AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 21, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV Nemčija se pripravlja, da prekine diplomatske odnošaje i Grčijo Zahtevala bo pojasnila radi prihoda angleške armade na Grško Na London in Plymouth vrgli na tisoče uničevalnih bomb Nepotrjene vesti javljajo, da so Grki zavzeli včeraj Tepelini Veterani apelirajo! Organizacija j u g o slovanskih vojnih veteranov je poslala knezu namestniku Pavlu sledečo brzojavko: Njegovo Veličanstvo knez Pavel, Dedinje, Jugoslavija. "Organizacija jugoslovanskih veteranov svetovne vojne v Clevelandu, Ohio, apeliramo na jugoslovansko vlado, da brani neodvisnost in svobodo Jugoslavije ter demokracijo za vsako ceno. "Raje zrite v obraz uničenju, kot bi pa padli v sužnost in v verige tiranov osišča. F. Lavrich, J, Grdina, N. K. Bobich. Krepka beseda, ki nekaj zaleže. Vsa čast zavednim veteranom ! London, 20. marca. — Letos še ni doživela Anglija tako strašnega napada nemških bombnikov, kot včeraj danes. Nemci so si izbrali za napad zlasti London in pristanišče Plymouth. V tem mestu so bombe porušile cele bloke rezidenčnih hiš. Pod razvalinami je našlo smrt mnogo oseb, katerih število se še ne ve. Požare, ki s0 jih včeraj zanetile nemške bombe, niso mogli do danes še pogasiti in ko so nocoj nemški bombniki zopet prileteli, so jim ti ognji kazali pot. (V Berlinu izjavljajo, da je ta napad priprava za splošen napad na Anglijo z armado in da hočejo s tem Angleže najprej nekoliko "omehčati"). Polnih šest ur so deževale bombe na London, ki so porušile cele bloke. Ljudje i trumoma zapuščajo ta naselja, vozeč s seboj na vozičkih, kar so mogli v naglici pobrati v hišah. Zatrjuje se, da so vrgli Nemci na London najmanj 10,000 bprjib, zažigalnih in razstreljivih. Poroča se, da so reševalci vztrajali |ri delu kljub padajočim bombam, gasili požare in reševali ljudi' izpod razva- ITr'irttfc^aflrmite. Bern, Švica. — Nemška diplomacija se pripravlja, da začne pritiskati na grško vlado, da se razrazi za to ali ono smer. Nemški poslanik v Atenah je dobil iz Berlina naročilo, naj zahteva od grške vlade "pojasnilo" radi angleških čet na Grškem, obenem pa naj zahteva svoj potni list, kar bi pomenilo, da so diplomatski odnošaji med obema državama pretrgani in da je napovedana vojna. To se bo zgodilo v prihodnjih par dneh. Iz Bolgarije so prišle po diplomatskih potih vesti, da je naletela nemška armada v Bolgariji na težkoče in da ne more najti dobrih pozicij ha grški meji radi goratega terena. Nemški generalni štab pošilja nove čete in vojni material na grško-bolgar-sko-turško mejo ter na bolgar-sko-grško-j ugoslovansko m e j o. Tako Turčija kot Grčija na svoji strani z mrzlično naglico pripravljata obrambo proti sunku nemške armade, katerega se pričakuje vsako uro. Belgrad, 20. marca. — Italijanski vojaki in njih zavezniki Albanci so na več krajih prestopili jugoslovansko mejo in se izročili jugoslovanskim patruljam. Ubežniki javljajo, da je italijanska armada v Albaniji popolnoma obupana, in da italijanski vojaki raje beže v nevtralno Jugoslavijo, kot bi se še dalje borili proti zmagovitim Grkom. Drugi italijanski vojaki pa da beže proti morju. Iz albansko-jugoslovanske meje prihajajo zatrdila, n?il m ttŠffli^^^o^ predloga sprejeta, komunistična stranka ne bo imela pravice priti pri volitvah na glasovnice. Browder mora v ječo New York. — Earl Browder, bivši glavni tajnik komunistične stranke v Zed. državah je dobil od federalne sodnijeukaz, da se javi prihodnji torek in nastopi svoj zapor štirih let. Obsojen je bil, ker je na sleparski način dobil ameriški potni list. Angleži so potopili laško bojno ladjo Aleksandrija, Egipt.—Angleški letalci so izvedli v nočeh 15., 16. in 17. marca bombne napade na albanska pristanišča Va-lono in Drač. Pri tem so potopili neko italijansko križarko. Naciji dobijo bilijone iz zasedenih dežel London. — Podtajnik angleškega tujezemskega urad a, Butler, je povedal v poslanski zbornici, da je pet držav, ki jih je zasedel Hitler, dozdaj moralo plačati Nemčiji $4,200,000,-000 vsako leto. To je povrhu vsega živeža in raznih industrijskih produktov, ki jih je Hitler enostavno vzel. S"w Bricker polni j ;?yio blagajno na račun Aihmest lev3jj s° si demokratje priza- '%latna.VSe kriPlje- da bi v %iar^Uri izvojevali nekaj več iefe. za ohijska mesta, pa ^ ikanska večina odgla- PlcL ,p0 ukazu governerja IW.Ja> da se utrga denar za iNllo ^ Se polni državno bla- T^aS? denarja od prodaj- TtrjSil v a- Ko J'e ta davek P H dVeljavo leta 1934, se je r1^ °"°dkov najprej vzelo relif, ostalo se je pa j}r% ° m£d mesta in šole. Po ' JEW da država lansko leto 5|No a'mega davka nad $50>" mi0 ' 8e lahko vidi, koliko je fHi *avi- dasi so mesta tiff 0ie v (I,!eKa Pri Cerknici umrl fa^Mihelči, Domaza-KjVton °g0 in več svojcev, v r|rSik - sina Franka- p'^H J6 ^ sP°®tovan C '1 ^ Je cerkveni klju- UNa ^ izvoljen podžupani? do g/1' Bil je poštenjak od g}- in jako dobro situ-J ^u bo lahka rodna K K° fia t Ur- in Mrs. George vij Angeline Rd. so se IV* ^e ^ r°Jenice in prinesle rit?'" iit €ga sinkota-prvoro- v< ]irln dete se dobro ie ^ aternity bolnišnici. tcer^a družine Mr. in 'Jjf steg°nžan. Naše čestitke iifcr-O^ staršem ter Mr- K nean> ki Sta sedaj po-■ 6 in stara mama. IjL ^on^ vojakom ■Hh ^ftiat) Je odšel v ame- M Astn Prank Skul iz M s/ Ave-' West Park- m Postavi, Frankie! D0M0YINH AMERICAN HOME %oslavija je dala Nemčiji pogoje, Pod katerimi podpiše ž njo pogodbo &°slayija bo mobilizirala naprej in bo v polnem bojnem stanju do konca aprila. - Politični j^ogi so mnenja, da se v zadnjem trenutku Janko še vse razdere. NA BALKANU PRIČAKUJEJO, DA BO ZAVRŠALO V PAR DNEH ITSta) rad" 20- marca. — Dobro poučeni viri zatrjujejo, da je jfjji a '^-Soslavija v Berlin pogoje, ki vsebujejo največ koncesij, llj,. ^"goslavija pri volji dati Nemčiji in pod katerimi edino Dje ,Jravljena podpisati nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Zad-p^^^bnosti so bile uravnane včeraj med nemškim poslanikom in jugoslovansko vlado. Premier Cvetkovič in zunanji minister MnrkoVič čakata povabila v Nemčijo, kjer bosta podpisala to pogodbo v navzočnosti japonskega zunanjega ministra, Hitlerja, nemškega zunanjega ministra in italijanskega zunanjega ministra. Jugoslavija bi glasom te pogodbe dala Nemčija dovoljenje, da sme pošiljati material preko Jugoslavije v zapečatenih vozovih ter da sme voziti ranjence preko jugoslovanskega ozemlja iz balkanske fronte. Toda Jugoslavija ne bo razpustila svoje vojske. še več, Jugoslavija si pridržuje pravico, da nadaljuje s svojim obramben iprogramom.....in nadaljuje z mobilizacijo, ki bo kompletna do konca aprila. Ravno to bo morda tista točka, da bo Nemčija v zadnjem trenutku stavila kake nove pogoje in zahteve. Jugoslavija zahteva od Nemčije, .da ne stopi noben nemški vojak na jugoslovansko zemljo in da se od Jugoslavije ne bo zahtevalo dati osišču vojaško pomoč. Nemčija mora garantirati sedanje meje Jugoslavije in po vojni, če bo Nemčija zmagala, bodo prišle v poštev zahteve Jugoslavije do izhoda na Egijsko morje. Jugoslavija nadalje zahteva, da se vse članice osišča zavežejo, da bodo tudi one garantirale te zahteve Jugolsavije, zlasti pa Italija, Bolgarija, Madžarska in Romunija. Nobena teh ne sme ogrožati jugoslovanskih meja. Toda Jugoslavijo ne veže nobena točka v pogodbi, ki jo imajo med seboj članice osišča. * Carigrad, 20. marca. — Turški in diplomatski krogi napovedujejo, da se bo zamotani položaj na Balkanu razčistil v par dneh v to ali ono smer. Zdaj, ko je Jugoslavija povedala Nemčiji svoje pogoje, bo tudi Turčija v par dneh razjasnila svoje stališče in izjavila smer, v katero bo šla. Turški zunanji minister Sa-racoglu in angleški zunanji minister Eden sta se včeraj sestala na otoku Cipru in zdaj Turčija natančno ve, kakšno pomoč more pričakovati od Anglije. V diplomatskih krogih so mnenja, da Nemčija ve, kaj more pričakovati od Jugoslavije in bo v tem smislu ravnala na Balkanu. -o- K skupni molitvi Članice društva Srca Marije (staro) in društva Carniola Hive, št. 493 T. M. se prosi, da se nocoj ob osmih udeležite skupne molitve za pokojno sestro Ano Krašoc v hiši žalosti, 1533 E. 172. St., v soboto ob 8:30 se pa udeležite pogreba. -- Zadušnica Vnedeljo ob 10:30 se bo brala v cerkvi v Madison, O. sv. maša za pokojnim Jožetom Mlakarjem. Prijatelji so prijazno vabljeni. Mr. Terbovec na operaciji Včeraj je bil operiran v St. Alexis bolnišnici Mr. Anton Terbovec, urednik Nove Dobe, glasila ABZ. Ostati bo •moral par tednov v bolnišnici. Na operacijo Mrs. Zofi Genovese, rojena Košmerl, ki je članica št. 37 SDZ, se je podala v Glenville bolnišnico v svrho operacije. Želimo ji, da bi vse srečno prestala. Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Joseph Petričem. Sorodniki in prijatelji so vablje-rodniki in prijatelji so Vabljeni. -o- Nemci so zaprli U. S. časnikarja Vichy, Francija.—Jay E. Allen, amei-iški časnikarski poročevalec za Severoameriško časnikarsko zvezo, je bil obsojen na tri mesece ječe, ker je prestopil brez dovoljenja mejo iz neokupirane v okupirano Francijo. Toda nemška policija ne pove, kje je Allen zaprt. _n____ K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve za pokojno Pavlino Lekše in sicer nocoj ob osmih v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Vežbalni krožek ji bo izkazal zadnjo čast. V soboto ob devetih naj se pa vse udeleže pogreba. Peči ceneje Tvrdka Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819. E. 185. St. nudi te dni zelo znižane cene na Grand, Magic Chef in Roper pečeh. Italijanski vojaki beže iz Albanije v Jugoslavijo s-o- Vincent Strnad vabi Poznani rojak Vincent Strnad, ki je bival prej v Genevi, O., je sedaj kupil gostilno na 1287 E. 55. St. Slavnostna odpr. tija bo jutri. Vine prijazno vabi vse svoje prijatelje in znance na poset in pravi, da bo jutri jedača vsa zastonj, kolikor je bo kdo hotel. Vine pravi, da je pripeljal toliko kokoši s seboj iz farm, da jih ves Cleveland ne poje. Podjetje toplo priporočamo rojakom. Verovšek vprizori igro Dramsko društvo Anton Verovšek vprizori v nedeljo popoldne ob treh lepo narodno igro "Lepa Vida" na odru SDD na Waterloo Rd. To je ena najlepših iger, kar jih premore slovenska Talija, zato je ne smete zamuditi. Basen je zadela Nemce in Italijane v živo Belgrad.—Cisto nedolžna basen, kot jo pripovedujejo starši svojim otrokom, je grozno razburila nemške in italijanske diplomate v tem mestu. Tako so bili razkačeni, da so zagrozili z diplomatskimi nevšečnostmi, če bi ne bilo ravno na predvečer pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Časopis "Pravda" je prinesel namreč sledečo basen, ki je, če se jo prav razume, zelo pomenljiva : "Volk je nekega dne sprevidel, da med živalmi ni vse prav. Male živali so dobivale več hrane, kot jim gre. Tudi se ni volku dopadlo, da je lev gospodar v živalskem svetu. Sklenil je, da morajo vladati samo oni, ki imajo volčjo kri v sebi. Začel je žreti vse one živali, ki niso imele volčje krvi v svojih žilah. "Živali so se pritožile levu, i toda ta je bil gluh za njih prošnje, ker je v svojem času tudi sam katero teh malih živali po-hrustal. Toda volk je začel postajati levu nevaren in lev sklene, da napove volku vojno do samega konca. "Zajec, ki je volka zelo občudoval, je sklenil, da se mu bo pridružil. Volk mu je rekel: 'Po naravi si sicer bojazljivec, toda1 če se maskiraš, te vzamem za zaveznika.' Zajec je pristal na predlog. "Lisjak, ki je bil sicer z levom, je sprva hlinil, da se bo boril proti volku. Toda kmalu je to opustil, ker je bil star, iz-mozgan in slab. "Zajec je stopil v vojno ravno pred njenim koncem in si je vzel lisjakov rep za plen. Ponosen na ta plen, je začel napa- dati slabotnejše živali: ptice, ribe in žabe. Toda ko je zajec zaslišal levovo rjovenje, jo je ucvrl preko puščave. Nič ga ni moglo priklicati nazaj. Končno mu je njegova maska odpadla in živali so videle, da kljub temu, da si je nadel pan-trove zobe, ni bil panter, čeprav je dirjal kot srna (nazaj) ni bil srna, čeprav je nosil orlova peresa, ni bil orel. "Končno mu je rekel volk: 'Če bi bil ti moj nasprotnik, bi kmalu opravil s seboj, toda ker si moj zaveznik, te moram ščititi. Edino, kar ti morem reči je to, da imaš vsaj dobrega zaveznika'." Diplomati so vzeli basen tako, da pomeni lev Angleže, volk Hitlerja, lisjak Stalina in zajec Mussolinija. -o- Dclavci v oblačilni industriji dobijo izboljšanje Med oblačilno industrijo in unijo je bila podpisana nova pogodba, ki stopi v veljavo 19. maja. Po tej pogodbi bo delavcem povišana mezda od 10 do 13 odstotkov. To se bo poznalo delavcem v Clevelandu za $500,-000 na leto v tovarni Joseph & Feiss Co., 2149 W. 53. St., kjer je zaposlenih 2,400 delavcev. Druge tovarne ima ta industrija v New Yorku, Chicagu, Bostonu, Philadelphiji, Baltimore, Rochester in Cincinnati. K vojakom Prostovoljno je šel služit Strica Sama Joseph Bukovec iz 22070 Ball Ave. Odšel je zadnji petek in sicer v Tennessee, želimo mu vso srečo v vojaškem stanu. Tretja obletnica V nedeljo 23. marca se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete ob desetih zadušnica za pokojno Matildo Walland ob priliki 3. obletnice njene smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdravi iz Floride Prijatelj Bili Tofant, ki je pri mestni policiji v službi, pošilja iz Sarasote, Florida, pozdrave vsem znancem in prijateljem v Clevelandu. Podal se je tje z družino za kratek oddih. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago. — V bolnišnici v St. Charlesu je 14. marca umrla Virginija Verbič za težkimi poškodbami, ki jih je dobila 9. marca pri avtomobilski nesreči, pri kateri je bila njena sestra Bernardina na mestu ubita in dva mlada fanta sta bila ranjena. Pokojnica je bila stara 22 let, rojena je bila v Ameriki in bivala je v Aurora, kjer zapušča starše. Mlada slovenska četvo-■rica, sestri Verbič in dva fanta iz Jolieta, se je peljala nekam na "good time," ko je avto treščil ob avtotruk, ki je stal na robu ceste. Hutchinson, Pa. — Pri delu v tukajšnjem premogovniku je bil 5. mraca pobit Martin Ponepšek. Nahaja se v bolnišnici v Greens-burgu. Richwood, W. Va. — Dne 9. marja je tu umrla Jennie Brani-sel. Rojena je bila v Webster ju, W. Va., in poleg moža zapušča dva sinova, dve hčeri, starše in sedem sester. Johnstown, Pa. — Dne .12. marca je tu umrla Mary (Kos-matin) Gomilar, stara 47 let in rojena v Nemčiji. V Ameriki je živela 35 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere in dve sestri. Kolikor je znano, ni bila pri nobenem podpornem društvu. Montevideo, Urugvaj. —Janez Milavec iz tukajšnje naselbine je po nesreči prišel pod avtobus, ki mu je zlomil obe nogi. Mož bo okreval. — Ivan Lasič je pri delu v skladišču padel z višine treh metrov in si zlomil levo roko. — V bolnišnici se nahajajo Marija čeme, Blaž Grizelj in Milan čiikuša. — V Buenos Ai-resu, Argentina, je Franc Kam-bič, mizar po poklicu, pred kratkim imel na neki umetnostni razstavi zelo lepo podobo, ki predstavlja Indijanca in Indi-janko, katera obirata bombaž. Slika je umetno zložena iz 32 kosov različnega lesa in barv. Kambič, ki je doma iz Metlike v Beli Krajini in tukaj vodi mizarsko delavnico že 12 let, je že znan kot rezbarski umetnik tudi širšim argentinskim krogom. Nedavno je izdelal krasen argentinski grb, ki se danes nahaja nad predsedniškim stolom v Beli dvorani predsedniške palače v Buenos Airesu. Biwabik, Minn. — Rojak John Globokar je bil pred dnevi pri lokalnih volitvah zivoljen za "town supervisorja." S 499 glasovi je porazil dva nasprotnika. _A_............... Ogromne angleške izgube na ljudeh in ladjah London. — Vlada poroča, da so Nemci ubili zadnji teden pri napadu na Liverpool in Glasgow 1,000 oseb, ranjenih jih je bilo pa 1,300. y tednu, ki se je končal 9. marca so Angleži izgubili 25 ladij z 98,832 tonaže. Tekom februarja je Anglija izgubila tedensko povprečno 75,000 tonaže na morju. Skupno obhajilo V nedeljo 23. marca imajo člani društva sv. Antona Padov. št. 138 C. K. of O. skupno obhajilo pri pol deveti maši. Izgubljena očala Na St. Clair Ave. med 65. in 66. cesto so bila izgubljena očala. Pošten najditelj je prošen, da jih prinese na 6526 St. Clair Ave. "AMERIŠKA DOMOVINA" •117 St. Clair Avenue AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio N AROCNTNA' Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878. _ No. 67 Fri., March 21, 1941 Jugoslavija ni podlegla Bali smo se nekaj časa, da bo Jugoslavija podlegla. Toda narou v Jugoslaviji je spregovoril. Tak narod, ki ga ne podere voaka sapica, ki ne vrže puške v koruzo pred vsakim bav-bavom, tak narod, ki se ne cmeri v kritični uri, ampak udari s pestjo po mizi, tak narod je vreden, da ostane svoboden. Jugoslavija, ki ie bila še pred par tedni skoro nepoznana deželica, je danes na jeziku vsega sveta. Vsako minuto slišite na radijih komentarje: Jugoslavija, kremenita Jugoslavija, so drži! Sam Bog, da naši v Jugoslaviji niso taki, kot so nekateri tukaj, ki so začeli vpiti: čemu protesti, saj ne bo pomagalo nič! Če bi bili rekli tako doma, bi danes ne bilo več Jugoslavije. In kaj bi bili rekli naši doma, če bi bili začeli prihajati iz Amerike cmerikavi apeli: podajte se, saj je vsak odpor zaman! Dobro, da je samo nekaj takih jokavcev, ki pa sicer itak nič ne štejejo. Niso šteli prej, ko ni Jugoslavija potrebovala naše pomoči, niti ne štejejo sedaj, ker z solzami domovini ne bomo dosti pomagali. Kar je najbolj čudno je to, da so prav ti ljudje tako ma-lodušni, ki so bili tako navdušeni za španske rdečkarje. Takrat niste videli v njih rdečih časopisih nikdar besed lojali-stom: uciajte se! Ne, in še celo takrat, ko je klenkala loja-listom že zadnja ura, so vpili, da je zmaga na njih strani in so zatrjevali narodu, da so poročila o porazih lojalistov izmišljena. Ti ljudje, ki so se tako navduševali za španske komuniste, pa pravijo o njih lastni rojstni domovini: kaj boste pošiljali proteste, saj ne bo nič pomagalo! Kako se more človek tako ogrevati za popolnega tujca, a za rojstnega brata nimajo opogumljivih besed. Ko smo se nekateri zbrali na 29. decembra in sprejeli spomenico, da zahtevamo slovenske kraje zopet Slovencem, so se ti ljudje takoj oglasili in stvar omaloževali češ: kdo se še zanima tukaj za stari kraj? Nam je tukaj velč za razmere v Ameriki! To so prav tisti ljudje, ki so bili par let nazaj čisto drugačnega mnenja o razmerah tukaj in v Evropi in so se dan za dnem navduševali za španske rdečkarje. Človeku se zdi čudno, zakaj so te .prodane duše tako rade pripravljene pomagati vsemu, kar ni našega, kar ni slovenskega, samo da se strinja ž njimi politično, zlasti sopotniško, boljševiško in komunistično. Omenjeno spomenico smo bili poslali predsedniku Rooseveltu, državnemu, tajniku Hullu, angleškemu poslaniku in jugoslovanski vladi. Zopet so se oglasili ti naši second hand patrioti in zahtevali pojasnila, zakaj se Jugoslavija ne požene za osvoboditev Primorja in Koroške. Seve, tako govorjenje je samo zloba, ker pač sami dobro vedo, da Jugoslavija ne more peljati svoje armade v Italijo in v Nemčijo, da bi vzela Hitlerju in Mussoliniju naše kraje. Mi smo poslali svoje zahteve ameriški in angleški vladi zato, kei smo vedeli, da bosta ti vladi nekega dne določevali v Evropi nove meje in smo hoteli, da takrat naši ugrabljeni kraji ne bodo pozabljeni, ampak vrnjeni svojim pravim lastnikom nazaj. In prav zdaj se je začelo kolo vrteti po poti, ki bo končno dovedla do poravnave storjenih krivic. Takrat oomo videli, če bo tista spomenica kaj veijaia. Zato pa zdaj odločno stojimo na strani demokracij, zlasti pa na strani predsednika Roosevelta, ker je naša iskrena želja, da bi napočil dan svobode tudi za naše zasužnjene brate in sestre. To pa morejo dati samo demokracije, tega ne moremo pričakovati od diktatorjev. Odločno pdpiramo ves program, ki ga je začrtal predsednik Roosevelt, ker se hočemo pokazati prvič kot dobri, lojalni Amerikanci in drugič, ker smo prepričani, da bodo ravno Zedinjene države nekega dne rekle našim Primorcem ,n Korošcem: bratje in sestre, svobodni ste, pojdite in združite se s svojimi rodnimi brati in sestrami v svobodni Jugoslaviji! Idrija, Postojna, Gorica, Trst, Istra, Dalmacija, vse to bo zopet naše, samo naše oziroma last naše Jugoslavije. Kaj ne bomo takrat vriskali veselja? Kaj nam ne bodo tekle po licih solze radosti? Kaj nam ne bodo naši bratje in sestre za večno hvaležni za vse, kar smo storili zanje? Pa vse to ne gane nekaterih naših ljudi. Menda so nekateri, ki bi še danes raje videli, da bi bila Jugoslavija nemška ali italijanska krajina. Seve, ne da bi morda hoteli sami živeti tam, ampak imajo menda samo velik rešpekt pred nemško močjo. Ako bi bili le nekaj dni pod nemškim valptom, kot so Čehi,. Poljaki, Norvežani in drugi, bi kaj hitro spremenili svoje fiazore, o tem smo prepričani. Poglejmo druge narode v Ameriki, kako se zbirajo v organizacije in skupine, da pomagajo svojcem, ki so zasužnjeni pod Nemčijo. Poglejmo Grke, ki so v nekaj mesecih zbrali v Ameriki $3,000,000 prostovoljnih darov ter poslali v domovino, ki bije boj za svojo svobodo in neodvisnost, po kateri ji streže fašizem. Mi smo pa cepljeni v toliko mnenj, kolikor nas je tukaj. Pa ne samo, da smo cepljeni, ampak na vse načine se skuša ovirati še tiste, ki bi radi pomagali. Pred par dnevi je napisal italijanski časopis La Voce del Popolo Italiano, ki izhaja v Clevelandu, uredniški članek, v katerem urednik slovesno izjavlja, da se ameriški Italijani ne strinjajo s tiranijo in zatiranjem, ki ga izvaja se- danja fašistična Italija nad sosedi.' Urednik piše, da stoje ameriški Italijani ob strani demokracij, zlasti ob strani ameriške demokracije, da hočejo delati če treba tudi umreti za deželo svobode, domovino svobodnih mož. Torej Italijani sami se odpovedujejo svoji diktatorski in fašistični domovini, ki gre zatem, da zasužnji vse okrog sebe, in naša Jugoslavija naj bi pa postala zaveznica teh tiranov? Nikdar! Kdo se more potem čuditi, če se nam je stisnilo srce, če smo se prestrašili na smrt, ko smo zaslišali, da se Jugoslavija pripravlja za podpis z osiščem. Kdo se more potem čuditi, če smo vzeli telefon v roke in telefonirali brzojavni postaji kabelski apel v Belgrad, naj tega ne store, naj ne prodajo Jugoslavije, naj ne zapravijo svobode, ki si jo je jugoslovanski narod priboril v dolgih stoletjih silne borbe in s tako ogromnimi žrtvami. Ameriški Jugoslovani so že mnogo storili za Jugoslavijo, tako pri ustvarjanju in potem, ko je domovina potrebovala naše gmotne pomoči. Neka odlična oseba iz Ljubljane nam je rekla, da so ameriški Jugoslovani po vojni, ko je bila dežela v takem uboštvu, rešili Jugoslavijo propada. Milijone in milijone dolarjev je šlo iz Amerike domov. Zato pa upravičeno pričakujemo, da bomo ameriški Jugoslovani upoštevani tudi zdaj, ko se odločuje bodoče smernice Jugoslavije. In v tem pravcu smo pošiljali zadnje dni proteste in apele v Belgrad. Če smo imeli vedno dobro besedo za Jugoslavijo, tudi v času, ko je lahko sama krmarila svoj državni voz, naj imamo besedo tudi zdaj, ko je nevarnost, da se kolo pri tem vozu stre. Če zanima našega velikega predsednika Roosevelta usoda Jugoslavije, bfmorala toliko bolj zanimati nas, ki je naša rojstna domovina. To smo napisali v pojasnilo vsem, ki so z nami in ki niso, da bo vsak vedel naše stališče, ki se nam zdi edino pravo in ki ga bomo vedno zagovarjali, najsibo v Washingtonu ali pa v Belgradu. Nekje sem bral razpravo o velikosti Jezusa. Nihče ne ve kaj gotovega o tem. Nekateri starodavni pisatelji trdijo, da je bij šest čevljev ter, da je bil zelo lepega, milega obraza. To je vr-jetno, saj pravi pregovor, da jt človeški obraz — izraz na obrazu _ to kar je duša. Ta pregovor ni vselej resničen. Ali nistg že videli človeka, kateri je bil sicer očiten za pogledati, v resnici pa je bil vse kaj drugega, kot lep na duši. Njegove besede, njegovo obnašanje napram bli- šnjemu je bilo sirovina. * * * Sv. Efrem pa pravi, da je bi; Jezus tri komolce visok, to j t pet čevljev in dva palca. To je še nekaj manj, kot povprečen človek. Jaz bi poprej vrjel tistim, ki trdijo, da je bil šest čevljev in, da je bil zelo lepega obraza in milih potez. Saj je bil sin najlepše matere, ki je kedaj živela na zemlji. Prerok sicer pravi "da lepote ni na njem," a tc je bilo tedaj, ko s0 ga njegovi sovražniki opljuvali in neusmiljeno bili po obrazu. Kakor greh oskruni dušo, na katero pride, tako se je tudi Jezusov obraz oskrunil, ko je naše grehe nase vzel. * * * Če so naši Jožefi, Jožefine, Jožefe, in Peplni in Zefke kaj praznovali svoj god, tega nisem slišal. Pravilno pa bi bilo, da bi svet praznoval Jožef o vo bolj, kot pa kak drugi praznik, ko smo enkrat preko praznikov Gospodovih in Marijnih. Jožef je večji od vsakterega drugega svetnika, pa magari če je St. Patrick. Vsak kršanski oče bi moral imeti v sv. Jožefa veliko zaupaj ne in izročiti svojo družino v njegovo varstvo, zlasti vsi oni starši, kateri imate svoje sinove pri vojakih. že sedaj se bere in sliši o nemorali, katera se kakor gnojnica zliva okolu vojaških taborišč. Nevarnost za dobre fante, kateri gredo k vojakom, ni mala in pri tem nimam v mislih toliko telesno nevarnost, kot pa dušno. * * * t i Lovrence Blatnik, sin Dominika in Marije Blatnik iz 81. ceste odhaja, kolikor je nam znano, prvi izmed odbranih (drafted) fantov iz naše naselbine. Nekateri so odšli prostovoljno že poprej. Kam ga bodo poslali, še ni vedel za gotovo. Le toliko so mu povedali, da bodo za enkrat šli v Indiano nekam. Lovrence je bil priden dečko in škoda bi ga bilo. želimo mu srečno povrni-! tev. I Vestnik je izšel in izgleda prav dobro. Razen nekaterih pomot, ki so se vrinile (nevem kako), bi bil prav lep. Letos smo mu dali plavo barvo in sicer na čast dekliškemu društvu Sodality, katero letos obhaja 25 letnico svojega obstanka. Tu pa tam bo v Vestniku še kaka pomota pri svo-tah darovanih za novo cerkev. Izbrane so bile iz treh knjig in tako je čisto umevno, da se tu pa tam vrine neljuba pomota. Pritožbe prinesite nam. Drugje okoli praviti ne koristi nič in tudi ljudje bodo mislili, da se le izgovarjate, k#r se niste bolje izkazali. če pa nam poveste, kje in na kak način se vam dela krivica, bomo mi to rade volje popravili. * * * "Ali veš kateri dan je danes,' je rekla žena možu onega dne ko je ostal doma od dela. "I seveda vem. Danes, dragica, je obletnica najine poroke,' je odgovoril, mož misleč se prikupiti ženi. "A, kaj še!" zavpije žena "Obljubil si mi, da boš danes popravil staro kuhinjsko mizo." S tem je bilo moževe poezije konec in konec njegovega nameravane, ga praznika, ženske so pa res včasih preveč prozaične. S tem pa dostikrat pokvarijo svoj in možev piknik. # * * O-te-vse-ta-male miši! Eno prav novo novico vam imam povedat. Saj poznate Joe Strainer-j a, tega, ki večkrat pomaga bratu Tonetu pri odstranitvi las in zaliscev (Kernov besednjak jih tako imenuje, mi smo pa rekli "moštace"). No dobro. Ta Joe Strainer je dobil od svoje soproge prav lep "present" za god, tak "present," da ga b0 celo življenje vesel, ali vsaj upamo, da ga bo. Malokedo prejme kaj takega za god, in še ime so mu dali. Vse skozi bodo ta present klicali za Virginia Frances. He, he, he. Congratulations Joe. "Member" me when cigars are distributed. Mati male Virginije je Kodeho-vak iz Reno. Botra sta ji pa teta , Albina Kodeh in Joseph Arko. i Morda, pa tudi to nekaj pomeni. * * * Tudi pri družini Štefan šim-ko se veselijo prvorojenke.' Mati se je po očetu pisala Kalister. Njeni starši živijo na Way Ave. Ta punčka nosi nenavadno pa krščansko ime Karina, kar po slovensko pomeni "Dragica." V cerkev sta jo spremila George šimko in teta Jenie Kalister. Naše čestitke obema družinama in poklon mladima gospodičnama. Upamo, da ne bosti budile staršev preveč sredi noči. # # * "že tri dni me nisi poljubil," je tožila žena svojemu možu profesor Hinkelštajnu. "Oh, ali res? (zamišljeno) "Koga hvadnika sem pa potem poljuboval vse tri dni?" Po prayici marsikatera žena toži, da se mož ne domsili v poznejših letih nekoliko več na kake izraze njegove ljubezni do nje. Koliko lažje bi marsikatera žena prenaša vse domače in družinske križe, če bi mož večkrat pokazal svojo ljubezen in cenitev žene in njenega dela in skrbi z malo več božanjem. Morda je bilo preveč poljubov pred zakonom. To prerado odpravi poljube v zakonu. Bog pa zapoveduje kršansko ljubezen v zakonu. # * * Ne bo prezgodaj reči besedo o birmanskih botrih. Za botra pri birmi ne moreta služiti oče ali mati. Ne morejo biti krstni botri odpadli katoličani ali pa ne-katoliki. Za birmskega botra pa je lahko vsak PRAKTIČEN katolik, ki je preko svojega petnajstega leta. Brat ali sestra lahko "veže" birmo svojemu bratu ali svoji sestri. * * * Pri nas bo birma v četrtek 1. maja. Vsi botri iz domače fare morajo do takrat opraviti svojo velikonočno dolžnost, to se pravi, morajo do takrat prejeti zakramente sv. pokore in sv. obhajila. VSI BOTRI IZ DRUGIH ŽUPNIJ pa morajo do 25. aprila poslati po svojih birmancih spričevalo od svojega, župnika, da so praktični katoliki. To se zahteva brezizjemno in če pride slučaj, da eden ali drugi ne bo imel takega spričevala, se ga bo na dan birme kratkomalo odstavilo. Cerkveni zakon tako zahteva, da so botri PRAKTIČNI katoliki in to bomo strogo zahtevali t ud: mi, neoziraje se, ne na Jakoba ne na Janeza. Praktičen katolik pa je le tisti, ki spplnuje dolžnosti katolika; tisti, ki gre k maš ob nedeljah (ne samo na Božič in Veliko noč.) in prejema sv. zakramente in spada (podpira) h katerikoli župniji. Sorodstvc nima pri tem nič opraviti in nikdo ne bo sprejet samo zato, ker je "stric" ali ker je "teta' otroka. Prosimo, preberite to TRIKRAT, da nam ne boste delal nepotrebne nadlege. Tukaj nt bo nobene izjeme. Pribito! * * Hvala lepa vsem onim, ki sc pomagli spraviti izpod nog pod (Dalje na 3 strani) Naš poklic in naša dolžnost Piše A. Grdina (Konec) Zdaj šele pa vam povem namen tega dopisa, ki je bil posebno namenjen faranom fare sv. Vida in obenem pa tudi vsem faranom in katoličanom v drugih farah. Mi katoličani se moramo bolj resno zavedati naših dolžnosti. Mi farani fare sv. Vida smo farani najstarejše slovenske fare v Clevelandu. Zato pa imamo tudi cerkev, ki temu odgovarja, pa tudi malo nas ni. Nobena fara pa nima toliko do-bro-stoječih faranov in trgovcev bi rekel, kakor jih ima ravno fara sv. Vida. Pri vsem tem pa nismo dejansko napredni, kar priznajmo. Imamo različne izgovore. Ne vem v koliko nas bodo naši izgovori opravičevali pred Bogom. Na stotine raznih izgovorov imamo, samo da sami sebe izmaže-mo iz zadrege in da zvračamo krivdo naše počasnosti na druge. Mogoče je nekaj krivde tudi na drugih, toda ne pozabimo, da je krivda tudi na nas faranih samih. Mi, za prej omenjene obljube, ne storimo dovolj. Ne premislimo dovolj naših dolžnosti in da samim sebi olajšamo očitke, se izgovarjamo na druge itd. Vse to storimo po naši slabosti in šibkosti naše vere, Iter mislimo o samim sebi, da smo dobri, da smo najboljši, da bi že dali in kaj več podpirali, če bi bilo to in to vpeljano drugače. Temu ne ugovarjam, toda to nas pred našo dolžnostjo ne bo opravičilo, posebno ne tam, kjer se bo zahteval odgovor z neizpolnjene naše dolžnosti. Ne smemo pozabiti tega, da če kaj darujemo, nikar ne mislimo, da smo s tem komu napravili uslugo, marveč moramo vedeti, da je to naša dolžnost in najboljša investicija, ki ne bo nikdar izgubljena, če smo to naredili z namenom naše verske dolžnosti, da širimo na zemlji potom božjih hramov — božje kraljestvo. Naša nova cerkev pri fari sv. Vida je veličastna stavba in je lahko ponos vsem Slovencem v Clevelandu. Ta božja hiša bi morala biti v ponos in v veliko veselje vsakemu tu živečemu rojaku in rojakinji. To je hiša božja, kjer je naše upanje in naša tolažba, ko bomo zapuščali svet. Ta božji hram je veselje ne samo za one, ki odhajajo s tega sveta, ampak tudi za nedolžne otročiče, za ženine in neveste in za modre može in ponosne žene. Kdo bi ne bil ponosen na tako veličasten božji hram! Res je in rad priznam, da je še mnogo, ki ni prav tako, kot bi moralo biti. To je pa zato, ker smo taki ljudje s svojimi napakami in tudi sam sebe čisto nič ne izvzamem, če bi ne bil sam poln napak, bi tudi tega dopisa ne pisal, ko pa spoznam svoje napake, tedaj vem tudi za druge napake. Ker pa bi se sam rad znebil napak, zato bi rad videl, da bi jih opustili tudi drugi in bi tako postali vsi boljši farani. Torej, ko pišem to pismo najprej sam sebi očitam, prej ko bi mislil komu drugemu. Velikega dela smo zmožni, če bi se vsi združili in strnili svoje sile ter pokazali svoje 'prepričanje tudi v dejanjih. V cerkvi dobimo vseh potrebnih milosti, ki so nam tako neobhodno potrebne za zveličanje. Kaj več more še kdo pričakovati na tem svetu? Zakaj se tega vsak dan ne zavedamo in malo več storimo v ta namen, kajti nekateri store prav malo, drugi nič, a nekateri pa verno izpolnujejo te dragocene verske dolžnosti. O vsem tem pa bom pisal še ob drugi priliki, za danes še samo to, da se je organiziral odbor 31 mož in se zavzel za izboljšavo najprej v cerkvi, da se doseže najnujnejše. V ta namen (ste vsi farani in nefarani povabljeni, da se odzovete v nedeljo večer. Vsak rojak, pa naj je takih ali drugačnih misli, bi se ne smel ogniti te krasne cerkve. Kam boš šel drugam, prijatelj? Za tebe ni mesta drugod! Nikar ne računaj na življenje izven cerkve, nikar se ne varaj! Tu je tvoj dom. Slovenec je in mora biti katoličan. Kdor odpada, je iskrenemu in vernemu slovenskemu narodu v ponižanje. Prava narodnost se najde v veri, vse drugo je varanje in slepilo. Noben pravi katoličan sicer ne zaničuje drugih prepričanje, toda mi hvalimo to, kar cenimo, da je hvale vredno in potrebno za naše zveličanje. Zato želimo to tudi drugim, da bi se s tem osrečili. Kako daleč presega cerkev vse drugo naše posvetno premoženje! Smatram, da smo vse, kar smo dosegli kot narod, dosegli ravno zato, ker smo bili vzgojeni v pravi katoliški veri. Da bi sedaj na stara leta, ko se smatramo modrejšim, šli proč od cerkve ali da bi cerkev ceni-nili manj kakor katero drugo narodno ustanovo, bi se s tem pregrešili in bi napravili sami sebe nevredne biti katoličani. Tisti, ki ste zapustili cerkev, se vrnite nazaj v katoliško Cerkev, če hočete biti srečni na tem svetu, kajti drugje ni prostora za vas. Nikar ne mislite, da niste op^ vičeni do nje in tudi ne wis'1 da se ne veselimo vašega P°vr^ ka ali da ste za pristop k cer preveč moderni. Ne varajte Cerkev vas kliče in vabi, om nja in hoče sprejeti v sV0^ jem, a vse to pa le do dolČe"® časa, ki pa zelo hitro beži v v nost, odkjer se nikdar vec vrne. Zamujen čas bo največje^ je za onega, ki ga bo zamu(l1' odšel na drugi svet brez ^ Boga. Sedaj je še čas, ki je

> boste zadovoljni v svojih * a" iiiimiiimimiii Če verjamete al' pa ne iiiiniiiiiiiiiiiiiii - "Tako sem rekel," vzel Jim, ko je videl, da sapo zaprlo in da se mi P1 Ija same ginjenosti na j° ' ko sem rekel, da če se ii*1®^ člani nocoj dobro in lep0- . mo vsi ali pa noben. In 11 pri Kramer ju Francetu v zen tebe in tvoje J°hanel,l rekel Ferdotu: "Ferdo, seJ kel, Ferdo, Jack je naji«JJ tlj, kaj ne?" "Kaj me to . l ješ, ko veš, da je," me Ferdo vnic. Torej, sem re i lje Ferdotu, ali ti ni ^^ imamo mi tukaj vsega 4 naš prijatelj je pa doma ^ jem in še danes, ko je P* rek. Ali te ne boli srce, a< šam, Ferdo? "Kaj pa naj naredi«1' ^ se vsedem tje-le na stol- J \ svoj obraz med roke i*1'J 9( milo zjokam?" bi rad ve" }( d0- fc»! "Kaj boš jokal, šem»y je treba jokati, te vpra se pa miza šibi od pe^'wp ki jih je Kramerjeva %|S ko lepo spekla, da se Čl°v v fjti fletno zdi, ko jo P^u-if6' (piško, neMinko). Š^il prec na jok. Ampak J j ij vini, Ferdo, da se morav' A »1 pokazati danes, ko je P 'it rek, da imava srce . • • A 6 "Saj ni srce kot ^ j « da bi ga lahko pokazf1^ lo pik as," me je zmotil Fe \ "Jaz pravim, da te nisem nič vprašal! ^ ^ pravim in rečem, da m p ^ kazati srce in nesiva Ja ,.; "1. j \B &') na Rožnik nekaj od > pojednine. Kaj praviš h "Jim," je zategnil ' j \ štajersko, "Jim, jaz ^J dno trdil, da si ti P° '"i žji in če je ti ne p°£J„ S nihče ne na tem svetu- jj "Saj sem vedel, da j^l \ no potegnil. Ti, ki & J praven, boš nosil taco I ^ jaz bom nesel pa po*1*' "1 bolj lahko." pj J: "Jim, tukaj ti XP^f ^ priznati, da se nisi še11 ^ \ šal zadnjih 50 let. % morali po gmajni ve° | Hi zajce nositi in še ko"1^ ? ^ nisi prisilil, da bi t1 , $ , 1 gareto držal in ti jo 0 p \ časa vtaknil v usta, ■ potegnil, tako si tud1 / Jc izbral lažje opravil0'.j 1, naj bo, za Jacka vse t 9 % in če bi bila ravno s1 V' •" nesem povrhu na P ; ve Rožnik." .; f ,> "In tako vidiš, U^' J-kec, zdajle sva pa Ai kar člov&a še pridt»yJ h\ svetu. Midva letiva -„!? nama fantje ne P0-1' , t 11 pijo vsega, ti se Pa j/ in si pomagaj. , ^ imej." (T ^ Bil sem tako iz sf^V J" ma še dovolj zahvalil gel. Ogledal sem d»j ^ U, vseh strani in ugot° ' , '( za dva velika V0™^ rf bo najbrže namenjna V k me in za Johano. ^1 J*1 hinjo, da bi poved®1 J « vest naši gospodinj, f 'o tam zvedel, da je šlfl Newburske novice xxixxzxxxxxxxzxxiiixxxxixixixixxixxxxa SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya NEWBURSKE NOVICE enostavno v stran. Drugi pa, ki je ugovarjal, je bil haciendero. Dejal je namreč: "Jutri šele mislita odpotovati —? Prepozno bo! še nocoj morata z menoj na haciendo! Pomagati mi morata, da dobim nazaj svoje posestvo!" Kako je govoril —! Kar samo po sebi mu je bilo umljivo, da mu bova pomagala —! Obnašal se je, kot da ima pravico zahtevati pomoč —. Pouka je bil potreben, temeljitega pouka. Hladno sem dejal: "Moram —? Kdo pravi, da moram? Svoboden človek sem, nihče mi tod ne zapoveduje." "Saj nisem rekel, da vam zapovedujem. Ampak vaša čast in oziri na mene vam narekujejo, da brez odloga dokončate, kar ste začeli!" "Na mojo čast mene ni treba posebej opozarjati, sam vem, kaj moram storiti, pri vsakem svojem dejanju in nehanju se oziram na svojo osebno čast. Prav nič je ne bom omadeževal, če se odslej ne brigam več za vašo ha-ciendo. Pravite, d,a bi se moral ozirati tudi na vas. Kdo ali kaj pa mi narekuje, da bi se moral —? Prišel sem k vam na haciendo in vas posvaril; nagnali ste me, vaš nesramni mayor domo me je grdo žalil, s silo sem se mu moral ubraniti vi pa ste stali pri oknu in besede niste rekli —. Prosil sem vas, da bi ne izdali Meltonu, po kaj sem prišel, ko pa je prispel, ste mu nemudoma vse povedali —. Vaša blebeta-vost bi me bila pognala v smrt, da nisem to, kar sem. Kajti Melton me je spremljal do meje ha-ciende in me mislil ustreliti iz zasede. Uganil sem, kaj namerava, sam je šel v past, ki jo je meni nastavil." "Čemu mi to očitate? Taki očitki ne morejo ničesar več spremeniti —!" "Kar se je zgodilo, tega seveda ne morejo več spremeniti, toda vplivajo lahko na to, kar se bo še zgodilo. Moji upravičeni očitki, tako upam, bodo celo pripomogli, da se bodete sami spremenili in poboljšali." "Senor, nevljudni postajate!" "Ne! Le odkritosrčen sem. In odkritosrčnost bo vam v prid! Vrgli ste me črez prag in me pognali črez mejo. Vkljub temu sem ostal v bližini vašega posestva. Prepovedali ste mi prestopiti mejo haciende, nisem smel nazaj k vam, pa sem opazoval Yume. In pri tem opazovanju I so me prijeli. Vaša prepoved me je pognala v ujetništvo. Ali mar menite, da vam moram biti za vse to še hvaležen — Sicer pa ste bili koj kaznovani za svojo nevljudnost, kajti le, ker sem bil ujet, se je Yumam posrečilo napasti haciendo. Da sem bil prost, bi jim ne bilo uspelo. Vkljub temu, da sem bil ujetnik in obsojen na smrt, pa nisem pozabil na vas. In ko sem se osvobodil, je bila moja prva skrb, kako bi vam vrnil črede. Da se mi je posrečilo in da sem vam do zadnje glave rešil živino, o tem sem vam že pripovedoval. Vaša živina je na potu k haci-endi in kar so vam Yume še drugega vzeli, sem tudi rešil. Iz mojega pripovedovanja lahko posnamete, koliko sem se trudil in v kako nevarnost sva se z Winnetouom podajala. Povejte, ali bi vi, senor, kaj takega storili?" "Pač ne." "Lepo! In ko ste zvedeli, kaj vse sem storil za vas, pa pravite, da vam moram, moram pomagati —. Ne prosite, zahtevate. Vprašam vas, zakaj bi vam naj pomagal Kaj briga mene in Winnetoua senor haciendero Ti-moteo Pruchillo? (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2 strani) v cerkveni dvorani. Prišla jih je skoraj cela kompanija in zato ni dolgo vzelo pobrati gnili pod iznad še bolj gnilih plank. Takoj bodo začeli vlivati cementi-rano podlago, na katero pridejo asfaltne plošče. To delo je bilo nujno potrebno, kontrakt je pre vzel Frank Ferfolia. * * * Pri tolikih pevcih in pevskih zborih, ki jih imamo v fari, bi ne smelo biti težko dobiti krog osem ali deset mož in fantov za novi cerkveni moški zbor, ki ga bomo ustanovili takoj. Sedajni cerkveni moški pevci so tudi vabljeni. S tem ne mislimo odpraviti žensk iz kora. Njim se moramo največ zahvaliti, da imamo kor, ker Adami zelo neradi gredo kam, kjer Eve ni. Pač pa ni vzroka zakaj bi ob nedeljah pri petih mašah ne mogel peti vsaj en moški zbor. Pred par meseci sem bil na farmah v kraju, kjer fara obstoji iz 75 do 80 družin. V cerkvi pa sem slišal moški zbor, ki bi delal čast največji mestni fari. Pridite fantje in možje in priklopite se temu ko-ru. Povejte nam ali pa kateremu izmed organistov. * * * "Mati, Vi ste iz železa?" je dejal zdravnik po zdravniški preiskavi žene. "Saj sem mislila, da mora biti kaj takega, ko toliko vagam," je odgovorila žena, katere se je vsaka vaga ustrašila. Vsekako pa je današna moda, ko hoče biti vsaka ženska kakor treska, napačna. Mera more pač biti povsod, tudi pri debelosti in drob-nosti. ženske bi morale biti katoliški cerkvi zelo hvaležne, da je uvedla post. Eh, kako težko se je pa takrat postiti. V Charity bolnici se po operaciji zdravi Frank Peskar iz 82. ceste. Dasiravno je preko svojega 70tega leta, gre vseeno hitro naprej proti popolnem okrevanju. Alta Yeltz je tudi tam in bo po nekaj dneh zapustila bolniško sobo. , * * * "Kedo je polomil stov v kuhinji sinoči?", je vpil oče nad hčerjo. "Kar skup se je zrušil sam od sebe. Dobro, da se nobeden izmed naju ni udaril," je dejala hčer. Tak je ta mladi folk. ,[-. * )i; Prihodnji teden ne bo "New-burških novic." Hvala Bogu, boste rekli. Jaz tudi! (Mi pa ne! op. ured.). $ % :J: Čas našega misij ona se približuje. čez teden in pol, 30. marca, zvečer pol 8 se odpre. Misijonske govore bo imel Father Alexander Urankar O.F.M. Spo-vedovati pa mu bo pomagal tudi Father Francis Papež O.F.M. Father Papež je Jolietčan, še mlad slovenski duhovnik, ki govori slovensko in angleško. Gotovo bodo naši farani veseli, da pride sam Papež pomagat spove-dovat. Spovedovanje se začne takoj v pondeljek popoldne. Kdor le more, naj pride od začetka misijona k izpovedi, da ne bote vsi rinili v spovednico zadnji dan. * * * Večina snega je skopnelo. Jutri dobimo drugo pošiljko, novega in belega. * * * Ljubljanski škof preč. Grego-rij Rožman pozdravljajo cleve-landske Slovence in pošiljajo svoj blagoslov. Obenem pa vabijo k blagoslovljenju novega semenišča, "Baragianum," katero bo blagoslovljeno tik pred prihodnjim šolskim letom — ako ostanejo razmere take, da bo mogoče vse to izpeljati. Tudi Dr. Trdan vabi na praznjevanje tristoletnice Nove Štifte, ki se vrši to poletje, če bi bil človek duh brez telesa kot so angeli, bi bilo morda varno iti preko Anglije in Nemčije in še tedaj bi moral precej visoko leteti. Naj jih koklja brcne! Amen. -o—- Sovražnik (Konec.) Tedaj se je Mulhall popolnoma podal temu nenavadnemu novemu čustvu človeške ljubezni in dobrote, če bi ne bil po svoji naravi nepristopen, bi sovražniku vrnil poljub. Ne da bi ga bil poljubil, se je smehljal ko srečen otrok in v glavi se mu je vrtelo. Neslišno je nekaj momljal. Segel je sovražniku v roko in mu jo trikrat stisnil. Celo minuto sta oba molče sedela in zamaknjena strmela drug v drugega. To minuto sta se ljubila, kakor svetniki ljubijo Boga, ali kakor se ljubijo mladi ljudje ob prvem razodetju svojega vznesenega nagnjenja. S tihega in strašnega, s trupli potrošenega bojišča ju je vzneslo v tiste sanje, v katerih življenje skorajda doseže skrivnost večne lepote. Topovsko bobne je ju je spla-šilo iz zanosa. Posamezen top je zagrmel čisto blizu, nekje v ozadju sovražnikovih bojnih črt. Nad glavama sta slišala brenčati granato, ki je priletela od daleč. Sovražnikov vojak je osupnil. Obraz se mu je pomračil. Usedel se je na pete in segel Mul-hallu v roko. čvrsto je stiskal Mulhallovo roko in nekaj grulil. Tudi Mulhall se je prebudil, toda kasneje. Duša se mu je bila globoko zatopila v presrčno sanjarjenje človeške ljubezni, njemu tolikanj odtujene. Kakor bolnik, ki se zbudi iz težkega spanja, je ogledoval sovražnikov obraz in iskal pomen spremembe, ki jo je bilo povzročilo topovsko bobnenje. Tedaj se je zbudila v njem zvijačnost. Ali je bilo tisto kako znamenje? Ne da bi bil obraz predruga-čil, se je spet poživinil. Sovražnik je še grulil. Zlezel je na dno kotanje in pobral svojo puško. Mulhall se'je mučil med željo svoje zvijačnosti zadaviti sovražnika, dokler mu je kazal hrbet, in skoraj istovetno željo objeti sovražnika in prositi ga, naj ostane, želja zvijačnosti se je v tem boju obletela, in Mulhall se je čutil zelo osamljenega in nesrečnega, kakor da bo moral izgubiti nekoga, ki ga je ljubil vse življenje. Zategadelj je krotkih oči opazoval nasprotnika in ostal negiben. In vendar ga je čez vse jezilo, ker ni mogel sovražnika črtiti in zadušiti. Ko je pobral puško, je sovražnik postal in se ozrl v zrftečkano cigareto, ki jo je še držal v roki. Potlej se je zasmejal in začel nezmerno mahati z rokami. Poljubil je cigareto. Dajal je čudne glasove in obraz mu je žarel od veselja in prijateljstva. Nato je položil' puško na tla in pokazal v Mulhallovo čelado, potem pa v svojo. Smejal se ie. Snel si je čelado, ki je bila drugače oblikovana ko Mulhallova. Ta hip se je Mulhall silno zdrznil. Odrevenel je. Spet se je povrnila vsa njegova zagulje-nost in divjost. Sovražnik mu je nastavil glavo. Kakor hitro jo je Mulhall zagledal, ga je premoglo poželenje po krvi, kakor da je sovražnik žival, ki jo je pričakal, da jo ugonobi. Sovražnikova razkrita glava je blazni-1 la njegove čute ko mamilo, od katerega človek pobesni. Bila je neznane oblike. Podobna je bila krogli. Po njej so bili belkasti lasje. Bila je mrzka, tuja, štorasta, znamenje živali. Ko jo je Mulhall zagledal, sevmu je kri zasirila. V glavi zadaj za čelom mu je začelo pojoče zveneti. Spet ga je pograbila obupna bes-nost in mu prenapela čustva. Sovražnikove glave ni bilo več. Sovražnik se je bil spet pokril s čelado in nato iznad jame pogledal v obe smeri. Potlej se je z močjo udaril po prsih, nekaj zamrmral in zlezel ven. nazaj proti svoji bojni črti. Urno ko maček se je Mulhall pognal po svoji puški in uredil zapirač. Potlej se je splazil k steni kotanje, potisnil puško ven in pogledal. Sovražnik se je pri-klonjen mlahavo odmikal in bil že nekaj meijrov proč. Zdajci je Mulhall hitro pomeril in ustrelil. Sovražnik je zahrekal, obstal in napel prsi. Obrnil je glavo proti Mulhallu in se počasi zgrudil. Kažoč zobe in bleščečih se oči, je Mulhall potuhnjeno meril v osupli, zijajoči mladi obraz sovražnika. Ustrelil je. Sovražnikov obraz je utripnil in se spustil k tlom. Sovražnikovo telo se je stegnilo, strepetalo in obležalo na miru. Boki so moleli visoko od tal. Noge so bile potegnjene kvišku. Ena roka je bila stegnjena navzen. Glava je bila zasukana proti Mulhallu. Zdaj s krvjo pomazani obraz je navidezno še vedno prestrašeno in zavzeto strmel v Mulhalla. Iznenada je Mulhalla nepremagljivo prijelo, da mora steči proč. Pognal se je iz kotanje v smeri proti svoji bojni črti, ne da bi mu bilo mar, da bi se zaklanjal. Niti tri metre daleč ni prišel, ko je vrgel roke kvišku in spustil puško. Dobil jo je ravno med lopatici. Hrknil je, zaklel in okorno padel, ko da se je usedel. Glavo je imel še pokonci. Veselo, ko zmešane pameti, se je ozrl gori v okrutno modro nebo in krohota je se, neznansko preklinjal. Zadeli so ga še trikrat v pleča in vrat. Gla?a se mu je povesila naprej. V tej drži je obstal pri miru, podoben nenavadnemu kipu, mrtev. Ob svitanju, ko je začelo si-jati sonce, je še tako sedel. Bil je ko Turek pri molitvi, trd in pokrit z ivjem. (Liam O'Flaherty) -o- — Sv. Križ pri Ajdovščini. Dobili smo novega župana v osebi fašista Štefana Petrisa. Upamo, da bo dobro upravljal in vodil našo občino. Prepogosto menjavanje podestatov in občinskih komisarjev se nam za dobrobit občine ne zdi prav primerno. KRIŽMAN'S MARKET 6030 St. Clair Ave. Velika posebnost za petek in soboto. Pork shoulder roast (pusti), ft------12y2c Imamo prvovrstne domače krvave in riževe klobase 6 za 25c. Pri nas imamo vedno v zalogi doma sušeno meso. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 IZ URADA TAJNIKA Carniola Tent št. 1288 The Maccabees Naznanjam vsem članom gori imenovanega društva, da se vrši v nedeljo, dne 23. marca redna društvena seja. Poziv-lje se članstvo, da se te seje gotovo udeleži, ker se bo volilo delegata za distriktno konvencijo Maccabees, katera se vrši v Cedar Point-u 20. junija, 1941. Apeliram na vse one člane, kateri še nimate plačanega asesmenta za pretekle mesece, da istega gotovo plačate do 25. marca. Ako ne bo asesment plačan, nastane suspendacija iz bolniške podpore. John Tavčar, tajnik. Kdor želi Lepe grahaste kokoši od 4 do 6 funtov težke po 27 centov funt, male sveže šunke, 15 centov funt; čista domača mast, 11 centov funt; teletina za po-hanje, 30 centov funt; sliced bacon, 25 centov funt; izvrstne suhe klobase, 30 centov funt; domače sveže klobase, 25 centov funt; domača suha rebra, 20 centov funt; domače kislo zelje, 6 centov funt; najboljše jeterne in krvave klobase po 6 centov vsaka; lepa zaloga mlade prasetine. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. V najem Odda se v najem tri sobe s kopališčem. Vprašajte na 6710 Bliss Ave. (68) MALI OGLASI Soba se odda Poštenemu fantu ali možu se odda opremljena soba z vsemi ugodnostmi. Vprašajte na 6404 Carl Ave. (68) Rabljene električne ledenice, garantirane, dobite od $39.95 naprej. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Mar. 19, 21, 26, 28) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem o žiru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrlstične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. Tel. IVanhoe 3877 Plumbing Electric Sewer Cleaning (5, 7. 10, 12, 14, 17, 19, 21) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom G612 ST. CLAIR AVE. _flEndersoa 2978 3 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. M AN DEL DRUG VO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. Ignac Slapnik. st. CVETLIČAR «102 ST. CLAIR AVE. HEnderfson 1136 MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Brazis Bros. Naznanjajo, da so preuredili in povečali trgovino na 6905 Superior Ave. Sedaj je še enkrat večja kot prej. Inštalirali smo tudi dnevno svetlobo, da se razloči blago kot podnevi. Imeli bomo veliko zalogo blaga za obleke in površnike, da si boste lahko izbrali in dali napraviti po meri, da boste zadovoljni. Samo $22.50. Če nimate časa podnevi, pridite pa zvečer; trgovine so odprte vsak večer do 7:30, ob sobotah pa do 8:30. Brazis Bros. 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. (Mar. 14, 21, 28) Yes .... YOU can have a Personal checking account o ur new low-cost Personal Checking Service makes it possible for everyone to use checks—salaried workers, wage earners, housewives, salesmen, and professional people. No minimum balance... only 5< for each check written, per item deposited, 10^ quarterly statement. Ask for full information now. over 100 bank services for business and personal needs Che Clewlamfc Cm«t Compamj 48 convenient neighborhood banks to Serve you Member Federal Deposit Insurance Corporation ^ Stanovanje se odda Odda se stanovanje treh sob!5 in kopališče. Vprašajte na 60111 ~ St. Clair Ave. (69) Razprodaja na pečeh Malo stanovanje kuhinja in soba, spodaj, zadej, se odda; najemnina $10. Vprašajte na 6107 St. Clair Ave. -(69) GRAND PEČ, reg. cena 89.50, sedaj_„$64.95 MAGIC CHEF, reg. cena 1 14.50, sedaj 79.50 ROPER, reg. cena I 04.50, sedaj______69.95 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. ^»nnetoujebil, onjebil—!" fy eP'» resnobni prijateljev I ' Vegova ponosna, kakor i jj11® ulita postava ji je vse-t h. 8llllo ugajala. ena{. j0 bilo kakorkoli!" je i i j haciendero. "črede do-j Jo? najbrž še tudi posestvo!" i1 . Je Pač menda rajši vzel D* rse zahvalil. "Ofa "Kei Je ugovarjala: tt ^Zvedela bi rada, kako ¥ DllJnetou premagal Yume! (it(lr°u bo meni na ljubo go-■t3 j, ^ Pripovedoval, kako je r g aJ prisede k meni v tole fr za!°?lavar Apačev je prezir-f >fcnil zroko. gvnet°u ni ženska! Ne bo / oreži in °samem sebi ^Izpovedoval!" ; !', nain vi pripovedujte, se-" ij** obrnila k meni. '•I "Val lad nevljuden- Pripo-i ^ ji na kratko najine '"i Ulj6 in Posebej podčrtaval •i zasi^e-f,, S,, . f. končal, je vsa navdu- v^Jiknila; ■ \ tako je. kot bi člo- \ M w°man Da da> kjer ^ iliin mnetou, tam so doživi ^ ^Unaški čini neizogibni! o 1 ^oški, z njim bi potova-$ i j in Hai fmietou bi bil ženska, d Vč ga dovolil!" .ie de- i i. H'»e 0brnii in odšel iz 4 'la, a iz takih ust mu ii!l2a!na ^ gledala lepa se. ei O Ali je ve- Nal Volje?" e V sem se. ; Ntj pak če ga kdo misli i* 1WeU8rizne tudi sam-Ta-tf Sil fmV0Sti "jezijo. da b k- 2 vse hribe in dolinic L . r &a v .. . vil1 M lmetl v SV0]1 '■t Molčati, niti po- '\ *listre'v Potrudila se bom, 9te z majhno uslugo. ;; Skujeta?" > Ptl bodete že našli pri- ' * Hi!n°Čišče> Winnetoua \ J v goste. Pri nas bo najlepši sobi mu Sh,,' a J menite, senor, it) ^ejel -_?» 6'"saitlApa3a bi povabila "v 6 tli bi naj šel, kamor Sa —. V'l J1Sern bil užaljen, še jjil bj Se Prav dobro. In S. ažestno oboževalko bel Je pa res izvirna, T % " Ubogi divjak —! % Potika po divjini, Se neb°m, po gozdovih lH%nPn°nudila mU bcm "I Da, d tn° Prenočišče —. } 4 a bo večer prebil v Hi ^tel Ar' t1* Vn! v Prašajte ga!" NiaSali rajši vi?" ,' Saj ' ee bi bilo mogoče. bNbi?ami uvidite. da bo ^ učinkovalo le iz borW t aete povabili tudi >>! I 1 Set Winnetoua. slav" t*^! °ua jim bom predli Vam bodo gleda-S tl^ni bilo v Ure-tiwJ *a ! Odo zavidale!" i S J^tavo ji je šlo, ,J' lAV- Kar ve elil sem I . vor, kij; ga bo za- J >s Ofej fa je z£rabila, sto-k vitk ji rahlo, Pa, ka l ;vil, ' zelo poudarilo ne-. CUho- Ni ga poslu-' Porinila ga je SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Creamery Butter, lb.......32V2c Quaker Farina, 2 Boxes............15c Lifebuoy Soap, 3 Bars 14c Lux Toilet Soap, 3 Bars 17c Charmin Toilet Paper 4 Large Rolls.......25c Campbell's Soups, 3 Cans............25c Campbell's Pork and Beans, 3 Tall Cans... 20c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 V najem (V najem se oddajo tri moderne sobe, spodaj, spredaj, zakoncem brez otrok. Stanovanje se nahaja na 1053 E. 71. St., vpraša se pa pri lastniku na št. 3 zgorej. (69) Odda se prostor Odda se prostor 34x36 čevljev. Zidano poslopje za malo tovarno; po nizki ceni. Oglasite se na 6011 St. Clair Ave. (69) Od Gauteja je zvedela nekoliko več o tej stvari, zakaj ta ji je povedal, kaj sta govorila Erlend in Simon, ko sta se tisto noč sestala pri koči Gudrune Kožuho-ve. čim bolj je razmišljala o teh rečeh, tem bolj se ji je dozdevalo, da Erlend nikakor nima prav. Bila je jezna na Simona — toliko bi pa že moral poznati svojega svaka, da bi vedel, da Erlend njegovega brata ni podlo izdal in ogoljufal — pa naj je storil še toliko čudnih stvari iz nepremišljenosti in vročekrv-nosti — kadar je potem videl, kaj je napravil, se je često vedel kot plašen žrebec, ki se odtrga in potem podivja od strahu pred tem, kar vleče za seboj. Kako da ne more Erlend nikdar razumeti, da morajo drugi ljudje včasih skrbeti za svojo korist, ki pa je ravno nasprotna tistemu zlu, ki ga on kar mimogrede prizadene. Erlend nič ne pazi na to, kaj reče ali kako se obnaša. , Iz lastne izkušnje je še vedela, iz tistega časa, ko je bila njena duša še mlada in mehka — imela je neprenehoma občutek, da ji s svojim nepremišljenim ravnanjem hodi po srcu. Lastnega brata si je odtujil — še preden je stopil v samostan, se jima je Gunnulf začel odmi-kati in Kristina je sprevidela, da je tega kriv Erlend — vse prevečkrat je razžalil svojega pobožnega in častitega brata, čeprav mu je Gunnulf vselej izkazoval edinole dobrote, kolikor je mogla razumeti. Zdaj pa je Simona sunil od sebe, in kadar hoče izvedeti, kaj je krivo sovraštva med njim' in njunim edinim prijateljem, si nadene samo ošaben obraz in odvrne, da ji tega ne more povedati —. Naakkveju je pravil več o tem, to ji je bilo jasno. Mati je bila užaljena in nemirna, kadar je videla, da sta Erlend in starejši sin obmolknila ali pogovor napeljala na kakšno drugo stvar, kakor hitro se jima je približala, in to se ni dogajalo poredkoma. Gaute, pa tudi Lavrans in Mu-nan so se že od nekdaj bolj držali matere kot Nikulaus, in Kristina je veliko več govorila z njimi kot pa z njim. Kljub temu pa se ji je zmeraj zdelo, da je prvorojenec nekako bližji njenemu srcu kot vsi drugi otroci. In odkar je zopet bivala na Jo-rundgaardu, so ji čudno oživeli in se prebudili spomini na tiste> čase, ko je tega sina nosila pod srcem, in na njegovo rojstvo. Kajti marsikaj jo je opozarjalo na to, da tukaj v Silu ljudje še niso pozabili njenega mladostnega greha. Zdelo se je skoraj da so vsi tega mnenja, da je omadeževala čast domače doline, ko je ona, hči tistega moža, ki so ga tu vsi imeli za prvega med sabo, zašla na kriva pota. Tega niso odpustili in tudi tega ne, da sta z Erlendom poleg vse skrbi in sramote očetu nakopala še zasmeh, ko sta ga zavedla, da je zapeljanemu dekletu napravil tako sijajno ženitnino, da take tukaj na severu doline še nihče ni pomnil. Kristina ni vedela, ali Erlend čuti ali ne, da ljudje spet pogrevajo te stare zgodbe. Pa četudi čuti, gotovo nič ne mara za vse to. Sosede po dolini ima nemara vse skupaj le za uboge kmetice in kočarje — in sinove uči prav tako misliti. V dušo jo je peklo, da ti ljudje, ki so ji bili tiste čase, ko je slovela kot lepa hčerka Lavransa Bjorgulfssona, kot roža severne doline, tako naklonjeni in prijazni nasproti njej, da ti ljudje zdaj prezirajo Erlenda Nikulaussona in njegovo ženo ter ju trdo obsojajo. Ne prosjači za njihovo naklonjenost, ne joka zato, ker je postala tujka med njimi. Boli jo pa le. Zdi se ji tudi, da strmi gorski grebeni okrog doline, ki so nekoč čuvali nad njeno mladostjo, zdaj drugače zro nanjo in na njen dom, — vsi črni od pretenj in kamenito sivi od trdne volje, da jo prisilijo na kolena. Nekoč pa je bridko jokala — Erlend je za to vedel, pa ni imel dolgo potrpljenje z njo. Ko je spoznal, da je dolge mesece samevala s težkim bremenom otroka pod svojim plahim in žalostnim srcem, je ni objel in potolažil z dobrimi in ljubečimi besedami. Jezen in osramočen je bil, ko je videl, da bo prišlo na dan, kako nečastno je ravnal nasproti Lavransu — na to pa ni pomislil, da bo zanjo tisti dan še veliko težji, ko bo morala osramočena stati pred svojim ponosnim in ljubečim očetom. Tudi svojega sina ni Erlend pozdravil s prevelikim veseljem, ko je nazadnje porodila tega otroka za svetlobo in življenje. Tisti trenotek, ko je bila rešena brezkončne dušne tesnobe, groze in muk in je videla, kako se ob gorečih duhovnikovih molitvah ostudno brezlično breme njenega greha oživlja, ko je videla, kako se spreminja v pre-ljubkega, popolnoma zdravega otroka — je imela občutek, da se ji taja srce v ponižni radosti, in celo vroča, uporna kri v njenem telesu se je spremenila v sladko, belo in nedolžno mleko. No, z božjo pomočjo bo nemara človek iz njega, je rekel Erlend, ko je ležala v postelji in hotela, da bi se z njo vred tudi on veseli te čudovite dragotine, ki je skoraj iz rok ni hotela dati, še za tisti kratki čas ne, ko so se žene ukvarjale z otrokom. Otroka, ki ju je imel z Elino Ormo-vo, tadva je ljubil, to je videla in tudi čutila. Kadar pa je prinesla Naakkveja k očetu, da bi mu ga položila v naročje, je Erlend zavihal nos in vprašal, kaj neki naj počne s tem otrokom, ki zgoraj in spodaj pušča. Leta in leta je gledal Erlend svojega najstarejšega sina z nejevoljnim očesom, nikakor ni mogel pozabiti, da je Naakkve prišel na svet ob nepravem času, čeprav je bil deček tako lep, prijazen in obetaven otrok, da bi moral biti vsak oče vesel, ako bi imel takega sina za naslednika. In Naakkve je imel očeta tako rad, da nikoli tega — od vsega začetka, ko je bil še čisto majčken. Kot sonce mu je sijal ves ljubki obrazček, kadar ga je oče za trenotek vzel na kolena in mu rekel kakšno besedico, ali pa, kadar se je na potu čez dvorišče smel držati očeta za roko. Neutrudno se je Naakkve potegoval za očetovo naklonjenost, tedaj ko je imel oče vse svoje druge otroke rajši kot njega. Bjorgulf je bil očetov ljubljenec, dokler so bili dečki še majhni, in takrat je Erlend pogosto jemal male korenjake s seboj v orožarno, — tam so bile shranjene vse bojne opreme in vse orožje, ki ga niso vsak dan rabili na Husa-byju. In medtem, ko je oče kramljal in se šalil z Bjorgul-fom, je Naakkve sedel čisto tiho na kakšni skrinji in dihtel od zadovoljstva, ker je smel biti z drugimi tam gori. Toda sčasoma in ker se Bjorgulf zaradi svojih slabih oči ni mogel z Erlendom toliko potepati zunaj kot drugi sinovi in je nasproti očetu postal tudi -moK čeč in redkobeseden, se je vse to spremenilo. Zdaj je bilo videti, kot bi se Erlend tega sina malo-da bal. Kristina je bila radovedna, ali Bjorgulf očetu v srcu kaj očita, ker je zapravil njihovo blagostanje in tudi bodočnost sinov v svojem padcu potegnil za sabo — bila pa je tudi radovedna, ali Erlend to ve ali sluti. Najsi je bilo že tako ali tako, izmed vseh Erlendovih sinov je bil Bjorgulf očividno edini, ki ni v slepi ljubezni gledal nanj in ki ni občutil brezmejnega ponosa nad tem, da ga sme imenovati svojega očeta. Nekega dne sta bila najmanjša dva dečka opazila, da je oče zjutraj prebiral molitvenik in se postil ob kruhu in vodi. Vprašala sta, zakaj to dela — saj vendar ni postni dan. Erlend je odgovoril, da zaradi svojih grehov. Kristina je vedela, da so ti postni dnevi del tiste pokore, ki je bila Erlendu naložena zavoljo njegovega prešuštva s Sunnivo Olafovo, in da starejša dva sinova vsekakor tudi vesta za to Naakkve in Gaute si na videz nista nič mislila pri tem, v tistem trenotku pa je Kristinin pogled zadel Bjorgulfa: fant je sedel tamkaj, kratkovidno brskal po skledi in se smehljal sam zase— tako se je včasih smehljal Gunnulf, kadar se je Erlend širo-koustil. Materi je postalo hudo pri srcu —. Zdaj je bil Naakkve tisti, ki ga je hotel Erlend venomer imeti zraven sebe. In ta mladi fant je bil tako rekoč z vsemi svojimi življenjskimi koreninami za sidran v očetu. Naakkve je služil očetu kot paž svojemu gospodu in knezu: na vsak način je hotel sam oskrbovati očetovega konja in se brigati za njegovo jezdno opremo in orožje, pripel je Erlendu ostroge in mu prinesel klobuk in plašč, kadar je hotel kam odjahati. Nalival je očetu kupo in mu pri mizi raz-rezaval jedi, zakaj sedel je na klopi desno tik Erlendovega prostora. Erlend se je nekoliko smejal dečkovi dvorljivosti in njegovemu vljudnemu vedenju, a vendar mu je to ugajalo in tako je Naakkveja bolj in bolj priklepal nase. Kristina je videla, da je zdaj Erlendu že docela izginilo iz spomina, kako se je nekoč borila in moledovala, da bi iztisnila iz njega nekoliko očetovske ljubezni do tega otroka. In Naakkve je pozabil na tisti čas, ko je še majhen in mlad prihajal k njej po zdravila za vse bolečine in po svet za vse svoje stiske in težave. Bil je nasproti svoji materi vedno ljubezniv sin in je bil to v nekem oziru še vedno, toda čutila je, da se vse bolj oddaljuje od nje in od vsega, kar je okrog nje, čim starejši je. Za skrbi, ki so jo trle, ni imel Naakkve prav nobenega razumevanja. Sicer ni nikdar pokazal nejevolje, Vi si napravite vaše hišno opravilo mnogo lažje z vročo m i « vodo iz podkurjenim AVTOMATIČNIM PLINSKIM GRELCEM ZA VODO Stane povprečno za družino, po nizkih East Ohio cenah, 3 do 4 cente vrednosti plina na dan. THE EAST OHIO GAS COMPANY ON BO VEDNO KASEN! f MOŽ, ki se oklepa starinskih metod, nebo danes daleč prišel. Moderna Amerika zahteva hitrost in udobnost. Zato je pa telefon potreben v vaši hiši. On stvari hitro izvrši—naj bo prijateljski obisk onstran mesta, ali klic v sili, ki pomeni življenje ali smrt. Vaša družina potrebuje telefon. Stane manj kot desetico na dan. Naročite si ga sedaj. The Ohio Bell Telephone Company TUNE IN "Th» T«l»phon« Hour" over radio station* WTAM, WLW, and WSPD Mondays at ■ P. M. kadar mu je naložila kakšno delo, toda nenavadno nerodno in okorno se je lotil vsega, kar je dišalo po kmetiškem delu — delal je brez veselja in ljubezni in ni ničesar končal. Mati je pomislila, da je v marsičem podoben svojemu rajnemu popolibra-tu Ormu Erlendssonu — tudi po zunanjosti je spominjal nanj. Toda Naakkve je bil močan in zdrav, odlikoval se je pri plesu in v vseh telesnih spretnostih, bil je dober lokostrelec in tudi v rabi drugega orožja precej okreten, dober jezdec in sijajen smučar. Kristina se je nekega dne o tem pomenkovala z Ulfom Haldorssonom, njegovim redni-kom. Ulf je rekel: "Nihče ni zbog Erlendove ne-spameti toliko utrpel kot ta deček. Kajti na vsem Norveškem danes ne dorašča noben otrok, ki bi bil bolj sposoben za viteza in gospoda kot Naakkve." Toda mati je vedela, da Naakkve nikdar ne misli na to, kar mu je oče podrl. Ob tem času je bilo s^ nemirno na Norveškem, 8ir> jale so govorice in se » dolinah, mnoge verod* druge spet čisto neverje1 likaši na jugu in zapa^ , in v gorenjih krajih so j zadovoljni z vlado nusa — baje so čisto od* grozili, da bodo zgrabil' žje, sklicali ljudstvo in J ospoda Magnusa Eiriks^ jim bo vladal po njih0J tu in volji, sicer bodo>z( kralja sina njegove tetft ga Jona Hafgtorssona s ( ma — čigar mati, g°sP®, je bila hči rajnega kr,<1 kona Haalegga. > (Dalje prihodnjih' -O—--T ]f Med Leningradom in ( | je bila otvorjena n°v8Jj; zveza. Vožnja bo ^; j uri in 20 minut. * * * ^dP MI DAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY COl BASEMEN^ Zelo lepo za vas... Pralni Rayon bemhjj} SPRING DRESS" .9 * Rožnati vzorci * Nove pomladanske barve * Novi "Novelty Trims" * Lepi modeli SE NE BO SKRČILO ALI POTEMNILO d Lepe nove pomladanske Bemberg rayon sheer „, j)l' obleke... v lepih modelih, kar lahko nosite sedaj Postrv* M ... za veliko noč... in vso pomlad in poletje! skaliti# Lepi rožnati vzorci... v sezonskih barvah! Mere ^nP tf 12 do 20, 38 do 52 in 18% do 24% za žene in P ,,/t ,-dekleta. Cffe J The May Co. Basement Lepe Polo-type i pomladanske suknje % 10 Lepe nove Polo-type suknje... samo v "biege" barvi. Lepi "tie-belt" in "zipper pockets." Mere 12 do 18 za žene in dekleta. . Druge modeli mere 12 do 20 in 38 do 48. The May Co. Basement Popular 2/ Spring S"1 Lepo in drago itf m.O mannish-tailored s"1^ r) po narejeno iz d°bf jf * lepih barvah. Me"* žene in dekleta. The May Co. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HCI III—KRIŽ