|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 55  
ideje iz RazReda  
 
irma Mezga,  
Osnovna šola Slave 
Klavore Maribor
Projekt »Voda kot življenjska 
vrednota«
iZvleČek: V okviru programa »Ekošola« se je osnovna šola 
Slave Klavore Maribor v šolskem letu 2010/11 vključila v 
projekt »Voda kot življenjska vrednota«, katerega cilj je bil 
vpogled v različne ekosisteme celinskih voda, ozaveščanje 
o problematiki onesnaževanja vode, razumevanje pomena 
vode za vsa živa bitja ter dobrega gospodarjenja z vodo. V 
času enoletnega projekta je bilo na šoli izvedenih več kot 
petnajst različnih aktivnosti, med katerimi so nekatere 
postale stalne oblike pridobivanja znanja učencev o vodi, ki 
jih izvajamo znotraj rednega pouka, podaljšanega bivanja in 
ekokrožka. V projektu je sodelovala vsa šola, v prispevku pa 
so opisane tri aktivnosti, ki smo jih učitelji razrednega pouka, 
podaljšanega bivanja in interesnih dejavnosti izvajali z učenci 
1. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Opisane aktivnosti so 
pri učencih vzbujale navdušenje in radovednost, ob tem pa 
Slika 1: Maketa čistilne naprave (I. Mezga).

|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 56    ideje iz RazReda
so razvijali zanimanje za raziskovanje, 
delovne navade, ustvarjalnost, 
samoiniciativnost, ročne spretnosti 
ter pozitiven odnos do narave. Največji 
uspeh izbranih aktivnosti je zagotovo 
večja ozaveščenost učencev na področju 
problematike varčevanja z vodo. Otroci 
so načine varčevanja z vodo prenesli na 
svojo ožjo in širšo družino ter prijatelje.
ključne besede: projekt Ekošole, voda, aktivnosti 
učencev, raziskovalno delo, odnos do narave
project ‘Water as life’s value’
abstract: As a member of Eco-school program, the 
Slava Klavora Maribor primary school participated 
in the ‘Water as life’s value’ project in 2010/11, its 
goal being to gain insight into various fresh water 
ecosystems, to raise awareness about water pollution 
problems, to understand the meaning of water for all 
living creatures, and to learn good water management. 
The project lasted for one year, during which more 
than fifteen different activities were carried out, and 
some of them actually became permanent methods 
for teaching students about water and are now 
integrated in regular lessons, in after-school childcare, 
and in eco-green club at school. The entire school 
participated in the project. The article describes three 
activities, which the teachers of the first three grades, 
including the teachers of after-school childcare, 
and of various extra-curricular activities, carried out 
with their students. The students participated with 
enthusiasm and curiosity in the described activities, 
while also developing interest in research, work habits, 
creativity, proactiveness, handcrafts, and positive 
attitude towards nature. The biggest success of 
the activities is most definitely higher awareness of 
students regarding the water saving problem. The 
children carried over the newly learned ways of water 
saving to their wider family and friends.
keywords: Eco-school project, water, student 
activities, research work, attitude towards nature
 
Uvod
n a osnovni šoli Slave klavore Maribor, ki je članica 
slovenske mreže ekošol, smo se v šolskem letu 2010/11 
vključili v projekt Voda kot življenjska vrednota. 
k temu nas je spodbudila želja, da bi ob rednih 
šolskih aktivnostih učence dodatno navdušili za 
raziskovalno delo in prispevali k večji ozaveščenosti 
tako učencev kot učiteljev in staršev o vplivu človeka 
na okolje, s poudarkom na ustreznem ravnanju z 
vodo. Cilj enoletnega projekta je bil celovit vpogled v 
ekosistem reke, jezera ali mlake, spoznavanje glavnih 
onesnaževalcev vode, razumevanje pomena vode za 
živa bitja ter razumevanja gospodarjenja z vodo (Mikuž, 
2011).aktivnosti učencev so vključevale spoznavni, 
doživljajski in psihomotorični vidik, kjer so učenci 
sproščeno izražali stališča in razvijali ustvarjalne 
sposobnosti. 
Z izbranimi aktivnostmi (npr. samostojna izvedba 
poskusov, sistematično opazovanje, viharjenja možganov, 
metoda razprave, pridobivanje vzorcev na terenu) smo 
želeli razvijati radovednost in spodbujati ustvarjalnost 
učencev in samostojnost, krepiti delovne navade in 
ročne spretnosti, razvijati kritično mišljenje ter pozitiven 
odnos do narave. Učence smo navajali, da čim bolj 
samostojno analizirajo in ovrednotijo dobljene rezultate, 
jih primerjajo z učno vsebino in tako posledično tudi bolj 
poglobljeno razumejo procese in pojave.
S terenskim (v gozdu) in laboratorijskim delom (v 
matični in kemijski učilnici) smo spodbujali učence 
k raziskovalnemu delu, razumevanju in ozaveščanju 
o pomenu vode za vsa živa bitja, spoznavanju njenih 
lastnosti (agregatno stanje, kakovost, količina), posebno 
pozornost pa smo namenili ozaveščanju o problematiki 
onesnaževanja vode, ki je v glavnem temeljila na 
samostojni izvedbi praktičnih poskusov in učenju 
dobrega gospodarjenja z vodo skozi igro. Želeli smo, 
da bi se učenci močneje zavedali neposrednega okolja, 
v katerem bivajo, da bi razumeli njegove temeljne 
zakonitosti ter pomen ohranjanja, spoštovanja in 
dobrega gospodarjenja. Skozi izbrane dejavnosti 
smo poudarjali spoštljiv odnos do narave in lastno 
odgovornost.
v projektu so sodelovali vsi učenci šole v več kot 
petnajstih aktivnostih. Pri načrtovanju in izvedbi so 
sodelovali razredni učitelji ter učitelji podaljšanega 
bivanja. Delo je potekalo pri rednem pouku, 
podaljšanem bivanju in šolskih interesnih dejavnostih 
(taborniki in ekoraziskovalci) enkrat tedensko po eno 
šolsko uro in občasno na terenu po dve do tri šolske ure. 
v prispevku so opisane tri aktivnosti, ki so po našem 
mnenju najbolj inovativne in so v največji meri 
spodbujale aktivno delo učencev. Opisane aktivnosti so 
postale tudi stalne oblike pridobivanja znanja učencev o 
vodi znotraj različnih šolskih dejavnosti. 
Projektne aktivnosti
t emeljne smernice za projektne aktivnosti so izhajale 
iz programa ekošola in so bile podane s strani 
nacionalnega vodje projekta Voda kot življenjska 
vrednota, Blaža Mikuža (Mikuž, 2011; ekošola, 2016a, 

|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 57  
ideje iz RazReda  

b). aktivnosti, ki smo jih načrtovali in izvedli na naši 
šoli, so sledile skupnim ciljem projekta na področjih, 
ki vključujejo okoljsko tematiko in trajnostni razvoj, 
dopolnjevale pa so se tudi s cilji Učnega načrta za 
spoznavanje okolja (2003) in n ačrta strokovnega aktiva 
učiteljic podaljšanega bivanja (Oš Slave klavore, 2009a) 
ter s cilji vzgojnega načrta (Oš Slave klavore, 2009b), 
katerega cilj je tudi organizacija kakovostnega pouka, 
ki bo omogočal učenčev celovit razvoj osebnosti in jih 
navajal na vseživljenjsko učenje. 
vsebine izbranih aktivnosti smo učitelji dopolnjevali 
z lastnimi predlogi, idejami iz različnih knjižic in 
brošur npr. Od kod priteče pitna voda? (vahtar, 2006), 
kako se reka očisti? (v ahtar, 2005), Modri Jan: revija za 
spoznavanje in ohranjanje narave (HSe, 2010 in 2011a, 
b), 101 poskus z vodo (van Saan, 2009), delovni zvezki 
(Fošnarič in sod., 2010; Muraus in sod., 2011) ter igre na 
spletnih straneh (a quasystems, b.d.; l utra, b.d.; Grini, 
b.d.). S tematiko vode so se učenci samostojno seznanili 
tudi s pomočjo pobarvanke (škafar, 2000), aktualnih 
periodičnih otroških in mladinskih publikacij (Ciciban 
in Pil) ter preko spletnih strani inštituta za ohranjanje 
naravne dediščine (l utra, b.d.). v pomoč pri načrtovanju 
aktivnosti sta nam bili tudi knjigi vzgojno-izobraževalno 
delo v podaljšanem bivanju v devetletni osnovni šoli: 
didaktični priročnik za vzgojno-izobraževalno delo v 
podaljšanem bivanju (k os knez, 2002) in Podaljšano 
bivanje ni kar tako (krapše, 2006).
1. aktivnost: Vodni detektivi
Učencem 3. razreda rednega pouka in ekoraziskovalcem 
(80 učencev 1. triletja) smo skozi projektno aktivnost 
vodni detektiv želeli pobližje predstaviti pojem 
»dragocenosti« vode. Spoznali in usvojili naj bi načine 
dobrega gospodarjenja z vodo, se naučili, kako se meri 
poraba vode, ter izvedeli, od kod in kako prihaja voda do 
pipe. 
Z učenci smo preučili vrste vodovodnih pip na šoli in 
njihovo stanje ter se seznanili, kako in zakaj je z vodo 
treba varčevati. Učenci so s pomočjo žepnega računala 
in spletne aplikacije (l utra, b.d.) izračunali dnevno 
šolsko porabo vode: za splakovanje straniščne školjke 
(volumen kotlička je povprečno 9 l na splakovanje) 
vseh 330 učencev na šoli dnevno porabi slabe 3 m
3 
vode, medtem ko za umivanje rok na šoli (pretočnost 
pipe povprečno 13,5 l/min) v enem dnevu vsi učenci in 
učitelji skupaj (393 oseb) porabimo kar 6,5 m
3 
vode. Za 
primerjavo navajamo podatek, da Slovenci v povprečju 
na dan porabimo skupaj do 150 l vode (Grini, b.d.): za 
kuhanje in pitje (4 l), za splakovanje stranišča (32 l), za 
tuširanje (55 l), ob ročnem pomivanju posode (do 40 l) in 
za pranje avtomobila (od 50 do 300 l).
Skozi šolsko leto so učenci samostojno z opazovanjem 
šolskih pip mesečno spremljali stanje pip, porabo vode 
in skrbeli za dosledno zapiranje pip ter ugotovitve 
zapisovali v projektni dnevnik vodni detektiv. O 
pomembnosti skrbnega ravnanja z vodo so se učenci 
prepričali na lastne oči, ko so našli pipo, ki je puščala. 
Pod njo so postavili merilno posodo (10 l) in merili 
količino vode, ki se je v njej nabrala v 30 minutah, nato 
pa smo skupaj izračunali, koliko bi se je nabralo v eni 
uri, v enem dnevu in v enem tednu. Ugotovili smo, da 
se iz pipe, ki pušča, v enem letu lahko nabere za poln 
bazen vode. Ob tej ugotovitvi so učenci skozi aktivno 
razpravo prišli do spoznanja, kako pomembno je, da 
z vodo varčujemo, in sicer tudi tako, da pipe dosledno 
zapiramo in jih redno pregledujemo. Učenci so o svojih 
spoznanjih izdelali tudi plakat z ugotovitvami (besedno, 
slikovno in grafično), ki je bil namenjen ozaveščanju 
učencev, zaposlenih in obiskovalcev šole (razstavljen 
v šolski avli). S plakatom so opozarjali na pomen 
zapiranja pip med miljenjem rok in na porabo količine 
vode pri splakovanju straniščne školjke. Učenci so 
med sabo delili izkušnje in mnenja, predstavili so tudi, 
kako so znanje prenesli v dom. Med malico in kosilom 
so aktivno opozarjali in ozaveščali druge učence 
o pomembnosti varčevanja z vodo ter na ta način 
prenašali znanje tudi na vrstnike. 
2. aktivnost: Ambasadorji vode
Da bi učenci bolje spoznali in razumeli koncept 
kroženja vode na zemlji, smo preverili predznanje 
ekoraziskovalcev (20 učencev 1. triletja) o tem, kako 
dobro poznajo vodni krog, kje vse najdemo vodo v 
naravi, od kod pride voda v reke, potoke, morja (oceane) 
in oblake, kam se izgubijo dežne kapljice itn. Učenci 
so pridobljeno znanje nadgradili z izdelavo makete 
kroženja vode (slika 2) v velikosti 2 m
2
, ki so jo izdelali 
iz kartona, odpadne embalaže in slamic (po Fošnarič in 
sod., 2010). Med izdelavo makete smo učitelji z dialoško 
metodo spodbujali učence k razmišljanju in iskanju 
logičnih odgovorov ter rešitev in tako so samostojno 
prišli do celovite zgodbe o kroženju vode. 
Slika 2: Maketa kroženje vode (I. Mezga).

|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 58  
  ideje iz RazReda
ekoraziskovalci so izdelali še maketo hiše z vodovodno 
napeljavo in maketo čistilne naprave (slika 1). Učenci 
so spoznali, da se pitna voda črpa iz podzemlja (in rek) 
v črpališča, kjer se prečisti. voda je naprej speljana v 
poseben zbiralnik za shranjevanje vode – vodohran, 
od koder preko vodovodnega omrežja potuje v pipe ter 
naprej skozi kanalizacijske cevi do čistilne naprave, kjer 
se očiščena ponovno vrne v reko.
Slika 3: Maketa hiše z vodovodno napeljavo (I. Mezga).
v maketi hiše (slika 3), ki so jo učenci izdelali iz 
kartonske škatle, so iz modrih slamic ponazorili cevi, 
po katerih priteče čista voda v hišo, iz oranžnih slamic 
pa cevi, po katerih voda odteka v čistilne naprave, kjer 
se očisti. Z učenci smo vodovodno napeljavo preučevali 
tako, da smo sledili vodi od vstopa v hišo do kuhinje 
in kopalnice, kjer skozi pipo priteče iz vodovodnega 
omrežja. n ato smo spremljali pot umazane (odpadne) 
vode od odtoka v hiši do čistilne naprave (slika 1). 
Učitelji smo učencem razložili pomen razumne porabe 
pitne vode in čiščenja odpadnih voda. Pri tem smo 
želeli, da bi učenci čim bolj ponotranjili razumevanje o 
prisotnosti vode v človekovem vsakdanjem življenju, ter 
spoznali, zakaj je varčevanje z vodo pomembno ter kako 
na človeka in naravo vpliva njeno onesnaževanje. S 
pomočjo maket so učenci dobili nazornejšo predstavo in 
s tem poglobljeno razumevanje o poti in kroženju vode 
od črpališča do hiše in nato do čistilne naprave. 
3. aktivnost: Mali znanstveniki
ekoraziskovalci in taborniki (40 učencev 1. triletja) so v 
bližnjem gozdu Stražun za šolo neformalno »posvojili« 
okolico izvira in mlake Mrzlica, za katero so skrbeli skozi 
celo šolsko leto. Okolico smo učenci, učitelji in delavci 
podjetja Snage d.o.o. Maribor (z zaščitnimi rokavicami 
in vrečami za smeti) najprej očistili in pripravili prostor, 
kjer so pozneje potekale različne aktivnosti.
Pri enem od obiskov so učenci ugotavljali, kaj je struga 
in s pomočjo preprostega poskusa z drevesnimi listi 
določili smer in hitrost toka vode ter strani brežine 
potoka. 
Spomladi in jeseni smo izvedli opazovanje flore in 
favne, spremljali temperaturo in globino vode. Učence 
smo razdelili v skupine, jih opremili s plastenkami, 
mrežicami, termometri, s knjižicami o žuželkah 
in rastlinah ter z delovnimi listi, na katerih je bila 
preglednica za opazovanje živali, rastlin in parametrov 
v vodi. Z zajemanjem živali in rastlin v mrežico ter s 
fotografiranjem so učenci pridobivali vzorce na terenu, 
odkrivali pestrost vodnih živih bitij in s pomočjo 
knjižic o žuželkah in rastlinah prepoznavali živali in 
rastline, ki živijo ob in v izviru in mlaki. S primerjanjem 
so ugotovili, da sta živalski in rastlinski svet pestrejša 
v mlaki. Učenci so bili zelo motivirani in so pogosto 
izrazili veselje pri delu na prostem v naravi ter pri 
samostojnem raziskovanju.
t aborniki (20 učencev 1. triletja) so enkrat mesečno s 
termometrom izmerili in zabeležili temperaturo vode 
pri izviru in v mlaki, izmerili njeno globino v različnih 
obdobjih (letnih časih) ter skrbeli za čistočo njene 
neposredne bližine. Ugotovili so, da je temperatura vode 
na izviru nižja kot tista v mlaki in da je voda na izviru 
deroča, medtem ko je v mlaki mirnejša. 
Strokovnjakinje za kemijo s Fakultete za kemijo 
in kemijsko tehnologijo (Univerze v Mariboru) so 
med šolskim letom v šolski kemijski učilnici večkrat 
pomagale opraviti analizo vode s tako imenovanimi 
hitrimi testi iz kovčka. Skupaj z učenci so določevale 
vrednosti obravnavanih parametrov (pH, trdota, 
nitrat) v vzorcih vode iz pipe v razredu, iz mlake 
Mrzlica, vode iz plastenk in destilirane vode. Učenci 
so opravljali analizo vode po navodilih z učnih listov 
(določanje parametrov v vodi, mejne vrednosti za pitno 
vodo). Skozi prozorno plastenko so opazovali vodo 
in ugotavljali, ali so v njej trdni/netopni delci, kakšen 
je njen vonj, barva in motnost. n ajprej so opazovali 
demonstracijo analize vode s hitrimi testi, kjer so 
kemičarke v vzorec vode najprej pomočile pH listič, nato 
pa izvedle še analizo trdote vode in vsebnost nitratov 
v vodi. Učenci so pri preizkusih opazovali spremembe 
reagentov oziroma barve vodne raztopine in pri tem 
zapisovali podatke ter ugotovitve. Pri samostojni 
izvedbi poskusa so učenci pH lističe pomakali v različne 
vzorce vode in pri tem opazovali njihovo spremembo 
barve. Mlajši učenci so razumeli, da so vzorci vode 
različni, ker je bila barva pH lističev v vzorcih različna, 
medtem ko so nekateri starejši učenci že usvojili pojma 
kislost in bazičnost ter vzorce vode umestili med kisle, 
bazične ali nevtralne. 
Učenci so z aktivnostmi spoznali, da se vode (iz pipe, 
plastenke, izvira …) med seboj razlikujejo po barvi, vonju 
in trdoti ter drugih lastnostih. Spoznali so, kakšna naj 
bi bila pitna voda (brez barve, vonja in okusa), s pomočjo 

|  2  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 59  

ideje iz RazReda  
poskusov pa so se seznanili tudi z novimi pojmi (kislost/
bazičnost in trdota vode) ter se naučili opazovati razlike 
med vodami. aktivnost je bila primernejša za starejše 
učence, ki so v primerjavi z mlajšimi bolj aktivno 
sodelovali pri izvajanju poskusov. 
Ugotovitve po izvedenih aktivnostih
izvedba projekta je bila skrbno načrtovana, z jasnimi 
cilji, dejavnostmi in pričakovanimi rezultati, ki smo 
jih uspešno opravili v zastavljenih časovnih okvirjih. 
Cilji in namen izbranih aktivnosti, ki so zasnovane po 
predlogih projekta Voda kot življenjska vrednota, se 
dopolnjujejo s cilji Učnega načrta za spoznavanje okolja 
(2003). Skozi izvedene aktivnosti smo učence 1. vzgojno-
izobraževalnega obdobja spodbudili k samostojnemu 
raziskovalnemu delu in ozaveščanju pomena vode v 
vsakdanjem življenju za vsa živa bitja ter jih na ta način 
spodbujali k razvijanju pozitivnega odnosa do okolja, 
v katerem živijo. Cilji aktivnosti so bili usmerjeni tudi 
k ozaveščanju učencev o pomembnosti ohranjanja 
ekosistemov, pridobivanju praktičnih spretnosti, npr. 
ugotavljanje lastnosti pitne vode iz pipe v razredu v 
primerjavi z vodo v naravi, iskanju čim bolj izvirne 
ideje za zmanjšanje porabe vode in varčevanje z njo, 
razumevanju kroženja vode, samostojnemu izvajanju 
poskusov z vodo in spoznavanju lastnosti (pitne) 
vode idr. Posebno pozornost smo v projektu posvetili 
vzgojnemu vidiku. Prizadevali smo si, da bi čim več 
učencev in zaposlenih na šoli varčevalo z vodo in 
spoznalo, kako spremljati in učinkovito zmanjšati 
porabo vode na šoli.
Zaradi pozitivnega odziva učencev (tako na ravni 
izbranih vsebin kot metod in oblik dela) menimo, da so 
učenci uspešneje pridobivali navade o varčni rabi vode, 
da so bolje razumeli njeno pomembnost za življenje 
vseh živih bitij ter pomen vode v prehrani, čiščenju, 
pranju, gospodarstvu in industriji ter da so posledično 
postali bolj občutljivi na tematike, povezane z vodami. 
deL o Vni LiST: MeRiTVe izViR a MRzLiCe in ML ake
Parametri vode v izviru in mlaki Mrzlica:
ParaMeTer V ode izVir MrzLica MLaka Pri izViru MrzLica
globina (cm)
temperatura (°c )
trdota vode  
barva pH lističa    
barva    
vonj    
motnost  
prisotne živali  
prisotne rastline  
Katere rastline opaziš v okolici izvira in mlake?
Katere živali opaziš v okolici izvira in mlake?
Priloga: Učni list

|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  2  | 60  
  ideje iz RazReda
Učenci so se med seboj opozarjali, če je voda na pipi med 
miljenjem rok tekla neprekinjeno, prav tako pa vedo, 
da pipe in WC kotlički ne smejo puščati vode. izdelane 
makete so postale nazorno učno gradivo, ki ga redno 
vključujemo v redni pouk in podaljšano bivanje. 
Učenci radi pripovedujejo o svojih izkušnjah na temo 
projekta in velikokrat sami dajejo pobude za izvedbo 
podobnih aktivnosti, predvsem pa skozi pripovedovanja 
učencev sklepamo, da bolje razumejo človekov vpliv in 
njegovo (ne)odgovorno ravnanje na okolje. 
izvajanje aktivnosti v kemijski učilnici in na terenu 
(gozd Stražun) je bila za učence prijetna izkušnja, 
saj so učenci tam lažje udejanjili svoje zamisli pri 
raziskovanju. Raznoliko učno okolje pa v učencih 
dodatno spodbuja radovednost, motivacijo, razvija 
veščine postavljanja vprašanj in domnev (hipotez),  
ki jih usmerjajo v nadaljnje opazovanje in raziskovanje.
Sklep
Ob zaključku projekta smo izvedli evalvacijo.  
Ugotovili smo, da smo zastavljene cilje projekta,  
ki smo jih dopolnili z lastnimi predlogi, uspešno 
realizirali. Ob tem smo prejeli pozitivne informacije  
od učencev, staršev in lokalnega okolja, s katerim  
smo v času projekta sodelovali. n a dober odziv  
učencev kaže tudi njihova želja, da nekatere aktivnosti 
izvajamo tudi po zaključku projekta. n a ravni  
obravnave predvidenih vsebin se je pokazalo, da je 
večina učencev posamezne pojme že deloma poznala, 
saj so velikokrat želeli pridobiti dodatne informacije in 
so pogosto v zvezi z obravnavano tematiko delili tudi 
svoje izkušnje. 
Zaradi pozitivnih odzivov učencev in staršev ter 
splošnega uspeha v izvedbi aktivnosti domnevamo, 
da so učenci prejeto znanje prenesli tudi na družino in 
širšo lokalno okolje, kar je zagotovo pripomoglo k širitvi 
in dvigu zavesti ljudi o pomembnosti našega odnosa 
do vode (okoljska etika), ki v vse aspekte človekovega 
življenja prinaša zdravje in vitalnost. 
Projekt, ki je bil že v izhodišču trajnostno zasnovan 
in je obsegal veliko učnih aktivnosti, smo podprli s 
tehnologijo in z novimi sodelavci. izvedene aktivnosti  
v projektu smo nadgraditi in jih uspešno 
implementiramo v redni pouk, v dejavnosti 
podaljšanega bivanja ter različne šolske in obšolske 
dejavnosti. Predvsem pa si pri vseh, ki obiskujemo 
osnovno šolo Slave klavore Maribor, prizadevamo za 
razvijanje spoštljivega in odgovornega odnosa do okolja: 
žive narave, voda, zraka, tal … in vedenja, kako s svojim 
ravnanjem vplivamo nanj.
Viri in literatura
Aquasystems d.o.o. (b.d.). Igra Spomin. Pridobljeno 22. 10. 2016, s spletne 
strani http://aquasystems.si/sl-si/Projekti/Varujmo-svojo-kapljico-vode 
Ekošola (2016a). Voda kot življenjska vrednota. Pridobljeno 10. 12. 2016, s 
spletne strani http://www.ekosola.si/os-projekti/voda/ 
Ekošola (2016b). Voda kot življenjska vrednota. Pridobljeno 10. 12. 2016, s 
spletne strani http://www.ekosola.si/ss-domovi-projekti/voda/
Fošnarič, S., Rajšp, M., Žic, J., Bešlagić, S., Brglez, T . Puncer, M:, Zupančič, 
U., Marhl, M. (2010). Spoznavanje okolja - Moj svet 3. Delovni zvezek 
z delovnim gradivom za spoznavanje okolja za 3. razred devetletne 
osnovne šole. Limbuš: Izotech. 
Grini (b.d.). Grinipedija. Pridobljeno 22. 10. 2016, s spletne strani http://
www.grini.si/grinipedia/koliko-vode-porabimo-vsak-dan
Krapše, Š. (2006). Podaljšano bivanje ni kar tako. Nova Gorica: Educa, 
Melior.
Kos Knez, S. (2002). Vzgojno izobraževalno delo v podaljšanem bivanju v 
devetletni osnovni šoli: didaktični priročnik za vzgojno-izobraževalno delo 
v podaljšanem bivanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Lutra (b.d.). Izračunaj si porabo vode. Pridobljeno 22. 10. 2016, s spletne 
strani http://izobrazevanje.lutra.si/izracunaj-si-porabo-vode.html 
Lutra (b.d.). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Pridobljeno 
22. 10. 2016, s spletne strani http://izobrazevanje.lutra.si/. 
HSE (2010). Modri Jan: revija za spoznavanje in ohranjanje narave 
(September). Ljubljana: Slovenske elektrarne.
HSE (2011a). Modri Jan: revija za spoznavanje in ohranjanje narave 
(Februar). Ljubljana: Slovenske elektrarne.
HSE (2011b). Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge dodeljuje 
(projektna brošura). Ljubljana: Slovenske elektrarne. 
Mikuž, B. (2011). Voda kot življenjska vrednota. Poročilo Slovenskih ekošol 
- Šolsko leto 2010/2011. Mengeš: 19-21. Pridobljeno 10. 12. 2016, s spletne 
strani http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Porocilo_slovenskih_
ekosol.pdf
Muraus, D., Husar, S.K., Golob, N. Duh, M. (2011). Varujmo svojo kapljico 
vode. Delovni zvezek za učence osnovne šole. Maribor: Aquasystems. 
OŠ Slave Klavore (2009a). Načrt strokovnega aktiva učiteljic 
podaljšanega bivanja za osnovno šolo Slave Klavore za šolsko leto 
2010/2011. 
OŠ Slave Klavore (2009b). Vzgojni načrt osnovne šole Slave Klavore za 
šolsko leto 2010/2011.
Škafar, B., Vaupotič, M. (2000). Mi in naše okolje: Kam z odpadki? 
Pobarvanka. Murska Sobota: Zavod PEC - Pomurski ekološki center.
Van Saan, A. (2009). 101 poskus z vodo. Ljubljana: Tehniška založba 
Slovenije.
Vahtar, M. (2006). Od kod priteče pitna voda? Serija Vodni detektiv. 
Domžale: ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje. 
Vahtar, M. (2005). Kako se reka očisti? Serija Vodni detektiv. Domžale: 
ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje. 
Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja. (2003). 
Spoznavanje okolja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo