnilo poškodovanje travnikov vasjo y nad kateri so zdaj v nevarnosti vsi podsuti biti. Go- to gotovo do s o b o t e. Kdaj volitve, ni še bodo prihodnji mesec odločeno; gotovo pa bodo v krátkém času. spod inženir! vedno Vam bomo hvaležni, če nam še to Naj tedaj narodni inožje že zdaj v svojih krogih delajo nadlogo odpravite ali vsaj zmanjšate. Trebelno na Dolenskcm. na to, da se njim znani volivci ne vsedejo nemcuraki Pri volitvi županstva pri stranki na limanice in da se nikomur ne zavežejo za nas nika dne u. m. so bili gosp. Anton Mik lie iz Zlat- volitev. Namenov nemčurske stranke razkladati na novo, a Z£l župana y g« u au t u xv i ^ o \j v t luoa^ui tíuu iju ou uulu v>j oiu uu^vu uuiíu £j\a*y a«j n oiujj ajji yj i a fuitiy ivuui Janez Zorec iz spodnjega Zabukovja pa za sveto- do zdaj še ni spoznal, da vse vedenje njeno je v vsem Janez Křese v Vinskem vrhu in se nam čisto nepotrebno zdi, kajti slep mora biti, Kdor valca izvoljeni. Sodražice 19. sveč. (Javna zahvala.) Podpisani strančarsko in da jo povsod le vodijo tista načela y "h yy so iz dveh zavarovalnic ranjkega gosp. fajmoštra Jož. stranka kaj novega ki Tagblatť' vsaki dan razklada. Ce na priliko ta zida, ne bo y kakor skušnje kažejo r Oest. Lesjaka od Ljubljanskega glavnega zastopstva „ Greshama" lep znesek kapitala z dobitkom v gotovini pripada v njeno kardelo zidanja lahko dobil ta, kdor cenejše zida, ampak ta, kdor ; — če apelira nemško gledišče nemudoma izplaČan dobili, kar nam dolžnost naklada, na siromaško blagajnico mestno j za to očitno in toplo zahvalo izrekati. dobi prazna, vendar še zadnje solde iz nje; čeravno je skor ce treba po Ivan Sega y klanjati se liberalcu, ki uboge menihe preganja, sam pa posestnik in trgovec v imenu dedičev. niti mestu, niti deželi ne vinarja ne dá y takrat je ta Kamniske okolice 18. sveč. Unidan smo v stranka vsa navdušena na nogah. Pa kaj bomo še dalje poročiiih da vsaj y ki nam jih naše „Novice" marljivo donašajo y izvemo kaj se godi v deželnem odboru brali popisovali delovanje nam nasprotne stranke, ki se le v brezverstvu liberalno vede, narodnim našim pravicam pa med drugim novico, da si. deželni odbor namerava pred- je vseskozi tiranka. Ko bi vse to resno pomislili naši lagati pribodnjemu deželnemu zboru nasvèt, da bi ob- domaćini in bi nekateri mogli sebične odvisnosti čine za svoje uboge, katere v bolnišnico pošljejo, do- se odkrižati, kmalu bi bilo konec nenaturnemu regi- plaČevale po 20 kr. na dan, z ozirom na to, da ce li h mentu, kajti samo v tej slabosti mnozih naših me- 60 in še več krajcarjev, ki jih mora deželni zaklad ščanov obstojí moč nemčurske stranke. za take bolnike plačevati, temu zakladu tako breme — juj^iomumv uou«^ naklada, da je sila. Ta novica je nekatere župane zeló gospodje v „gemeinderathu" zavzeti za glorifikacijo da-osupnila. Nikakor ne moremo tajiti, da si. deželni odbor našnjega liberalizma, po katerem uboga Avstrija hudo Eklatantno ilustracijo kako zeló so „nemški" hira na vse mora velik žakelj imeti, da zmore te stroške. Al si. deželni odbor bode gotovo tudi vedel, da so tudi mnoge v katero se je iznenada (kajti na dnevnem redu y strani, dala je zadnja seja mestnega odbora7 ni občine tako revne y da nameravanega plačila ne bile stal) prikradel entuziastično sprejeti predlog: naj se iz-v stanu zmagati. Naj povem le en izgled: iz neke tu- voli odsek, ki prevdarja in potem odboru nasvete stavi, kajšnje malopremožne občine je bilo lani v Ljubljanski kako bi Ljubljana grofu Antonu Auerspergu če bolnišnici 15 oseb, in ker je posestnikov le 42, druzih stitala v njegovem 75. godu. Gosp. Potočnik je v hiš brez posestva pa 70, toraj je očitno, da v takih raz- imenu družnikov narodne stranke na to z mirno besedo merah je težko že občini sami izbajati, zdaj pa bi mo- objavil, da ona loči pesnika Anastazija Griina od dr- rala še nositi novo breme. In take razmere so še tudi žavnika A. grofa Auersperga, in kakor mu pesni- v drugih občinah. Kaj bode následek tega? Siromaki ško slavo rada přiznává, mora o dl očno zavreči po- bodo potem domá več trpeti morali, ker jih ob- litično postopanje Auerspergovo, zato se nikakor ne _ _ ^ _ _ A. a* A, « * a ^ 1"i . . * « m ^ m % Oá ^ • čina ne bode pustila v bolnišnico. Naj bi si. deželni bode vdeležila nameravanih ovacij to objavo pa » zbor to stvar resno prevdaril, predno to postavo vpelje, katero je gosp. Potočnik izrazil mnenje vse narodne kakor jo imajo na Koroškem, ali jo prej predrugačil na Ljubljane in gotovo vsega naroda slovenskega naše kak način, da bi občine ne dobile novih bremen nekatere občine presilno, ene malo ; ene celó y ki bi nic ne za- domovine, je dregnil v gnjezdo sršenov. skupščini v „ Mi nemski gemeinderathu" puščamo njeno veselje ? al imenu — Ljubljane! zoper to protestujemo, da ona govorijo v naloženib 3 milijone in 675.851 gold. 30 kr. v dolžnih in v (Matičin odbor) je imel 16. dne t. m. sejo t v pÍ8mih državnih in za odvezo zemljišč, pri zaupljivih denarnih zavodih. Ker te v vlogah omenjeni kateri so se obravnavale mnoge administrativne in leto- namen naložene 3 milijone in 675.851 gld. 30 kr. more pisne zadeve, o katerih bo drugi pot poroéal službeni hranilnica vsak čas vzdigniti, zato ni lahko mogoče 9 da zapisnik; konečno so bile nove volit ve upravnikov. Iz- bi z izplačevanjem vloženih denarjev v kake zapreke voljeni so bili: za predsednika gosp. dr. Jan. Blei- prišla. Zastavi javnici v podporo je hranilnica weiB ? za predsednikova namestnika: gospoda tudi letos 1815 gold. 43 kr. izplačati morala. Peter Kozler in prof. Pleteršnik i gosp. Ivan Vilhar Kre- za blagajnika ditno društvo, ustanovljeno po hranilnici z dotacijo y čunov gosp. dr. Zupanec za preglednika društvenih ra- pol milijona, je laosko leto pričelo svoje delovanje. prof. Vavrň /jupou^v ; - z8l knjižicarj a gosp. Došlo mu je v 8 mesecih 112 prošinj za kredit, ©jj za ključarja gosp. France Souvan jelo se jih je 88 z dovoljenim kreditom 171.000 gld. i in gosp. dr. Strbenec spre- ) za tajnika pa po odpovědi Po predlogu ravnateljstva je občni zbor gori ome gosp. prof. Tuška gosp. A. Praprotnik. V odseku za njeni dan dovolil, da se daru jej o v do brod el ne in izdavanje knjig so ostali dosedanji odborniki, nam- občnokoristne namene sledeci zneski : rec gospodje: Jan. Solar kot prvomestnik , dr. Janez Tukajšnjemu ubožnemu zavodu Bleiweis, prof. Marn, Pleteršnik, dr. Strbenec, Fr. ) M. Moćnik, župnik Parapat j prof. katol. društvu za obleko revnim otrokom Ste^nar, Iv. Tušek, prof. Urbas prof. odsek za gospodarstvo TomšiČ, prof, za božičnico oskrbov. zavodu malih otrok v ka- prof. Žakelj. terem so bili dozdaj odborniki gosp. Fr. Souvan, Ivan Vilhar in dr. Zupanec, je bil izvoljen še g. Iv. Tomšič. Vávrů, prof. Wiesthaler in ubožnim dijakom gimnazije Ljubljanske (V seji deželnega odbora 19. dne t. m.) so bili obravnavani in sprejeti proračuni gledišnega, dijaškega ustanovnega in več druzih zakladov za predložé prihodnjemu deželnemu zboru. 1877 y da 1 se 79 77 77 77 77 1» 99 77 77 97 77 77 if Kranjske Novomeške Kočevske Ljubljanske realke Ljublj. učit. izobraževališča revnim učencem mestne glavne šole Sklep kraj- revnim učencem mestne ljudske šole nega šolskega sveta v Mokronogu zarad vpeljanja za učbene pripomočke „Narodni soli" nemškega jezika v tamošnjo ljudsko šolo se je dežel- za učbene pripomočke „Schulpfennig-a nemu šolskemu svetu vrnil v pojasnilo okoiiščin, katere za šolske potrebšcine revnim dekličem v u ta sklep opravičujejo Ljubljanski nunski^ šoli činam 7 Prijetno novico moremo naznaniti Dolenskim ob- isto tako nunski soli v Skofji Loki . . ki so na meji Hrvaški, da po prizadevnosti de- revnim učencem in učenkám na protestan želnega odbora je c. kr. ministerstvo notranjih oprav tovski soli doloČilo, da vsled državne postave o zadevah goveje za šolske potrebšcine revnim učencem v kuge se imajo občinam na meji Hrvaški poplaćati vsi Novomeški ljudski šoli stroški, ki jim jih je prizadela zaprtija (kordon) zarad revnim učenkám nove dekliške mestne šole goveje kuge. v Ljubljani Po naznanilu c. k. Tržaškega telegrafskega vod- revnim kandidatinjam in učenkám izobraže stva se je 19. dne t. m. odprla nova brzojavna postaja v M e n g š u Kranj. vališča za učiteljice novi dekliški šoli v Kočevji (lz pisarnice kmetijske družbe.) Dolgo že hra- godbeni šoli filbarmoničnega društva 2500 gold. 100 100 200 100 100 100 200 100 100 200 100 100 77 77 77 77 77 77 77 7? 77 77 77 77 200 100 » » 200 » 100 » 100 79 100 200 100 nimo tukaj nacrt sušilnice za sadje in lan 77 7) 77 7 ki prav čedno naredil gospodar Matija Stare (Kristan) iz Podjela v Bohinji , ki je že sicer znan za napredek kmetijstva vneti kmetovalec. Obžalujemo ga je za brezplačne obede na Graški univerzi s i da ni kake posebnim ozirom na uboge vseučiliščne dijake Kranjske oBkrbovalnemu Ljublj. zavodu malih otrok denarne podpore v ta namen, da bi on nacrt iz papirja revnim učencem živinozdravniške šole mogel predstaviti v pripravnem modelu, ker potem bi zavodu oficirskih hčer v Hernalsu . . . se vrednost S t ar e t o v e iznajdbe še bolje razsoditi dala. bolnišnemu, podpornému in preskrbljeval- 150 200 100 100 77 77 77 77 Ne moremo si pa kaj 7 da ne bi hvalevrednega mnogo- nemu društvu v Ljubljani stranskega prizadevanja tega gospodarja za povzdigo požarno-stražni blagajnici v Ljubljani domaćega kmetijstva tudi drugim za posnemanje v iz- za mestno godbo ....... gled postavili. za občni (Hranilnica Kranjska) je imela 17. dne t. m. društvu katoliških pomočnikov v Ljubljani zbor, v katerem je predsednik gosp. V. Seunig poročal, da je lansko leto 16.229 vložiteljev vložilo iz deželne bolnišnice izstopivšim revnim milijona in 812.730 gold., ter se je po odštetih iz- delavniški bolnišni in invalidní blagajnici plaćah imetek vložiteljev pomnožil za 895.025 gold. 29 preskrbljevalnemu zavodu za uboge krajc.; posestva posodilo se je lansko leto na zemljišna delavskemu izobraževalnemu društvu hiše 100 200 200 gledališčmo podporo.......450 50 200 200 100 200 50 200 za vzdržavanje otroške bolnišnice , državna dolžna pisma in na menjice za izkopavanje stavb na koléh na močvirji milijona 71.455 gold. 65 kr., tedaj so se povikšala za dovršitev zidanja hiše za neozdravljive 79 7) 71 77 77 V 97 7) 77 77 11 posojila v primeri s predlanskim letom za 674.514 gld. v 84 kr. Hranilnica ima konec leta 1875 z reaervnim Ljubljani.........300 Našega gosp. dr. Poklukarja je zadel li 17. zakladom vred, ki znaša 880.502 gold. 47 kr. in sicer dne t. m. žalostěn dogodjaj, da so mu umrli njegov ob- po odpisanih 3 odstotkih od vrednosti svojih lastnih hiš, čespoštovani oče, posestnik v Krnici na Gorenskem. Sin v svojem oskrbništvu 11 inilijonov in 705.853 se tudi od starega očeta težko loči, ako ju veže tako 81 kl'., toraj več 1 m i lij on in 2593 gold. 32 kr., srčna Ijubezen, kakor je tu vezala sina z oČetom. 19. dne t. m. je bil pogreb morebiti najsta- kakor koncem leta 1874. Da Je hranilnici mogoče, tudi ako bi nadvladala izplačevanja, svojim vdeležen- rejega ljudskega učitelja na Kranjskem gosp. Karola cem vsako in tudi veliko svoto, zopet koj povrniti brez Geceljna,vki je v 86. letu svoje starosti, kot učitelj Baprejšnje odpovědi, ima, vrh izdatne gotovine v kasi, Ljubljansko-Sentpeterske šole v pokoji, umrl. Pěvci či- 64 talnični so mu peli nagrobnico, Bi zov i ča nje pa so z Povodnje po splavu ledů na reki Donavi so lično svojo čitalniško zastavo spremili truplo ranjega na te dni grozno škodo naredile po več krajih in še po pokopališče v znamenje hvaležnosti, da je bil mnogim sebno na Dunaji. Na Českem v Pragi inmnozih druzih v Sentpetersko šolo všolanim Bizovičanom učitelj. Gosp. mestih ste Moldava in Laba hudo razsajali. Gecelj je bil izprva učitelj na ljudski šoli v Kranji Hrvasko. Iz Zagreba. Vseučilišče tukajšnje in ondi od 1. 1816 do 1818 tudi učitelj dr. J. Bleiweisa. se je moralo zarad obžalovanja vredne nerednosti, kije Spoštovani deželni uradnik gosp. Zanoškar nastala po surovém obnašanji nekega pravnika časno je po do|gi bolehnosti včeraj umri. zapreti. Naj bi mladi gospodje vendar nil ^^»^"MVUV« » ^»j Vliuxtft*« «tv^xvu» V^J AJLIAWU1 ^VO^VUJU y vil vLCil jJvlliXÍOllli y ' (Citalnicin odbor) je v svoji poslednji seji skle- magjaroni in nemčurji ploskajo takim dogodjajem! da le j da boste dve „besedi" v postu: prva 12. marca > Iz VojašJce granice Časniku „Pest. LI." se 12 druga pa 9. aprila. Po poročilu prvomestnika pevskega Vojaške granice poroča, da po občinah na meji Srbski odbora in pa pevovodje gosp. Stockel-na bode program potujejo Belgradski agenti, ki razdelujejo svetinje z obeh „besed" jako zanimiv, odbor naznanilo pevovodjevo, da „beseda" 9. aprila bo posebno pa je razveselilo napisom i i___ i i / . n _____• i n t • • „Srbi, bodi te pri pra vij eni, na boj za brbijo; na tla z Magjari!" Stolnik (okrajni sodnik) přinesla to, cesar smo že več let želeli, namrec cerkveno Szablijaški je oklical ukaz, naj se mu take svetinje iz-glasbo in petje, resnemu času primerno. Gospodu ročé z dostavkom, da dobi darilo, kdor mu katero pri-Stockelnu bomo veliko hvalo vedeli za to, da se mu nese; dozdaj pa ni še nobene dobil. posreči s pomočjo odličnih muzikalnih moči tudi v či talnici napraviti veličasten koncert. tej Iz Turskega bojišca. Novice iz teh kraje v so seji je nekako osupljive za Slovane. Rodič je bil na Dunaji odbor tudi naznanilo predsednikovo radosten na znanje pri Andràssy-u in vsled tega so počili čudni glasovi vzel y da se je gospej Odijevi in gosp. Medenu za Govori se, da Avstrija pripravlja ob mejah vojnega orodja nam pri- ^ -— beglim Bosnijakom in Hercegovincem vsako pomoč, češr (Slovensko gledišče.) Sinoči je bilo občinstvo s da je Turčija sprejela reformne nacrte. Ta no vica skoro I 'tth n lr r% ( C t? a X 1 rw c\ f h tt aii^ a 1-1a n v\i a n ^ a W _ vi i /\4-n ^ X 4-Î 4- /% T-v Î i 1 /\ lv ^ ^ i*« w «« ^v 2 ^ ^ _ ^ njuno izvrstno sodelovanje pri „Vodnikovi svečanosti" in voj ako v, in celó, da bo odtegnila spomladi v posebnem pismu topla zahvala izrekla. ~~ predstavo „Cvrčka' krajškova je bila pa več ko zadovoljno. Gospića Pod- ni verjetna, kajti to bi bilo barbarstvo, reveži bi se za- res tudi tak „Cvrček", da bi se ž podili čez mejo in izročili Turški sili. In vendar če TV* ^^ , — — ^VWXJ.. ^ivj^ lu OXxi. OlU. ALI V CUUÍW , V»\/ njim smela pokazati na vsakem odru. Gosp. Schmidt še pomisli, da je Andrassy mag jar, toraj vsakemu in Juvančič bila sta prav vrla „dvojčka", isto tako osvobojenju Slovanov nasproten, so take govorice skoro gosp. Kocélj trdovraten oče, kakor gré, in gospica verjetne. Upajmo pa vendar, da v Avstriii ima še kdo Namretova je staro čarobnico v govoru in maski dobro drug kaj govoriti in odločevati, ne samo Andrassy. naslikala. Vaščanska dekleta so bila krasna. Gledišče Osupna je z Bosne še druga novica, ki se čudno vjerna Je bilo srednje obiskano. V predstavi so motila zopet s sprejetjem Andrassy evih načrtov. Turska vlada je edino Francoska imena oseb m krajev, katera je bil namreč neki dala tajni ukaz do vseh mohamedancev, restavljavec pridržal. — Prihodnja predstava v nedeljo naj bodo pripravljeni vsak hip z orožjem zbrati se krog dne t. m., kazale se bodo „Pogumne Gorenke". („Sokolova" maskerada) pustni torek bo, kakor kar pri nas sklepamo po pripravah, zeló krasna. Noviear iz domaćih in Mohamedovega prapora. Tak ukaz je to klic na „crno vojsko", vsak mohamedanec zgrabi orožje,, kedar se vzdigne Mohamedov prapor. Následek tega bo naravno to, da bodo tudi vsi nemohamedanci zgrabili ptujih dežel. orožje, ko čas pride. Ustaja tedaj ne bo tako brž kon- Iz Dunaj a. cana kakor si morda Andrassy misli, a njega bo za- ~ v;«uci 4 l\cvl\ui oa jllivl viw í.jlijivíi uluoj jlu1u11 y CM iiju^mi KJ U c% Le malo dni še in zaprla se bodo delà krivda, če Avstrija pri tem zopet zgreši svoj po vrata državnega zbora, čeravno zbornici poslancev vsak klic ali kaj zamudi. Iz Srbije dohajajo novice vii^t* f nv^m UMVAMI^ VÍVX w I Aiv «Mvx AXAVA J^ v/ui^iivv w w wvnAA i\ilV CL JL1 XV C* J /^aiUUUXt --KJ JL KJ JL j \J UVliajajU MJLVJ V y pO dan dohaja toliko novih predlog, kakor da bi trajala katerih se mora sklepati, da se ta dežela oborožuje, ker celo poletje. Časnik „Mont. Revue" piše, da se državni se zopet govori o Rističu kot prihodnjem ministru. zbor končá še prve dni susca in se meseca junija Iz bojiš ča samega ni novic o bitvah. Iz Bosne zopet začne. „Klošterska postava" ne dá mini liberal- so se jeli vračati prostovoljci, ki tako niso bili ustaj- cem; osoljeno in pooštreno v zbornici gosposki ? kjer si nikom izdatna podpora. Ravno tako jih je prišlo nekaj je Anastazij Griin nove ostroge liberalizma zaslužil, iz Hercegovine nazaj, ker so Avstrijske čete bolj strogo je te dni zopet razpravljala zbornica poslancev ; dr. Oelz zaprle mejo in med drugim tudi vec laških prostovoljcev „ ,i„v ~~ 01 A ~~ nEpustil^ čez-nje, dasiravno so imeli vsi popotne liste» v imenu državnopravne nase stranke 21. dne t. m. postavo, ker hudo Ie. _ t izjavil, da je ona odločno zoper to žali državljansko ravnopravnost in osebno svobodo ter nasprotuje temeljni državni postavi, zato se pravna stranka ne vdeleži specijalne debate. — 34 škofov Av-strijskih je v posebnem pismu protestovalo zoper to postavo. V Žitna cena v Lj ubijat i 23, februarija 1876 Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 8 fl. 45. banaska 9 fl. 4. tUTHJCe 4 18 soraice Zbornica poslancev je v seji 10. dne t. m. do- ječmena 4 fl. 40. — prosa 4 fl. 40 volila vladi, da sme za napravo železnic na posodo 40 6 fl. ajde Krompir 3 fl. 60 kr. 100 kilogram 80 rži 5 fl. 80. 5 fl. 40. ovsa 3 S zájem) vzeti milijonov, in sicer le zni co 3 milijone in 200.000, za za Is ter s ko že- Tarnov-Lelu- hovsko 700.000 > za Dalmatinsko milijone in Kursi na Dunaji 3. februarija. 200.000 in za Rakovic-Přibram-Protvinsko pa 900.000 gold. Minister Lasser je po bolezni svoji 18. dne t. m. zopet přišel v zbornico poslancev. Ogerski ministri zopet pridejo na Dunaj, da z Dunajekimi 25. dne t. m. začnó obravnavo kupčijskih razmer med Avstrijo in Magjarijo. 5° 0 metaliki 68 fl. 70 kr. Narodno posojilo 73 fl. 75 kr. Ažijo srebra 104 fl. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr. Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaj 19. feb. 1876: 29. 36. 85. 29. Ti 47 74. 22. 44 79 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 4. marca Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jnief Blaznîkovih dedicev v Ljublj