Kaj utegne iz tnržke vojske kmaln nastati! Pretečeno nedeljo smo za vso Avstrijo velevažen god slovesno obhajali — god presladkega imena Marije Device ter se hvaležno spominjali, kako so 1. 1683 združene krščanske vojske cesareko mesto Dunaj ali Beč pred divjim Turkom rešile. Grozovitih 275.000 Turkov, združenib z Magjari pod Zapolijem so napadali mesto 63 dni. Malo se in mesto bi bilo tmško. Toda v največji sili pride poljski kralj Sobijeski na pomoč z vojsko, ki je bila iz vseh sosednih parodov zbrana. Zaapajč in na pomoč klicajč sladko ime Marijino udarijo na nevernike in jib slarno premagajo — rešijo Dunaj in Avstrijo. Brez tiste zmage bil bi morebiti še sedaj večji del Avstrije pod Turkom. Tolik bil je uspeh krščanske vzajemnosti in vsaksebne podpore! Kakor nekdaj Dunajčani, tako se sedaj borijo nbogi Kristijani na Turškem. Ali, oh sraniota, nehvaležui Dunaj ne pomaga kršeanskemu bratu, ampak podpira — Turka na vsak način. Tako močno nas je v Avstiiji zaslepil neverni liberalizem! Avstrija je pienehala biti katoliška kiščanska država in postala — liberalna, kakor je to že prvi liberalni državni zbor 1, 1862 Hvetu n»znanil. Vsled tega se vladajoče stranke pri nas ne brigajo za kiščansko vzajemnost več; gledajo le na koristi svoje lastne strauke. Da je to nevarna pogubua pot, tega se utegnemo kmalu pre• pričati tudi v vuanjih zadevah, zlasti pri turaki vojski. Kajti krsčanska, katoliška Avstrija bi se za Kristijane, zlasti katoliške, na Turškem brigala, kakor se Prusija briga za lutrovske, Rusija za pravoslavne in bi zdiužeua z Rusijo in Nemčijo rzajemno hitela Kristijanom na pomoč in Turke pomagala iz Evrope pregnati. Toda vladajoča liberalna nemško magjarska stranka Avstriji to storiti brani iu žuga za meč prejeti, da Tiirčijo ohrani, kakoršna je. Ali ravno to utegue za nas močno nevarno postati. Turška sila je 8 pomočjo angieške in magjarske podpore še tolika, da nje osamljeni Srbi in Črnogorci ne bodo zamogli po- dreti. Divje čete Turkor se strašno množijo in čedalje globljeje v Srbijo in Crnogoro vdirajo vse požigajoče in ubijajoče. Vsled teja Turkom gieben raste ia so vsem evropskim ministiom bico dali, ko so ti v Carigradu nasvetovali, naj se z vojsko preneha vsaj za mesec dni. Toda ošabni Turk je nasvet zavrgel io rekel, da bo še Ie v Belemgradu in v Cetinjah svoje vojake ustavil in mir sklenol s Srbi in Crnogorci. Ob enem je Turk tudi proglasil pogodbe miru za Srbijo, ki se glasijo: 1. knez Milau je odstavljen, 2. novo izvoljen knez niide v Carigrad, sultanu se poklaujat, 3. Sibi razpustijo svoje vojake in sprejmejo turške v Beligrad, Smederevo, Kragujevau iu ai^uu;_^» , ^. plačajo Turkom 10 milijoaov goldinarjev za vojne 8troške. Iz tega so Srbi sprevideli, da hočejo Tarki tijan do Beligrada vse požgati in poklati in Sibijo uničiti. Zato so, sklenoli rajai umreti, kakor v tak mir privoliti. Čudao, danajski in magjarski listi pravijo, da so ove turške pogodbe še: opravičene? (nFremdenblatt", na pol vladni list pravi: berecbtiget).^ Ali Srbija iu Črnagora ne boste uuičeni. Ruski car je rekel, da turškega odgovora ne sprejme, ter pripravlja za Tnrke nultimatum", t. j. zadnjo besedo pred vojsko in je ukazal svoji vojni, da se pomika proti tuiški meji v Aziji. To 80 najnovejša poročila in zato smo sedaj avstrijski Slavjani in sploh vsi konservativci lehko osupnjeui, ako beremo v vladuih listih nagloma besede: ,,čas je važen, mi s e zanašamo na našo voj sko, da bo Avstrijo celo ohranila in jene koristi obranila." Dobro. kde pa tedaj tiči sovražnik, zakaj pa ga nam ne imenujete nasprotuika, ki hoče ravno sedaj Avstrijo razdreti? V oruenjenib listih se namreč ni povedano, zoper koga bo naša vojna sedaj marširala. No, tem bolj glasno panamtonaznajajoMagjari; ti kar besnijo in ropotajo — zoperRuse. Tedaj zoper rusko cesarstvo bi naj sli iiaši regituenti in se morebiti na strani čerkeskih tolovajev in tatinskih bašibozukov vojskovali za Turka. To bi bilo ne samo malo častno za nas, arnpak brez dvombe — pognbno. Kajti Avstrija in Turčija bi utegnole stati osamljeni. Nemška Prusija vleče gotovo z Rusijo; piuski listi zahtevajo, da se turško pra.šanje nemudoma reši s tetn, da Turka vržejo ven iz Evrope. Italijani so popolnem vneti za Sibf. Francozi so tnrkoljubnega poslanca pokli.ca.li domu in poslali Ciiaudordje-ja, ki je prijatelj Riisnm. Cel6 na Angleškem je Turčija zgubila dosedauie sočutje zarad groznih turških djanj na Bolgarskem; se celo daljna Amerika se poteguje za Kristjjane na Turškem. In v takej občnej srditosti vsega izobražeuega sveta zoper turške druhali se drzne naša magjarska, nemško-judovska v publi liberalizem ia denar zatelebana svojat Avstrijo siiiti, naj potegne s turskimi tolovaji in sama sebe v največjo nevarnost in nesrečo pabne!? Mogoče, da je srda in jeze na Slavjane pijani Magjar slep, mogoče, da mnogi nemški liberalci sedeči sred rkulturo" širečega dima, kojega jim jndovski pisači in podmitanci delajo, nobene nevarnosti ne vidijo, ali vsi konseivativni Nemci pri nas in splob vsi Slavjani slutimo in čutimo, da najvecja nevainost nam preti od pruske Nemčije in pa od Italijanske, ki kar prežite na priliko, da niahnite po nas; in ta pvilika bi jima došla, če bi uas nt-inško-magiarski liberalci zarad gnjile Tu.či/e zapleli v vojsko zoper Ruse! Bog nas \a, uj! —