St. 45(1526) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 9. novembra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Sevnica praznuje Občinski grb Jugotaninu Občani in delovni ljudje sevniške občine praznujejo svoj občinski praznik 12. novembra v spomin na junaški podvig narodnega heroja Dušana Kvedra Tomaža in soborcev brežiške čete, ko so iz sodnijskih zaporov sredi mesta med vojno osvobodili več zapornikov. Osrednja pozornost v letošnjem praznovanju bo posvečena v soboto po slavnostnem zasedanju delegatov vseh treh zborov občinske skupščine otvoritvi rekonstruiranega Jugotani-na. Okrog 120-milijonska naložba v to edino še preostalo taninko v državi naj bi pomenila ponoven polet te pol stoletja stare tovarne. Ta kolektiv pomeni v mno-gočem up iztekajočega se petletnega planskega obdobja občine in tako rekoč prvo omembe vredno kapitalno intenzivno naložbo v občinskem gospodarstvu. Zagon rekonstruiranih naprav precej kasni, sicer pa naj bi bila tovarna pomembno jedro za nadaljnji razvoj bazične kemije v Posavju. Ob posebnem kulturnem sporedu bo ta kolektiv v soboto prejel tudi najvišje občinsko priznanje - grb sevniške občine. L % k Nič ne bo pozabljeno Tradicionalno srečanje borcev in pionirjev všmarjeti f bi Z BORCI ZA ISTO MIZO - Del pioniijev osnovne šole „29. oktober“ iz Šmarjete je v tihem kotičku prisluhnil pričevanju borcev Bogdana Osolnika, Nika Šiliha, pesnice Vide Brest in predsednika občinske skupščine Novo mesto Matjana Simiča. Pogovor z njimi bodo objavili v prvi številki letošnjih ,»Kamenčkov". (Foto: J. Pavlin) V počastitev krajevnega praznika in dneva šole je bilo v soboto, 4. novembra, na osnovni šoli „29. november" vŠmar-eti šesto tradicionalno srečanje orcev in pionirjev. Med udeleženci srečanja so bili nekdanji borci, delegati PO občine Novo mesto, predstavniki krajevnih organizacij Šmarjete in drugi. Mladim je najprej spregovoril o svojih spominih na vojno Bogdan Osolnik, pionirji pa so nato izvedli prijeten program s pesmijo in "bese do, ki so ga popestrili tudi plesalci folklorne skupine „Kres“. Srečanje so končali s pogovorom, z Bogdanom Osolnikom, Nikom Šilihom, Vido Brest in Marjanom Simičem. V Neskladje je vsak dan hujše Pomanjkanje stanovanj v novomeški občini postaja problem številka 1 6. novembra je družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine podrobno rešetal stanovanjsko problematiko v občini in ocenil stanje za zelo resno. Predlagajo akcijski dogovor in uresničevanje le-tega pod osebno odgovornostjo. GASILSKI DOM -POTREBA VSEH Gasilci z Božakovega si želijo novo motorno brizgalno. Poleg tega je njihov dom nujno potreben temeljite adaptacije, še rajši pa bi seveda začeli graditi novega. Kljub temu da bi pri gradnji pomagali treh Nemčjjah,“ se je glasi) naslednje vprašanje. Odgovor) bil kratek: ,,ni človeka, ki & doživel tako starost, da bi lahV služboval v vseh „treh' jah ...“ Zgovoren odgovor Nem® ovor. ■ NEKAKO TAKO KOT RAl d ietf V »klej kom bor drug Za o no SVETLITEV skrivnosti, Id je kaj časa mučila tuje opazoval razv v Egiptu, ki si niso znali n ti, od kod nenadoma osmrti za kar šestimi letalskimi čast: egiptovske armade. Pojasnilo, I so ga dobili zainteresirani, je bil kratko : častniki so se ponest* čili, ko je med manevrom strm® glavilo neko sovjetsko letalo^ bombnik iz sestava egipto’ letalskih sil... Nič ne o; dolgo skrito... staje fina javn sam sme strti* ^ s| IN TAKO KAJPAK TUDI Ni OSTALO SKRITO, kje je in M počne nekdanji vladar nekdanji Kambodže, princ Norodotf Sihanuk. Diplomati KampučlJ* so namreč v Združenih narodi! pokazali fotografije z nedavne^ banketa v Phnom Penhu, ki se g* je udeležil tudi Sihanuk, za katf rega usodo se nekaj časa d vedelo .. . Živ in zdrav in. .. 1 pro Pavlihe) zadnjega Sl - Začenjam petdnevni simpozij na temo »Varčevanje z družbenimi sredstvi - pogoj za stabilizacijo«. PRED NOVIM POLETOM NAŠEGA GOSPODARSTVA iaiiji manj kot leto do otvoritve - Do 1 » jeseni prihodnjega leta mora biti novi center ubl srednjih šol, ki raste v črnomaljski Loki, nared za HRIBČEK BOM KUPIL-. KOLO V BREŽICAH - Na NEME PRIČE ZADNJE VOJNE - Šmaiješld iložili temeljni kamen za novi pioniiji že več let vneto zbirajo predmete zadnje DIŠEČA PROIZVODNJA - Mala destilarna GG Novo mesto v Podturnu je tudi letos nakuhala jeseni prihodnjega leta mora biti novi center srednjih šol, ki raste v črnomaljski Loki, nared za vselitev. V montažni Marlesovi stavbi bodo črnomaljski srednješolci dobili sodobne prostore, poleg šole pa bo zrasla tudi velika športna dvorana. (Foto: Bartelj) 1_ travniku, kjer so položili t dijaški dom, so ga zaplesali dijaki šolskega centra, vojne na domačih deh. Ob sobotnem srečanju precej zelo iskanega eteričnega olja iz iglavcev. Za Doma so namreč iz krajev, kjer so ti plesi še živi. borcev in pionirjev so zbrane predmete razstavili dišeči proizvod iz iglic se močno zanimajo tako V Brežicah obiskujejo šolo za prodajalce, zato v avli šole. Na sliki: Mara Rupena-Osolnik med domači kot tuji porabniki. Na sliki: v destilarni, težko čakajo na novi internat. (Foto: J. Teppey) ogledom zanimivih predmetov. (Foto: J. Pavlin) (Foto: Milan Markelj) w{ NAČRTI RADIA V torek se je po nedavnem ne-^lepčnem sklicu sestal pri občinski . _ konferenci SZDL koordinacijski odbor za obveščanje. Člani so med j drugim obravnavali program RTV, Za občinske razmere pa je še poseb-no pomemben predloženi koncept razvoJa domače lokalne radijske po-£ staje. Sevniški radio želi tudi pri financiranju vključiti širši krog de-tn\ Javni kov v občini; po posebnem samoupravnem sporazumu res ne bi smel biti izvzet prav nihče. Sejmišča K Novolesu za boljši jutri Delavci Splošnega mizarstva v Krškem in Kostanjevici si obetajo zdaj hitrejši napredek 180-članski kolektiv krškega Splošnega mizarstva se je predzadnji dan v oktobru na referendumu odločil za pripojitev k lesnemu kombinatu Novoles iz Straže pri Novem mestu. [Ni kil an> 100 >dil ieg» ep :a te O NOVO MESTO: Ker je bilo naprodaj tudi govedo, je bil ponedeljkov sejem živahnejši kot sicer. Rejci So pripeljali 335 prašičev, od tega 311 pujskov, starih od šest do dvanajst tednov, podali pa 246. Pujski so veljali 600 do 850 din, starejši prašiči pa 860 do 1.400 din. Prodanih je bilo tudi 29 glav goveje čivine: voli po 24 do 25,50 din, krave po 18 do 22 din in mlada čivina po 21 do 23 dinarjev kilogram žive teže. BREŽICE: Sobotni sejem je imel fpet manjšo ponudbo kot sicer, saj j* bilo naprodaj le 396 pujskov in nad tri mesece starih prašičev. Lastnika so menjale 302 živali; pujski so biB po 30 do 31 din, starejši prašiči pa po 21 do 23 din kilogram žive teže. Skoraj 84 odstotkov zaposlenih je oddalo svoj glas za vstop v novo obdobje v zgodovini delovne organizacije, ki so jo ustanovili 1960. leta in ki je lani v Krškem in Kostanjevici ustvarila za okoli 46,3 milijona celotnega prihodka. Združitev prinaša seveda obojestranske prednosti, krškim mizarjem možnosti za razvoj, vključevanje proizvodnje v Novolesov program lesne predelave, reševanje problematike oskrbe z reprodukcijskim materialom in surovinami in tako naprej. Njihov novi partner pričakuje v prvi vrsti dopolnitev svojega proizvodnega programa za gradbeništvo, boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in surovin. Sicer pa medsebojne odnose na skupni poti najbolje urejuje samoupravni sporazum. Ta med drugim predvideva že po 1. januarju prihodnjega leta ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela, v Krškem in Kostanjevici, ki bosta prevzeli po načelu neomejene solidarnosti enako od- Kmetijski nasveti Da ne bo drevo stradalo /I./ Kmečkim sadovnjakom so ure štete, ker so nestrokovno ali Pa sploh ne oskrbovani, ker zato le izmenično rodijo, sadeži pa so običajno za trgovino neprimerni. Prihodnost pripada plantažnemu sadjarstvu, ki pa samo po sebi tudi ne dela čudežev. Bogato daje le, če tudi obilno dobiva od gnojila naprej, o čemer bo beseda v današnjem in naslednjem našem vsakotedenskem kmetijskem kotičku. Sadno drevo bo redno in obilno rodilo le. če je pravilno in Zadostno oskrbljeno z rastlinskimi hranili. V praktičnem sadjarstvu se pripisuje dušiku najvažnejša vloga. To hranilo uravnava rast in rodnost; če ga primanjkuje, ostane listje majhno, zelenorumenkasto, rumeno ali oranžno. Tako zakržljalo listje ne more prehraniti obilo lepih plodov. Pretirane količine dušika pa imajo spet slabe posledice. Odločilno je tudi gnojenje s kalijem, ki ga običajno primanjkuje zlasti v peščenih, lahkih tleh. Prav od kalija je odvisno, kakšna bo množina kisline in sladkorja ter njun odnos v sadju, kakšna bo sočnost in dišavnost plodov. Nenadomestljiv je tudi fosfor, ki ga v naši zemlji skorajda povsod primanjkuje, in na to dejstvo je treba misliti zlasti ob zasaditvi nasada ali drevesa. Fosfor se namreč počasi topi in ga je treba rastilni dati na zalogo (založno gnojenje). Od fosfoija je odvisna rodnost, dozorevanje lesa in plodov, barva plodov, trpežnost in odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Če fosfoija primanjkuje, dobi listje bronaste ali škrlatno rdeče barve. Razen treh poglavitnih rastinskih hranil, dušika, fosfoija in kalija, potrebuje sadna rastlina apno, magpezij, bor ter še nekatere elemente, ki v tleh nastopajo le v sledovih. Apno odpravlja kislost tal, magnezij, bor in drugi sledovni elementi pa Uravnavajo v rastlini življenjske procese in so zato tudi nujno Potrebni, Sadjarska mešanica, kot imenujemo kompleksno gnojilo 7:10:18:1:1, vsebuje.po en del magnezija in bora in je tudi zaradi njune primesi še posebno priporočljiva. Prihodnjič: o načinu spravljanja gnojila v tla. Inž. M. L. govomost do vseh obveznosti kot drugi tozdi. V sporazumu je zapisano tudi uresničevanje srednjeročnega razvojnega programa. Po njem naj bi do konca 1980 v Kostanjevici razširili proizvodne prostore, v Krškem uvedli dodatni proizvodni program, povsod pa posodobili tehnologijo dela in uvedli nekatere nove materiale. Če zapišemo še to, da so se krški mizaiji vrsto let otepali z dokajšnjimi kadrovskimi težavami, potem prinaša združitev izboljšanje tudi na tem področju. Novoles se je namreč v samoupravnem sporazumu obvezal, da zaenkrat prevzame tudi obdelavo trga, izdelavo ponudb in sklepanje pogodb za prodajo, pomaga pri uvajanju sodobne organizacije dela ipd. To pa je vsekakor pomembno zagotovilo, saj bodo v obeh bodočih temeljnih organizacijah združenega dela celotni prihodek — letos naj bi ga bilo za okoli 50 milijonov — postopno povečevali, v prvi vrsti s povečanjem delovne storilnosti, in tako dosegli večjo socialno varnost. Ž. ŠEBEK Pozeba ni nesreča Dostikrat se zgodi, da različni družbeni organi zahtevajo podatke, za katere se že vnaprej ve, da bodo brez posebnega haska. Tako so v sevniški občini prizadevno podpisali škodo in sporočili republiškemu odboru podpisnikov družbenega dogovora za odpravo posledic naravnih nesreč, da so imeli za približno pet milijonov dinarjev izpada pri dohodku zaradi letošnje spomladanske pozebe. Najbolj prizadeti sta bili skupnost pridelovalcev ribeza na Studencu in vinogradniška skupnost Trnovec, nič manj pa sadovnjaki na Čanju in Blanci, last sevniškega kmetijskega kombinata. Republiški odbor podpisnikov je v odgovoru sevniškim delegatom zapisal, da „pozeba ni predvidena kot naravna nesreča" in da ne more pomagati. Torej je treba zameriti zakonu, ki tako določa. V taistem odgovoru republiški odbor dostavlja, da bi se morali o tem, ali kaže tudi pozebo uvrstiti v dogovor, podpisniki posebej dogovoriti. V odgovoru so kmete tudi poučili, da se da proti pozebi zavarovati, ne zavedajoč se, da je zaradi prevelikih premij zavarovanje kmetijskih pridelkov kmetov skorajda nedostopno; Morda bo naslednja pomlad kmetom bolj mila in jim bo prihranila to skrb. Do takrat pa pozeba uradno vsekakor še ne bo to, kar je. A. 2. KADROVSKE OKREPITVE Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Trebnje so na zadnjem zasedanju razrešili Jožeta Jev-nikarja, imenovanega za načelnika oddelka na narodno obrambo, ki tega dela pravzaprav ni niti nastopil. Ta dela in naloge naj bi po novem opravljal inž. Bogdan Breznik, dosedanji vodja nabave v mirenski Dani. Skupščina je potrdila tudi imenovanje dipl. pravnice Marije Grden za sekretarko občinske skupščine. Tovarišica Grdenova je bila doslej strokovna delavka pri skupščini. PREMALO UČILNIC Šolski center v Brežicah ima letos 1233 učencev. Njihovo število se je povečalo s prehodom na usmerjeno izobraževanje. Odprtih je bilo več oddelkov novih smeri. Zaradi tega že zdaj primanjkuje učilnic, še bolj kritično pa bo naslednje šolsko leto. Zaradi tega predlagajo adaptacijo stare osnovne šole. O prostorskih rešitvah je pred kratkim razpravljal tudi izvršni svet. Prizadeval si bo, da bo delo v šolskem centru lahko čimbolj normalno potekalo in da bo ta zadržal vsaj tolikšno število učencev, kot jih ima sedaj. Trenutno primanjkuje šest učilnic, od tega tri specializirane za pouk fizike, kemije in biologije ter za praktična znanja. - Prispela je vest, da lahko prevzameš avtomobil, ki si ga vplačal še v času življenja. („Medjimuije“) § N * N S i i Ureja' Tit Doberšek Če je alkoholno vrenje pravilno potekalo, je sedaj že končano. Da je res tako, opazimo na lapelni vehi, skozi katero ne uhajajo več mehurčki ogljikovega dvokisa. Tudi s pokušnjo mladega vina se prepričamo, če je ves sladkor povrel. Če ugotovimo, da je mlado vino še sladko in da je vrenje iz kateregakoli vzroka prenehalo, je sedaj zadnji čas, da storimo nekaj, s čimer bomo ponovno obudili vrenje. Največkrat je vzrok, da je vrenje prenehalo, nagla ohladitev; zato klet primemo segrejemo. Večkrat ponovno obudimo vrenje v takem mladem sladkem vinu že s tem, da ga premešamo. Mešamo pa lahko le tisto vino, katerega mošt smo razsluzili. Tudi z dodatkom svežih zdravih vinskih Nega mladega vina droži bomo vrenje pospešili. Najbolje pa je, če nepovrelemu vinu dodamo čisto kulturo kvasovk za hladno vrenje. Dokler je mošt še vrel in kratek čas po vrenju, je prazen prostor nad mladim vinom izpolnjen z ogljikovim dvokisom, ki ščiti površino vina pred škodljivim vplivom zraka. Takoj po končanem vrenju pa se koncentracija ogljikovega dvokisa zmanjšuje in s tem preneha tudi zaščita vina. Zato je v tem času nujno dotakanje (dolivanje) sodov. Poleg dolivanja je zelo važna pokušnja vina, ki jo opravimo najmanj enkrat na teden. Pri mladih vinih se zelo često pojavi vonj in okus po gnilih jajcih (H2S, žveplovodik, bekser). To napako povzroča plin žveplovodik. Vino s takšno napako ni užitno. V tem primeru moramo takoj ukrepati: vino močno na zrak pretočimo in srednje do močno žveplamo. Če te napake ne odkrijemo in ne ukrepamo pravočasno, se nam lahko zgodi, da vina pozneje sploh ne bomo mogli več ozdraviti. Večkrat pa se zgodi, da žvpelovodika ne moremo odstraniti z enim pretokom. V takem primeru pretakamo dvakrat do trikrat. Pred pretokom moramo napraviti preizkus obstojnosti vina na zraku. To napravimo tako, da natočimo vino v kozarec in ga pustimo na zraku 24 ur. Če vino v tem času ni spremenilo barve, je to znak, da je na zraku obstojno in ga lahko pretakamo skozi zrak. V tem primeru lahko z žveplovim zakadom žveplamo sod, v katerega pretakamo. Če pa je vino v kozarcu porjavelo, je znak, da je premalo žveplano in ga moramo žveplati pred zračnim pretokom. V tem primeru uporabimo K-metabi- £ sulfit ali 5-odstotno žveplasto V kislino; in sicer v količini 5 - 10 J grK -metabisulfita na hektoliter j ali 1 - 2 del 5 % žveplaste kisline na hektoliter. Inž. STANE BAJUK PODATKI ZA VPIS V REGISTER V 43. številki Dolenjskega lista smo objavili članek inž. Anžičeve o vpisu v register pridelovalcev grozdja in vina. K članku dodajamo, da bodo potrebne obrazce za priglasitev za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina imeli na voljo kmetijski referentje pristojnih občinskih skupščin, ki bodo obrazce pridelovalcem pomagali izpolniti. Da pa bodo kmetijski refe-rentje pristojnih občinskih skupščin obrazce lahko izpolnili, morajo pridelovalci ob priglasitvi kmetijskim referentom dati tele podatke, potrebne za izpolnitev rubrik v obrazcu: - katastrsko občino in predvsem parcelno številko ter površino vinograda (najboljše po posestnem listu); — število trsov po sortah trte. Vse ostale podatke, ki jih zahteva obrazec, bodo kmetijski referentje lahko sami izpolnili (po pravilniku republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Ur. L. SRS št. 18/77). ANALIZA VINA pogojih za promet z neustek- leničenim vinom v gostinskih f obratih obvezuje vse gostinske J obrate, da morajo imeti za vsako ^ neustekleničeno vino, ki ga to- (J čijo, potrdilo o analizi vina, ki £ ga izda pristojna OZD, to je za 0 naše območje Kmetijski inštitut J Slovenije v Ljubljani, Hacque- £ tova 2. To pomeni, da bo vsak w pridelovalec vina, če bo hotel J vino prodati, moral dati svoj 4 pridelek vina v analizo navede- £ nemu Kmetijskemu inštitutu. £ Da bi pridelovalcem vina olaj- ^ šali delo, bo za člane Društva vinogradnikov Dolenjske (pa tu- ^ di za druge pridelovalce) v spora- Jj zumu s Kmetijskim inštitutom £ vzorce vina za analizo sprejemal f in odpremljal Kmetijskemu inšt- J itutu tajnik Društva vinograd- / nikov Tit Doberšek, Novo me-sto, Majde Sile 5, in to vsak £ ponedeljek od 8. do 12. ure. Da bo mogoče pri sprejemu vzorca vina za analizo izpolniti # posebno tiskovino - naročilnico - naj prinašalec vzroca vina za analizo (vzorec v dobro zaprti . litrski steklenici) prinese še po- £ trdilo o vpisu v register pridelo- ^ valca. DT £ '##■ Vzgoja se začne pri mladih 'emeljna dolenjska banka Novo mesto je ob dnevu varčevanja podelila nagrade v nedšolskem tekmovanju, odprla razstavo in novo pionirsko hranilnico v Bršljinu 31. oktobra, ob mednarodnem dnevu varčevanja, je Temeljna lolenjska banka podelila 12 nagrad za najboljša likovna dela, 8 lagrad za najbolj uspela literarna dela in 3 odkupne nagrade. Velik idziv na razpisani natečaj z vzgojnim pomenom. „To ni dan, na katerega bi ireštevali materialne vrednosti, mar- eč poudarjamo njegov vzgojni in noralni pomen za posameznika in lružbo," so poudarjali bančniki in ;ovomiki ob slovesni podelitvi na-prad v medšolskcm tekmovanju vse dolenjske. Maja letos je bil razpisan lagradni natečaj za najboljša likov-ta in literarna dela na temo ,.Reven e vsak, kdor ne dela in ne varčuje, e bolj reven je tisti, kdor ne dela, le spoštuje človeka in narave." Namen natečaja je vzgoja mladih ■ gospodarjenju s prihranki in ra-:umnem trošenju lastnih in družbe-lih sredstev, pri čemer se razvija čut :a solidarnost, privzgaja samouprav-janje in čut za gospodarnost. To lelo v banki usmerjajo pedagogi in lrugi ustrezni strokovnjaki, ki so udi sestavljali žirijo. Podeljenih je bilo 12 nagrad za irispela likovna dela, posebej so rodelili 2 odkupni nagradi s tega lodročja. Za literarna dela je bilo rodeljenih 8 nagrad, 1 delo pa je bilo odkupljeno, in sicer naloga Katarine Starc, ki je edina in v celoti upoštevala dani naslov. Po slavnostni podelitvi nagrad so si gostje in nagrajenci ogledali razstavo likovnih in literarnih del v avli nove bank e, zatem pa so prisostvovali otvoritvi pionirske hranilnice na osnovni šoli v Bršljinu. Po elektriki še cesta Prihodnje leto naj bi posodobili cesto Metlika—Grabrovec—Bušinja vas — Grabrovčani gradijo gasilski dom Lani so v Grabrovcu končali dela pri obnovitvi električnega omrežja, pri čemer so krajani opravili vsa fizična dela, dali vse potrebne drogove in zbrali 70 tisočakov denatja. Letos so novo napeljavo potegnili še do Berčič, vse stroške - 450.000 dinarjev — pa so prispevali lastniki tamkajšnjih zidanic in vikendov. KOMISIJA IMA ZADNJO BESEDO Za odločanje o pritožbah glede slačila prispevka za starostno zava-ovanje kmetov je občinska skup-ičina v Krškem imenovala novo komisijo. Predseduje ji Ignac Prija-:elj. Gre namreč za reševanje takih vimerov, ko zavezanec ne more »ravnati predpisane obveznosti, (omisija bo v sodelovanju s pred-itavniki krajevnih skupnosti, kjer jrizadeti ljudje prebivajo, odločila, colikšen delež zavarovanja lahko slačujejo. V komisiji je devet čla-iov. Zastopana so vsa območja jbčine. Do konca leta naj bi bil narejen projekt za posod obitev ceste Metli ka-Grabrovec-Bušinja vas, spomladi pa naj bi po planu začeli pripravljati štiri kilometre dolgo cesto za asfaltiranje. Posodobitev te ceste je res potrebna, saj je sedaj krajevno središče pozimi včasih odrezano od Metlike, na delo pa se vsak dan vozi okoli dvajset krajanov, največ v občinsko središče. Zaradi slabe ceste nobeno avtobusno podjetje noče voziti iz Grabrovca, marveč morajo potniki peš do Bušinje vasi. Vaščani so pred časom sami za silo uredili cesto proti Bušinji vasi, da bi avtobus lahko prišel; z Viatorjem je bila stvar že skoraj dogovorjena, pa se je menda zaradi zamere, ker jim niso ponudili neke nove delavske proge proti Zalcanju, vse razdrlo in Grabrovčani morajo še naprej vsak s Za drage instrumente ^ s * S ! i % 5 * V sklad so prispevali obveznice posojila za ceste delavci SGP Pionir Novo mesto: TOZD MKO: Bobnar Franc 1.000 din, Pirnar Roman 1.000 din, Meglič Anton 300 din, Saje Jože 1.000 din, Tratnik Jože 1.000 din, Vire Janez 1.000,- din, Ličen Jože 900,- din, Henigman Drago 900,- din, Mrvai Jože 1.100,- din, Zorko Jože 1.000,- din, Kop Beno 600 din, Rus Niko 1.100 din. TOZD Projektivni biro: Čibej Roman 700 din, ing. Didek-Pregl 600,- din, ing. Gabrijel Alojz 1.000,- din, ing. Ganzelja Stijepo 700,- din, ing. Ganzelja Elizabeta 500,- din, ing. Gidak Vlado 700, ing. Grandovec Tone 700,- din, ing. Homšček Miro 700,— din, ing. Humar Stanko 700,- din, Krivec Fanika 300,- din, Knez Šibila 700,- din, ing. Mlakar Jože 1.000,- din, Lužar Ivan 400,- din, ing. Malenšek Jože 700,- din, ing. Majdič Meta 600,- din, ing. Novak Tone 700,- din, ing. Osolnik Liljana 900,- din, ing Prihoda Miha 900,- din, ing. Ražen Vladimir 700,- din, ing. Rehar Bistra 500,-din, ing. Robič Rudi 1.400,- din, Strniša Jože 400 din, Šuštarič Ivanka *t00 din, ing. Zbontar Ignac 700 din. TOZD DSSS: Kočevar Ivan 2.500 din, Guštin Slavko 2.000 din, Gabrijelčič Janez 2.000,- din, Jazbec Anica 2.000,- din, Svetina Marko 2.000,- din, Adamič Milena 1.300,- din, Antič Sonja 1.000,- din, Barič Jože 2.000,- din, Berger Alenka 1.200,- din, Bračko Ota 1.300,- din, Bračko Martina 400,- din, Bednaršek Jožica 1.100,- din, Babnik Alojz 1.300,- din, Babnik Igor 1.100,-din, Božovič Milica 1.100,- din, Barbič Nada 400,- din, Bučar Marjeta 400,- din, Bartolj Milena 900,- din, Čulum Francka 2.000,- din, Duh Ljuba 1.100,- din, Bajec Milka 1.900,- din, Frantar Krista 2.000,- din, Fabjan Rudi 1.300,- din, Fabjan Mateja 800 din, Filipčič Anica 1.300 din, Fink Alojz 600 din, Grabar Vlasta 1.200 din, Hren Marija 1.300,- din, Hrovat Ivanka 1.000,- din, Hajnič Jožica 1.500,- din, Jaklič Niko 1.200,- din, Juvan Kristina 1.000,- din, Jurečič Štefka 1.300,- din, Jurekič Marija 900,- din, Košir Karel 3.500,- din, Košir Marija 3.500,- din, Krevs Darinka 1.200,- din, Kuzma Franc 700,- din, Knap Cvetka 2.000,- din, Kaplan Franja 700,- din, Kos Marija 1.000,- din, Kos Marjan 600,-din, Kristan Janez 1.800,- din, Lukan Jože 1.400,- din, Luštek Anton 1.300,- din, Logar Pia 1.000,- din, Matjašič Milan 1.400,-din, Matjašič Vida 1.000,- din, Mazovec Anica 1.000,- din,’ Mazovec Majda 1.000,- din, Martinovič Ivanka 800,- din, Mrgole Majda 1.000,- din, Oražem Anica 400,- din, Peterlin Anica 1.000 din, Poderžaj Malka 1000 din, Pungerčar Milka 500 din, Planker Mara 1.000,- din, Pleskovec Anica 1.100,- din, Progar Jožica 1.000,- din, Palič Smail 1.000,- din, Propadalo Ljubo 900,- din, Ribarič Ivo 1.300,- din, Pečarič Leopold 2.000,- din, Ribič Jožica 800,- din, Ramuša Stane 600,- din, Skube Egidij 3.100,- din, Svetina Lojzka 1.000,- din, Skok Cvetka 1.000,- din, Sintič Joža 1.100,- din, Sopronov Vida 1.300,- din, Skaluševič Marija 1.100,-din, Skubic Anica 1.000,- din, Sever Anka 1.000,- din, Skube Zofija 600,- din, Šlejkovec Miha 700,- din, Senica Marija 900,-din, Šuštar Majda 1.100,- din, Šinkovec Milan 500,- din, Šega Štefka 1.000,- din, Tavčar Martin 1.200,- din, TomSč MaJči 1.300,- din, Fajagič Pavla 400,- din. Vire Anton 900,- din, Vire Marjeta 1.100,- din, Vivoda Edo 1.300,- din, Vesel Anton 1.300,-din, Vide Jože 600,- din, Vesel Marija 1.000,- din, Vidic Ivan 700,- din, Volk Anotn 700,- din, Volk Joža 1.100,- din, Vrbanek Anica 1.000,- din, Vrviščar Vesna 700,- din, Vovko Toni 1.100,-din, Zupan Franc 2.200,- din, Zoran Marjana 1.300,- din, Zupančič Alma 1.000,- din, Žabkar Vlado 1.300,- din, Žagar Marija 1.300,-diri, Bolte Ivan 1.000,- din, Malenšek Franc 1.000,- din, Turk Franc 1.300,- din, Medle Sonja 1.300,- din, Rahne Ciril 500,- din, Gornik Marija 200,- din, Petrov Božena 900,- din, Vujanovič Niko 900,- din, Gerbec Željko 900,- din, Strmole Ana 800,- din, Valenčič Jožica 800,- din, Blažič Renata 800, - din, Štepec Slavko 900,- din, Novak Dragica 900,- din, Koncilija Janez 900,- din, Saje Vida 900,- din, Garhec Rudi 1.200,- din, Zoran Alojz 900,- din, Ribič Anica 800,- din, Milojevič Frida 800 din, Kocjančič Sonja 600 din, Bajec Milka 200 din. Skupaj vplačanih obveznic za 1.017.176,05 din dan pešačiti. Ko pa bo cesta asfaltirana, se prevozniki gotovo ne bodo več branili. Prav tako so krajani že lani začeli graditi gasilski dom oziroma večnamensko stavbo za potrebe krajevne skupnosti, za kar je sedaj na voljo le stara in neustrezna soseska zidanica, tako imenovana vaška hiša. V glavnem z lastnimi sredstvi in delom so zabetonirali prvo ploščo, težave pa imajo zaradi pomanjkanja denarja zh potrebni material. Vaščani so sami zbrali tudi 30 tisočakov za nakup nove motorne brizgalne, ostali denar je prispevala občinska gasilska zveza, vendar se je pri uvozu stvar zataknila. ZA BED PRI POGREBIH Poročali smo že, da bo v kratkem odprta nova pokopališka %radba pri osrednjem ribniškem pokopališču v Hrovači. Pripravljena pa sta tudi že dva odloka, o katerih bo odločala in sklepala na prihodnji seji občinska skupščina. To sta odlok o pokopališkem redu, ki bo veljal za vsa pokopališča na območju občine Ribnica, in odlok o pogrebnih svečanostih, ki bo prav tako veljal za vso občino. 1 4 *4 \ \ *4 4 I 4 5 4 4 IZGUBA ČASA Čeprav v Mokronogu s hvaležnostjo govorijo o novi šoli, vseeno ne pozabijo pribiti, da z njo še niso odpravljene vse težave glede šolskega prostora. Šolska kuhinja, še posebno jedilnica, sta pri sedanji organizaciji celodnevne šole hudo ozko grlo. Pri kosilih in malicah se učenci dobesedno ne morejo zvrstiti. Za ..čakalnico” mora ob takih prilikah služiti celo telovadnica. S tem ta važni objekt ponavadi izgubijo kar za poltretjo uro, da zgolj o izgubi časa šolarjev in učiteljev sploh ne govorimo. POMAGALI BOMO BOLNIM IN OSTARELIM fr*****************.*************.*********.***********.****************** ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ¥ ♦ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ | TISOČLETNEMU POKLICU ŠTETI DNEVI ★ * ★ i ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ £ * ★ Lončarijo, cm najstarejših dolenjskih obrti, vse bolj izumira. Latvice, majolike, glinaste krožnike in druge lončarske izdelke kupujejo le še meščani za okras ali za priložnostne spominke. Med mjstarajšimi mojstri tega poklica v Šentjernejski dolini je 76-letni Leopold Keržan, ki v svoji delavnici v Šentjerneju že sedemdeset let melje, gnete in oblikuje glino. Žal pa bo lončarska peč, ki jo je v tej hiši kuril že njegov oče, z njim ugasnila, enaka usoda pa je zapisana tudi drugim lončarjem v šentjernejski dolini. „Preveč dela in spretnosti zahteva vsak izdelek, zato si mladi raje iščejo kruh drugje, kjer se ga lažje zasluži, “ pravi Keržanov ata (Foto: Janez Pavlin) Pre (lirska iz Na Rafka obiski novne obiski Poroi ,V| Jutra Kasne gostit dni. f ojego Pa sir nas s Zagre doma darili poval »o n« me lec emeg nagai Jasne Pizze Na niku da. i med sovje smo SROMLJE — Staro se počasi umika novemu. Do vasi na hribu je speljana gladka asfaltna cesta, po kateri lahko pripelje vsak avto. Zdaj bo napredek hitreje prodiral v te kraje. (Foto: Jožica Teppey) Učenci šentjemejske osnovne šole, ki smo člani RK, smo sklenili, da bomo letos posvetili posebno pozornost bolnim in ostarelim občanom. Obiskovali jih bomo, jim nudili pomoč, ob raznih priložnostih pa tudi obdarili. Odločili smo sc tudi za ustanovitev šolskih skupin higienikov, ki bodo bdele nad osebno higieno učencev in nadzirale čistočo in red po razredih, hodnikih in stranišč ih. SUZANA POTOČAR novin.-lit. krožek BELI ..PRIDELEK’’ - Na njivah in travnikih okoli grmske kmetijske šole je nekdaj zraslo marsikaj užitnega za ljudi in živino, zdaj pa je na tej zadnji veliki, za kmetovanje primerni površini v Novem mestu zrasel pridelek drugačne vrste: travnike so pobelile prikolice 1MV. Te bele »lastovke” so znanilke bodočih industrijskih zgradb, ne pa zelenja in miru v tem delu mesta. (Foto: M. Markelj) pisma in odmevi 9m M ti^KlcUvMltoO' chohiiyJi*t^i Ikrfas „Nasilniško obnašanje z umorom” Mnenje in vprašanja očeta pokojnega Jožeta Tratnika, ki je bil letos ubit na Raki Bilo je čudovito Delegacija iz OŠ Grm je obiskala naše glavno mesto . Pred kratkim je desetčlanska pionirska delegacija osnovne šole Grm j* Novega mesta pod vodstvom tov. Rafka Stančiča in Vere Kukovič obiskala pobrateno beograjsko osnovno šolo ..Vladislav Ribnikar**. Po obisku sta učenca napisala naslednje Poročilo: V glavno mesto smo prišli i zjutraj, pričakali pa so nas učitelji. Kasneje smo se seznanili s pionirji gostitelji, pri katerih smo bili dva dni. Najprej smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti, naslednji dan Pa smo bili na šolski proslavi. Razen nas so se je udeležili še gostje iz Zagreba, Sam obora in predstavniki domače šole. Domačinom smo podarili sliko Novega mesta in jih Povabili na našo šolo. Beograjčani so nam podarili porcelanaste meda-‘ne, značke, prospekte in plošče, [ledali smo si tudi trdnjavo Kal-*megdan, izliv reke Save, muzej z nagačenimi živalmi in vojni muzej. Jasno je, da smo se ustavili tudi v Pizzeriii. Naslednji dan smo bili pri spomeniku padlim osvoboditeljem Beograda. v grobovih leži 1395 borcev, n»ed njimi okoli 150 pripadnikov sovjetske Rdeče armade. Obiskali še muzeja 4. julij in 25. maj. V slednjem hranijo večino daril, ki jih j? dobil Tito od znanih državnikov, ‘judstva in delovnih kolektivov. Odpeljali smo se tudi proti Novemu »eogradu, videli kongresni center Savo itd. PETER KAPS in LEON MEGLIC OŠ Grm, Novo mesto POČASTILI SMO PADLE Na dan mrtvih smo učenci naše 1 »le počastili spomin na padle krške oorce s komemoracijo pred spomenikom. V programu so sodelovali j recitatorji in mladinski pevski zbor. ra zaključku smo prižgali svečke ter S>ložili cvetje v spomin na padle, ikoli ne bomo pozabili na njihove žrtve! I. urSič OŠ Jurij Dalmatin. Krško OBČINSKI PRAZNIK Letošnji občinski praznik smo v Krajevni skupnosti Cerklje pričakali * dvema pomembnima uspehoma: oktobra smo odprli oddelek '7t)9a v zdravstvenem domu in pre-aaii namenu asfaltirano cesto Cerk-•je-Sutna. Denar za vrtec je zagotovila samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo, za cesto pa ®n° občani zbrali denar s samoprispevkom. ANICA POTOKAR, OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki ŽALNA SVEČANOST NA CVIBLJU V torek, 31. oktobra, smo učenci osnovne šole Žužemberk odšli k spomeniku padlih na Cvibelj. Ker je bil v sredo dan mrtvih, smo se spomnili borcev, ki so padli za svobodo. Okrasili smo spomenik, očistili okolico in prižgali sveče. Zatem pa je bila žalna svečanost. Posamezni učenci so nam deklami-*ali pesmi. Pionirski pevski zbor, ki “ vodi toari&ca Marija Kodre, je ob 19. oktobra 1978 šobili obsojeni (glej DL št 43 z naslovom ,,Nasil-niško obnašanje z umorom") pred okrožnim sodiščem v Novem mestu: Zdravko Rozman z Rake na 8 let ' zapora za uboj mojega sina Jožeta Tratnik?, njegov brat Franc Rozman pa samo na 10 mesecev in Vlado Kotar tudi samo na 1 leto zapora -oba zaradi nasilniškega obnašanja. V olajševalno okolnost jim je šteto: Zdravku Rozmanu, da še ni bil kaznovan, kesanje, zaradi česar Dejavna v uniformi Mladinska organizacija v enotah JLA pred volitvami Na sestankih mladinske organizacije v enotah Rada Petroviča so v obsežnih pripravah na volitve analizirali položaj v tej organizaciji, samokritično pregledali probleme in postavili načrte za bodoče delo, katerega narava je prilagojena pogojem dela enot. Posebej so opozorili na vlogo ZK in vsakega komunista v mladinski organizaciji. Priprave novih komunistov so v mladinski organizaciji lahko zelo uspešne, prav tako pa se z delom v tej organizaciji krepi mladi kader. Glede na specifičnost pogojev je med prvimi nalogami mladinske organizacije jačenje bojne pripravljenosti, izučevanje vojaških spretnosti in krepitev moralnopolitične enotnosti. Nobeno drugo vprašanje, ki se pojavi v enotah, ne sme mimo mladinske oiganizacije, naj bo to vprašanje medsebojnih odnosov, izobraževanje, športna dejavnost, sodelovanje z mladino s terena ipd. „Vi ste nasledniki skojevcev,“ je mlade nagovoril Rade Petrovič, .zato je vaša naloga odgovorna: nadaljujte izgradnjo domovine! Danes se učite, jutri delujte v tovarnah, šolah, vključujte se v vse oblike graditve samoupravnega socializma, vendar bodite tudi pripravljeni, če bo potrebno, izpolniti, kar ste sklenili s svečano zaobljubo.** M STJEPANOVlC PRENOVILI SO DOM Gasilsko društvo Vrhpolje je v zadnjih petih letih okrepilo svoje vrste z mladimi. Tako se pomlajeno p-ipravlja na praznovanje 70-letnice obstoja. Praznik bodo počastili v preurejenem domu, ki so ga prenovili ob pomoči članov društva, mladinske organizacije, katera bo dobila v njem svoj prostor, ter ob pomoči ostalih krajanov. . J. ZAGORC J3 priložnosti zapel nekaj žalostink. Tanja kastelic, 6. b uterarno-novinarski krožek OS Žužemberk da se je poskušal sam ubiti. Kaj je bilo ostalima dvema šteto v olajševalno okolnost, mi ni razumljivo. Torej za približno 9-letno občasno nasilniško in razgrajaško dejanje, katerega so počenjali ti trije in še z drugimi pajdaši v okolici Rake z zaključnim dejanjem, ki se je končalo z ubojem mojega sina,gostilničaija in mesaija, so vsi trije dobili same olajševalne okoliščine! Vsa ta nasil-niška dejanja so bila velikokrat prijavljena miličnikom, toda vselej zaman! Kam so šle vse prijave? Verjetno v koš! Zakaj? Ni mi razumljivo, zakaj so upoštevane samo olajševalne okoliščine, ne pa oteževalne! Kako so mogli na primer storilcu šteti v olajševalno okolnost poskus samomora, ki ga ni napravil zaradi kesanja? Če bi ga zaradi kesanja, bi se ustreli takoj, ko se je njegova žrtev, moj sin Jože, zgrudila mrtva na tla pred gostilno, a je to storil od strahu šele tedaj, ko so ga imeli miličniki po nekajurni akciji že obkoljenega! Tudi postaja milice v Krškem je dala uradno izjavo novinarki Nedeljskega dnevnika (glej ND z dne 14. 5.1978, str. 4), da so storilci že dalj časa problematični. Da ne bi smeli šteti samo olajševalnih okolnosti, je dokaz tudi nes-kesano obnašanje med obravnavo in v priporu. Tudi vinjenost se ne bi smela šteti v toliki meri za olajševalno okolnost, ker niso bili tako močno vinjeni Saj je Franc Rozman peljal z avtom svojega brata Zdravka na očetov dom pod Rako po orožje, a se je potem ta z motornim kolesom odpejjal na Rako in ga spravil pri gostilni Bon, ubil mojega sina in potem po uboju pri Bonu popil še 1 dl žganja. Torej ni bil tako nepriš-tevan, če je še vedel, kje ima spravljen motor. Oba sta se odpeljala namerno na očetovo in Zdravkovo stanovanje pod Rako po orožje in sta bila trdno odločena, da bosta pobila Tratnike. Saj bi veijetno tako tudi bilo, če ne bi svak Miloševič tega preprečil z odvzemom puške Francetu. V dokaz, da sta se namerno peljala po orožje, so priče, poleg tega stanuje Franc Rozman povsem na drugem koncu Rake. Tudi izjava Franca Rozmana, da je hotel orožje skriti in s tem preprečiti uboj, je neresnična. To, da je on razbil omaro, v kateri je bilo orožje, je zadosten dokaz, daje bil trdno odločen tudi sam ubijati, saj je vzel iz omare samo eno puško (eno puško in pištolo je pustil notri) in s tem omogočil prost dostop bratu Zdravku do pištole. Gotovo bi lahko Franc Rozman, ki je fizično močnejši, preprečil bratu dejanje. Tudi Zdravko Rozman, ki je ubil mojega sina Jožeta, je bil prišteven, ko je to storil. Saj je vedar šele pozimi, pred nekaj meseci, odslužil vojaški rok, v vojsko pa so sprejeti le zdravi ljudje, pregledani od zdravniške komisije! Ker niso navedene nobene obte-žilne okolnosti, jih bom navedel jaz: državi so iztrgali vojaškega obveznika, gospodarstvu so odvzeli pridnega človeka, občanom Rake so uničili mesnico in gostilno, ženi ubili moža, očetu ubili sina, uničili napredno gospodarstvo. In kar je najhujše; ubili so očeta treh malih otrok: 7-letne hčerke, 5-letnega sina in 15 -mesecev stare hčerke. Sprašujem se, zakaj so bile odmerjene tako nizke kazni za tako težka dejanja? Prepričan sem, da te kazni ne bodo pozitivno oziroma vzgojno vplivale na ostale nasilneže, delomrzneže, ampak nasprotna ALOJZ TRATNIK Raka pri Krškem MRZLI VLAK V nedeljo, 29. oktobra, sem se peljala z vlakom iz Trebnjega proti Sevnici. Čeprav je bilo tisti dan precej hladno, vagoni niso bili ogrevani. Tako potnike kot tudi sprevodnika je zeblo. Ko smo sprevodnika vprašali, zakaj vlak ni ogrevan, je odvrnil, da je to odvisno od voznikove volje. Mislim, da se kaj takega na naših železnicah ne bi smelo dogajati in da posameznik ne bi smel po svoji muhavosti odločati, ali bo vlak ogrevan ah ne! J. DOLINAR Ljubljana SKRB ZA NOVE TABORNIŠKE VODNIKE Prejšnji teden se je v Odredu gorjanskih tabornikov v Novem mestu začel tečaj za 38 novih taborniških vodnikov. Štirikrat bodo v novembru vsak petek popoldne in soboto dopoldne namenili seznanjanju z osnovami dela v vodu, prvi in najpomembnejši enoti organizacije. Program je pester in zanimiv, sklenili pa ga bodo v začetku decembra s poldnevnim izletom ter preizkusom pridobljenega znanja. M p TABORNIKI NE LENARIMO šoli zelo ih je na naši i taborniška oi Ob drugih delavna tudi ta Program dela smo taborniki, ki smo razdeljeni v sedem vodov, sestavili že na začetku šolskega leta in ga vestno izpolnjujemo. 21. oktobra smo vsi taborniki odreda Samotni hrast obiskali ajdovo niivo, na kateri je bilo 1943 pobitih 27 Šentjemej-čanov. Ob spomeniku smo zapeli nekaj pesmi. MATEJA CEKUTA Zakaj tabornikom vse manj pomoči? Kritične pripombe z volilne konference novomeške občinske zveze tabornikov POUČEN OBISK Ob tednu požarne varnosti so nas obiskali bizeljski gasilci. Preizkusili so novo cisterno in nam pokazali, kako z njo rokujejo. Pri tem je prišlo do smešnega pripetljaja: hud pritisk v cevi ie vrgel gasilca, ki je cev držal, po tleh, curek vode pa je poškropil enega od učencev. MILAN ZAGMAJSTER COŠ Bizeljsko POČASTILI SMO PADLE BORCE Letos smo ob 1. novembru počastili spomin na padle borce, Že pred praznikom šmo poskrbeli za njihove grobove, na dan mrtvih pa smo skupaj s pripadniki vojašnice Bela krajina izvedli kratek program na Gričku. Učenci novinarskega krožka OŠ Miran Jarc Črnomelj V novomeški občini je v petih odredih, ki delajo v Bršlinu, Straži, Šentjerneju, Šmarjeti in Novem mestu, včlanjenih skoraj 500 tabornikov. Zlasti živahno so razpredli svoje vrste med mladino člani najmlajšega odreda v občini v Šmarjeti, močan dotok novih članov pa ima tudi Odred gorjanskih tabornikov v Novem mestu, ki je ena najstarejših slovenskih taborniških enot. Delegati 5 odredov so na nedavni volilni konferenci občinske zveze v Novem mestu pregledali delo zadnjih dveh let. Prenekatera delovna akcija, uspeli letni in zimski tabori pa aktivno delo čet, družin in vodovje za njimi. Kljub temu pa so pogrešali načrtnejšega vodstva in pomoči občinske zveze, o čemer so samokritično izrekli vrsto pripomb in želja za bodoče bolj koordinirano delo. Naložili so ga novemu izvršnemu odboru občinske zveze, za njenega predsednika pa so izvolili Jova Gro-bovška, dipl. ing. arhitekture v Novem mestu. Menda je odveč poudarjati, da je taborništvo specializirana mladinska organizacija, ki predvsem navaja svoje člane na življenje v organizirani skupini zato, da v praksi spoznavajo socialistično družbo. Vodov način dela mladino zelo zgodaj privaja na samoupravni način odločanja ter sodelovanja v kolektivu. Taborniki načrtno goje tradicije NOB in kar tričetrt programa organizacije je namenjenega usposabljanja za potrebe splošnega ljudskega odpora in druž- bene samozaščite. Organizacija goji bratstvo in enotnost mladine med našimi narodi in narodnostmi, ob vsem tem pa nikoli ne pozablja na oiganizirano preživljanje prostega časa mladih, in jih navaja k vsemu tistemu, kar družba prav pričakuje od njih, ki vstopajo v življenje. Zato taborniški program v občini ne bi smel biti ovrednoten vsako leto z nižjim zneskom družbene pomoči, kot se to dogaja zdaj: leta 1976 je občinska zveza tabornikov prejela od TKS Novo mesto 66.000 din pomoči, lani od iste samoupravne skupnosti 63.000 din, letos pa 52.000 dinarjev, vendar s tem, da znaša letošnja pomoč družbe tabornikom v občini le še 40.000 din; kar so letos dobili več, se jim bo štelo že za pomoč za leto 1979! Pri tem je „odbor za rekreacijo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Novo mesto** obravnaval tabornike tako kot druge tekmovalne organizacije: po množičnosti, udeležbi na delavskih športnih igrah, trim akcijah in številu tekmovalnih ekip v posamezni panogi. Vsega tega taborniki seveda ne izvajajo, niti ni teh dejavnosti v specializiranih programih njihove organizacije (razen mnogobojev v taborniških dejavnostih in spretnostih, ki pa so spet docela namenjeni usposabljanju za SLO). Taborniki se sami sploh niso uvrstili v krog društev in športnih sekcij, ki jim dodeljuje pomoč v takih oblikah in s takim „točkova-njem“ TKS Novo mesto. Zato so na volilni konferenci predlagali, naj se v občini sprejme družbeni dogovor, s katerim bi razširili vire sofinanciranja tudi za taborniško dejavnost. Če kdo, potem lahko taborniki prvi predlože zelo konkretne programe in poročila o svojem koristnem delu. Skupnost za izobraževanje bi prav gotovo morala sodelovati pri uresničevanju široko zastavljenega vzgojnega programa tabornikov. S tem se je strinjal tudi predstavnik predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto, ki je povabil tabornike, da določijo svojega delegata v poseben odbor, ki bo razpravljal o še nekaterih drugih, podobnih, nerešenih vprašanjih dodeljevanja družbene pomoči organizacijam oz. društvom, ki jih ne moremo šteti med telesno vzgojne oiganizatije. In še nečesa pri reševanju tega vprašanja ne bi smeli pozabiti: v primeru vojne nevarnosti bodo vsa osnovna sredstva tabornikov (to pa so predvsem šotori, kuhinje, oprema in pod. za življenje v naravi) v prvi uri pripadala enotam in štabom SLO, civilne zaščite oz. teritorialnih enot. V mirnem času pa organizacija vzgaja z njimi na stotine mladih tabornikov, da bodo sposobni braniti svobodo domovine. Spričo sorazmerno šibke in dotrajane opremljenosti zaslužijo taborniki v občini Novo mesto pač drugačno družbeno pomoč, kot je le-ta ovrednotena zdajle. TONE GOŠNIK »Poznate generala Franca...” Kaj vse človek doživi Živimo v Jugoslaviji, državi, v kateri gradimo sistem najbolj humanih družbenih odnosov, kjer bodo vsi ljudje enakopravni, ne glede na izobrazbo, vero itd. Vsak človek naj bi imel pravico, da odloča o svojem zasebnem življenju. To načelo je jasno določeno v vseh važnih doku-, mentih naše družbe od ustave dalje. Prav tako je jasno zapisano, da verska ustanova nima pravice vmešavati se v posvetno, to se pravi v politično življenje. Praksa pa nam večkrat pokaže, da taki pojavi še vedno niso izginili. Naslednji primer, ki je več kot opozorilo, bo povedal največ: Dne 24. oktobra smo pospremili na zadn ji poti mamo, staro mamo in teto Rozalijo Peteh iz Bednja pri Adlešičih v občini Črnomelj. Verski obred se je vrši v cerkvi v Adlešičih, opravljal pa ga je duhovnik Jože Ko-mljanc (če sem dobil napačne osebne podatke, naj mi bo oproščeno). Poleg tega, da je posredno žalil in napadal najbližje svojce, je izrekel tudi te besede (poskusil bom dobesedno navajati): „Vsi veijetno poznate Špa-nijo, daljno deželo. Prav tako poznate, mislim, da vsi, slavnega generala Franca. Ta general je pred smrtjo izrazil željo, naj ga pokopljejo v skupno grobnico z njegovimi generali. In s tem, ko se je odločil za tako plemenito dejanje, se je spravil s španskim ljudstvom. Po smrti smo vsi enaki Zatorej bodimo prizanesljivi in ljubimo svoje brate!** Tako torej! Pojavi se duhovnik in, izkoriščajoč svojo službo, omenja „slavnega generala Franca", kot da bi nam bil nekakšen vzor z velikimi dobrodelnimi dejanji, po katerih bi se morali ravnati vsaj verniki, če ne celo vsi ostali državljani SFRJ. S temi in drugimi besedami je izredno globoko prizadel pričujoče, posebno sorodstvo pokojnice. V največji meri pa je to drui beno-politični problem. Danes si lahko v ZRN dovolijo in govorijo, da je bil Hitler neuravnovešena psihološka osebnost in zato mu naj „bog odpusti**. Pri nas pa kaj takega ne smemo dovoliti. To je treba popolnoma onemogočiti! Na take poskuse in dejanja moramo takoj reagirati in jih že v kali zatreti. Jasno je treba povedati: to je reakcionarna dejavnost in propaganda, to je proti našim interesom in idealom. Tudi to je ena izmed oblik obrambe pridobitev socialistične revolucije. Upam, da te besede ne bodo izzvenele v prazno, zakaj dejstva so dovolj zgovorna. Tu ne velja pravilo: Kdor molči, desetim odgovori- BOŽIDAR PETEH Ljubljana, Titova 2 „Marwein” so si izmislili trgovci Drzni „prekrščevalci" cvička se zanašajo, da se ne bo šel nihče prepričat k Valvasorju V rubriki „Naši zakladi** v eni zadnjih Prilog Dolenjskega lista sem Presenečen bral: „ Valvasor poroča v •Slavi*, da se vino, ki raste na Dolenjskem, imenuje ,Marwein* ter daje prav zdravo in veselo.** To nečedno ponemčevalno lat so n izmislili nepošteni vinski trgovci, da bi dobili tujo zvenečo krilatico za svoje posle. Valvasor ni namreč nikoli nikjer zapisal, da bi se dolenjsko vino imenovalo Mamein. Tega imena ali njegove inačice „marvin“ ni dolenjski vinogradnik nikoli slišal in tudi v nemških urbarjih, ki skozi stoletja mnogo govore o vinskih dajatvah na Dolenjskem, tega imena nikjer ne najdemo. Ne smemo pa pozabiti, da trikrat ponovljena izmišljotina postane , .resnica" in da takega škod- ljivega plevela dostikrat ni mogoče več iztrebiti. O Marweinu beremo sedaj že drugič. 2e ko je Dolenjski list prvič objavil poseben podlistek o MARWINU z velikimi črkami in se sklicevat na Valvasorja, so se drzni vinski trgovci zanašali, da se ne bo šel nihče prepričat lt našemu častitljivemu kronistu. Dvignila pa se je burja. Dolenjski listje pojasnil, da je podlistek objavil kot plačano reklamo. Izmišljotina pa je že okužila solidno literaturo i(N. Kuret: Praznično leto Slovencev). Ko je spretni trgovec že pred vojno slišal o neki švicarski tovarni ,,Marwin“, si je izmislil bajko o dolenjskem „marvinu“, oboje spretno povezal in od Švicarjev iztisnil za nagrado zlato uro. Po vojni je isto ime še drugič vnovčil - baje za milijon dinaijev - in tako se je pojavil plačan podlistek s ponavljajočim se MARVINOM z velikimi črkami, v Ljubljani pa je baje že tudi visel reklamni transparent z novim imenom prekrščenega cvička. To je bilo že po tistem, ko so podjetni Kranjčani odkrili, da je v srednjem veku neki grofov pisar pristno slovensko „krajino“ zapisal v nemški pisavi „creina*\ ker drugačnega pravopisa ni znaL Kranjski gospodarstveniki so se pod vplivom čara tuje robe naše domače .Jcraji-ne“ v nemški preobleki navdušeno polastili in jezikovno spako „creina“ sedaj na avtobusih vozijo po deželi, kakor da bi hoteli tuje turiste opozoriti, da je bila Slovenija zares, kot zatajujejo neki nemški zgodovinarji, nekoč nemška dežela, ki smo jo slovanski barbari s silo slovenizirali! Naj opozorimo, da smo Slovenci prišli v sedanji domovini v deželo, v kateri ni bilo prav nobenih Gertna-nov. Se leta 820 je vladar Slovenov Ljudevit Posavski s svojim ljudstvom še zadnjič zmagovito ubranil svobodo Velike Slovenije v mejah nekdanje rimske province Savie. V trdih bojih proti trem osvajalnim germanskim armadam na mejah Italije, v Karantaniji in nazadnje še zlasti pod zidovi mogočnega Prežeka, ki so mu ga na pobočjih dolenjskih Goijancev zgradili oglejski obrtniki v tako čudoviti tehniki, kakor je ne poznamo ne prej ne pozneje več v naših krajih, na teh bojiščih, pravim, seje osramočeni germanski sovražnik maščeval z ropanjem in požiganjem in „se brez kake posebne škode vrnil domov**. Naš zgodovinar Franc Kos pravi: „Take besede v takratnih letopisih navadno pomenijo, da je bila sovražna vojska na pol tepena.*' (Gradivo II, 61) Z muko se osvobajamo videza germanizmov, ki so nam jih nanesli slovenski študenti z nemških univerz. Redmo: še danes učijo na naših šolah, da smo si Slovani svoje sodnike, imenovane „knezi“, izposodili od gotskih „kuningsov“, o čemer je upravičeno podvomili« V. Mažuranič. Saj stfo Slovani lastne sodnike - in seveda tudi ime zanje - potrebovali vendar že davno prej, kot se je iz germanskih množic izoblikovalo pleme Gotov. (Pač pa je ies, da so se slovanski knezi in poznejši gotski kuningsi vzporedno razvili iz skupnega indoevropskega prakorena, podobnega slovenski ,Jaieji“ v pomenu veja, gozd in tudi rod.) Ali da smo si svoje „kralje“ izposodili od nemškega Karla Velikega, čeprav smo Sloveni že po osvoboditvi izpod avarskega podlož- ništva v letu 623 preimenovali vse avarske okrajne „banje vrhe** v ,.kraljeve vrhe“, „Kralje“ in podobno, v toponime torej, ki so presenetljivo številni in geografsko vsi istega nomadskega tipa v nadomorskih višinah 200 do 400 m. (Izvirno ohranjeno ime Hrumak za dvorec avarskega bana na Doolenji Brezovici pri Šentjerneju je gotovo izjema.) Poslovenjenje avarskih izrazov za uradniške službe izvita od tod, ker smo državniško strukturo stare Avarije Slovenci neokrnjeno sprejeli in avarski „noraadslri fevdalizem** ohranili prav do.začetkov germanskega fevdalnega reda. ',-f Celo „mleka“ baje nismo znali Slovani imenovati brez germanske pomoči, čeprav smo svoje lastne krave kot posebno indoevropsko pleme pasli že od konca kamene dobe. No, zdi se, da je tudi ta .germanizem** že uspešno pre-\ magan. s Mar ni nezaslišano, da nas danes z germanizmi posiljujejo celo domači ,,trgovci z novci1*? ' Jr* IVO PIRKOVIČ Ljubljana TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 14. XI. PETEK, 10. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V SOLI: Ruščina, Pošta, Obiščimo letališče 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 15.55 POROČILA 16.00 JUGOSLAVIJA: KITAJSKA, prenos srečanja v namiznem tenisu 18.00 OBZORNIK 18.10 PEVSKI TABOR 78 18.40 izbira Študija in POKLICA: SOCIOLOGIJA Sociologija kot družboslovna znanost je doživela na Slovenskem pravi razmah šele v zadnjih dveh desetlet- jih, za študij in ukvarjanje s to stroko pa je čedalje več zanimanja. Delo sociologov se razteza od raziskovanja raznovrstnih socioloških pojavov do svetovalnega in razčlenjevalnega dela v gospodarstvu ter zavodih in ustanovah. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 7+7, Zabavnoglasbena oddaja Tokratna oddaja, v kateri bodo nastopili ansambel Sedem mladih in veliko znanih (po)ustvarjalcev s področja zabavne glasbe, bo posvečena dvajsetletnici delovanja beograjske televizije. 21.05 RAZGLEDI: NOVA OBZORJA SOCIALIZMA Socializem postaja osnovna družbenopolitična in razvojna opredelitev v številnih državah t.i. tretjega sveta. Za prodor socializma v neuvrščenih državah je več vzrokov, najprej seveda podedovana revščina, nerazvitost gospodarstva, ki teži k smotrnemu izkoriščanju domačega naravnega bogastva. Odločitev za socialistično razvojno pot odpira nova obzorja tovrstne družbene ureditve, o značilnostih pojavljanja socializma v Južni Ameriki, Afriki in Aziji pa bo govorila drevišnja oddaja. 21.55 TV DNEVNIK 22.10 BARETTA 23.00 POROČILA 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Magnet - 18.15 Naša obramba - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Človek in čas - 21. 50. R. Strauss: Don Kihot (koncert Berlinskih filharmonikov) - 22.35 Crib-bins SOBOTA, 11. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 8.20 VRTEC NA OBISKU: GORNJI SENIK V PORABJU 8.35 Z BESEDO IN SLIKO: GOSLI, SONČNICA IN KUKAVICA 8.50 TRINAJSTLETNIKI 9.20 PISANI SVET 9.55 PO SLEDEH NAPREDKA 10.25 izbira Študija in POKLICA: GRADBENIŠTVO 10.55 MEDNARODNA OBZORJA: TRST 78 11.50 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI 12.45 POROČILA 15.00 KPK: ANTWERPEN, prenos vaterpolskega srečanja 15.45 POROČILA 15.50 OLIMPIJA: VELEŽ, prenos nogometne tekme 17.40 OBZORNIK 17.50 KAKO IZPULITI KITU KOČNIK, film Četudi zveni naslov tega češkega filma precej poljudnoznanstveno, gre za raineroma resno dramo oz. za eno od filmskih stvaritev, s katerimi si je češka kinematografija uspešno utrla pot na filmska platna širom po svetu. V središču pripovedi je sedemleten fantič, nezakonski sin baletke. O očetu ima deček le meglene predstave, čeprav mu ga je mati opisala v najsvetlejših barvah. Seveda pride čas, ko fantič izve nič kaj lepo resnico o očetu. Slednji. spet sreča staro ljubezen, spet se začnejo plesti nežne vezi med dečkovim očetom in materjo, fantič pa je sprva nad očetovim položajem zelo razočaran, toda sčasoma bolečino izruje iz sebe ko bolni zob. Odtod tudi naslov filma. 19.12 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 F. Cialente: CAMILLA 20:55 MODA ZA VAS 21.05 TOPKAPI, film Scenarij za film z gornjim naslovom je po kriminalnem romanu Eriča Amblerja napisala Monja Danisc-hewski, režiserske posle pa je vodil Jules Dassin, ki ga tudi na Slovenskem poznamo po filmih Golo mesto, Nikoli v nedeljo in Fedra. Gre za pripoved o mednarodni družbi tatov, ki se po premišljenem na-čtu dokoplje do draguljev v carigrajskem muzeju Topkapi, policiji pa uspe raztrgati mrežo tatov in najti ukradene predmete. V tej napeti in tudi zabavni kriminalki igrajo Robert Morley, Akim Tamiroff, Gilles Segal in drugi. 23.00 TV DNEVNIK 17.35 TV novice - 17.50 Apokalipsa živali - 18.45 Risanka - 19.00 Glasbeni pejsaži Srbije - 19.30 TV dnevnik - 20.00 P. Konjovič: Ko-štana (opera) - 22.00 24 ur -22.10 TV esej - 22.40 Športna sobota NEDELJA, 12. XI. 8.05 POROČILA 8.10 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: SREČANJE OKTETOV 8.40 625 9.00 Čebelica maja 9.25 SKRIVNOST PLETENEGA KOŠA 9.55 OBLETNICA BITKE NA NERETVI, prenos proslave 13.30 POROČILA Za naslednjih šest oddaj televizijcem ni uspelo pravočasno določiti točni čas predvajanja: ČUDOVITA LETA FILMA POROČILA MODA ZA VAS AKORDI KOSOVA 78 Športna poročila HRUPNA DVAJSETA LETA, film Trije možje so se v prvi svetovni vojni borili skupaj, v letih velike gospodarske krize pa so zabredli v hude težave. Postali so družabniki skrivne firme, ki ie stekleničila pre- tihotapljen viski, dober zaslužek pa so jim nenehno ogrožali podobni tiči in roka pravice. Tudi spreten advokat jih je stežka varoval, zapleti vseh vrst so bili na dnevnem redu. Tak je vsebinski okvir ameriškega filma, ki ga je Raoul VValsh posnel že 1939. Med množico filmov na isto temo je ta eden redkih, ki je čas krize in prohibicije obdelal tudi z vidika socioloških in širših družbenih vprašanj. Igrajo James Cagney, Humphrey Bogart, Priscilla Lane, Gladys George, Jeffre Lynn id. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Marodič: POTI IN STRANPOTI Drevi bodo televizijci začeli predvajati drugi del nadaljevanke, ki je pred leti navdušila gledalce. Slo bo za razgiban in dramatično zaostren prikaz sodobnih družbenih tokov in navzkrižij. Pripoved bo segla v temelje samoupravnega odločanja, razkrivala spopade, zastoje in napredek pri demokratičnem uveljavljanju interesov delavcev in občanov. Vozlišče spopadov in osveščanj bo načrtovanje razvoja posameznih tozdov in občin kot celote, v tem okviru pa se bodo razkrile tudi nesprejemljive težnje bank. Po scenariju Aleksandra Marodiča je nadaljevanko posnel Mirč Kragelj, glavne vloge pa igra nad trideset znanih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. 20.50 PLITVICE 21.20 TV DNEVNIK 21.35 OKROGLI SVET 21.50 RISANKA 21.55 Športni pregled 22.40 POROČILA 15.15 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film PONEDELJEK, 13. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOLI: Matematika, Šolska zadruga, Za prosti čas, Atomi 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV V ŠOLI: Za najmlajše 15.00 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 Čarobna žoga 17.35 ČUDOVITA LETA FILMA 18.00 OBZORNIK 18.10 NAS PROMET 18.16 SPEKTER: ZAŠČITA ALJASKE Odkritje velikih zalog nafte na Aljaski ja narekovalo posebne raziskave te redko naseljene ameriške zvezne države. Strokovnjaki so morali položiti tisoč dvesto metrov dolg cevovod, da so nafto speljali do primernega pristanišča. Oddaja bo prikazala, kako so to delali, da so čim manj poškodovali občutljiva zmrznjena arktična tla. 18.30 ŠOLA SMUČANJA Tokratna oddaja bo posvečena smučarski opremi, od katere je odvisno ne le smučarjevo počutje, ampak tudi napredovanje. Neprimerna oprema pogosto botruje poškodbam, ustrezne smuči, vezi, čevlji, palice in še kaj pa so pogoj za prijetno smuko. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 1 19.30 TV DNEVNIK 20.00 K. Munteanu: OB PONOVNEM PREBIRANJU SHAKESPEARA, drama V vojnem času se razvije ljubezen med dekletom in fantom, ki izhajata iz različnih socialnih sredin. Fant se znajde v zaporu, v obliki notranjega monologa preverja svoj odnos do dekleta in obuja spomin na trenutke trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.45 TV V ŠOLI: Moj rojstni kraj, Ali ste vedeli? , Violina, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 16.20 ŠOLSKA TV: Od Sutjeske do Gatačkega polja, Razporejanje dohodka, Električni štedilnik 17.25 POROČILA 17.30 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: FRUŠKA GORA 18.00 OBZORNIK 18.10 DALJNOGLED 18.40 TRIMSKA TELEVIZIJA 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 Stendhal: LUCIEN LEUWEN Stendhal (s pravim imenom Henri Beyle, 1783-1842) je ob Balzacu največji francoski pripovednik prve polovice 19. stoletja. Večina njegovih del (če naštejemo le Armance, Rdeče in črno, Parmska kartuzija, O ljubezni) je prevedena v slovenščino, tako tudi roman Lucien Leuwen. Televizijsko nadaljevanko po tem življcnjcpisno obarvanem romanu so posneli francoski, italijanski, švicarski in belgijski televizijci. Dogajanje je postavljeno v mesto Nancy, kjer je politično življenje v prvi polovici prejšnjega stoletja dokaj razgibano: eni so za kralja Louisa Philippa, drugi za mladoletnega Burbonca, mnogi pa se navdušujejo nad republiko, kar je seveda bogokletno dejanje. Zaradi republikanskih idej je obtožen tudi Lucien, sin bogatega pariškega bankirja. Zapustiti mora politehnično šolo, vstopi v Louisu IU\ Philippu naklonjen 2 7. ulanski po»% in znajde se v Nancyju, kjer doži*^ prvo in edino ljubezen, kup ratf \ čaranj in tragičen konec . Ose* N delov nadaljevanke je zrežiral Cla* ^ de Autant-Lara, glavne vloge {* S igrajo Bruno Gracin, Nicole Jame1 y Antonella Lualdi, Mario FerraiiS Jean Marinelli in drugi. Trem oddajam, ki bodo zaključili S današnji spored, televizijci niso do' ^ ločili točnega časa predvajanja: \ TV DNEVNIK J RAZVOJ POPULARNE GLASBE J mai POROČILA A tov 1 i Jož L 5 Zd! 17.10 TV dnevnik v madžarščini * N 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirstf J “a> TV studio - 18.15 Nove knjige ' S Ma 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV 5 dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja 'V 20.50 24 ur — 21.10 Znanost " ^ 21.55 Zgodbe za lahko noč ................................... 1 2 že, Noi Bet SREDA, 15. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.30 TV V ŠOLI: Socializem in država, Kaj bomo delali, Od Varšave do Krete, Pogovorni jezik na sestankih 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni film 13.55 JUGOSLAVIJA: GRČIJA, prenos nogometne tekme 17.15 POROČILA 17.20 Z BESEDO IN SLIKO - T. Pavček: CENČARIJA 17.30 POSKOČNA DOMIŠLJIJA 18.00 OBZORNIK 18.10 REPORTAŽA: NORMAN ROCKVVALL 83-letni Norman Rockwall, najbolj znani ameriški slikar, je pred petnajstimi leti obiskal Jugoslavijo in ob tej priložnosti izdelal Titov portret, ki je bil namenjen za naslovno stran ameriškega časopisa Satur-day Evening Post. 18.40 NAŠA PESEM 78 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ČRNO-BE- LO V KOLORJU Film, ki prihaja s Slonokoščene obale, je. lani dobil oskarja za najboljši neameriški film, prikazan je bil na letošnjem beograjskem Festu, pred dvema letoma pa ga je posnel Jean Jacques Annaud. Gre za pripoved o začetku prve svetovne vojne v črni Afriki, kjer si nenadoma stojita nasproti peščica Francozov in Nem- Jell Kei bol £la Zd .fTK cev, ki so bili dotlej prijatelji, naj v* J Ba žrtev pa je med domačini, ki i* ^ poznajo pravil vojne kolonizatorje* S Film, v katerem igrajo Jean Car me'1 ^ Jacques Dufilho, Catherine Ro uvel' ^ Joj Dora Doli in drugi, je odlična sati** S Jo: na vojno in kolonializem. \ m< 21.30 OKROGLA MIZA O FI1> > SKI KULTURI NEUVRŠČENIH J 22.20 MAJHNE SKRIVNOSTI V* me t No SJoi S rič UKIH KUHARSKIH MOJSTRO?No 22.25 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 Tv dnevnik - 17.45 domom in šolo - 18.15 Izobraževal’ na oddaja - 18.45 Glasbena oddaj* - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prost* sreda - 22.00 TV dnevnik C Uc N Mi N Tu r »## ČETRTEK, 16. XI. trgovska hiša maximarket Ljubljana I© 8.55 TV V ŠOLI: Matematika, Lutkovni film, Projekcije zemljepisnih kart 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 16.25 ŠOLSKA TV: Od Sutjeske do Gatačkega polja, Razporejanje dohodka, Električni štedilnik Učend, ki v torek niso utegnili gledati šolske oddaje, lahko zamujeno tokrat nadoknadijo. Prvi prispevek bo zanimiv zlasti za osmošolce, pa tudi srednješolci bodo odnesli kaj koristnega, saj bo s sliko in besedo prikazana pokrajina, kjer so med peto sovražno ofenzivo krvaveli, a tudi zmagali partizanski borci. Osebni dohodek oz. po starem plača bo tema drugega prispevka. Danes delavci točno vedo, kakšen prihodek ustvarijo in kako se ta razdeli na sredstva za razvoj toda, za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb in seveda na osebne dohodke. Solarji imajo pri praktičnem pouku opravka tudi z električnim štedilnikom. Zato bo zanje gotovo zanimivo spoznati vrste sodobnih tovrstnih naprav, predvsem pa, kako je treba ravnati s štedilnikom, da se doseže največji učinek ob čim manjši porabi električnega toka. it » J » 17.30 POROČILA 17.35 TRINAJSTLETNIKI 18.05 OBZORNIK 18.15 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 18.25 HIMALAJSKA ODPRAVA NA LHOTZE, HUANDOY SUD 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 20.30 50 LET RADIA IN 20 Lfil TELEVIZIJE, prenos republiške proslave ob jubilejih RTV Ljubljan* 22.10 TV DNEVNIK 16.40 TV dnevnik v madžarščini ' 17.00 Poročilo s kongresa ZS^, Srbije - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Najlepši goli z evropskih nogomet' nih igrišč - 18.30 TV novice -j 18.45 Narodna glasba - 19.30 TVi dnevnik - 20.00 Zabavnoglasben* oddaja — 21.15 24 ur — 21.35 Ženski spol, moški spol PRVI RADIJSKI PROGRAM skupne sreče. Pri tem se mu utrinjajo verzi Shakespearovih dram, ki so ju nekoč duhovno zbližali. Taka je na kratko vsebina romunske televizijske drame, ki jo je zrežiral Nae Cosmescu po scenariju K. Muntea-nuja, igrata pa Valeria Seciu in Stefan Iordache. 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SENCA NA NASPROTNI STENI 22.00 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Deček Skok - 18.00 Z besedo in sliko -18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja -* 20.30 Izkušnje — 21.00 Poročila — 21.10 Celovečerni film PETEK, 10. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Ne pusti nas na cedilu). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franjo Jurhar: Drevesni velikani ob kmečkih domovih). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (I.A. Krilov - M. Vodopivec: Tri basni). 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Mpment musical. 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 11. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje: Zagorje 78. 11.03 Rczso Kokai: Štirje madžarski plesi. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Zdravstveno stanje domačega kostanja). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem . .. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 12. XI. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (B. A. Novak: Nebesno gledališče). 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš. 11.05 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Lalo Schifrin. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (V. Mole: Tristia ex Siberia). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 13. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Juvane: Vzgoja novih rastlin sadnega drevja ob rastočem matičnem grmu ali drevesu). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Glasbena izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Kulturni globus. 20.08 Nov posnetek Verdijevega „Rigoletta“. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Cerkovnik: Starka s koso). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 14. XI. 8.08 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Idrijsko hribovje). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Tatjana Brodnik: Shranjevanje vrtnega semena). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Svet tehnike (inž. Jože Mastnak: 50 let radia). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. (S. Tontič: Pesmi). 23.1^ Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Noč' ni program. SREDA, 15. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori (Bob ob steno); 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktuaifl1 problemi marksizma. 11.03 P° Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabav; ni orkestri. 12.30 Kmetijski nasvet* (dr. Tone Wagncr: Kakovost hmelj* l v luči sortimenta, letine in novih pč' stopkov). 12.40 Pihalne godbe- 14.05 Ob izvirih ljudske glasben* kulture. 14.30 Naši poslušalci čestf, tajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbe®1 intermezzo. 15.45 Spomini in pisni* (J. Mlakar: Naš radio). 18.05 Kaj radi poslušajo. 18.30 Koncert za be" sedo (Premišljevanje). 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča- 20.00 Glasbeni večeri RTV Zagreb (koncert zagrebških simfonikov)- 22.20 19. mednarodni festival jazz* Ljubljana 78. 23.05 Literarni nokturno (W. S. Maugham: Južina)-23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočm program. ČETRTEK, 16. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za vi§o stopnjo (Slovenska književnost in zgodovina: Ivan Pregelj). 9.35 Tuja in domač3 zborovska glasba. 11.03 Uganite, p8 vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasvet) (inž. Zora Korošec: Napake pri rez' vinske trte). 12.40 Od vasi do vasi- 14.05 Koncert za mlade poslušalce-14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovor' (Stane Suhadolnik). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov- 21.00 Literarni večer (50 let slovenskega radia). 21.40 Lepe melodije- 22.20 Ob 300-letnici rojstva Antonia Vivaldija. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 naš nocojšnji gost Janko Ropret-0.05-4.30 Nočni program. ( Knj Fi za n; niko Na 1 drug niški posa Četr tokr tržci Šved »ma ke, Fr oj >,Dc C kfui nap knji zap pa pre 2.5 seje red laz: ne] nar bil< knj 1 kat tuc po, rat oči Ma nit ka; Cai tuj bit od diS da lju na vo pc ce en os re PC ■* poK oži* > raz* S )sei» S :ia«3 5 N met y •rali S ra«; J s S sbe > S ni ' J irski > je 4 5 T V S ja' w ‘i ■i«'? :i i« 5 25$ uvel k atii* H Hvala za vašo kri, ki rešuje Te dni so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: 31. oktobra: Tine Filip, Jože Rozman, Zdenka Pust, Martina Može, Alojz Blažič, Aco Guculovič, Marija Šinkovec, Ivanka Jerič, člani Novoteksa, Novo mesto; Marija Šivak, Franc Udovč, Rudi Medved, Betka Kuplenik, Franc Pelko, Ivan Brulc, Zdenka Pevec, Slavka Jerman, Miha Jerman, Miha Macedoni in Emil Šinkovec, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Anica Kastelic, Antonija Povše, Zdenka Blatnik, Joža Korasa in Darinka Burja, članice Laboda, Novo mesto; Jože Abram, član Ele, Novo mesto; Jože Rabzelj, Branko Ostanek, Zdravko Petrič, Jože Kavščck, Miro Franko in Miro Gorenc, člani Novolesa, Novo mesto; Franc Povše in Mirko Purcber, člana Novogra-da, Novo mesto; Joža Rapuš in Jure Juršinič, člana Pionirja, Novo mesto; Jože Pungerčar, član osnovne šole, Mirna peč; Jože Kočjaž in " ' - - - 5[ana iskre, Novo mesto; Marija Rajšelj, članica peč; Stane Adamič in Jure Per, člana Iskre, Semič; Jelka Lužar, članica osnovne šole, Grm; Lado Blatnik in Marjan ' »los: iii HI 1 VI’ ROV J *. Beti," Mirna peč; Stane Adamič in Jure Per elka Lužar, članica osnovne šole, Grm; Lad Kerč, člana „Gorjancev“, Straža; Slavica Biščavnič, članica Splošne bolnice, Novo mesto; Marjan Možina, Jernej Merlak in Vojko Zibert, člani TKŠ Novo mesto; Jožica Prah, Jože Ramovž, Jože Kočevar, Zdenka Zepuhar, Albin Tomšič, Andrej Sever in Matjaž Vrčko, dijaki TKŠ Novo mesto; Valentin Tomaževič, član IMV Novo mesto; Jože Bašelj, član PTT Novo mesto, Fran Volf, obrtnik iz Metlike; Ana Mlakar, dijakinja KSŠ Novo mesto; 2. novembra: Bogdan Sitar, Srečko Ambrožič, Viktor Jurečič, Joža Novak, Ljubomir Skupek, Milka Zore, Milena Zore, Drago Zore, Jože Vovko, Silvo Bambič, Jože Turk in Milan Zore, člani IMV Novo mesto; Martin Bedek in Anton Bobnar, člana Novomontaže, Novo mesto; Ana Bedek, Anica Mahnič in Franc Pintar, člani Novoteksa, Novo mesto; Vinko Matko in Ivan Šašek, člana Pionirja, Novo mesto; Jože Fabjan, Tomaž Kumelelj, Jože Šimec, Ciril Kavšček, Jože Mlinarič, Sonja Može, Nada Brus, Joža Kopina, Jože Avguštin in Marjan Nose, člani Novolesa, Novo mesto; Frančiška Miklič, Terezija Ucman, Ana Kabur, Marija Mohar, Slavka Jurak, Alojz Jurak, Vera Miklič in Stanka Fink, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Fani Turk, članica Laboda, Novo mesto; Janez Gašperšič, član Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Anton Košir, član Gozdnega obrata, Straža; Jože Balažek, član splošne bolnice, Novo mesto; Ivan Kopina, član „Goijancev“, Straža; Lado Urbančič, član „Ele", Novo mesto. m ' Med ;val' daj* ost*. »< S 1 S * * <* S \ S s ! a a * * a* S s * Potujoča knjižnica nared Kombi z več ko dva tisoč knjigami bo vozil v številne kraje in OZD novomeške občine Ob sejmih o knjigah Knjige se ponujajo, bralcev pa pogosto ni — Pisana paleta knjižnih junakov šentruperških učenk AV- ,VA INA LEI iške ja 0 I ii " *SX 7.45 neb TV| ieni .35 !) 3-1* loč' ).0S no); lalfl1 Po baV; svet1 iclja S >en* d sti- be#1 sm* Kaj be- rute iča. zreč ov). azz.3 lok- ina)- /ce\ >čni i.05 Slo- ina: iača ;$ vet) rezj /asi-Ice. i in; vof> pet' mb- ko* iov. /en- lije. ito- tu- no- iret- Frankfurtski knjižni sejem velja za največje svetovno srečanje založnikov, knjigotržcev in književnikov. Na tridesetem tovrstnem sejmu je v drugi polovici oktobra 4.731 založniških hiš razstavljalo blizu 282.000 posameznih knjig, od tega skoraj četrtino tistih, ki so izšle letos. Ob tokratnem sejmu so nemški knjigo-tržci podelili ,,mirovno nagrado" švedski pisateljici Astrid Lindgren, »materi" znamenite Pike Nogavičke, za literarno uspešnico pa so proglasili Siegfrieda Lenza roman »Domovinski muzej." Četudi številčno bornejši od frankfurtskega, pa je za Jugoslovane naprimerno pomembnejši beograjski knjižni sejem. Triindvajsetega so zaprli 8. novembra, na tisoč panojih pa je razstavljalo 150 domačih in frek raznih zastopnikov skoraj 2.500 založnikov iz 45 držav. Med sejem spremljajočimi kulturnimi pri-redtivami je treba posebej omeniti razstavo marksistične in družboslovne literature v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti; na ogled je čilo skoraj dva tisoč posameznih knjig. Sploh pa je beograjski sejem, na katerem je dve prvi nagradi dobila tudi ljubljanska Mladinska knjiga (s področja otroške in mladinske literature za delo ,,Mama pravi, da v očkovi glavi" Saše Vegri, z opremo Marjana Mančka; s področja likov-Uih del pa za „Črte“ Janeza Bernika), dokazal, da se Jugoslovani uvrščamo med deset največjih kupcev tuje tiskane besede. Pri tem pa nikakor ne gre pozabiti, da domače Založnike boli glava °d razmišljanja, kako sprazniti skladiščne police. Pogosto tudi razprodaje s precejšnjim popustom ne zalezejo dosti. Le kako naj bi, če pa j udje niso vajeni brati! Tako je Uajnovejša raziskava hrvaškega Za-'uda za kulturo navrgla porazen P°datek: od tisoč vprašanih delavcev jih skoraj tretjina ne prebere niti et,e knjige na leto. Najbolj hvaležni bralci so še zme-*®j otroci. Učenke šentruperške osnovne šole so na vprašanje, kateremu knjižnemu junaku bi bile rade Podobne, odgovorile takole: SEVNICA: PRIREDITEV NE BO MANJKALO Vrsta prireditev ob prazniku sev-niške občine bo v tem tednu bolj ali ntinj pometla s kulturnim mrtvilom. Ze v torek so v osnovni šoli odprli razstavo „Titova biografija", jutri ob 17. uri bo v galeriji na sevniškem gradu otvoritev zanimive arheološke razstave predmetov, najdenih med letošnjimi izkopavanji na Ajdovskem gradcu. Zvečer bo v gasilskem domu stekel letošnji gledališki abonma s ,,Krizo" R. Golouha. Abonmajski sedeži so že obetavno razgrabljeni. Če pa so bili samo kupljeni ah gre za resnični interes, ne bo ostalo skrito. S pomočjo družbenopolitičnih organizacij in ob veliki podpori krajevnih skupnosti, združenega dela, sploh pa Studijske knjižnice Mirana Jarca se akcija za ustanovitev potujoče knjižnice v novomeški občini uspešno bliža koncu. Zbranih 750.000 dinarjev je zadostovalo za nakup Tamovega kombija, ki ga bo v knjižnico preuredil Novoles, izbran je voznik, delavci Studijske knjižnice pa so že pripravili nad polovico od blizu dva tisoč knjig, kolikor jih bo šlo naenkrat v kombi. - Piki Nogavički, ker je bila močna in je spoznala s plovbo po morju ves svet. (Damjana Zupan) - Mirtu iz ,.Skritega dnevnika", ker je tako vztrajno iskal očetov dnevnik (Andreja Urbič) - Dečku iz ,.Malega upornika", ker je bil zelo pogumen. (Slavi Kovač) - Aliči, ker se je lahko spreminjala. (Anka Kmc) - Piki Nogavički, ker je lahko živela sama s konjem in opico. (Jožica Kolenc) - Cenetu iz ..Velikih težkih dni", ker je bil pogumen deček. (Polonca Berk) - Pepelki, ker je bila zelo pridna. (Tadeja Zupan) - Ani Franck, ki je bila zelo domoljubna. (Alenka Kotar) - Franici iz ..Sosedovega sina", ker je bila delavna in poštena. (Mari Grčar) - Vsem junakom iz knjig, ki so bili dobri in pogumni. (Jelka Gregorčič) - Tončku iz Bevkove povesti, ker je bil nadvse hraber. (Vilma Marolt) NOVINARSKI KROŽEK NA ŠOLI • V metliški osnovni šoli so pred kratkim ustanovili novinarski krožek. Poleg tega, da bodo člani krožka skrbeli za notranje poročanje o delu in življenju šole, bodo pisali tudi o dogodkih iz svojega domačega okolja, seznanjali ostale sošolce z dejavnostjo v krajevnih skupnostih in dopisovali v Dolenjski list. ŠENTJANŽ: UREDITI ŠE NOTRANJOST Pred leti je šentjanška mladina s hvalevredno delovno akcijo spodbudila obnovo dotrajane dvorane. Mladi so opravili najtežja rušitvena in obnovitvena dela. Obnovo je nato vzela v svoje roke prizadevna krajevna skupnost. Pred zadnjim krajevnim praznikom je stavba dobila okna in tudi že fasado. Na zunaj in s ceste izgleda že vse skupaj kot iz ..škatlice". V dvorani pa so opravljena le groba dela, manjka oprema in še marsikaj. Ob nadaljnji podpori bodo prizadevni krajani akcijo gotovo pripeljali do uspešnega konca. Okvirno so določena tudi postajališča potujoče knjižnice. Kombi bo vozil skozi kraje v naslednjih smereh: Mali Slatnik - Brusnice - Gabrje; Bela cerkev — Šmarjeta — Škocjan (če bo v tem kraju spet začela delovati ljudska knjižnica, si bo potujoča za končno postajo izbrala kak drug kraj); Stopiče -Podgrad — Birčna vas — Uršna sela; Podhosta - Podturn -Dol. Toplice (Bor); Soteska (žaga) - Dvor - Hinje - Žužemberk (Iskra); Prečna - Vel. Lipovec - Ajdovec; Bučna vas TRETJINA LJUDI NEPISMENA Na nedavnem pariškem zasedanju UNESCO, posebne organizacije OZN za znanost in kulturo, so objavili zastrašujoč podatek, da je dandanes na svetu 32,4 odst. nepismenih ljudi. V Afriki in arabskih državah ne zna pisati (in seveda tudi ne brati) nad 80 odst., v Aziji več ko 50, na ameriških celinah pa 24 odst. ljudi. Odstotek analfabetov v visoko razvitih državah je 3,5; na to, v primerjavi z drugimi skoraj zanemarljivo majhno številko se sklicujejo v razvitih državah, ko pravijo, da niso poklicani za reševanje nepismenosti po svetu. Brez sramu pa postrežejo s podatkom, da zdaj Zemljani porabimo na leto že 400 milijard dolarjev za oboroževanje. Večina te vsote pa kajpak odpade na razviti svet. - Karteljevo; Orehovica - Za-meško. Knjižnica naj bi se ustavljala tudi v Novolesu, , Gorjancih", mirnopeški ,,Beti“, PTT, Krki in v eni od novomeških bolnišnic (za osebje, medtem ko bo za bolnike treba zagotoviti knjige, ki bi ostale na odelkih). Velja poudariti, daje IMV akcijo podprla, za obisk knjižnice se pa ne zavzema, češ da med delavci za knjige ni zanimanja. Za prvo silo bo Študijska knjižnica oskrbela okoli 2.400 knjig. Da pa bi potujoča knjižnica lahkQ nemoteno delovala, bi morala imeti najmanj deset tisoč knjig, zvečine najnovejših. Zdaj je na voljo denar le za nekaj tisoč knjig, zato se zbiralna akcija za potujočo knjižnico ne bi smela končati tisti hip, ko bo kombi začel voziti knjige v oddaljene kroje. Slednje se bo zgodilo najbrž že čez poldrugi teden. Kje se bo prvič ustavila potujoča knjižnica, zaenkrat še ni znano. Bo pa to gotovo velik dogodek v novomeški občini. Ne bo pa s tem doseženo vse, kajti treba bo poskrbeti tudi za ustrezno svetovanje pri izposoji knjig, kot že rečeno, pa bo morala biti knjižnica nenehno založena z najnovejšimi knjigami, pač takšnimi, da bodo zanimive za širok krog bralcev. Sicer se kaj lahko zgodi, da potujoča knjižnica ne bo v celoti dosegla svojega namena — to je približati knjige ljudem, ki so jih zaradi tega ali onega razloga doslej puščah vnemar. D. R. 1 IZROČILO ŽIVI - Vsak nastop folklorne skupine ,JvanNavratil“ iz Metlike, ki nadaljuje in goji bogato ljudsko izročilo belokranj skih plesov, privabi številne gledalce. (Foto: A. B.) Metliška kultura ne životari Pomanjkanje denarja nadomeščajo kulturni delavci z zavzetostjo — Načrti za naprej V letošnjem letu bo za redno dejavnost metliške kulturne skupnosti na voljo le borih 622 tisočakov, s čimer seveda ne more zagotoviti niti minimalnega kulturnega standarda, poleg tega bodo del tega denarja namenili še za adaptacijo kulturnega doma v Metliki. Kljub več kot skromnim sredstvom pa so na nekaterih področjih naredili velik korak naprej. To velja še posebej za knjižničarstvo; knjižnica v občinskem središču je pred časom dobila nove, sodobno opremljene prostore, obogatili pa so tudi precej reven knjižni fond. Knjižnica je odprta dvakrat na teden. Za nadaljnji razvoj knjiž- ničarstva v občini bo treba znatno povečati knjižni fond, zaposliti stalnega knjižničarja, ki se bo lahko posvetil tudi vzgoji mladih bralcev, se povezal s šolami in delovnimi organizacijami. Belokranjski muzej je v zad: njih letih posvetil največ pozornosti in tudi sredstev preureja- PROSLAVA, FILM, PLES Ob novomeškem občinskem prazniku smo imeli na novomeški gimnaziji minuli petek razredne proslave, nakar smo si dijaki v domu JLA ogledali film Ljudje ob Krki. Zvečer smo imeli v gimnazijski telovadnici ples, igral pa je ansambel Horizont. Naslednji dan se je v prostorih novomeškega plesnega kluba začel plesni tečaj za dijake in dijakinje gimnazije in tehničnih šol, vodi pa ga Boris Vovk. Učili se bomo tudi plesnih novosti. IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto ! * S I 5 S S i s 5 * KAKO PREIZKUŠAMO OTROKE PRED VSTOPOM V ŠOLO V osnovno šolo vpisujemo otroke s sedmim letom, zakon pa dovoljuje tudi bolj zgoden vpis, če je otrok dosegel ustrezno zrelost. Pri vpisu mora biti otrok prisoten, ker to pomeni zanj posebno doživetje, ki lahko pozitivno vpliva na njegov odnos do šole. V prijetnem pogovoru sprostimo starše, ki nam posredujejo nekatere osnovne podatke o otroku. Pogovorimo se tudi z otrokom, damo mu možnost, da nekaj nariše, in tako dobimo prvi otrokov izdelek, ki nam marsikaj pove. Če pri otroku odkrijemo govorne motnje, svetujemo staršem, naj ga peljejo v zdravstveni dom k logopedu, ki bo z vajami te motnje odpravil. Podatki, ki jih dobimo ob vpisu, nam služijo za načrtovanje števila oddelkov šole, in delno lahko predvidimo število oddelkov prvih razredov in oddelkov šolskega varstva. V času male šole šolski svetovalni delavci vabimo na razgovor vsakega starša šolskega novinca posebej, da nam posredujejo podatke o otrokovem okolju in otrokovem razvoju v predšolskem razdobju. Proučevanje otrokovega okolja je nujno zato, da pravilno razumemo njegove rezultate na testu, da na osnovi njih pravilno napovedujemo, kako bo uspeval v šoli, da spoznamo, kakšne posledice bo imelo otrokovo okolje na njegovo delo v šoli, in da vemo, kakšno pomoč moramo nuditi otroku, da bo v šoli uspeval. . .. Pogosto so prav neurejene družinske razmere vzrok otrokovega neuspeha v šoli, pa čeprav je otrok telesno in duševno zrel... V poteku male šole opravijo otroci zdravniški pregled, da zdravnik ugotovi, ali je otrok telesno zrel za šolo, da ugotovi stopnjo razvitosti čutil in motorike ter morebitne pomanjkljivosti in okvare. Če ima otrok okvare vida in sluha, mu to lahko onemogoča, da normalno sledi pouku v šoli in bo njegov uspeh ogrožen. Tudi otrokova razvitost finih ročnih ^ gibov je pomembna za njegov uspeh v šoli. > S Marija Tome v reviji „Otrok in družina" (1978, št. 7, str. 4) J i I \ \ kultura in izobra- ževanje „Vemo, kaj je vojna” Otvoritve knjižne razstave z naslovom „Tito, partija, revolucija" in literarnega večera v brežiškem Domu JLA se je udeležil tudi znani hrvaški književnik Joža Horvat, pisec romana „Maček pod čelado". Televizijska nadaljevanka po tem delu se je iztekla prejšnjo nedeljo, o romanu pa je Horvat v Brežicah rekel tole: „To je humoristični roman, a je hkrati tudi tragičen prikaz usode človeka, ki pooseblja tragičnost vojne. Vojna je nehumano stanje, zločin nad človekom. To je razbojništvo, poniževanje ljudi. Pri pisanju ,Mačka pod čelado' sem si prizadeval poudariti humoristične plati, hotel pa sem pokazati tudi, kakšno nasilje nad človekom je vojna. Titovi vojaki dandanes nismo po naključju najdoslednješi borci za mir, kajti mi vemo, kaj je vojna, za mir smo brezmejno trpeli. Zato Kapor ni smešen, je tragičen junak. Kapori so bili povsod, in če bi morebiti prišlo do nove vojne, bi se Kapori spet našli, bodisi v Brežicah ali na Gorjancih. To so junaki, na katerih hrbtih se lomi tisto neizbežno ,zmeraj nekdo mora'." D.MARAS nju muzejskih zbirk in ureditvi oddelka NOB. Vodstvo muzeja si prizadeva, da muzej ne bi bil le sprehod skozi zgodovino, marveč neke vrste učilnica, pedagoški prostor. Po nekajletnem premoru ima Metlika spet kino, ki ga vodi mladinski klub. Vendar je dvorana neprimerna, aparatura pa dotrajana in pomanjkljiva. Kinu se obetajo boljši časi v prenovljenem kulturnem domu, spet E a se postavlja vprašanje, od od naj dobijo denar za nakup potrebne aparature. Ena najbolj delavnih in najuspešnejših skupin (vsa kulturna dejavnost v občini je seveda amaterska) je folklorna in tam-buraška skupina Jvan Navratil" iz Metlike, brez katere si skoraj ni moč zamisliti večjega praznovanja v občini, lepo pa so se mladi plesalci in tamburaši uveljavili tudi zunaj občinskih meja. Tako so na nedavnem tekmovanju folklornih skupin v Novi Gorici zasedli prvo mesto. * Dokaj pestro je kulturno življenje na osnovnih šolah, bolj slabo pa je to življenje razvito v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Gledališka dejavnost je skoraj povsem zamrla, zaradi pomanjkanja denarja ne morejo organizirati niti obiska poklicnih gledališč. Do 1980 namerava kulturna skupnost dokončati adaptacijo kulturnega doma v Gradcu, adaptirali bi radi dom na Suhorju in v metliškem gradu uredili likovno galerijo. A. BARTEU Slemenčani so slavili Zadnjo nedeljo v oktobru so prebivalci Sv. Gregorja in okoliških vasi docela napolnili svoj kulturni dom in prisluhnili ubra nemu petju mešanega pevskega zbora »Slemena", ki slavi letos petindvajsedetnico delovanja. V krajih med Turjakom in Kočevjem so pred zadnjo vojno nastopali moški, fantovski in mešani zbor, precej teh pevcev pa se je 1953 pridružilo zboru ,.Slemena". Največ zaslug za ustanovitev slednjega ima pokojni Ivan Turk iz Hojč, dolga leta je zbor vodil Anton Petje, zdaj pa je njegov zborovodja Alojz Osvald. Kmalu po ustanovitvi je zbor nastopil na radijski oddaji, čez nekaj let je razširil in pomladil svoje vrste, prvi samostojni koncert pa je imel 1958. Pevci so nastopali na številnih prireditvah, težave pa so se pojavile 1965, ko je zbor zapustilo veliko pevcev, ki so iz kmečkih krajev odšli po svetu za delom. Okrmjen zbor je zato nastopal le v domačem kraju, svoje vrste je razširil šele čez osem let in od tedaj so pevci zbora „Sle-mena" spet često gostje na prireditvah v krajih od Turjaka do Kočevja in še kod. Omeniti je treba zlasti to, da sestavljajo zbor samo kmetice in kmetje, ki si čas za vaje in nastope od trgujejo pri trdem delu. Na slavnostnem koncertu so Slemenčani peli umetne, ljudske in partizanske pesmi, njihovo praznovanje pa sta počastila tudi moški zbor iz Loškega potoka in oktet ,,Donit" iz Sodražice. Dolgoletnemu zborovodji Petjetu so pevci podarili umetniško sliko, ribniška Kulturna skupnost pa je poklonila plaketo mesta najstarejšemu pevcu Janezu Perovšku in KUD »Slemena" za vzorno delovanje na kulturnem področju. IVO STANIČ ft' Mešani pevski zbor »Slemena", ki ga sestavljajo pevke in pevci iz kmečkih vrst, praznuje letos 25-letnico delovanja. Fotografirali so se skupaj s pevci iz Loškega potoka in Sodražice. (Fdo: F. Modic) POTA Ii\ SIUf Iz jetnišnice - na jesenski potep Z Doba ušla Albin Luskovec in Alojz Perger — Liter vina v zidanici — Jadrni beg od polne mize — Ob treh zjutraj ustavijo ukradeni avto miličniki V sredo, 25. oktobra, sta s prestajanja kazni na Dobu ušla 28-letni Albin Luskovec, doma iz okolice Nakla, in 25-letni Alojz Perger iz okolice Vidma pri Ptuju. dežurni poročajo OTROŠKE VŽIGALICE - 1. novembra so pri Mikličevih v Hude-njah opazili na skednju ogenj. Kljub takojšnjemu gašenju so zublji uničili ostrešje ter ogrožali druga gospodarska poslopja in hišo. Škodo so ocenili na 150.000 din. Zagorelo je zaradi otroške igre z vžigalicami. HLOD ZLOMIL NOGO - Minuli četrtek se je po9codoval Franc Mihelič iz Podhoste, delavec gozdnega obrata Podturn. Mihelič je pomagal pri spravilu lesa v gozdu na Rogu. Ko je traktorist povlekel hlod, je ta zadel v panj, zadanji del hloda je odbilo v Miheličevo levo nogo. Mavec so ji nadeli v novomeški bolnišnici. NADLEGOVAL POTNIKE - V četrtek popoldne so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve 38-letnega Ivana Janoša iz Šentvida pri Stični, ki je na trebanjski železniški postaji nadlegoval potnike, dvema grozil in se neprimerno obnašal. Tajnica sodnika za prekrške bo morala natipkati vabilo več. DO IZTREZNITVE - V soboto so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 20-letnega Martina Kočevarja iz Rosalnic. Nekoliko utrujen je zataval v bife samopostrežnice, kjer pa mu niso hoteli postreči Ker je zmerjal natakarico in goste, so ga spravili na hladno. Ubežnika sta okoli 13. ure prisopihala do neke zidanice na Debencu. Vlomila sta, si v kleti privoščila liter vina, nato pa razočarana zapustila gornje prostore, kjer ni bilo nič pripravnega. Kje so ju noge nosile do naslednjega dne, bodo skušali izbrskati sodniki, vsekakor pa je dejstvo, da sta bila drugega dne okoli 11. ure pri počitniški hišici nad Poljanami. Skozi okno sta Luskovec in Perger vdrla v klet in si tam pripravila jedačo. Ko pa je nekdo po naključju prišel mimo, sta se jadrno dvignila od polne mize ter jo z dvema konzervama, merico žganja in zgornjim delom trenirke odkurila naprej. Okoli 14. ure sta bila na Reši vici pri Šentjurju in tam spet vdrla v neko počitniško OBA PO SREDI CESTE Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po sredi ceste je prišlo do promente nesreče 1. novembra v vasi Gorica pri Krškem. Voznik osebnega avtomobila Stanko Molan iz Cerkelj je vozil skozi Gorico. V križišču pri hišni številki 25 mu je pripeljal nasproti Stanko Škofljanec iz Breg 13. Oba sta vozila po sredini ceste in z neprimerno hitrostjo. V čelnem trčenju sta oba voznika dobila hude telesne poškodbe, prav tako pa tudi sopotnika v Molanovem vozilu. Vse štiri so prepeljali v brežiško bolnišnico. Škode je za 40.000 din. hišico. Privoščila sta si konzerv, piškotov in medu. Naslednji je bil na vrsti sosednji vikend. Skoz okno sta vdrla v sobo, poskusila vlomiti v shrambo, vendar sta morala zaradi mimoidočih spet v beg. Luskovcu in Pergerju bodo na sodišču dokazovali, da sta skušala vdreti tudi v nekatere druge zidanice in počitniške hišice. 27. oktobra ponoči sta se ubežnika premaknila do Novega mesta in tu na Kurirski poti sedla v avto Jožeta Zupančiča. Odpeljala sta se v Ljubljano, NESREČA NA NOVI CESTI - Pri Občicah na novi partizanski magistrali je dva dni po otvoritvi te lepe ceste prišlo do nesreče, v kateri je bil voznik ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, na avtomobilu pa je za 18 tisočakov škode. Čeprav je cesta široka, pregledna in vsaj za sedaj tudi manj prometna, previdnost nikoli ni odveč. (Foto: A. Bartelj) PO DOLENJSKI DEŽELI • V ponedeljek je pridrvela na novomeško postajo milice oseba ženskega spola in vsega slabega vajenim možem postave povedala, da so v njeno stanovanje vlomili. Preiskovalci so ugotovili, da vloma ni bilo. Oseba je zjutraj preprosto pozabila zakleniti svoje lastno stanovanje. • V noči na nedeljo je nekdo vlomil v kurnik Cirila Šiške iz Sel pri Straži. V tujem in še neznanem loncu je končalo IS kokodajsk. Glad nima vikenda. • Pri neki družini v Gorenji vasi se je na dan mrtvih oglasil sorodnik iz Ijubljane. Ob dobrotah na gostoljubni dolenjski mizi se mu je razvezal jezjk in možak se je končno tako razvnel, da so morali sorodnike pred razjarjeno ljubljansko pestjo ubraniti miličniki. No, pred mestno žlahto bo na Dolenjskem kmalu mir: krompir so odnesli, jabolka prav tako, preživeti je treba samo še Martinovo. • Te dni so prometni miličniki pri Karteljevem ustavili par fantičev, ki ima v ppvprečju 15 let. Na „poniju“ sta z vso hitrostjo drvela proti Trebnjemu. Pravi lastnik kolesa z motorjem je doma na Otočcu. Ta vražja sla po bencinu! o Te dni je bil v novomeškem Zdravstvenem domu na obisku tat. V odklenjeni pisarni v drugem nadstropju je v omari našel torbico z 885 dinarji in čekovno knjižico. Preiskovalci so ugotovili, da med 9.30 in 11. uro ni bilo v omenjeni pisarni nikogar, po čemer bo morda nekdo sklepal, da ima novomeško zdravstvo veliko praznih prostorov, denarja in časa. NAKLJUČJE ALI HUDOBIJA? Anton Peterlin iz Čadraž je pleskal notranjost jaška za dvigalo v šmihelskem dijaškem domu. Nekdo je vključil dvigalo, ki je Peterlina zadelo in mu poškodovalo hrbtenico. Morali so ga odpeljati v bolnišnico. Kdo je vklopil dvigalo, še ugotavljajo. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je šolarja našla mrtvega v eni izmed celic, v kateri so KRATEK STIK - V ponedeljek, 30. oktobra okoli ene ure, je Vid Filip iz Čemeče pri Dravogradu vozil z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Zalokah je zaradi okvare na motorju ustavil na cesti. Ko se je sam lotil popravila, je nastal kratek stik in luči so ugasnile. Takrat je pripeljal s tovornjakom s priklopnikom Mehmed Pajič iz Bu-sovačc in trčil v zadnji del Filipovega neosvetljenega avta ter ga odbil na travnik. Tovornjak je obstal na robu ceste, na travnik pa so se usule bale papirja. Škode je za 55.000 din. Vid Filip je odnesel nekaj prask. NA BOK - V torek, 31. oktobra popoldne, je Rafael Pajk iz Gorenje vasi pri Šmarjeti peljal s tovornjakom iz Črnomlja proti Podturnu. V ovinku pri Občicah ga je začelo zanašati, zapeljal je na bankino in se prevrnil. Ranjenega Pajka so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 18.000 din. NI PREHITEVAL 18. septembra je bila pri Potoku prometna nezgoda, v kateri je bil udeležen tudi voznik osebnega avtomobila Konrad Mehle iz Novega mesta. V prvi vesti o dogodku je bilo rečeno, da je Mehle prehiteval tovornjak. Po podrobnejši preučitvi vzrokov in dodatnem zbiranju obvestil pa so odgovorni ugotovili, da ni dokazov, ki bi kazali, da je Konrad Mehle 18. septembra letos začel prehitevati tovornjak, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal Anton Majerič s Potoka. tam pa so ju ob treh zjutraj ustavili miličniki. Luskovca, ki je vozil, so prijeli, Perger pa jo je ubral na Štajersko. Prijeli so ga 2. novembra v Podlehniku pri Ptuju. Luskovec in Perger sta bila in bosta še v zaporu zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Luskovcu so oktobra lani prisodili 5 let, Pergerju pa lanskega aprila 4 leta. Pa se bodo leta najbrž raztegnila. NEKONTROLIRAN PLAMEN V soboto je monter Jože Udovč v šmihelskem dijaškem domu napeljeval centralno gretje v kurilnici. Ko je pritrjeval v zid konzolni nosilec, je med rezanjem z varilnim aparatom skoz odprtino siknil v sosednji prostor plamen in vžgal tam zložene neonske svetilke. Požar so takoj pogasili, prostor pa bo treba prebeliti. OB JEKLENEGA KONJIČKA -Franc Pavlič iz Črmošnjic je v nedeljo za nekaj časa pustil na samem moped. Ko ga je spet hotel zajahati, je zgrožen ugotovil, daje z njegovim jeklenim konjičkom neznano kam odbrzel že nekdo drug. h »OTO MESTO KOLI RITI V ŽEP — Pri odcepu v Karteljevem stoji kažipot, ** hote usmerja promet za Metliko in naprej proti Karlovcu p° »vomeški Ljubljanski cesti mimo Ljubljanske banke na no** vr I Am« T/Oa! Air a!« .X « a _ I_S _ * I _ 1 * _ Y__ ce Alojzije Maček—Fortuna. Seveda pa preverjanje še ne pomeni obvezne spremembe mnenja. Elektrika ubila otroka Skozi razbito okno v zaklenjeno separacijo 12-letnega učenca 6. razreda osnovne šole Kočevje Alberta Kautskega je 29. oktobra ubila elektrika v prostorih separacije letos * ukinjenega Rudnika Kočevje. tudi trije okoli 30 cm veliki izolatorji. Truplo je bilo na tleh pri prvem izolatorju, leva roka mrtvega fanta pa je objemala izolator. Komisija je ugotovila, da so dečkova oblačila pooglenela in prav tako tudi ura, zdravnik pa, da je truplo ožgano in da kažejo noge znake zoglenitve. komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je našla oboja vrata, ki vodijo v separacijo, zaklenjena. Nad enimi vrati je bila v oknu razbita šipa, pod oknom pa je bil na steno prislonjen 2 m dolg drog. V notranjosti so našli še kovinsko cev, kladivo, pilo in en razbit porcelanski izolator. Kako in zakaj je prišlo do nesreče, še raziskujejo. J. P. CEZ STREHO NA KOLESA - V četrtek zjutraj je Mladen Škrgatič iz Zagreba peljal z osebnim avtom proti Ljubljani. Pri Dragi je prehiteval kolono vozil, ko je nasproti s tovornjakom pripeljal Sladi Kapič iz Velike Kladuše. Kapič je močno zavrl, zapeljal na bankino, tovornjak je zdrknil po nasipu in se preko strehe spet postavil na kolesa, kapič je bil laže ranjen, gmotne škode je za 40.000 din. Prav ima samoupravljanje Terenska babica, meni da je prikrajšana za 24. 000 din — Za uskladitev ocen je rok 11. december Sodišče združenega dela v Novem mestu je pred dnevi odločilo, da novomeSti zdravstveni dom terenski babici Alojziji Maček-—Fortuna iz Žužemberka ni dolžan spremeniti analitične ocene njenega dela oziroma izenačiti oceno njenega dela in nalog z oceno dela in nalog patronažnih sester s srednješolsko izobrazbo. Alojzija Maček—Fortuna je v predlogu za uvedbo postopka poudarila, da je bil njen osebni dohodek terenske babice do konca maja 1974 izenačena z osebnim dohodkom partronaž-nih medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo. Potem pa je samoupravni sporazum o delitvi osebnega dohodka postavil patronažne sestre s srednješolsko izobrazbo za stopnjo višje. V začetku daje bilo babicam rečeno, da je to samo pomota in da bodo stvar izenačili. To pa se ni zgodilo, novi samoupravni sporazum iz leta 1976 da je celo ohranil (krivično) razliko. Od oktobra 1977 se je razlika še povečala, stanje se ni spremenilo tudi ob sprejetju novega samoupravnega akta o delitvi OD konec leta 1977. Skratka - Alojzija Maček--Fortuna meni, da je prikrajšana za 24.859 din. Novomeški zdravstveni dom pa trdi, pravzaprav zavrača očitke Alojzije Maček—Fortuna, da se ocena njenega delovnega mesta sploh ni spremenila, taka je od referenduma s konca leta 1977. Sodišče je po temeljitem preudarku in oceni gradiva, dokazov in navedb ugotovilo, da Alojzija Maček-Fortuna nima prav. Osebni dohodek dobiva po pravnoveljavni analitični oceni delovnih mest, ki je bila sprejeta s predpisano večino glasov vseh delavcev. O prikrajšanju za okoli 24.000 din torej ni moč govoriti, samoupravna pravica delavcev je, da sami vrednotijo in ocenjujejo posamična delovna mesta. Za uskladitev sedaj veljavnih ocen pa je rok 11. december 1978. Do tega roka bo moral novomeški zdravstveni dom ponovno preveriti analitične ocene -torej tudi oceno terenske babi- OKOLI RITI nehote novon _ ______________ križišče v Ločni. Torej okoli riti v žep, kot so nekdaj rekli očanci’ Na tabli bi nekako moralo pisati, da je za vse, ki so namenjeni Gotjance, veliko bolj primeren priključek v Mačkovcu. (Foto: Janez Pavlin) PES ZBIL KOLESARJA Četrtega novembra popoldne se je voznik kolesa z motorjem Rudolf Lendero iz Dolenjega Boštanja 14 peljal iz Dol. Boštanja proti Šoštanju. Blizu železniške postaje je na cesto pritekel pes neznanega lastnika in zadel kolesarja, tako da je padel in se hudo ranil. NESPEČNOST ZADUŠILA POŽAR V noči na ponedeljek je Terezija Martinčič iz Dobrave pri Šentjerneju opazila skozi okno spalnice ogenj i drvarnici. Ura je bila .45, Marija ni mogla spati. Takoj je zbudila domače, medtem so zublji že segli po letvah drvarnice. Pbžar so domači naglo zadušili in preprečili, da se ni vnelo gospodarsko poslopje. TOVORNJAK POGASILI ŠELE GASILO Minuli četrtek so v ViatoijeV mehanični delavnici v Čmomlj' popravljali tovornjak Miroslav Judniča iz Ručetne vasi. Me< delom sta mehanika okoli 18.40 opazila, daje začel tovoi njak goreti. Vsi v delavnici sj) priskočili z gasilnimi aparati; vendar je bil trud zaman, ogen so zadušili šele črnomaljski ga silci. Ogenj je popolnoma uniči tovomjakovo električno nape ljavo pri motorju, zgorele so kabina in štiri gume, od vročine' so popokale šipe, delno poško-dovan je tudi avtobus, ki se je ta čas mudil v delavnici. J < t RUDARJU ZLOMILO NOGO V ponedeljek, 30. oktobra popoldne, je 34-letni Mi-ko Brčina, kopač in vodja skupine širokočelnega odkopa v rudniku Kanižarica, s krampom odkopal plast premoga za postavitev prečnega nosilca. Pri tem mu je okoli 40 kg težki kos premoga, ki odkrušil, zlomil not se je nogo. ISKRA, INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO KRANJ MONTAŽNO—SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA objavlja prosta dela in naloge na montaži in preizkušanju avtomatskih telefonskih central za naslednje področje: ENOTA MONTAŽNE OPERATIVE NOVO MESTO 1. 2. 3. 1 MONTAŽNEGA TEHNIKA — lahko tudi pripravnik 1 TT MEHANIKA 1 MONTERJA Pogoji: a) pod 1: — elektrotehnik šibki tok b) pod 2: - TK ali RTV mehanik c) pod 3: — 8. razredov osnovne šole Za vse kandidate je pogoj uspešno opravljen psihološki pre- ” gled. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Izbrani kandidati bodo opravljali po sklenitvi delovnega razmerja poskusno delo, in sicer največ 3 mesece. Interesente vabimo, da vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Iskra, Montažno servisna organizacija, Ljubljana, Medvedova 28, v 15 dneh po dnevu objave. O izidu izbire bomo prijavljene kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijave. OcE C »JI ŠPORTNI KOMENTAR Strelska zveza na čereh Minuli praznik novomeške občine je dokončno dokazal, da v vrstah domačih strelcev že lep čas nihče ne ve, kaj se pravzaprav v njihovi organizaciji dogaja. To lahko potrdijo člani sami, pa njihovi strelski kolegi iz Trebnjega, Črnomlja in Duge Rese. Tekmovalci iz omenjenih mest so začeli sodelovati pred štirimi leti, ko so se ob občinskih praznikih svojih občin pomerili v posameznih mestih: v Novem mestu z vojaško puško, v Črnomlju s pištolo, Trebnjem z malokalibrsko puško in Dugi Resi z zračno. Po treh letih dokaj dobrega sodelovanja so zatajili Novomeščani. Da se je njihova občinska strelska zveza znašla na čereh, so občutili tudi Črnomaljci in TrebanjcL Tamkajšnje „praznično‘ streljanje so morali opraviti brez novomeške ekipe. Na vrsto je prišel novomeški občinski praznik. Počastili naj bi ga kot trikrat poprej tudi strelci Gostje so prišli na strelišče nekaj po #. uri, zakaj tradicionalno srečanje bi se moralo začeti uro kasneje. Se slabo minuto pred prvim slavnostnim in otvoritvenim strelom pa o domačih tekmovalcih ni bilo ne duha ne sluha. Povrhu vsega je bilo nepripravljeno tudi strelišče. Gostje iz Duge Rese, Črnomlja in Trebnjega so jezni zavoljo nepotrebne poti pospravili orožje in se odpeljali. Tak odnos do praznika domače in tujih občin, tekmovalcev in gledalcev novomeškim strelcem, ki so že dolgo tega prerasli pobalinske hlače, ne more biti v ponos. Občinska strelska zveza, njen upravni odbor in tajnik zveze že lep čas dokazujejo, da niso zreli za vodenje tako pomembne organizacije. Potrebna bo nova kadrovska injekcija. Tudi zaradi dejstva, da je v občini od 13 družin delovnih le pet in zavoljo obetavnega podmladka, ki je priča skrajno neodgovornemu deltL JANEZ PEZELJ Vodilnim sta pomagala sodnika neodločeno Inlesovi rokometaši igrali pri vodilnem Zagrebu Po treh uspešnih kolih Krka izgubila s Koko — Konec tedna zadnje kolo V predzadnjem kolu II. zvezne rokometne lige za moške in ženske so Ribničani v Zagrebu z neodločenim rezultatom ugodno presenetili. Novomeščanke pa so izgubile s Koko, a so navzlic temu na devetem mestu. Ribničani so po 10. kolu na 6. mestu in imajo 12 točk. ZAGREB - INLES 19:19 (9:9) Ribničani so v Zagrebu zelo dobro igrali. Vodilno moštvo je pričakovalo lažjo tekmo, a so jih gostje presenetili in hitro povedli. K počitku sta odšli vrsti pri neodločenem rezultatu, v nadaljevanju pa je Inles zaigral še bolje in povede! s tremi goli razlike. Nato sta na .sceno' stopila sodnika in izključila za gol nevarnega J. Ilca, kmalu zatem pa so domačini izenačili. Minuto pred koncem srečanja je sodniški par fostom žogo odvzel in jo dosodil Magrebu, vendar domačinom ni uspelo zmagati. •“Inles: Kcrsnič, Križman, D. Ilc 2, J. Ilc 3, Andoljšek, Karpov 5, Arko, Ambrožič, Tanko 5, Putre 3 in Gelze. M. G. KRKA - KOKA 7:13(5:6) Po treh zelo uspešnih kolih je novomeško Krko zaustavila Koka. Novomeščanke so tudi v 10. kolu začele zelo dobro in pošteno namučile gostje, ki se potegujejo za vrh v II. zvezni ligi. Prvi polčas je minil v izenačeni in lepi tekmi, k Dolenjci zagotovo v finalu V 2. kolu slovenske košarkarske lige A zanesljivi zmagi Metličanov in Novega mesta Drugi poraz Kočevja — Derbi lige odigrali včeraj zvečer V petih 1. slovenskih košarkarskih ligah so moštva odigrala drugo kolo. Srečanja v skupini 'A so d kazala, da je kandidat za 1. mesto ena sama ekipa — Novo mesto, tik pod vrhom tabele pa bi se morali znajti Metličani, ki bi se tako z Novomeščani uvrstili v slovensko superligo. Vrsta Kočevja v letošnjem letu za uvrstitev v kakovostnejše tekmovanje nima možnosti. ZLATOROG - BETI 81:100(47:53) V 2. kolu slovenske košarkarske lige A so Metličani gostovali pri ekipi, ki se s košarko šele spoznava. Neznanje so skušali domači nadoknaditi s pretirano borbenostjo, taka igra pa je prispevala k poškodbi Metličana Vergota. Navzlic grobi Zlatorogovi igri so v Laškem brez težav zmagah Belokranjci, ki so v glavnem igrali z mlajšimi košarkarji. „Beti“: Gržič 9, Medek 44, Grbec 12, Vergot 8, Einsidler 2, Svinger 2 in Nemanič 23. NOVO MESTO - KONUS 127:85 (65:40) Novomeščani so v soboto popoldan proti Konusu dokazali, da za uvrstitev v slovensko košarkarsko superligo ni bojazni. Začetek je sicer okoli 300 gledalcev razočaral, saj so Precej višji domačini lc stežka po-vedli. Gostje so se izkazali s hitro igro, ko pa so domači začeli igrati resneje, je prednost hitro naraščala. V drugem polčasu so za domačo vrsto igrali zgolj igralci druge postave in razliko še povečali. ŠPORT OD TU IN TAM KOČEVJE - Končalo se je tekmovanje v občinski košarkarski ligi, \ kateri je nastopilo sedem ekip. /rstni red: Union 20 točk, Partizan 18, ZKGP 18, B. Yet 16, Študent 7, Kočevska Reka in Lončar 1. Najboljši strelci: Gregorič 347 košev, R-Papež 270, J. Papež 259 itd. (M. SEMIČ - Občinskega pionirskega Prvenstva v košarki sta se žal udeležili le dve ekipi. Rezultat: SSD Semič- SSD Črnomelj 40-33. Možina iz Cfnomlia je bil najboljši strelec, domačin Kočevar pa igralec. (M.C.) ČRNOMELJ - tekmovanje v ob-cinskinogometni ligi se bliža koncu. ^Rezultati 6. kola v skupini A: Dra-fcatuš - Rudnik 2:4, IMV - Vinica ! 2:1, Belt - Iskra 0:2 in Kanižarica i - Stari trg 3:3. Vodita Rudnik in MV, ki se bosta pomerila v naslednjem kolu. Skupina B: Butoraj -lešnjevec 2:3, GOK - Viator 3:0 i.b., Car da k - Dom JLA 4:1 in Crmošnjice - Iskra II 2:2. Vodi GOK z 12 točkami (M.C.) II. JESENSKI KROS Minulo nedeljo je bil v Leskovcu II. jesenski kros za prvenstvo Leskovca, na katerem so tekli tekmovalci iz Krškega, Senovega, Podbočja in Leskovca. Srečanje je pripravila atletska sekcija Maraton in je v celoti uspelo. Organizatorji so pričakovali tudi udeležbo iz domače osnovne šole, a so zvedeli, da učenci o prireditvi sploh niso bili obveščeni. Zmagovalci so postali Zakrajško-va, Kozole, Kuntaričeva, Petrič in Jazbec. NOVO MESTO: P. Seničar 6, Bajt 2, Cerkovnik 22, Cvitkovič 5, Munih 12, S. Kovačevič 16, Fuis 6, Besednjak 12, S. Seničar 19, Beg 14, Župevc 12 in Plantan 3. S prizorišča 19. svetovnega prvenstva v športni gimnastiki, ki je bilo prejšnji teden v Strasbourgu (Francija), se je vrnila mlada novomeška telovadka, državna članska prvakinja Jasna Dokl. V konkurenci proslavljenih asov svetovne gimnastike Doklova ni uspela, zasedla je 105. mesto, (med 145 nastopajočimi telovadkami) njena kole- Jugoslovanki 'kaznovani ’ gica Ljubljančanka Alenka Zupančič pa 111. mesto. Vendar sta jugoslovanski telovadki nastopili v nemogočih tekmovalnih psihično obremenjeni. kot dve izgubljeni posameznici, saj je Gimnastična zveza Jugoslavije obe telovadki prijavila po preteklem roku za prijavo, za „kazen“ pa sta potem morali Jasna Dokl njaboljša med vsemi telovadkami, ki so nastopile izven ekip, poleg tega je zbrala v osmeroboju več kot 70.00 točk, na parterju pa je dosegla oceno 9.30, kar jo uvršča med 50 telovadk na svetu. Kakovost svetovne gimnastike stalno raste. Pred štirimi leti na svetovnem prvenstvu v Vami je najboljša tedanja Jugoslovanka Nataša Šljepica zbrala 69,20 točke in zasedla 70. mesto, Jasna Dokl bi se s svojim izkupičkom točk v Strasbourgu na prejšnjem tekmovanju uvrstila na 55. mesto. Našim telovadkam je svetovno prvenstvo služilo za pripravo na 8. sredozemske športne igre v Splitu, kjer v ekipni konkurenci ne bomo kos telovadcem in telovadkam Francije, Italije, Španije in Portugalske, enako velja tudi za moške posameznike. Precej drugače pa bo pri dekletih, kjer tri Jugoslovanke, Doklova, Zupančičeva in Ivano-vičeva, lahko enakovredno tekmujejo s silami iz sredine lestvice svetovne gimnastike. METLIČANI PRESENETILI Po prvem delu Dolenjske, v borbenih igrah so presenetljivo dobro igrali Metličani in so na kegljišču na Čatežu zaostali za Krškim le za 19 kegljev. Trenutni vrstni red: Krško 871 podrtih kegljev, Metlika 852, Novo mesto 848, Mercator 830, Krka 766, Brežice 751, Senovo 675. N. G. počitku pa so gostje odšle z zadetkom prednosti. V drugem delu so Novomeščanke popustile. Zaigrale so slabše v TOMOS - KOČEVJE 99:84(55:46) Košarkarji Kočevja, ki nastopajo v skupini B, so izgubili tudi v drugem srečanju. Igrali so v Kopru in proti vrsti Tomosa niso bili povsem brez možnosti za zmago. Ce bi uspešno zaključili nekaj hitrih protinapadov v 1. polčasu, bi bil rezultat lahko tudi drugačen. Pri gostih sta bolje igrala Grgorič in Smola. Kočevje: Smola 17, Popovič 2, J. Papež 4, Bončina 2, Barnašič 5, Gregorič 25, Gergar 11 in Vovk 17. nogomet Še naprej brez zmage Okoli 150 gledalcev, vodstvo NK Dolenjske in igralci so pričakovali, da bodo končno dosegli prvo zmago, pomerili so se namreč s sežanskim Taborom in že četrtič igrali neodločeno 1:1 (1:0). Domači igralci so bili pred sreča-njem prepričani, da jim bo uspelo zmagati. Zato so začeli s hitrimi akcijami, vendar jih žoga ni ubogala. Šele ko so igro umirili, so postali za gostujočega vratarja nevarnejši. Tako je Bradač v 36. minuti po lepo izpeljanem napadu povedel domače v vodstvo. V drugem delu dokaj zanimive tekme pa so gostje v 67. minuti rezultat izenačili. Do konca srečanja sta imeli obe ekipi še nekaj možnosti za zadetek, tako daje neodločen rezultat najbolj i KRANJ -DVZ PONIKVE 3,5:6,5 V 4. kolu 1. slovenske šahovske lige so Ponikovčani igrali v gosteh in dosegli prvo zmago. Vsi so dobro igrali, posamični izidi pa so: Mazi -čimer 1:0, Rakovec - Ivič 0:1, Krek - Mestek 0:1, Kavčič - Pod-koritnik 0:1, Podgornik - Finžgar remi, Ivanovič - Ofak 1:0, Kirn -Grden 0:1, Peklaj - Vehovar 1:0, Pavlin - Kirasič 0:1 in Udir Zilevski 0:1. Po 4. kolu so Dolenjci še vedno na zadnjem mestu s 13,5 točke. DVZ PONIKVE - CELJE 3,5:6,5 Konec tedna so se šahisti Ponikev v 5. kolu slovenske šahovske lige pomerili z močnimi Celjani. V dokaj izenačenem srečanju je precej časa kazalo na zelo ugoden izid, nekaj prehitro odigranih potez pa se je maščevalo in srečanje se je Končalo 3,5:6,5 za goste. POREDOŠU POKAL Novomeški šahovski klub je v počastitev občinskega praznika pripravil hitropotezno šahovsko prvenstvo. Udeležilo se ga je rekordno šte-vilo igralcev, zato so organizatc pripravili tudi predtekmovanja. Jerman, Žnidaršič, M. Grabič, Pavlin, Škedelj, Perhaj, Bogovac, I. Grabič, Pevec, Mrak (Derganc). BELA KRAJINA - VOŠK 5:2 (2:1) Čeravno so gostje v prvenstveni tekmi karlovške nogometne lige vodili, se je že v začetku videlo, da ekipa Volka iz Belavičev pri Dugi Resi ne more zmagati. Domači so bili precej boljši nasprotnik in so do konca srečanja gostom natresli pet golov. Dosegla sta jih Weiss 3 in Grguraš 2. BELA KRAJINA r-KOČEVJE 7:0 (4:0) V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige za mladince so domači igralci dosegli novo prepričljivo zmago. Rezultat sicer priča o slabih gostih, vendar moramo zapisati, da Kočevci le niso slabo moštvo. Zadetke so dosegli: Mihelič 3, Cindrič 2, Vrščaj 1 in Dormiš 1. CRNOMEU: PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Črnomaljsko AMD je pripravilo ob koncu tekmovalne sezone slavnostni sprejem za najuspe&iejše tekmovalce. Božo Štukelj, Aljoša Satošek, Anton Henigsman, Florjan Satošek in drugi so namreč poskrbeli, da so belokranjski vozniki speedwaya dosegli v minuli sezoni največji uspeh v zgodovini kluba. Štukeljje osvojil naslov državnega prvaka, Satošek je bil drugi, Henigsman 8. in i drugi v republiki (vsi v kategoriji do" 50 ccm), veteran Satošek pa je v kategoriji do 125 ccm osvojil dobro 22. mesto. obrambi in gostje so s hitrimi protinapadi napolnile mrežo Krke. Dolenjke so po 10. kolu z dvema zmagama in neodločenim rezultatom na devetem mestu. TURNIR KOČEVJU Kočevski rokometni klub je ob koncu jesenskega dela republiške lige pripravil zanimiv medklubski turnir, na katerem so nastopile ženske vrste iz Brežic, Ljubljane in Kočevja. Rezultati: Ljubljana -Brežice 15:7, Kočevje - Ljubljana 16:12 in Kočevje - Brežice 18:14. Jesenske prvakinje so dokazale, da so v odlični formi. BREŽICE: 200 ATLETOV Delavci novoustanovljenega atletskega kluba Brežice so pred kratkim pripravili ulični tek, ki so ga poimenovali ..Brežiški oktober" in ga posvetili občinskemu prazniku. Skrbno pripravljenega teka se je udeležilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati - pionirji, 3 x 300 m: 1. AK Trbovlje, pionirke: 1. do 2. OŠ Brežice, OŠ Cerklje, pionirji: 3 x 600 m: 1. AK Črnomelj, pionirke: 1. AK Ljubljana, mladinci 3 x 1000 m: 1. AK Rudar Trbovlje, mladinke: 1. ŠŠD Prodajalci ŠC Brežice, člani, 5000 m: 1. Draščak (Trbovlje), 2. Stepan (Novo mesto), 3. Kop (Brežice), veterani A: 1. Toplišek (IB Ljubljana), veterani B: 1. Laznik (Trbovlje). KRŠKO: DOBRI ATLETI Republiškega krosa v Ajdovščini so se udeležili tudi atleti iz krške občine. V kategoriji stargših mladincev je bil Jazbec 25., pri mlajših pionirkah (nastopilo jih je 120) je bila Vinškova 31., Kuharjeva pa 61. Uspešno sta se kosala mlajša mladinca Petrič (41.) in Gramc (42.), Zu-bič pa je bil 66. Dobro so tekle tudi starejše pionirke: 77. Borko, 93. Urek, 95. Sintič. Manj uspešni so bili: pri mlajših pionirjih Ceglar (104), Žveglič (120.), pri starejših pioniijih Kovačič (73.) in Kajba (100.) ter člani &ibar (56.), Teodo-rovič (64.) in Petrič (69.). V skupni uvrstitvi so bili Krčani na 40. mestu. L. S. I DOKLOVA NAJBOLJŠA V Ljubljani je bilo konec minulega tedna kvalifikacijsko tekmovanje III. in IV. selekcije v športni gimnastiki, s katerega so se najboljši in najboljše uvrstili na republiško prvenstvo. Nastopile so tudi Novomeščanke in dosegle naslednje uvrstitve: st. mladinke: 4. Kavšek 35,56; ml mladinke: 2. Kočevar 36,00, 5. Papež 34,75, 9. Pucelj 33,95; članice: 1. Dokl 36,85,' 3. Požar 33,93. Tobil ,9i>l ,ifiH Rokometna Ugaša z Dolenjskega gresta konec tedna zadnjič na igrišče. V zadnjem kolu jesenskega dela se bodo Ribničani pomerili doma s Partizanom, ekipo, ki lesarjem na njihovem igrišču ne bi smela prizadejati preveč težav. Novomeške igralke rokometa gostujejo: pomerile se bodo z ekipo Tvina, močno vrsto, ki na domačem igrišču ne dovoli presenečenja. Bodo Novomeščanke nenapisano pravilo prelomile? V slovenskih odbojkarskih ligah postaja vse bolj zanimivo. Mladi Žužemberčani pričakujejo vrstnike iz Izole, mesta, kjer ima odbojka dolgoletno tradicijo. Suhokrajinci v boju z močnimi Primorci niso brez možnosti. Trebanjce in Novomeščane čaka težja naloga. Obe ekipi se bosta pomerili z doslej neporaženima vrstama Železarja in Kamnika. “Vsekakor imajo Novomeščani v prvenstvenem srečanju več mož--nosti za presenečenje. Novinke v slovenski odbojkarski ligi igrajo konec tedna doma. V goste bodo prišle Koprčanke, vrsta, ki v štirih kolih ni dovolila presenečenja. Tekma bo na moč zanimiva, Kočevke pa bi utegnile tudi presenetiti. Novomeščanke, članice II. zvezne odbojkarske lige, gostujejo. Če bodo proti Merkurju nastopile z najboljšo ekipo, niso povsem brez možnosti, zlasti zato, ker so še vedno brez prvenstvenih točk. Košarkarske vrste so 3. kolo odigrale včeraj, nogometaši Dolenjske pa so bili v minulem kolu prosti. Boleča menjava generacij Pričakovani izidi v odbojkarskih ligah — Nov poraz novomeških igralk, zanesljiva zmaga Kočevk Novomeške odbojkarice so tudi po 4. kolu II. zvezne odbojkarske lige brez točke. Minulo soboto so se pomerile s Fužinaijevo vrsto in doživele četrti poraz. Poraženi so bili tudi Žužemberčani in Trebanj-ci, Novomeščani so dosegli drugo, Kočevke pa tretjo zmago. KRKA-FUŽIN AR 0:3 (-2,-7,-2) Okoli 50 gledalcev je pričakovalo, da bo srečanje med Krko in Raven- aj boljša rišču je vilo igralcev, zato so organizatorji pripravili tudi predtekmovanja. V finalu je nastopilo 16 šahistov, zmagal pa je Poredoš, ki je zbral 12 točk. Za njim so sc uvrstili Petkovič, M. Picek, Božovič, Materni, M. Golobič, T. Škerlj, Pucelj, Jerančič, H. Golobič itd. 1. GIMNAZIJA KOČEVJE IN ESŠ NOVO MESTO Dolenjski šahisti so po dolgoletnem premoru ponovno poživili šahovsko dejavnost po srednjih šolah. Pred kratkim je bilo regionalno šahovsko prvenstvo Dolenjske za srednje šole, na katerem so zmagali kočevski gimnazijci in novomeška ESŠ. Tekmovanja se ni udeležila stiška gimnazija, in prav bi bilo, da bi vodstvo šole za svoje šahiste bolj poskrbelo. Organizatorji so pogrešali tudi mladinke iz Kočevja. Vrstni red, mladinci: gimnazija Kočevje 5,5, gimnazija Novo mesto 5,5, gimnazija Črnomelj 1; mladinke: ESŠ Novo mesto 4, gimnazija Črnomelj 2 in gimnazija Novo mesto brez točk. spi* & inkami zanimivejše. Vendar se domačim igralkam pozna, da so vrsto močno pomladile in zaenkrat je zamenjava generacij preveč boleča. Kot zdaj kaže, Krki ne bo uspelo ostati v II. zvezni ligi. Minulo soboto so Novomeščanke igrale slabo, tako da so jih brez težav ugnale rezervne gostujoče igralke. Najb pri domačih pa tudi na igrisT bila Rajerjeva. Krka: Rajer, Boh, Galeša, Suša, Urbančič, Brajer, Zevnik, Vidljino-vič in Adamčič. NOVO MESTO - TREBNJE 3:1 (11,-10, 12,8) Dolenjski derbi v slovenski odbojkarski ligi-zahod je razočaral maloštevilne gledalce. Vrsti sta igrali v telovadnici OŠ Grm, ki za odbojkarska prvenstvena srečanja ni primerna. Razen prenizkega stropa je premalo osvetljena. Bržkone je bilo tudi zato srečanje med Trebanjci in Novomeščani na sindikalni odbojkarski ravni. Sodnik Marucelj je MALO TAKIH PRIZOROV - Minuli dolenjski odbojkarski derbi med Novim mestom in Trebnjem ni navdušil. Ekipi sta igrali slabo, bolj pa so ugajali gostje, ki so v igro, čeravno so jo izgubljali, vložili več truda. Na sliki: najbolj zanesljivi mož v novomeški ekipi Bojan Vernig je ukanil trebanjski blok. J sodil slabo, nekajkrat pa je oškodoval borbene goste. ŽELEZAR - ŽUŽEMBERK 3:0(8, 10,12) froti eni boljših ekip v slovenski odbojkarski ligi-zahod so mladi Žužemberčani dobro igrali. Začeli so boječe, v tretjem setu pa so bili povsem enakovreden tekmec, z malo več športne sreče pa bi Suhokrajinci tretji niz tudi dobili. Trenutno so na lestvici šesti, takoj za Novomeščani. VIC - KOČEVJE 0:3 (-8,-3, -9) V 4. kolu slovenske enotne odbojkarske lige so novinke gostovale na Viču. Gostje so ponovno dokazale, da so ta čas med najboljšimi vrstami v Slovniji in da bi brez težav premagale marsikatero ekipo, ki nastopa v vi^em tekmovalnem rangu. V Ljubljani so Kočevke dosegle tretjo zmago in so s sedmimi točami na tretjem mestu. =IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllWIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII= tisti | VESELO POPOTOVANJE - Za otroke je prav imeni mu, ce § lahko sedejo na zadnji sedež motoija in se popeljejo okoli, i | Četudi piha okoli ušes in vožnja še zdaleč ni tako udobna | | kot v avtomobilu, je vsekakor zanimivejša. Tak prizorček je s § | fotografsko kamero zabeležil Janez Plaveč, član šolskega § | fotokrožka na osemletki „Katja Rupena** v Novem mestu. | | Motiva se je lotil kot dober poznavalec kamere. Izbral je | s zadosti dolg čas ekspozicije, da je lahko sledil gibljivi | = „tarči“, ter tako ustvaril občutek gibanja v sicer statični i | fotografiji. Zabrisana pokrajina v ozadju je toliko bolj | £§ učinkovita, ker je polna linij, kar vse pripomore k osnovne- I | mu namenu - ponazoritvi gibanja. Sama tehnika fotografira- | = nja takih motivov torej ni težka, vendar fotograf pri tem ne i 1 sme štediti s filmom, saj je za zares učinkovit posnetek 1 | potrebno tudi malce sreče. Pri fotografiranju športnih | | dogodkov ali kadar želimo poudariti element gibanja, je | I dobro, če se spomnimo tudi te možnosti. ImiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimii (notahMUrt pred Mleti) Grehi polproletarcev KO PRIDE SEZONA kmečkih del, žetev, košnja, trgatev in podobno, se polproletarci narede bolne. T akrat doma kosijo, žanjejo, trgajo in opravljajo že druga domača dela. Čisti proletarec, tisti, ki dela zavestno in vztrajno iz dneva v dan, pa se mora takrat truditi do skrajnosti, da bi polproletarca nadomestil. Kljub temu se nam taki izostanki močno poznajo tako pri izpolnjevanju planov kot pri narodnem dohodku. Imamo najmodernejše socialno zavarovanje. Posamezniki ga skušajo izkoriščati, kot vidimo. Ekonomski interes nas sili, da poskušamo to preprečiti. Povejmo torej takšnim delavcem: „Prav, tovariš, kar ostani in delaj na kmetiji, v tovarni te ne potrebujemo!** PRI POMOČNIŠKIH izpitih je opaziti, da vajenci predmete iz stroke, ki so se jih učili v šoli še znajo, njihovo znanje z ostalih področij pa je zelo žalostno. Pri izpitu dobe nekaj vprašanj tudi iz družbene ureditve FLRJ. Vprašanja so: kaj je sindikat (to ve le redkokateri), kaj je socialno zavarovanje (večina ga istoveti s posredovalnico za delo), kaj je delavsko upravljanje in kdo upravlja podjetje (odgovarjajo, da direktor in banka), kakšne dolžnosti ima delovni inšpektor (mnogi odgovorijo, da naj pazi na delavce, da ne bi pijani prišli na delo). GRADNJA ŠPORTNEGA bazena v Dolenjskih Toplicah lepo napreduje. Bazen je že končan, zdaj gradijo slačilnice in polagajo pri točne cevi za dotok termalne vode. NASI GORJANCI so po svojem sestavu slični Pohorju, zato imajo lahko tudi isto živalstvo. Tu so opazili že divje peteline in dva gamsa. Nesreča pa je v tem, da na to področje vdirajo hrvaški lovci, ki napravijo precej škode. ZADRUŽNA POSLOVNA zveza Črnomelj je pripravila letos 100 ha steljnikov za kultiviranje. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 6. novembra 1958) SVETO 1 SPREMENJENI HOLANDCI - Nekdaj so ljudje govorili, da je človek, ki ne uživa nikakršnega alkohola, „trezen kot Holan-dec“. Dandanašnji bo treba ta izrek kar opustiti ali pa spremeniti. Pretekli mesec so testirali vse voznike na holandskih avtocestah in presenečeni ugotovili, da je vsak 25. voznik imel alkoholne pare v glavi, vsak 74. pa je bil že tako močno v rožicah, da so ga morali zaradi varnosti vtakniti v luknjo. Povrhu vsega so žalostni policaji morali ugotoviti tudi, da se večina poltreznega naroda vozi s preveliko'hitrostjo. Mudi se jim, vrlim Holandcem, mudi -do bližnjega lokala z alkoholnimi poživili! DOM NA KOLESIH - Angležinja Phyllis Fogden je lansko leto preživela na vlaku, podob-* no življenje pa si je omislila tudi letos. K nenavadnemu načinu prebivanja jo je spodbudil čist račun. Ugotovila je, da jo pride ceneje, če si kupi splošno vozovnico s popustom in neomejeno uporabo, kot če plačuje najemnino za sobo. In tako je večino dneva in noči preživela v vlaku, hranila pa se je v različnih mestih. Menda je zdaj odlična poznavalka Anglije. POUČNA KOMIKA - Slavna komika Laurel in Hardy sta še po smrti nadvse koristna učitelja. Nedolgo tega je neka ameriška tvrdka za gradnje svojim delavcem zavrtela nekaj komičnih filmov, v katerih slavna dvojica gradi hišo. Strokovnjaki pravijo, da sta Laurel in Hardy počela natanko tisto, česar dober delavec ne bi smel. Menda so se graditelji na ta način naučili svoje stroke. Da le ni drugače in da zdaj ne oponašajo Stana in Olia! RUSKA POMOČ - Iz moskovskega živalskega vrta so poslali dve ptici ujedi v francoski narodni park v Savojskih Alpah. Ptici naj bi popravili hudo ogroženo populacijo domačih ujed. Kaj pa, če ruska samca ne bosta čutila prevelike naklonjenosti do francoskih pernatih dam in ju bo žejalo po domačih krivo-kljunkah? Francozi računajo na slavni šarm, po katerem slovi francosko ženstvo po svetu. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Židovska pijavka bode kri spila (Naša zadruga) prav vrlo napreduje. Ponosni smemo biti na to, da nas varuje pred slepilno konkurenco s tem, da zamore le tisti kot mojster nastopiti, kedor za obrt popolno sposobnost dokaže. Jedino pri zadrugi imamo obrtniki priložnost, da se svojih težav zavedemo in z združenimi močmi branimo proti židovskemu kapitalu, ki nam preti s poginom. Oglejmo si bolj natanko to židovsko pijavko, ki nam bode kmalu do zadnje kaplje krvi izpila, ako bodemo še naprej roke križem držali. Naši predniki so svoje obrtne izdelke dobro in trpežno izdelovali, ter po pošteni ceni spečali. Kako pa je danes? Kaki so izdelki? Ako bi bili domači, bi bilo dobro, a vsi izdelki so židovski. Trgovci pridejo prav poceni do njih. (Med A n g 1 e ž i) in Francozi bo morda vojna. V primorskih pristaniščih obeh držav se silno hitro opravljajo bojne ladje. Gre se za neko pokrajino v Afriki. Radi bi jo imeli Angleži, radi Francozi, pa se bodo morda pulili za njo. Vesoljski poštar Pošta bo potovala preko satelita — Možnost nadzora? Februarja prihodnje leto bo stekla redna poskusna poštna linija med kontinenti preko umetnega satelita. Načrta se je lotila ameriška poštna služba, ki želi tako najti hitrejši in učinkovitejši način prenašanja nekaterih vrst poštnih pošiljk na velike razdalje. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo v bodočnosti preko satelitov potovala večina pošiljk. Kako bo satelitska pošta delovala? Satelitske poštne postaje na tleh bodo med seboj izmenjavale signale, posrednik pa bo geostacionarni satelit, to je satelit, ki kroži s tako hitrostjo, da je glede na Zemljo vedno nad isto točko. Signali bodo v bistvu v elektronski jezik spremenjene slike pisem, časopisov, obvestil, obrazcev in podobnega gradiva. Posebna naprava bo poštno gradivo „bra-la“, ga spreminjala v ustrezne signale ter te preko satelita pošiljala do druge sprejemne postaje, kjer bo stekel obratni postopek; sprejemna naprava bo signale v hipu prevedla nazaj v vidno podobo in izdelala kopijo. Preko običajne poštne mreže bodo kopijo dostavili naslovniku. Četudi sprva vesoljska pošta morda ne bo cenejša od klasične letalske, pa bo že takoj potegnila na dan svoj največji adut - hitrost. Poštna pošiljka bo med kontinenti potovala s strahotno hitrostjo, merljivo v sekundah. Dvomljiva je seveda zajamčena tajnost pisem. Prav nič težko ne bo izdelati dve kopiji, eno poslati naprej, drugo pa prihraniti za človeške oči. No, za intimnejše in zaupljivejše besede bo še vedno na voljo običajna poštna pot z ladjami ali z letali. Po končanem poskusu, ki bo trajal vse prihodnje leto, bo padla odločitev; ah bo bo pošta šla preko satelitov ali ne. iv\v * VE it * V zrak jih dvigne najrahlejša sapica Igrača za dedke in vnuke > j $ Poj s p« 5 izd * pot ■'S del Američane navdušili papirnati zmaji — Podnevi obr^Jj milijarde, ponoči pa zmaje - Dvoboji v zraku > De -------------------------------------------------------------------5 in | ni treba več teči proti vet^ Po< dovolj je, da se pravilno p^S TO viš in ga spretno spuštiš iz rO^ Pis Takoj bo v zraku. Prav —1 spuščajo zmaje tudi dedki, da v „varstvu“ vnukov. Poreklo zmajev, igrač „na veter** iz papirja, svile in letvic — vse skupaj je privezano na tanko vrvico — sega na Daljni vzhod. Kitajci so pred tremi tisočletji in tudi kasneje uporabljali zmaje v čisto resne namene: z njimi so opozarjali kmete, da grozi nevarnost sovražnih vdorov. Stare kitajske pripovedke pripovedujejo tudi, kako zvito so si včasih s papirnatimi zmaji znali pomagati lopovi, vojščaki in generali. Papirnata igračka je posegla tudi v znanost. Ameriški državnik in izumitelj Benjamin Franklin je prav z zmajem dok azal, da je strela ena od oblik elektri-ke. Dokaz bi skoraj plačal z življenjem. Z zmaji sta si v tedaj še popolnoma neznanem svetu aerodinamike veliko pomagala tudi brata Wright, izumitelja Jeteče ne naprave, težje od zraka,“ — torej letala. Prav zdaj doživljajo zmaji v Združenih državah Amerike novo renesanso. V čislih so bili tam tudi že prej: otroci so znjimi oznanjali, da je prišel v deželo pomladni veter. Kot gobe po dežju so zrasle trgovine, ki so se specializirale samo za zmaje. Tako imenovani festivali zmajev pritegnejo na tisoče ljubiteljev, od otrok do resnih poslovnih mož, ki dopoldne obračajo milijarde dolarjev, ob večerih pa za na pomlad s svojo lastno roko lepijo krhke modele zapletenih zmajev. Zmaji, ki jih je mogoče kupiti v trgovini, stanejo od 2 do 100 dolarjev. Nekateri so dolgi do 17 metrov, z repom pa celo več kot sto, in vendar polete že ob najrahlejši sapici (5 km na uro). Pač zasluga novih, lahkih snovi in dognanj na področju aerodinamike. Z zmajem sploh (Lukežev semenj) v Novem mestu bil je prav dobro obiskan. Na živinskem semnjišču smo našteli 98 konj, 700 goved in blizo 5000 prešičev. Kupčija je bila posebno živahna na prešičjem semnjišču, kjer smo opazili ne samo domače, temveč tudi tuje kupce, tako iz Ljubljane, Tirolske, Dunajskega Novega mesta in od drugod. (Bliža se) čas, ko bodemo prešiče klali in marsikateremu naših čitateljev bode vstreženo, ako jim povemo, kako se da prave italijanske salame napravljati. Vzame se samega prešičjega mesa, meso zreže se na majhne kocke (burfel-ce), kakor meso zreže se na kocke tudi nekoliko Špeha. Tako zrezano meso dene se v nečke, v tej se nekoliko posoli in doda primerno množino stolčenega popra. Vse skupaj se premeša in pusti na hladnem 12 ur. Tako postopoma še 3 dni. Četrti dan v goveja čevesa nabaše se meso. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1898) spretnost je potrebna za vod nje „bojnih zmajev**, ki drugemu trgajo rep iz krepjfS pitja. Američani pa se vejrjf^ niti ne zavedajo, da So S S( Sv mu ut; aivguaju, Ud au ^ zmaji že pred sto in stoi!\ ™ viteško dvobojevali na vzhodu. Za čast. • Elektrika zdra^ Še tako trdovraten zlom zaceli — Elektroda na k< Ni tako malo nesrečnikov si zlomijo kost, potem pa se poškodovano mesto kljub tako skrbnemu zdravijo noče in noče pošteno zaf Tudi po več letih se zloH> zaceli, zato je nevarnost pol ne hude poškodbe zelo vel Iz univerzitetne klinike afli ške zvezne države Pennsylv< prihajajo spodbudne Tam so zdravniki začeli z n« vadno metodo celjenja zlom na pomoč so prvikrat v zgo vini medicine poklicali eleK ko. Ortopedska kirurga Carl ghton in Zachary Friedenl , sta uspešno končala šestih ^ poskuse pospeševanja celjei zlomov z elektriko. Preko ! pacientov s posebno trdovra* mi zlomi sta vstavila elektro ki so bile pod stalno napeto« električnega toka male jako! in Si m Mi ■v J' V povprečno devetih tednih,! ^ se še tako trdovratni zlomi ^ celili. Popoln uspeh sta imejL^ 70 odst. primerih, pri ostalilPS odst. pa sta ugotovila vi<*1’ \ izboljšanje. Zaenkrat se celjenje zlomo' s električnim tokom še ni ra#*1" ^ lo po drugih bolnišnicah, ^ S prav sta oba zdravnika s svoji1’’ ^ raziskovalnima skupinama $ ^ ravila tudi poškodbo. 12 let nezacelj i v\: J »Če ste hči seržan* ki ga iščete,« je dejal se pišem Natty Bump® bel Dunhamova in ta«1 Puščica ...« — »Škoda ga bolj zanesljivega 1 dimo zdaj skupaj. Dol' vas prepeljemo čez b** smo vas zgrešili.« Rešitev prejšnje križanke *• ... K — .. - ... ..... ... - A T e K K <> P A AJ e T O iilL .<■ O K O p C T i l A C 1 J A ML >K M O .L v K A A R T A R Č i č g- T A ..... M i N A £: to s A D A T ss 5 M O L A fc M £ r R O -- i.C., >• A M 1 s A T o — L o 7 .... A L 1 O R N A T =- 1 £> A - L 1 K i 1 A ... P £ S A/ 1 K A K A D £ M — A L T A N A mimtrrr prgišče misli Ti, ki imajo denar, si lahko nakradejo in nagrabijo k svojemu preobilju, pa se to ne imenuje kraja. L. GAGERN Spomin je zakladnica, ki jo življenje nanaša kot velika voda. D. LOKAR Najtišje želje so najbolj nestrpne. O. ŽUPANČIČ istost ipsmpni • m ■ novinarka dl bačer vrsta balkona (gorenjska) delaveeki pretirano dela bir podatkov bolniku afr.reka oranje zrelostn izpit m. ime prebivalec srenje afr. jezero vrsta plakata razglas najvisn gr. bog angl. Žime zaimek vodnik sprava smučarski klub iopči ina lesena pihala dl dvojina pmza ezio topljivost časovna mera slikar Šubic vrtna lopa loj/e dolinar panj kesanje priporo- čanje gospodarski razstavišče srb. m. ime del roke Na krivo pot po svoji volji Nov pogled na kriminalno osebnost — ..Notranja televizijska kamera" je odkrila grozljivi svet prestopništva — Rehabilitacija hudodelca je v njegovih rokah Kaj storiti s človekom, ki je od mladih nog prestopnik, ki od manjših tatvin, laži in goljufij preide k vlomom, ropom, sleparijam in umoru? Imenujemo ga zakrknjen kriminalec. M Zaporna kazen nanj ne deluje prevzgojno, kot naj bi zapor predvsem deloval, saj se po prestani kazni hitro povrne k svojemu „pravemu“ poslu. Alije zakrknjenega kriminalca sploh mogoče prevzgojiti ali pa je edini način,da mu družba prepreči zločinsko počele, smrtna kazen in dosmrtna ječa? Niti smrtna kazen niti dosmrtna ječa namreč ne zdržita zares humanističnega pretresa, zato v napredno mislečih krogih obe skrajni možnosti zavračajo. Kaj torej? Sedemnajstletna študija, ki so jo opravili v ZDA in objavili letos v treh obsežnih zvezkih z naslovom ,.Kriminalna osebnost11, ne daje veliko upanja vsem tistim, ki S se ukvaijajo z raziskovanjem mož-=s nosti rehabilitacije zakrknjenih S hudodelcev. Dosedanji načini p reli vzgoje so v večini primerov ne-3 učiinkoviti. Zaključek študije je: § trdovratne kriminalce mora druž-S ba za vedno izločiti, naj bo to s S smrtno kaznijo ali z dosmrtnim 3| zaporom. § Po drugi strani pa je študija §[ prinesla tudi spodbudnejši zaklju-S ček: s pravočasnim odkrivanjem S sorazmerno majhnega števila „ro-§ jenih“ kriminalcev je mogoče S učinkovito zmanjšati število kri 3j minalnih dejanj, poleg tega pa je z g dovolj zgodnim prevzgajanjem § mogoče rešiti večino prestopni-S kov, ki so zabredli v kriminal, da S ne zaidejo v vrsto nepopravljivih ; hudodelcev. NEMOČNA KEMIJA Od učenjaka Lombrosa sem že trajajo poskusi, da bi z znanstveno metodo odkrili tako imenovane rojene kriminalce. Lombroso je meril lobanje, danes pa poskušajo ugotoviti, ali ni morda izdajal-sk ega znaka v krvi, v elektromagnetnem valovanju možganov, v obnašanju, v kromosomih. Čeprav je tu in tam vzniknilo senzacionalno odkritje, so se glasovi hitro potišalL Nobena kemijska, obna-šanjska ali psihoanalitska metoda ne more vnaprej z gotovostjo povedati, kdo je in kdo ni rojen kriminalec. To povedo šele dejanja - se pravi, da se družba sooči s takim tipom osebnosti šele takrat, ko je prepozno, da bi se ubranila posledic. In vendar se samega pojma „rojen kriminalec" nikakor noče odreči Omenjeno študijo je začel dr. Yochelson. Najprej je opravil obsežne in izčrpne analize 252 trdo- vratnih kriminalcev. Preiskal je njihov rod, proučil okolje, dotedanjo življenjsko pot, opravil kopico psihoanaliz in običajnejših psiholoških raziskav, iskal fiziološke posebnosti. Po nekaj letih trdega dela je moral priznati, da ni naredil pomembnega koraka naprej v prepoznavanju osnov, iz katerih raste kriminalna osebnost. ,.Opeke" hudodelca ni našeL NOTRANJA TV KAMERA Kljub temu pa se je lotil daljnosežnejšega vprašanja: kako prevzgojiti kriminalca? Leta 1970 se mu je pridružil psiholog Same-nnow, ki je po letu 1976, ko je Yochelson umrl delo nadaljeval in študijo dokončal Proučevanja kriminalne osebnosti sta se lotila na povsem nov in izviren način. Vsakemu od 252 prostovoljcev - kriminalcev sta dala nalogo, naj skrbno sledi svojim mislim in vsak dan poroča, kaj se mu je motalo po glavi. Motodo sta imenovala fenomeloško poročilo ali miselna televizijska kamera. Na ta način sta prišla do nekaterih presenetljivih odkritij. Najbolj presenetljiva je bila ugotovitev, da se kriminalci zelo pogosto ukvarjajo z mislijo na kriminalna dejanja. Kolikor je veijeti poročilom, je bila za vsakim od prostovoljcev tudi mnogo bolj burna preteklost, kot pa so jo uradno zabeležili v njihovih karto- imiiiiniiiiiii tekah. Samoopazovani trdovratni prestopniki so izdali toliko prestopkov lažje in težje vrste, da bi po veljavnem kazenskem zakoniku vsak zaslužil najmanj 1500 let zaporne kazni Povrhu vsega pa so zabeležili pestro kriminalno dejavnost, tako dejansko kot miselno: prestopniki zoper lastnino, spol telo, red in podobno niso omejeni le na posamezne osebnosti, ampak so se vsi ukvarjali z vsem. Tudi po nekajletnih proučevanjih s tako metodo dela sta prišla do osnovnega zaključka: kriminalna osebnost se svobodno odloči za kriminalno dejavnost iz želje po moči, oblasti in vzburjenju. Ta ugotovitev je v nasprotju s konvencionalnim psihološkim in sociološkim mišljenjem, po katerem naj bi kriminalec oblikoval problematično osebnost zaradi objektivnih razlogov, na katere sam ne more bistveno vplivati. Ugotovitev Y ochelsona in Sa-m?powa odpira seveda tudi novo pot za prevzgajanje zločincev. Ce gre res za svobodno odločitev, potem je prav stvar osebne odločitve, da človek iz kriminalca postane navaden državljan. Druge izbire ni Kako doseči, da se kriminalec odloči za drugačno življenje, pa je stvar dolgotrajnega »prepriče-vanja". Samenow je začel ,z vrsto poskusov, v katerih je zapazil da največ težav povzroča prav to, da kriminalec spozna, da se za življenje na robu družbe sam odloča. Večina njegovih ..gojencev" je tudi po tem spoznanju raje ostala na krivi poti. V vsakdanjem življenju ne morejo najti prav nič tega, kar najdejo v kriminalni dejavnosti. In zanje je edina pot pot v zapor. ^unhama, sem listi, e*osledec. »V resnici ■" »Seveda sem Ma-gresta stric Kap in 1 niste našli kakšne-dika. Sicer pa poj-•"amo čoln in varno Bal sem se že, da 8. Ko so bili vsi zbrani, je Stezosledec predstavil svoja spremljevalca, Veliko Kačo in mladega moža, Jaspera VVesterna po imenu. Potlej so sedli k južini in se zapletli v pomenek. »Vaše lovsko življenje,« je dejal Kap, »mora imeti nekaj pustolovskega in mikavnega, le da ste zmeraj na suhem.« — »Prav tako često ravnamo z veslom kot s puško,« je menil Natty. 9. »Tisto nekaj vode in brzic pač ni vredno govorjenja,« je spet začel svojo posmehljivo pesem stari pomorščak, ki je bil čez mero ponosen na svoj poklic. Stezosledec mu je potrpežljivo odgovarjal in nazadnje je stari menil: »Če je ontarijsko jezero res tako veliko, kot pravite, bomo na tej strani vsaj varni pred Indijanci, ki jih ščuvajo ti prekleti Francozi.« VAŠA ZGODBA \ SMRT DOLENČEVE MATERE i 4 4 4 4 4 5 5 1 i 4 i 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 J Markelj) Premožna družina Dolenčevih je mirno prebivala v Lip-nem selu. Starejši sin je prevzel gospodarstvo, mlajši je hodil delat, obe hčeri pa sta pridno pomagali pri domačih delih in čakali, da pride pravi fant poprosit za roko. Z ljubeznijo so obdelovali zemljo in skrbeli za sadno drevje ter vinograd, saj je „pijača ravno tako potrebna kot jedača11, kot je imel navado reči oče. Živeli so skromno, premoženje pa je lepo rastlo. Preuredili so hlev in hišo. Tako cvetoči dom, v katerem ni nikoli nastal prepir, je dočakal vojni vihar, kije zabesnel leta 1941. Prišli so tujci, ukazovali, mučili, izkoriščali. Narodni ponos je vstal v srcih Dolenčevih in oba za boj sposobna sinova sta odšla v partizane. Jeseni 1944 so prejeli pozdrave najstarejšega sina, samo nekaj tednov kasneje pa so zvedeli, da je padel. Žalost je zagrnila dom. Mati ni in ni mogla veijeti, daje vest resnična. Trdno je verovala, daje sin še živ, da se povrne domov. Leto kasneje je na velikem plakatu pisalo, koga vse so obesili na Frankolovem. Med imeni je bilo tudi ime mlajšega Dolenčevega sina. Oče se je v nekaj dnevih postaral za desetletje, mati je umolknila in se predala žalosti. Zdaj ni imela nobenega upanja več. Stiskala je roke na prsih in tarnala: „Moj sin, mrtev! Moja sinova, oba mrtva! Zakaj ne ustrele še mene? “ Edino hčeri sta še krepkeje zagrabili za delo na kmetiji. Vedeli sta, da partizani potrebujejo hrano. Pomagali pa sta tudi pogorelcem in ubežnikom. Mati ni mogla mirovati. Sključena je s palico hodila po vasi. Čeprav so jo ljubeznivo prepričevali, naj ostane doma, na toplem, jih ni ubogala. „Nekaj me sili, da moram hoditi okoli,“ je pojasnjevala. Vstajala je včasih tudi ponoči iz tople postelje in odhajala v mrzlo noč opazovat, ali ne prihaja od kod kateri od njenih sinov. Hčeri sta jo pregovarjali, da bi se pustila odpeljati k zdravniku, vendar zaman. »Zakaj bi še živela? Se nikoli nisem bila pri zdravniku in tudi sedaj mi ga ni treba,“ je odgovarjala. Tudi starejši sosedje niso nič opravili z nasveti. Tako je morala ena od hčera sama do zdravnika, mu razložiti, kaj je z materjo, in vzeti zdravila za »starost, živce, trpljenje, izmučeno srce“, kot je našteval doktor. Majski dnevi 1945 so bili neskončno lepi. Narava je zgodaj ozelenela, sadno drevje je bogato cvetelo. Izmučeno in trpinčeno slovensko zemljo so na debelo pokrivali beli cvetni lističi. Tisto pomlad je skozi vas korakala četica partizanov. Fantje, ožgani od sonca in vetrov, so sijali od ponosa in zmagoslavja. Dolenčeva mati jih je srečala na pragu, oprta na palico. Z roko si je zasenčila oči; mar ni med njimi tudi njen starejši, mlajši sin? »Veselite se, mati, svoboda je prišla!11 so ji klicali v pozdrav. »Le veselite se, vrli fantje, jaz se ne morem. Vi le uživajte srečo, saj ste veliko zanjo žrtvovali,“ jim je tiho odgovarjala. Za konec pa je v prvi žar svobode še posijal mračni plamen minule vojne. Ubežni ustaši so preplavili mejo. V Lipnem selu so zažgali hlev in v nekaj minutah je bila vsa vas v ognju. Vsak je hitel reševati, kar je mogel. Gorelo je tudi pri Dolenčevih. Hčere so potegnile nekaj oblek in odej iz plamenov, malo je manjkalo da ni mati ostala v goreči hiši. Vso strto sta jo odvlekli pod hruško in hiteli naprej reševati. Ko sta se vrnili k nji, je ležala z obrazom proti zemlji. Na licu ji je otrpnil poslednji, skrivnostni nasmeh. Njeno zadnjo besedo je vsrkala ljubljena zemlja. Mrtvaški oder soji napravili kar pod hruško, ker je bila vsa vas eno samo žareče pogorišče in ni bilo cele strehe. Pogreb Dolenčeve matere je bil veličasten. Množica ljudi jo je spremila na poti. Bilo je veliko joka, v joku pa spomin na vse padle, mučene, trpinčene in umorjene. Jokali so tudi od same slutnje lepših časov, ki so jih čutili prihajati v svetlobi svobode. ,,Danes, ko te pokopujemo, draga Dolenčeva mati, ti obljubljamo, da ne boš pozabljena, kot Tre bosta nikoli pozabljena tvoja sinova, ki sta dala življenje za svobodo. Vnuki in še pozni rodovi, ki bodo živeli v sreči in užili lepše življenje od našega, se bodo spominjali našega trpečega rodu. Rane bodo zacceljene, a spomin bo ostal!" Te besede nad grobom so se za večno vtisnile v srca. KMEČKA ŽENA ! 4 *4 I 4 4 \ I I 4 \ *4 \ 4 4 J 2 I 5 I minutah je bila vsa vas v ognju...“ (Foto: n ■> s i 1 1 s J od\ J* vete ta DONIT MEDVODE TOZD TESNILA TREBNJE VELIKA LOKA 1. ORODJAR-VEC DELAVCEV 2. REZKALEC 3. VZDR2EVALEC AVTOMATIKE 4 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in £ nalog: £ 4 Pogoji: pod 1: KV orodjar, 1 leto delovnih izkuSenj pri popravilu in ^ izdelavi novih orodij; £ pod 2: KV rez kal ec, 1 leto deiovnh izkušenj; 3.: elektrotehnik rfi elektrodelovodja — Šibki tok, 1 leto £ delovnih izkušenj na področju vzdrževanja avtomatike. £ Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom £ in poskusno dobo 2 mesecev. Nastop dela je možen takoj. ^ Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi J TOZD. ? Pismene prijave pošljite v roku 15 dni na naslov DONIT- 4 -TOZD Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka. SOP KRŠKO, TOZD STORITVE, KrSko, Gasilska 3 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TRAČNI BRUSILNI STROJ » izklicna cena 4.000,00 din 2. ŽELEZNA KONSTRUKCIJA ZA NADKRITJE izklicna cena 2.000,00 din Licitacija bo v petek, 17. 11. 1978, v prostorih „SOP" Krško, TOZD STORITVE, Krško, Gasilska 3, ob 7. uri za družbeni sektor ob 8. uri za zasebni sektor. vod '1 'k k »S j ni s tlet ^ SOP KRSKO Svet za delovna razmerja TOZD IKON Kostanjevica na Krki razpisuje naslednja prosta delovna opravila in naloge v INŽENIRSKEM BIROJU V Zagrebu,. Siget 18 b: 1. VODJA INŽENIRSKEGA BIROJA, 1 prosto del. mesto 2. GLAVNI PROJEKTANT, 2 prosti del. mesti 3. SAMOSTOJNI PROJEKTANT, 2 prosti del. mesti 4. TEHNIČNI RISAR, 1 prosto del. mesto Pogoji pod 1. - dipl. ing. stroj., nad 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delu, s strokovnim izpitom, pod 2. - dipl. ing. stroj., nad 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delu s strokovnim izpitom, pod 3: - stroj, tehnik, nad 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delu, zaželen strokovni izpit, pod 4. - tehnični risar, 1 leto delovnih izkušenj na ustreznem delu. Delovni program obsega pnevmatski transport s filtriranjem - filtri „SOP" - „HANDTE". Poskusna doba za vsa omenjena opravila je 3 mesece. Pismene vloge pošljite na naslov SOP Krško — TOZD IKON Kostanjevica na Krki, 68311 Kostanjevica na Krki. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. 4 4 4 4 \ .4 4 \ 4 4 4 4 *4 4 *4 *4 5 4 * 4 4 4 4 4 4 4 *4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 •#########################M0MfMMMI 'h A slj*> * -i Komisija za medsebojna razmerja pri Trebanjskem gradbenem podjetju ..TREGRAD" Trebnje objavlja prosta dela oziroma naloge ADMINISTRATORJA - strojapisna dela in fakturiranje r i I ? J 1 int al ' po lat* da »ol* hrt Komisija za delovna razmerja v TOZD PROMETNI SEKCIJI ZIDANI MOST objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. prosta dela in naloge 15 transportnih delavcev. Možnost napredovanja za deia in naloge (premi-kač, zavirač, kretnik ...); 2. prosta dela in naloge 20 prometno-transportnih delavcev; 3. prosta dela in naloge 5 čistilk. POGOJI: pod 1: zaželena končana osnovna šola, pod 2: posebna strokovna usposobljenost za PTD (premikač, zavirač, kretnik), pod 3: nedokončana ali končana osnovna šola. Za vsa navedena dela traja poskusno delo 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD Prometne sekcije Zidani most. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za navedena dela in naloge pošljite Kadrovski službi Prometne sekcije Zidani most v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objavljenega roka. DRUŠTVO UPOKOJENCEV Šentjernej sprejme v službo TOČAJKO. Samsko stanovanje zagotovljeno. Interesentke naj se javijo pri Društvu upokojencev, Šentjernej 5, kjer dobe nadaljnje informacije. V- ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA vabi k sodelovanju delavca za opravljanje delovnih opravil SNA2ILKE V ZDRAVSTVENEM DOMU SEVNICA Pogoji: — končana osemletka. — 3-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek po pravilniku o razporejanju dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Zdravstveni dom SEVNICA. Prošnje je treba vložiti v 15 dneh po dnevu razpisa za ZC CELJE - TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 10 dneh po izvršeni izbiri. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ________________________________ z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj. £ Nastop dela je mogoč takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: „TREGRAD", Trebnje, 4 Goliev trg 9. £ Rok prijave je 15 dni po razpisu. £ • '/i#######/#//###/##/#/####/###/#####«# ■ pionir J NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO - v ustanavljanju, 68270 Krško objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVALCA strojne opreme (2 vršilca) 2. VZDRŽEVALCA elektro opreme (2 vršilca) 3. INOKORESPONDENTA za določen čas - 1 leto (8 vršilcev) 4. DAKTILOGRAFA za določen čas - 1 leto (8 vršilcev) 5. ELEKTRONSKEGA TEHNIKA (5 vršilcev) 6. SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1: — en VKV strojni ključavničar in en KV strojni ključavničar z izkušnjami pri delu s pumpami in armaturo v pogonu — 4 leta delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 2: — VKV elektrikar — 4 leta delovnih izkušenj pri montaži ali vzdrževanju energetskih naprav — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 3: — dokončana filozofska fakulteta (skupina anglistike) — znanje daktilograf ije — 6 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta kot inokoresporv dent — poskusno delo 3 mesece — prevajanje in prepisovanje bo izključno iz angleškega v slovenski jezik in obratno pod 4: — dokončana srednja administrativna ali ekonomska šola — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri daktilografskih poslih — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece — prepisovanje je izključno v slovenskem in angleškem jeziku pod 5: — dokončana elektrotehnična šola — smer libki tok — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzdrževanju, montaži in projektiranju elektronske opreme — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 6: — dokončana srednja ekonomska, tehnična ali njima ustrezna šola — poznavanje energetske opreme — 3 leta delovnih izkušenj pri poslih skladiščnika v industriji — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na prijave bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. trebanjska industrija montažnih objektov trebnje trimo i na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge Na podlagi srednjeročnega programa razvoja močno povečujemo našo dejavnost na področju proizvodnje in montaže objektov, uvajamo sodobno proizvodnjo tipskih elementov in pospešujemo hitro in ekonomično gradnjo naših objektov s tipskimi elementi. Takšen pospešen razvoj nudi zanimivo in dinamično strokovno delo in tudi strokovno izpopolnjevanje. Strokovnjakom nudimo tudi stanovanjske kredite oziroma stanovanja. \ \ VABIMO K SODELOVANJU in sprejemanju v delovno razmerje za nedoločen čas strokovne sodelavce za opravljanje del V TREBNJEM: 1. referent* za delo v finančno-računskem sektorju in knjigovodje v posebni finančni službi, 2. analitike za delo v finančno-računskem in komercialnem sektorju, 3. referenta za interno zakonodajo, 4. referente v komercialnem sektorju za področje kalkulacij, planiranja, tehnologije, prodaje, kooperacije in nabave. 5. administratorje, strojepisce, daktilograf e, 6. programerje, 7. organizatorje, 8. kontrolorja vhodnih in izhodnih podatkov, 9. operaterja pri zajemanju podatkov, 10. tehnologe in analitike časov za delo v tehnološki pripravi dela, 11. dispečerje v operativni pripravi dela, 12. delavce za skladiščno službo in transport, 13. pomočnika vodje montažne operative, 14. operativnega planerja za montažo, 15. lanserje v montaži, 16. delovodje za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, proizvodnjo plošč in interni transport, 17. ključavničarje za proizvodnjo, vzdrževanje in montažo, 18. elektrikarje za vzdrževanje, 19. kurjača strojnika, 20. vodovodnega inštalaterja, 21. voznike avtodvigal za montažo in interni transport 22. traktorista, 23. kontrolorje, 24. delavce za proizvodnjo fasadnih in strešnih plošč. V LJUBLJANI: 25. projektante in konstruktorja za področje projektiranja in razveja, 26. statika armiranobetonskih in jeklenih konstrukcij, 27. kalkulanta, 28. planerja, 29. tehnične risarja, 30. administratorja, ZA OBMOČJE JUGOSLAVIJE: 31. vodje inženiringa za območja Srbije in Vojvodine ter Hrvatske in Dalmacije, 32. vodje gradbišč za ombočje Jugoslavije. POGOJI ZA SPREJEM: Pod 1: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto ustrezne delovne prakse, Pod 2: in 28. visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustrezne delovne prakse, Pod 3: diplomirani pravnik z ustrezno delovno prakso. Pod 4, 10 in 13. srednja izobrazba strojne, gradbene ali ekonomske smeri z najmanj 1 letom delovne prakse, Pod 5, 8 in 30: srednja administrativna šola ali dveletna administrativna šola z 2-letno delovno prakso. Pod 6: srednja izobrazba in test IBM (organizira delovna organiz.). Pod 7: visoka ali višja izobrazba, Pod 9: znanje strojepisja. Pod 11, 15 in 16: srednja izobrazba strojne smeri in najmanj 2 leti ustrezne delovne prakse. Pod 12: v skladiščni službi KV delavec trgovske stroke in v transportu končana osnovna šola in ustrezna delovna praksa, Pod 14 in 25: višja ali srednja izobrazba strojne ali gradbene smeri in najmanj 2 leti ustrezne delovne prakse, Pod 17, 18 in 20: ustrezna poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj, Pod 19. polkvalificiran delavec z izpitom za kurjača. Pod 22. voznik B kategorije z 2-letno delovno prakso. Pod 23. srednja strokovna izobrazba strojne ali kemijske smeri ali KV ključavničar z izpitom za kontrolorja. Pod 24. polkvalificirani delavec z 1-letno ustrezno prakso, ; Pod 25,26 in 27: diplomirani inženirji arhitekture in gradbe- • ništva, gradbeni tehniki in strojni tehniki. Obvezen strokovni ! izpit in delovna praksa; ■ Pod 21. voznik motornih vozil z izpitom za avtodvigalca in ! najmanj 1 letom ustrezne prakse, ; Pod 31 in 32: višja ali srednja izobrazba gradbene smeri in 3 > leta ustrezne delovne prakse. Obvezen strokovni izpit * Posebni pogoj: 3 mesečno poskusno delo. ► \ Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: „TRIMO' * ► trebanjska industrija montažnih objektov TREBNJE, 68210 I TREBNJE, Prijateljeva 12. ► Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi v časopisu. j < ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<*♦ OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ČESTITAMO ZA PRAZNIK vsem občanom za praznik •n 1*011 i\hi Aovo mesto ulica komandanta Staneta 38 opravile denarne posle ob delavnikih med 7°° * Ut0'* uro. ter sobotah od 7°° * H°° ure A ""□'Tl NJ J J || j| fiL 2 uLis j "ni PPi ni" frJJ [ Odbor za medsebojna razmerja pri CZP DOLENJSKI LIST Novo mesto objavlja delo in naloge VODJE SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE Poleg splošnih in moralnopolitičnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne, upravne ali kadrovske smeri, — eno leto ali 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih na področju splošno pravnih, delovno pravnih in samoupravnih opravil. Dela in naloge vodje splošno kadrovske službe so s posebnimi pooblastili, zaradi česar imenujemo delavce za ta opravila za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izobrazbi najkasneje v 15 dneh po objavi. 0 sprejemu bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Prijave pošljite na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST (odboru za medsebojna razmerja), 68001 Novo mesto, p.p. 33. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ISKRA—AVTOMATIKA, Ljubljana, n.sub.o. TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. |Wj objavlja prosta dela in delovne naloge: 1. referenta za program in investicije 2. vodja tehnološkega oddelka 3. analitika študija dela 4. normirca Pogoji: pod 1: visoka šola strojne ali ekonomsko-tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, pod 2: diplomirani strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj, pod 3: višja šola strojne ali organizacijske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, pod 4: elektro ali strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj ali KV strojne ali elektro smeri, 4 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-—AVTOMATIKA, TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Hl!!!"^ n r=3ic=3h>jm Odbor za medsebojna razmerja pri CZP DOLENJSKI LIST Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge TEHNIČNEGA OBLIKOVALCA v novinarskem servisu pri ČZP DL za nedoločen čas. POGOJI: srednja oblikovalna ali srednja grafična šola. Tri mesece poskusnega dela; lahko začetnik ali začetnica. Nastop poskusnega dela: takoj. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi naj pošljejo kandidati hkrati z opisom dosedanjega dela oz. šolanja v 15 dneh na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST (odboru za medsebojna razmerja), 68001 Novo mesto, p.p. 33. — Kandidati bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po sprejemu sklepa. ♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j SGP PIONIR NOVO MESTO DVD MESTO TOZD TOGREL Leskovec pri Krškem ^ r i ;; objavlja prosta dela in naloge 1. OBRATNI ELEKTRIČAR — vzdrževalec {l Pofloji: VK električar in dve leti delovnih izkušenj. i: 2. UPRAVLJALEC VISOKOTLAČNIH PARNIH ;; KOTLOV !I Pogoji: izpit za kurjača in dve leti delovnih izkušenj. i > o 3. OBRAČUNSKI TEHNIK < > l; Pogoji: ekonomska srednja šola in dve leti delovnih izkušenj. J ’ Poskusno delo je v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Prijave sprejema splošna služba TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem, 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo <, obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisnega roka. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas (s polnim delovnim časom) naslednja prosta dela in naloge: 1. vodjo sektorja sredstev, planiranja in poslovnega informiranja 2. strokovnega svetovalca za devizni plačilni promet s tujino — vodjo oddelka 3. višjega referenta za analizo finančnega poslovanja 4. višjega referenta za akreditivno poslovanje 5. dva kreditna referenta za kratkoročno in dolgoročno kreditiranje 6. dva referenta za akreditivno poslovar ;e 7. referenta za devizno-režimske posle 8. referenta—usklajevalca 9. referenta za poslovna sredstva in stroške 10. referenta za vrednostne papirje 11. strojepisko I a 12. referenta za tehnična opravila — vzdrževanje električnih inštalacij, klimatskih naprav in centralnega ogrevanja Za Poslovno enoto za stanovanjsko in komunalno kreditiranje: 13. analitika sredstev in naložb stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Za Poslovno enoto Črnomelj: 14. dva referenta—usklajevalca 15. referenta—urejevalca 16. referenta za odplačevanje kreditov Ftogoji za sprejem: pod 1: znanje, ki ga daje ustrezna visoka šola, nad 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika pod 2: znanje, ki ga daje visoka šola ekonomske ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj ter aktivno znanje najmanj enega tujega jezika in izpit zunanjetrgovinske registracije pod 3: znanje, ki ga daje višja šola ekonomske ali pravne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 4: enaki pogoji kot pod zap. št. 3, pasivno znanje najmanj enega tujega jezika in izpit zunanjetrgovinske registracije pod 5: znanje, ki ga daje višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 6: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika; prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen izpit zunanjetrgovinske registracije pod 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 2 oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 11: znanje, ki ga daje dveletna administrativna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Pod 12: znanje, ki ga daje ustrezna poklicna šola — elektro smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 13: znanje, ki ga daje visoka šola ekonomske ali pravne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 40 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto. Komisija za delovna razmerja. 68001 Novo mesto, Kettejev drevored 1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ samske sobe „NOVOLES", lesni kombinat Nov6 mesto—Straža, n. sol. o. Kadrovsko socialna služba Podjetje „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto—Straža išče v Novem mestu ali bližnji okolici več opremljenih samskih sob za strokovni kader. Vse druge informacije se dobijo v kadrovskem oddelku podjetja NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARA2NA VRATA - SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO - SPAN - OPAŽNE PLOSCE - POHIŠTVO s lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 telefon:064-77384, telegram:lip bled telex:34525 yu lipex iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiNitiiiiimiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii iruiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiii OBIŠČITE POSLOVALNICE: — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon: (041) 523-066 -LIP Bled na Rečici - Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiimtiimimiiiimuiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiii TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD ENERGIJA - objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: 1 ADMINISTRATOR Pogoji: — končana administrativna šola; — zaželene vsaj 1-letne ustrezne delovne izkušnje 2 K KLJUČAVNIČARJA Pogoj: — končana poklicna šola; — lahko tudi začetnik 2 PK POMOČNIKA STROJNIKA PARNEGA KOTLA Pogoji: — nekvalificiran delavec; — zaželen odslužen vojaški rok — zaželjen odslužen vojaški rok Stanovanja ni. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ZDRAVSTVENA ŠOLA Ul. talcev 3/a 68000 NOVO MESTO objavlja dela in naloge SNAŽILKE Pogoji: poskusno delo 1 mesec Delo se združuje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Izdeluje CIMOS DOLENJSKI LIST > . / s/ ,o F /S Jjp ^ č A 0" cr <<>' A jf' o9 O C* 4? A -P A v O* r\v cPN V AN o X? J? &x -■? ** v/ <* & ,cT J. £ EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST DELOVNA SKUPNOST VETERINARSKE POSTAJE TREBNJE objavlja prosta dela in naloge OSEMENJEVALCA v Mokronogu Pogoji: dipl. veterinar ali vet tehnik s prakso, odsluženim vojaškim rokom ter z lastnim prevoznim sredstvom. Prijave sprejema veterinarska postaja 15 dni po objavi. ©«r^8h^ OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI ČRNOMELJ Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 2/71) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij ČRNOMELJ, VINICA in SEMIČ v dneh od 13.11. do 20.11.1978. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto. Mej vrti \ 5-tel. 21-253 ZAHVALA Po dolgoletnem trpljenju nas je v 88. letu starosti za vedno zapustila draga tašča, stara mama in teta ANA ŠOSTER z Muhabeija 7 Lepo se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala župniku za spremstvo in lepo opravljeni obred. Hvala ZB Bučna vas za podaijeni venec. Žalujoči: snaha, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama MARIJA SAŠEK iz Pangerč grma Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivu IMV za podaijeno cvetje, pomoč in izraženo sožalje. Posebna hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Janez z družino, hčerki Micka in Ančka z družinama in hčerka Francka z možem. V SPOMIN Danes, 9. novembra, minevata dve žalostni leti, odkar te ni več med nami, draga mama ALOJZIJA GRUBAR Tvoj dom je zdaj pust, tvoj dom je zaprt, odkar je ugasnilo Tvoje dobro srce. Vsi Tvoji V SPOMIN JOŽETU ŠETINI iz Vel. Bučne vasi Dragi Jože, pretekli sta že leti dve, odkar Ti srce ugasnilo je. Kako bi te poklicali, da skupaj bi martinovali. Vsi tvoji ČETRTKOV INTERVJU PRVIČ SKUPNA SEJA O STANOVANJIH Za danes, 9. novembra, je v Novem mestu sklicano skupno zasedanje zbora združenega dela občinske skupščine in delegatov samoupravne stanovanjske skupnosti. Skupaj bodo obravnavali poročilo stanovanjske skupnosti in uresničitev programov do konca avgusta letos ter uresničevanje srednjeročnega načrta stanovanjske izgradnje. Prav tako bostai skupaj obravnavala aneks k samoupravnemu sporazumu glede sredstev za skupno porabo in namenskemu združevanju za obdobje do 1980 ter kot povsem novo stvar samoupravno sporazumevanje o družbeno usmerjeni gradnji, ki se začenja na Cesti herojev. Stanovanjska skupnost bo potem nadaljevala sejo in obravnavala še več zanimivih točk, med katerimi je vsekakor najbolj zanimivo: kaj je z neoddanimi stanovanji v novomeški občini? KADROVSKI NOVICI 1. oktobra je postala vršilka dolžnosti ravnatelja Zdravstvene šole v Novem mestu višja medicinska sestra Ljubica Gluecks. Predemtni učitelj Pavle Kastelic pa je istega dne prevzel enako funkcijo na osnovni šoli Baza 20 v DoL Toplicah. Posojila za nakup družbenih stanovanj čakajo, zasebnikom pa sta bili iz združenih sredstev do konca avgusta odobreni 102 posojili za gradnjo hiš Samoupravna stanovanjska skupnost ugotavlja, da se število stanovanj v občini sicer povečuje v skladu s srednjeročnim razvojnim programom, toda na polovici tega obdobja že lahko trdimo, da bo do leta 1980 veliko več zasebnih, manj pa družbenih stanovanj, kot smo planirali. UD 14KUIU VI rmzjNAiNJ - UD nedavnem občinskem prazniku Novega mesta so bila podeljena tradicionalna priznanja in nagrade, plaketo Novega mesta pa je letos kot edina posameznica dobila Mara Rupena—Osolnikova. Na fotografiji ji visoko priznanje izroča Marijan Simič, predsednik občinske skupščine. (Foto: R. Bačer) Medtem ko smo načrtovali 1325 blokovskih stanovanj in 760 zasebnih hiš, bo razmeije skoraj obratno. V prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega načrta smo zgradili 483 družbenih stanovanj in 710 privatnih hiš, do konca obdobja pa bo število zasebnih hiš naraslo na 1.180, družbenih stanovanj pa ne bo več kot 887. Razveseljiv napredek se v srednjeročnem programu kaže pri reševanju borčevske stanovanjske problematike, kjer je uspeh celo večji, kot smo planirali. Predvidevajo, da bodo v letu 1979 rešeni že vsi primeri neustreznih borčevskih stanovanj s prednostne liste. Prav tako je kot dobra poteza ocenjeno dejstvo, da bomo v tej petletki zgradili na podeželju 146 družbenih stanovanj, medtem ko smo jih v prejšnji samo 33. Sklad združenih sredstev za gradnjo stanovanj v občini je Oboje, ne pa eno ali drugo Združeno delo bo pretresalo, ali gre zdravstvu 8,16-odstotna stopnja iz osebnega dohodka, kolikor je sklenila zdravstvena skupščina — Investicijski program se širi 27. oktobra je zasedala občinska zdravstvena skupščina in obravnavala način združevanja solidarnostnih sredstev za uresničevanje dodatnega regijskega programa in letošnjega dodatka (aneksa) k srednjeročnemu sporazumu, ki bo šel v kratkem v javno razpravo združenemu delu. niški center, vendar ne samo pri Novomeščanih, ker so za taki obširni investiciji prešibki. imel ob koncu avgusta letos za dobrih 26 odst. več sredstev kot v tem času lani, po oceni pa bo do konca leta celo 4 milijone več sredstev, kot je bilo predvidenih po samoupravnnem sporazumu. Posledica pomanjkanja lokacij in neurejenih kompleksov za večjo družbeno usmerjeno gradnjo se kaže tudi pri dodeljevanju posojil. Medtem ko je bilo letos odobrenih le za dobrih 27 odstotkov posojil delovnim organizacijam za nakup stanovanj, so bila skoro v celoti razdeljena posojila zasebnim graditeljem hiš. Z odobrenimi posojili so delovne organizacije kupile samo 3 blokovska stanovanja v Novem mestu in 6 v Šentjerneju, od 145 prosilcev kreditov pri zasebni gradnji pa je bilo 102 prosilcem ugodeno. Ostale prošnje so bile zavrnjene zato, ker prosilci ne gradijo po načrtu ali ker že prebivajo v novi hiši. ŠE NI VSEH HIŠNIH SVETOV Čeprav si novomeška stanovanjska skupnost več let prizadeva vzpostaviti hišno samoupravo, ji to še ni povsem uspelo, dasiravno so doslej posegli tudi po sankcijah. Kjer ni samouprave, tam tudi ni sredstev za vzdrževanje hiš in popravila. Od skupno 232 stanovanjskih hiš (predvsem blokov) so organi hišne samou-trave oblikovani v 161 stavbah. Na tem zasedanju je šlo v glavnem za planiranje sredstev, namenjenih zdravstvu letos in v prihodnjih dveh letih do izteka srednjeročnega razvojnega programa. Nekoliko več (0,12 poenov) naj bi letos zdravstvo dobilo predvsem zaradi izplačila nadomestil osebnega dohodka v primeru bolezni, kar znaša po novem 90, in ne 80 odstotkov, razen tega pa za razširitev investicijskega programa pri gradnji zdravstvenih postaj Dol. Toplice in Straža. Sprva je bilo predvideno, da bo šlo v dveh primerih za adaptacije, zdaj pa so v planu novogradnje, sredstev pa je potrebnih štirikrat več. Ra- Le pet črk več Bo danes glede vode doseženo soglasje v obeh zbo-_____________rih?_______________ Redko se zgodi, da bi po zakonskih določilih moralo priti do usklajevalnega postopka glede različnih odločitev posameznih zborov novomeške občinske skupščine. Pred kratkim je bil tak primer, in sicer pri sprejemanju odloka o javnem vodovodu in o oskrbi naselij z vodo. Odlok, ki je že prešel vse faze javne razprave, je bil predložen v potrditev še obema ustreznima skupščinskima zboroma na ločenih sejah, kjer pa je prišlo do malenkostno različnih mnenj. Medtem ko so v zboru krajevnih skupnosti odlok sprejeli v predlaganem besedilu, so v zboru združenega dela predlagali, naj se v 7. členu beseda „stanje“ nadomesti z besedo „vzdrževanje“. Gre sicer samo za pet črk več, pomen pa je povsem drugačen, in če je spremenjen pomen, so na tako odločitev vezana tudi finančna sredstva. Ker odlok ni bil v obeh zborih sprejet v enakem besedilu, morata zbora izvoliti 3-članski komisiji, ki bosta na zasedanju 9. novembra skušali uskladiti mišljenja. Če se bodo sporazumeli, bo odlok danes potijen, sicer pa bo po poslovniku potrebno nadaljnje usklajevanje. zen tega so se načelno že v okviru regije dogovorili za osnovanje računalniškega centra v zdravstvu. Ob tem je bilo v skupščinski dvorani kar precej razprave, ker so delegati bolnišnice hoteli vedeti, zakaj pralnica ni bila zgrajena, ko so bila sredstva zanjo zagotovljena, in zakaj gremo zdaj v računalništvo, ko še obveznosti iz prejšnjih let niso krite. V razpravi je obveljalo stališče, da je sodobna pralnica bolnišnici res potrebna, vendar to ni samo stvar novomeške občine, marveč celotne regije, ki pošilja bolnike v bolnišnico. Namenska sredstva za pralnico so bila porabljena za podražitve pri gradnji nove kuhinje, ki bo te dni odprta. Menili so, da je potrebno začeti akcijo tako za novo pralnico, kot za računal- MAMICAM V VESELJE, TOVARIŠICAM V PONOS - Ob nedavni otvoritvi drugega vrtca na Drski v Novem mestu je skupina malčkov (na sliki) pipravila staršem in gostom prisrčen program. (Foto: R. Bačer) KRESALO SE JE ... Ko so za občinski praznik odprli nove objekte in ko so se gostje srečavali ob zakuskah, so letele domislice na vse strani. Kot po navadi sta se glede tega najbolj odrezala Luka Dolenc, direktor Novoteksa, in Jurij Levič-nik, direktor IMV. Ta dan nihče nikomur ni nič zameril, ampak je skušal vrniti milo za drago. Tako je „nastradal” tudi Albin Rajer, načelnik oddelka za gospodarstvo pri novomeški občinski skupščini. Ustrežljivo je kot gostitelj točil turško kavo ob odprtju novega internata, ko si ga je izposodil Jurij Levičnik: „To je pa res prva gospodarska korist, ki jo imam od tebe..,. ” Novomeška kronika KDO JIH BO OBRAVNAVAL? Komisija za prošnje in pritožbe p ti občinski skupščini Novo mesto je bila pred kratkim na novo izvoljena. Predsednik je postal Franc Kotnik (bivši dolgoletni načelnik medobčinske inšpekcije), člani pa so: Anton Šporar, Tanja Lavrič, Milan Blatnik, Marija Suhy, Ludvik Simonič in Jože Cvelbar. BODO ZDAJ VERJELI? - Ne-jevreni Tomaži so trdili, da po zasedanju stalne konference mest ne bo nihče več s prstom mignil, da bi končali prenavljanje fasad v mestu. Da ni tako, se lahko prepričajo na več koncih: trenutno pleskajo „Koš-tialovo” hišo na Cesti herojev in nadaljujejo z obnovo fasad na Partizanski cesti. Res pa ie, da delovni polet še daleč ni tak, kot je bil zadnje dni pred konferenco . .. KOLIKO JE EN KOSTANJ? -Na avtobusni postaji je tik kioska odprl stojnico kostanjar, ki nudi veliko in malo merico kostanja po 10 oziroma S dinarjev. Ima kar precej kupcev, glede na velikost meric pa oi bilo zanimivo izračunati, po čem je prav za prav en sam pečeni kostanj.. . BLAGAJNE ZARADI LEPŠEGA - V nekaterih samopostrežnih trgovinah imajo več registrskih blagajn, blagajničarka pa navadno dela samo pri eni! Sele ko je vrsta čakajočih dolga in stranke že godrnjajo, se odpre tudi druga blagajna. Ce pa godrnjanja ni, pustijo vrsto mirno čakati, ne da bi komu prišlo na misel, koliko časa gre v izgubo .. . včeve 20 - Natašo in Vlasta Macele z Mestnih njiv 1 - Miha. KJE SO BILE DOMAČINKE? -Ponedeljkova tržnica je bila tako slabo založena in obiskana, da sploh ni dajala vtisa tržnega dneva. Bilo je mrzleje kot navadno, razen tega je vrvelo kupcev in prodajalcev prejšnji teden, tako da so si tokrat eni in drugi najbrž malo oddahnili. Na stalnih stojnicah so veljale hruške 20 do 25 din, čebula 7,40 din, česen 44 din, kostanj 14,60 din, radič in solata 14,60 din, limone 21,45 din, grozdje 16 do 20 din, paradižnik 16 din in banane L2,50 din kilogram. SAMO TRIJE NOVI - Minuli tpden so v novomeški porodnišnici rodile le tri Novomeščanke: Zlatica Šarman iz Ulice Majde Šilc 19 - je rodila Luko; Nada KruljaC iz Vrho- Ena gospa je rekla, da je ob nedavni otvoritvi novega dijaškega doma pogrešala mladino. Bilo je vse polno gostov, mladih pa le za vzorec ... Po ovinku do štipendije Podatki kažejo, da se je število kadrovskih štipendij v zadnjih desetih letih potrojilo in da so v združenem delu bistveno'' spremenili odnos do kadrov in štipendistov. Vseeno pa še vedno po eni strani slišimo, da je v novomeški občini uspešnost velikega gospodarskega razmaha v bodočnosti vprašljiva, ker ni kadrov, po drugi strani pa, da je do štipendije težko priti. O tovrstni problematiki je tekla beseda z Viko Avsec, psihologinjo in vodjo službe za poklicno usmerjanje pri Skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu. - Kakšno je trenutno številčno stanje štipendistov in zakaj so bile nekaterim prosilcem prošnje zavrnjene, če je potreba po strokovnih kadrih res tako velika? Vika Avsec: „Na višjih in visokih šolah imamo vsega 157 štipendistov, od teh jih je kadrovsko nevezanih samo 19.“ „V letošnjem letu je bilo iz združenih sredstev za štipendije 529 prosilcev. Od tega je bilo odobrenih 112 celih štipendij in 296 delnih, medtem ko je bilo 121 prošenj zavrnjenih. Zakaj? Zaradi previsokih osebnih dohodkov staršev ah zato, ker prosilec ni poprej prosil za razpisano kadrovsko štipendijo, kar je tudi pogoj. Pri skladu združenih sredstev dobi štipendijo le tisti, ki je sicer prosil za razpisano kadrovsko štipendijo, a je ni dobil. Prav tako je bilo nekaj prošenj zavrnjenih, ker bi morali prosilci dobivati manj kot 200 din na mesec (po sprejetih merilih), to pa ni nikakršna štipendija ne pomoč. Z nakazovanjem tako nizkih zneskov je namreč več stroškov z administracijo, kot je vse skupaj vredno. Razen teh 529 novih prosilcev imamo še 641 starih štipendistov, od katerih pa jih le 128 prejema polne štipendije.” Je res, da lahko direktorjev edinček dobiva polno kadrovsko štipendijo, da pa otrok veliko slabše situiranih staršev s težavo dobi tudi dopolnilno štipendijo nekaj stotakov iz združenih sredstev? „Se zgodi. Na take primere nas stranke dan za dnem opozarjajo, ker se pri nas razburjajo. Upamo, da bo teh razlik manj, ko bo sprejet novi republiški sporazum, ki ga pripravljajo. Vedeti moramo, da so po zdajšnjih predpisih štipendije iz združenih sredstev name-njerie predvsem socialno šibkim dijakom in študentom, da pa pri podeljevanju kadrovskih štipendij v kolektivih dajejo prednost kadrovanju in učnemu uspehu, meatem ko je socialni vidik le eno od stranskih meril. Res pa je, da se ob prebiranju spiska kadrovskih štipendistov človek lahko vpra-ša:le kako morejo nekateri ob takih dohodkih in takem gmotnem stanju zahtevati od družbe še vzdrževanje otroka pri šolanju! Še več-takih stvari se je dogajalo prejšnja leta.” — V čem je glavna problematika štipendiranja v novomeški občini? „Vzemimo za primer štipendiranje v zdravstvu. Znano je, da na Dolenjskem, prav tako v Novem mestu, zelo manjka zdravnikov, medicinskih sester itd, ob nedavnih razpisih za štipendije pa je bilo v občini na voljo samo 10 štipendij za srednje šole, 2 za medicinski sestri in 1 za študij medicine. Ob tem bi se morali spet vprašati: zakaj tak odnos do štipendiranja ali pa kadrovska problematika v zdravstvu ni tako pereča, kot jo prikazujejo? V Novem mestu je bil odprt oddelek za zobne asistente, pa ni niti ene štipendije za ta poklic. Problematično je štipendiranje v kmetijstvu. Večino dijakov na srednji kmetijski šoli štipendiramo iz združenih sredstev, ker se smatra to kot prednostni poldic, češ da bomo dobili šolane gospodarje na kmetijah. Dogaja pa se, da po maturi kmetijski tehniki takoj iščejo službo in jim niti na misel ne pride ostati doma in kmetovati. Posebno pri srednješolcih pa je očitno, da se usmerjajo v poklice, za katere se lahko šolajo v domačem kraju, in da pri tem nagnjenja posameznika igrajo povsem drugotno vlogo.” R. BAČER ENA PRODANA DRUGA PODARJENA Stavba poleg novomeškega Rotovža, kjer je zdaj gostilna z enakim imenom, bo po najkrajšem postopku v kratkem postala last tovarne „Krka“, kjer namerava njen gostinski tozd temeljito preurediti gostišče. Občinska skupščina se je razen te lastnine odpovedala še lastništvu kulturnega doma v Šentjerneju. Dom je bil brezplačno podarjen krajevni skupnosti, ta pa ga bo prodala Kmetijski zadrugi. Vse to je dogovorjeno in zmenjeno tudi, da zadruga poskrbi za vzdrževanje in da ne sme spremeniti namembnosti stavbe, dokler se za kulturo v kraju ne najdejo drugi ustrezni prostori. Več zasebnih hiš Nikoli prav! Kdo je kdo v trgovini? O potrebi dogovarjanja med trgovino trebanjske občine je bilo že nemalo govora na raznih forumih v občini. Med drugim je bilo izrečenih nekaj očitkov tudi na nedavni občinski konferenci ZK. Kaže, da je bilo spet govora le v veter, zakaj niti tam ni bil nihče zagrabil te teme. Tačas se spet „dajejo“ za lokacije. Kmetijska zadruga in Mercator - tozd Gradišče. V Kmetijski zadrugi ne skrivajo, da imajo na občini tudi povsem administrativne težave pri lokacijah. Ob vsem tem imajo pri roki občinski srednjeročni načrt, kjer je jasno povedano, da je treba do leta 1980 zgraditi nadomestno trgovino na Mirni, pri Mercatorju pa „blesti“ v taistem programu „širitev za kilavih 75 tisočakov!! .fljihove mirenske trgovine (v Cekinčku, op. ured.) ni v tem srednjeročnem programu, razen če so jo sposobni urediti za ta denar," prizadeto pravijo v zadrugi. V zadrugi odločno zavračajo trditve, da širijo trgovino nenačrtno. ,JVaši programi so bili verificirani ob sprejemanju občinskega razvojnega načrta, ravno tako tudi v vseh organih zadruge!" pravi direktor Nemanič. Najnovejše v tem trgovskem maratonu je, da se je Kmetijska zadruga umaknila iz Mokronoga, dala pa je vlogo za lokacijo v Veliki Loki; tu gre tudi za nadomestno trgovino. V • njej naj bi se dobil, ko bo seveda zgrajena, reprodukcijski material, krajanom se obeta samopostrežna trgovina in tudi bife. Krajevna skupnost se je že ugodno izrekla o namenih zadruge. V zadrugi upajo, da bodo lokacijsko dovoljenje dobili v najkrajšem času, da bi lahko nemudoma prešli na izdelavo načrtov. Zanimivo je, zakaj Mercator ne „parira“ v Velikem Gabru, kjer so ljudje že ogorčeni nanj. Bi se morda zganil, če bi, denimo, sprožila lokacijski postopek zadru- A. ŽELEZNIK | Premalo potrpežljivosti? Veterinarji in osemenjevalci ustrežejo, kot morejo ----------opravil. 15. novembra naj bi končo odprli podobno gradbišče v Šentrupertu. Minuli petek so bili na gradbišču le Tregradovi delavci pri ureianiu okolice. (Foto: Železnik) Veliki Gaber: zagreti v delu Krajevna skupnost gradi velik dom s prostovoljnim delom — Drugi kasnijo Ljudje v Velikem Gabru so polni delovnega poleta in običajne Dlenjske dolenjske dobrodušnosti. Odkrito govorijo o svojih težavah prepričani, da jih bodo podobno kot že pcenekaterikrat uspešno rešili. Nova Šolska telovadnica je sredi minulega tedna nudila klavrno podobo. Okrog nje so se z okolico nekaj trudili Tregradovi delavci, samih marlesovcev pa ni bilo. Prizadevni ravnatelj osnovne šole Peter Podobnik je dejal, da jih, če odšteje praznik, do petka ni bilo že štiri dni. Kot bi se v zemljo vdrli. „Morda so v Trebnjem pri občinski izobraževalni skupnosti povedali, kaj nameravajo," je dodal tovariš Podobnik. Vseeno bi, če bi zagrabili, telovadnico TREBANJSKI VRH: USPELA MOKRA VAJA Za konec požarnovarnostnega tedna so pionirji gasilskih društev iz Trebnjega, Velike Loke in Trebanjskega vrha 29. oktobra prikazali mokro veržino vajo. Po končanem prikazu je poveljnik OGZ Trebnje tov. Repovž pohvalil obetavne mlade gasilce. Sledila je še mokra vaja na Rojah. Izvedli so jo pionirji m člani GD Trebanjski vrh. JANEZ KOTAR Trebanjski vrh lahko mimogrede postavili, saj so imeli na gradbišču vse, kar potrebujejo. Kot v posmeh domnevni „hitri“ montažni gradnji je tik šole klasično gradbišče doma krajevne skupnosti. Nekaj malenksoti jim je sicer še manjkalo za gradbeno dovoljenje, vendar pravi predsednik sveta KS Tone Praznik: „Kdo bi le čakal tiste papirje! Naši ljudje imajo čas samo ob koncu tedna. To, kar vidite, so udarniško pozidali minulo soboto. To soboto bodo ravno tako udarniško vlili že drugo ploščo. Zbere se jih tudi po 34!“ Veliki obod te stavbe vzbuja resnično spoštovanje. Predračun znaša dobra dva milijona. Novomeški poštarji so jim rekli, da ob letu lahko pripeljejo telefonsko centralo. Telefon je za tako odročni kraj življenjskega pomena. Kaj so hoteli? Zavihali so rokave in pošta bo pri njih podnajemnik. Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost bodo imele lepe prostore. Svoje čase so se Gabrčani nemalo prizadevali, da bi h gradnji pritegnili še Mercatorja. Zasebnik je baje odpovedal gostoljubje trgovskemu lokalu v svoji hiši (če lokal sploh zasluži to ime). Trenutno je v Ameriki. Tudi če se z Mercatorjem ni pogodil, domačini skoraj še raje vidijo, češ jim vsaj nihče ne bo mogel očitati, da imajo trgovino, pa morajo kupovati drugje. Naprodaj pa je Jerlahova gostilna, dajo jo tudi v najem. A. ŽELEZNIK VEČ PROSTORA ZA KNJIŽNICO Trebanjska občinska knjižnica se nenehno srečuje s pomanjkanjem prostora. Navkljub prostorski stiski pa je v preteklosti z razumevanjem omogočala celo postavitve manjših razstav. Trenutno v starem trebanjskem domu kulture spet poje kladivo in ostalo zidarsko orodje. Iz stavbe so že zmetali vrsto oken, že sam vhod kaže delovno vzdušje. Po sedanjih preurejevalnih delih starega doma bo knjižnica pridobila prepotrebno posebno čitalnico. »Dolenjski list« v vsako družino Zadruga - najštevilnejša tovarna V nedeljo na referendum o novi organiziranosti trebanjske Kmetijske zadruge 1.550 članov—kmetov kooperantov Jutri se odločajo delavci Vso jesen potekajo v trebanjski Kmetijski zadrugi resne pripra- e na sprejem osmih aktov, ki naj bi trdno zasidrali novo organiziranost zadruge. S temi vprašanji se ukvatjajo v resnici že dosti dlje, pravzaprav že nekaj let. Svojo voljo bodo, kot rečeno, na referendumu v nedeljo. Odprti}, kmetje kooperanti lahko povedali bo kar 22 volišč. Direktdr zadruge Za dobro organiziranost Na dlani je, da bo terjala nova organiziranost trebanjske Kmetijske zadruge marsikaj, o čemer se dandanes komu še sanja ne. V zadrugi se zavedajo pomena razvejenosti predvidene nove samoupravne organiziranosti, zato so vse naravnali tako, da uspeh ne bi smel izostati. u. Dipl. inž. Slavko Nemanič: ..Odgovorni v zadrugi z optimizmom pričakujemo ugoden izid referendumov!" V skladu z novo organiziranostjo se morajo v zadrugi preoblikovati tudi družbeno- politične organizacije. Te naj bi se oblikovale po novem najkasneje v decembru, da bodo v januarju že lahko v oporo delavcem, kmetom in organom zadruge. Izvesti je treba imenovanje vseh vodilnih delavcev. Zavedajo se pomena obveščanja. Zadružno glasilo bo tokrat še posebno zajetno. Ze pred časom so razpisali opravila in naloge tajnika samoupravnih organov.. Dosedanje razprave v devetih zadružnih enotah so izzvenele v podporo novi organiziranosti, podobno tudi zbor delavcev zadruge minuli petek. Vsi zbori so bili izredno dobro obiskani, čeprav so potekali na terenu ob lepem vremenu in obilici kmečkih opravil. Ravno zato v zadrugi z zaupanjem gledajo na izid jutrišnjega glasovanja delavcev in glasove kmetov — v nedeljo! dipl. inž. Slavko Nemanič je s sodelavci vložil v priprave nemalo napora. Dobrih 14 dni pred odločilnim glasovanjem ni skrival optimizma glede izida referenduma tako med delavci zadruge (teh je samo 95), kot med 2500 kooperanti. Kot določa zakonski rok, so vsi zbori delovnih ljudi in zbori kooperantov obravnavali vseh osem predloženih samoupravnih aktov. Bistvenih pripomb do sredine minulega tedna, ko so se lotili tipkanja čistopisov, ni bilo niti od strani odgovornih organov v občini. Po novem bo imela trebanjska zadruga temeljni zadružni obrat (TZO), ki bo vključeval vse kmete, podpisnike samoupravnega sporazuma o združevanju. Nadvse hvalevredna posebnost je še ta, da ga po novem ne bodo podpisali le gospodarji, temveč tudi žene, ki se na kmetiji enakopravno borijo za dohodek. V teh aktih se po desetih letih ponovno govori o jamstvu. Predvidevajo, da bo znašalo tisočak. Znesek se ne obrestuje, poudariti pa velja, da kmet jamči le s tem tisočakom in nikakor ne z vsem gruntom, kot mislijo nekateri! V primeru, da TZO, ki je neomejeno solidarnostno odgovoren, ne bi mogel kriti vseh obveznosti, bi segli po tem tisočaku. Če bi se član zadruge nekega dne na vsem lepem odločil izstopiti iz zadruge, bi seveda znesek lahko brez težav dvignil. Razen omenjenega podpisovanja članstva tudi za ženske - doslej so bile glede tega le nekatere častne izjeme, po novem mora biti to pravilo — bodo ženske enakopravno delegirane tudi v organe TZO in zadruge kot celote. Omenjeni tisočak jamstva se plačuje, razumljivo, samo enkrat, na posestvo, ne na oba zakonca. Razen TZO, le-ta bo imel v svojem sestavu devet zadružnih enot in delovodstvo - posestvo Mokronog, bo v zadrugi po novem tozd Trgovine in delovna skupnost skupnih služb. Tozd Trgovina bo združeval vse trgovske poslovalnice in prodajalne mesa. Hkrati z izrekanjem o osmih samoupravnih aktih bodo na referendumu izvedli volitve v vse samoupravne organe, občni zbor, kot najvišji organ v TZO, delavsko kontrolo in zbor delegatov, kot najvišji organ v zadrugi. Na obeh referendumih se bodo izrekli tudi o samoupravnem sporazumu vključevanja trebanjske Kmetijske zadruge v republiške poslovne skupnosti. (Se za živinorejsko, razvojno živil-, sko, skupnost za vinogradništvo, sadjarstvo, povrtnine in krompir. Vsi organi zadruge se morajo oblikovati do konca meseca'. Do konca decembra mora biti vse nared za registracijo na sodišču. Takrat bodo poslovali tudi po novih žiro računih, povsem po novem pa bodo zagospodarili s 1. januarjem. ALFRED ŽELEZNIK HUJSKE NOVICE Veterinarski poklic je nedvomno eden tistih, ki najredneje seže tudi v naj-bolj zakotno vas. V tem je z prav gotovo mogoče iskati tudi vzrok, da so bolj izpostavljeni pripombam občanov, predvsem kmetov. Kar na dveh zasedanjih občinske skupščine je namreč kar deževalo delegatskih vprašanj na račun službe V umetnega osemenjevanja. Na zadnjem zasedanju je predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert celo dejal, da so v predsedstvu zadržali pismeni odgovor trebanjskih veterinarjev na zastavljena delegatska vprašanja s predhodnega zasedanja, ker to pravzaprav ni noben odgovor. Predsednik je še pribil, da mora vsaka služba, ta pa še prav posebno, ustreči željam ljudi. Vodja trebanjske veterinarske postaje dipl. veterinar Ivan Vraničar nam je ob obisku razgrnil dolge sezna-J me osemenjevalnih postaj. „Na Trebeljanskem smo od-^ prli novo progo 21. avgusta letos. Na njej je začel delati nov delavec. Mokronoška osemenjevalna proga ima 18 postaj, trebanjska pa npr. kar 27. Za število godnih plemenic na tem območju bi moralo to zadoščati. Vedno pide mo, kakor hitro je mogoče, tudi na poziv. Razpisali smo dela in naloge še za enega osemenjevalca, poudariti pa moram, da je takšne delavce zelo težko dobiti," pravi tovariš Vraničar. Seveda ni mogel kaj, da ne bi dodal, kako ljudje bežijo iz tega poklica. V Ljubljani bi jih, denimo, našli lepo vrsto med uslužbenci ljubljanske banke! „Velika škoda za našo službo in tudi družbo je, da takole mimogrede izgubi strokovnjaka za delo na terenu. Odkar službujem v Trebnjem, je odšlo z naše postaje šest veterinarjev. Bližina Ljubljane, kaj-pak!“ Čeprav je, na primer, vprašljiva osemenjevalna postaja na Roženplju, na veterinarski postaji v Trebnjem resno pomišljamo, ali res kaže ukiniti postajo na hribu. „Naš tamkajšnji osemenjevalec namreč meni, da kaže postajo obdržati, dokler ne zgradijo nove ceste. Kolikor vem, gre ravno ta delavec ljudem izredno na roke, kar 50 odst. osemenitev opravi po hle-vih!“ pravi vodja veterinarske postaje. Ivan Vraničar je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj ne morejo v večjem številu umetno osemenjevati svinj (delegatsko vprašanje je bilo s trebeljanskega konca). „Znano je, da je mogoče tudi po leto dni zamrzniti seme bikov, ni pa mogoče delj kot en dan hraniti seme merjasca ali žrebca. Imeti je treba pri roki tako rekoč vedno sveže. V našem primeru bi se moral torej naš delavec voziti vsak dan ponj v Novo mesto, kjer imajo merjasce, se z njim zapeljati na Trebelno ipd. Tega zaenkrat ne zmoremo, ni pa tudi toliko svinj, da bi se to vsaj približno izplačalo redno delati. V posameznih primerih pa smo na poziv to že delali, kot pomagajo tudi naši kolegi iz Novega mesta. Prav nič drugače ne delajo v Novem mestu. Pravkar se dogovarjamo za združitev v dolenjski veterinarski zavod. Potrebno je samo še eno soglasje za to, da se bomo lahko na novo konstituirali. Novi zakon o naši službi nam nalaga obilo nalog. Menim, da bomo tako povezani laže kos vsem nalogam. Če drugega ne, bodo naši delavci na mejnih območjih lahko priskočili na pomoč svojim vrstnikom, kar navsezadnje že tudi delamo. Bolje organizirani bomo po vsej verjetnosti lažje kos tudi pomanjkanju delavcev.41 ALFRED ŽELEZNIK SRAMOTEN LOKAL - Krajani Velikega Gabra in okolice se že vrsto let brez uspeha pritožujejo nad neustrezno Mercatorjevo trgovinico v kraju. V prvi vrsti želijo večji in seveda tudi bolje založen lokal. Že zunanjost ni v čast velikemu „M”. DVAKRAT VEČ ŠTIPENDISTOV Z novim študijskim letom se v trebanjski občini srečujejo z velikanskim pritiskom prošenj za štipendije. Prosilcev je kar dvakrat več, na novo je prispelo red in piši 178 prošenj! Pri prejemanju denarja za štipendije v občini velik del prihaja iz republiške solidarnosti - seveda ne morejo računati na ustrezen porast, da bi lahko krili te želje. Pri neljubem prebiranju se bodo morali zato ozirati zgolj po kadrovsko res potrebnih profilih bodočih strokovnjakov. Programiranje po delovnih organizacijah je žal še vedno neustrezno. Po izjavi načelnice oddelka za družbene službe pri občinski noruvi Milene Zalarjeve prejemajo študentje redno štipendije, ki so jim bile odobrene. Spet so pokazali človekoljobnost Presegli načrt predvidenih odvzemov krvi Konec oktobra je bila v trebanjski občini letošnja jesenska akcija darovanja krvi. Ekipa našega osrednjega zavoda iz Ljubljane je tudi tokrat delala v treh večjih krajih občine: Mokronogu, na Mimi in v Trebnjem. Dokončnega podatka o preseganju načrta pri občinskem odboru Rdečega križa v Trebnjem še niso mogli dati. Že tako ugodna slika se utegne do konca leta še popraviti. Poseben dogodek zadnje akcije je bila udeležba dr. Možine in dr. Gadžie-va z republiškega Zavoda za transfuzijo krvi. Z zanimanjem sta si ogledala potek akcije, imela pa sta tudi razgovore s predstavniki Rdečega križa v občini. Razumljivo je bil govor tudi o predvidenem načrtu odvzemov krvi v prihodnjem letu. Za zadnjo krvodajalsko akcijo je mogoče trditi, da bi verjetno bolje uspela, če takrat ne bi imeli tako lepega vremena. Obilica kmečkih del je zadržala doma po poslih prenekaterega krvodajalca iz vasi. Drži seveda tudi, da se precej ljudi odloča darovati kri le v spomladanski akciji. Pri občinskem odboru Rdečega križa se vsem krvodajalcem za človekoljubno dejanje najiskreneje zahvaljujejo. A. Ž. SAMO DA SE REŠIMO NA S takim pristopom k interesnemu združevanju občanov v krajevnih skupnostih bi lahko rešili tudi vprašanje velikosti posameznih skupnosti. Krška občina ima namreč 13 krajevnih skupnosti in število njihovih prebivalcev se giblje med 430 v najmanjši in 5670 v največji. Zlasti v večjih skupnostih, kot so Krško, Leskovec, Kostanjevica in Senovo, je dokaj težko zagotoviti čim ne-posrednejši vpliv občanov. To bi lahko dosegli bodisi z delitvijo teh skupnosti na manjše, s čimer se niti krajani sami v skupščinski razpravi niso strinjali, ali pa z interesnim združevanjem občanov v okviru teh skupnosti. Če bi krajevne skupnosti delili, naj bi jih le na vaške in ulične odbore, ki naj imajo dovolj široka pooblastila, da lahko sklepajo in ukrepajo, predvsem pa naj se pri preoblikovanju skupnosti usmerijo na njihovo vsebinsko, ne pa prostorsko preoblikovanje. O tej problematiki bodo zadnjo besedo lahko izrekli občani sami v javni razpravi, ki se je s skupščinsko sejo šele začela. Pripombe iz javne razprave bodo zbrali v začetku novembra in šele nato bo svet za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Krško izoblikoval dokončna stališča o preoblikovanju krajevnih skupnosti ter jih posredoval občinski skupščini. I. K. PIAKETA, MEDALJA IN ZNAČKA V krški občini je bilo do zdaj najvišje odličje častno priznanje J. V. Valvasorja z medaljo. V prihodnje bo teh odličij več vrst. Najvišje priznanje bosta zlata in srebrna plaketa občine, kot znaka izjemne pozornosti pa zlata in srebrna medalja. Plaketo bodo podeljevali posameznikom, skupinam, društvom in organizacijam za prispevek k napredku in ugledu občine, medaljo pa jugoslovanskim voditeljem in tujim državnikom, ki bodo obiskali krško občino. Vpeljali bodo tudi zlate, srebrne in bronaste značke kot znake pozornosti. Vsa priznanja bodo imela enoten simbol, grb krške občine. 0 V Tovarni pohištva so se temeljito seznanili z razmerami delavcev pri delu in doma Celovit pogled v življenjske in delovne razmere zaposlenih v Tovarni pohištva je prikazal sadove načrtne skrbi za delavce, obenem pa je razkril niz problemov in odprl vrsto vprašanj, ki ne zadevajo samo ta kolektiv, ampak segajo precej dalj. Predkongresne razprave tako niso bile le formalnost, ampak so sprožile akcijo v več smereh. Kar zadeva stanovanjsko problematiko, v tem kolektivu zaenkrat nimajo težav, saj je kar težko verjeti, da se je na razpis prednostne liste za dodelitev družbenih stanovanj prijavilo le sedem kandidatov, za dodelitev posojila pa trinajst. To najbrž ni prava slika resničnih potreb; v tovarni namreč menijo, da je delno tudi posledica nezanimanja za probleme, s katerimi se ubadajo samoupravni organi. Delovna organizacija ima danes 34 stanovanj, kar pomeni, da ima družbeno stanovanje vsak 13. delavec. V prihodnje bodo poskušali pridobiti čim več interesentov za varčevanje, za sodelovanje z lastnim deležem. Če pa bodo cene še tako naraščale, se bo kolektiv tudi družbene gradnje loteval sam. Isto velja za vzdrževanje dosedanjih stanovanj. Pri zmanjševanju bolniških izostankov so v kolektivu precej napredovali. Zdravnika imajo v tovarni, kar je največ pripomoglo k omejevanju staleža. Kljub temu pa še vedno opažajo, da v času največjega dela v vinogradih in na polju delavci izostajajo na račun „bolezni“. Zaradi tega bodo vpeljali trajni nacLor nad odsotnostjo. V delavskem svetu so razen tega predlagali, da bi v regiji ustano-* vili kontrolno službo. Predlog so sporočili občinskemu svetu ZS. Glede družbene prehrane menijo, da bi se pridružili akciji za graditev osrednjega obrata v Brežicah, vendar le, če bi bile malice dovolj poceni. V nasprotnem primeru bodo te stvari še naprej reševali sami. Glede otroškega varstva so delavci mnenja, da bi morali v Brežicah čimprej odpreti otroške jasli, ker je za varstvo najmlajših najslabše poskrbljeno. Seveda se pri tem zavedajo, da vodi pot do jaslLle preko dogovarjanja in da bo to zahtevalo soudeležbo. V kolektivu so nadalje kritično obravnavali izobraževanje. V letih 1976—1980 bodo usposobili 350 delavcev za ozek poklicni profil, 51 za široki profil, srednjo izobrazbo jih bo doseglo 19, višjo in visoko pa 13. Štipendirajo 17 študentov na višjih in visokih šolah, na drugih stopnjah pa 49. Glede na to, da NAJVEČJI V SLOVENIJI Na Čatežu ima tozd Vrtnarija pod steklom že 5700 kvadratnih metrov površine. Začetek rastlinjakov sega v leto 1962, ko so pokrili prvi hektar. Prva leta so gojili pod steklom še kumarice, paradižnik in druge vrtnine, 'eta 1968 pa so se preusmerili na cvetje. Največ vzgojijo nageljnov in vrtnic, vsako leto pa poskrbijo tudi za prijetno presenečenje kupcev z vzgojo drugih priljubljenih vrst rezanega cvetja. Tudi lončnice imajo vedno na zalogi. v kolektivu kar 178 delavcev nima dokončane osnovne šole, je interes za obisk večerne šole pri delavski univerzi sorazmerno majhen. Po svoje je to razumljivo, ker jim ne prinese večjih prejemkov. Samo zato, ker nekdo konča osnovno šolo, pa ljudi v tovarni ne nameravajo posebej nagrajevati. Višjo izobrazbeno stopnjo zaposlenih bodo poskušali doseči z usmerjenim izobraževanjem, s šolanjem v lesni poklicni šoli v Škofji Loki. J J. TEPPEY PLANINCI IZ BREŽIC NAJBOLJŠI Na oktobrskem tekmovanju v orientaciji za Milovanovičev memorial pri Urhu pri Ljubljani so brežiški planinci osvojili prvo mesto. Progo, za katero je bilo predvideno 4 ure hoda, so Brežičani prehodili v dveh urah in 19 minutah. Bili so za 16 minut hitrejši od drugoplasirane ekipe. Proga je bila dolga 12 kilometrov in je imela devet kontrolnih točk. Tekmovalci so reševali tudi teste iz prve pomoči in varstva narave. Za planince iz Brežic je ta uspeh velika spodbuda, zlasti še, če upoštevamo, da je tekmovalo 64 ekip. V brežiški so bili Anton Ajs-ter, Tinko Vimpolšek, Andrej Srpčič, Drago Vimpolšek in Vili Pavlič. Pokal so dobili v trajno last. Tri nagrade v Brežicah Podelili so jih na slavnostni seji občinske skupščine Poročali smo že, da so oktobrsko nagrado brežiške občine dobili letos trije posamezniki: Ivan Videnič, Mirko Kambič in Jože Stanič. Ivanu Videniču sojo podelili, ker je s predanim poklicem in družbenopolitičnim delom prispeval velik delež k razvoju materialne osnove in socialističnih samoupravnih odnosov v občini in v širši družbeni skupnosti. Ivan Videnič je bil rojen 1916 v delavski družini. Bilje borec NOV in od 1944 član ZKJ. Po osvoboditvi se je aktivno vključil v obnovo domovine. Izkazal se je kot dober gospodarstvenik in uodzno NOVO V BREŽICAH KDO POJE MESNINE? - Turistična sezona je mimo, suhomesnatih izdelkov in nekaterih vrst mesa pa še vedno primanjkuje. Izbira je zelo skromna. Poleti so se kupci tolažili z odgovorom, da se bo tovrstna preskrba izboljšala takoj, ko bodo turisti zapustili Jadran. Pa ni tako, kriza se nadaljuje, potrošniki pa negodujejo še naprej. „PONTE ROSSO" TUDI V BREŽICAH - Ob sobotah, pa tudi ob sredah, se na brežiški tržnici lahko „oblečete“ v poceni konfekcijo, čeprav ne po zadnji modi. Zdaj je s krili, jopicami, plašči in drugo obleko ovešenih že kar precej stojnic. Kaže, da je mesto zanimivo za prodajalce, saj se sicer ne bi tako množili. ULICAM IMENA - Nekatere ulice v Brežicah in v soseski Sentlenart še nimajo imen. Določila jih bo komisija, ki jo je v ta namen imenoval izvršni svet občinske skupšči- ne. Komisija šteje deset članov. Komunalno obrtno podjetje in izvršni svet zastopa Anton Držanič, občinsko Turistično zvezo Maks Topli-šek, Geodetsko upravo inž. Janez Trebušak, Posavski muzej prof. Marjan Gregorič, občinsko konferenco SZDL Vinko Jurkas, občinski odbor ZZB NOV Milan Kostevc, oddelek za gospodarsko-upravne zadeve Miha Ogorevc, inšpekcijo za ceste Darko Medvedec, komisijo za urbanizem pri krajevni skupnosti v Brežicah inž. Ciril Zupančič, krajevno skupnost Sentlenart pa Ludvik Metelko. Komisija pa ne bo izbirala samo imen, ampak bc ulice razvrščala tudi v kategorije. ŠIRŠA CESTA OB KRKI - Od starega mostu čez Krko do Budiča te dni nadaljujejo rekonstrukcijo ceste Krška vas-Čatež. Jarek pod škarpo poglabljajo in polagajo vanj kanalizacijo. Čezenj bodo zdai razširili cestišče in tako omogočili varnejše srečevanje avtobusov, tovornjakov in drugih večjih vozil. gospodarstvo Brežice se je pod njegovim 22-letnim vodstvom razvilo v močno delovno organizacijo. Svoje poklicno delo je dopolnjeval s široko in uspešno družbenopolitično aktivnostjo. Vsa leta in še zdaj kot upokojenec opravlja odgovorne družbenopolitične funkcije ne samo ■v občini, ampak tudi v republiki in zvezi. Nagrajenec Mirko Kambič je dobil najvišje odlikovanje občine za uspešno družbenopolitično delo, za prizadevanja pri razvijanju socali-stičnih samoupravninih odnosov. Rojen je bil 1926 v Beli krajini. V Brežice je prišel 1950 in v teh 28 letih razen rednega dela vestno opravljal mnoge družbenopolitične dolžnosti. Veliko si je prizadeval za izboljšanje življenjskih razmer v vaseh na Kozjanskem in na gorrjan-skem območju, z izredno zavzetostjo pa je pomagal tudi pri razvoju krvodajalstva v brežiški občini. Kot komunist se je vselej zavzemal za dosledno uresničevanje sprejetih sklepov in spodbujal samoupravno razreševanje perečih družbenih problemov. Jožetu Staniču so prisodili nagrado za dolgoletno delo in zavzetost pri razvoju gasilske godbe iz Kapel, s čimer je izpričal svojo socialistično naravnanost in veliko prispeval k uveljavljanju amaterske delavske kulture. Stanič se je rodil 1919 v Župelevcu. V kapelsko godbo se je vključil kot mlad gozdarski delavec, 1952 pa je postal njen kapelnik in vodja. Pri tem se ni izkazal le kot uspešen glasbenik amater, ampak tudi kot organizator, ki je reševal številne materialne in druge probleme godbe. Nenehno je skrbel za pomlajevanje v vrstah godbenikov in vključeval vanjo mlade delavce in kmete. Bil je hkrati njihov učitelj. Prav to je godbi zagotovilo obstoj tudi v času, ko je amaterska kulturna dejavnost drugje doživljala krize. Staničevo ustvarjalnost potrjujejo nešteti nastopi godbe po raznih krajih Slovenije, v sosednjih republikah in v zamejstvu. Kakšna naj bo krajevna skupnost? Krška občinska skupščina o vlogi krajevne skupnosti, na katero ne smemo gledati le kot na ozemeljsko celoto, marveč tudi kot na družbenoekonomski odnos sebi in drugih več vedo Novost leta: mentorice v otroških vrtcih — Največ naraščajnikov je v osnovnih šolah in v Šolskem centru Čeprav Planinsko društvo Bohor s Senovega ni edino, ki v občini vključuje ljubitelje našega gorskega sveta in narave sploh, že samo podatki o članstvu zgovorno pričajo, da postaja njihova dejavnost vse bolj vabljiva. Letos je v njihovih vrstah že več kot 850 članov, med katerimi prevladujejo mladi, ki jih je skoraj 500. Zato je razumljivo, da večino dejavnosti posvečajo prav njim. Na osnovnih šolah v Krškem, Brestanici, Leskovcu in na Senovem pa na krški Posebni šoli in v šolskem centru se z naraščajniki ukvarjajo starejši mentorji in mladinski vodniki. Z njimi in odraslim članstvom so lani organizirali nič manj kot 24 izletov, to sezono pa so jih opravili že 17. Hkrati se trudijo, da bi pohodom v planine dali še posebno vsebino, zato pionirske in mladinske izlete usmerjajo tako, da z njimi obhodijo tudi kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja. Društvo je v zadnjem času poskrbelo že za pomembno novost. S posebno obliko dejav- BOLJŠE ZVEZE Do konca leta bodo v Krškem povečali avtomatsko telefonsko centralo za tisoč priključkov in hkrati vključili dodatne zveze z Novim mestom. Tako bo končno le izpolnjena obljuba o boljših telefonskih zvezah naročnikom iz Krškega, Brestanice in Senovega. S prispevkom prebivalstva so letos vzpostavili telefonsko omrežje tudi na območju Gore in Velikega Trna ter v del KS Leskovec in Krško. nosti je prodrlo v tri vrtce, kjer so za delo z najmlajšimi usposobili tri vzgojiteljice. Hvalevredno je tudi to, da vsi organizatorji planinstva, mentorji in vodniki, svoje delo slej ko prej opravljajo brezplačno, radi pa bi, da bi jim občinska Zveza telesnokulturnih organizacij pri financiranju stroškov za izlete priskočila na pomoč z večjim letnim prispevkom. Ž. Š. VLAKE - Takole zasmrajamo zrak, čeprav bi se lahko na drug način znebili starih gum in drugih nekoristnih predmetov. (Foto: J. Teppey) KRŠKE POHVALA KRVODAJALCEM -Ko so v Krškem pred dnevi sklenili letošnje prostovoljne krvodajalske akcije, trajale so vsega skupaj šest dni, so z veseljem ugotovili, da so imeli 1.730 odvzemov dragocene življenjske tekočine. Sicer pa so na zadnji akciji našteli skoraj 780 darovalcev in so tako presegli letni načrt za okoli 11. odstotkov. STARI PRIJATELJI - Likovniki amaterji, člani jeseniškega DOLIKA, ta čas še vedno razstavljajo v galerijskih prostorih na brestaniškem gradu. Tjakaj so jih znova povabili krški likovni amaterji in s tem še utrdili dolgoletno prijateljsko sodelovanje. Njihova dela bodo na ogled do nedelje, ko jih bodo v istih prostorih zamenjale stvaritve amaterjev iz Murske Sobote. Krčani in Jeseničani bodo tako v svoj krog vključili še eno likovno skupino in z njo prav ta dan na tovariškem srečanju začrtali pot za trojno sodelovanje. IZ ŠŠD V KLUB! - Eden izmed sklepov problemske konference o NOVICE telesni kulturi naj bi zagotovil v šolskih športnih društvih občinski ligaški tekmovalni sistem v panogah, ki so na republiški in občinski prednostni listi. Za nadaljevanje redne vadbe pa naj bi poskrbela športna društva ali klubi, ki naj bi v krajih s popolnimi osemletkami načrtno razvijali dejavnost v istih panogah za starejše letnike športnic in športnikov. KADROVSKI PRIMANJKLJAJ - Problemska konferenca je opozorila še na to, da imajo v občini na osnovnih šolah od sistematiziranih 16 mest za predavatelje in profesorje telesne vzgoje zasedenih le polovico. Primanjkljaj bi sicer čez krajši čas lahko odpravili, saj je samo na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani ta čas menda 10 študentov iz krške občine. Zato bo potrebno zagotoviti, da bi se vsi vrnili domov, hkrati pa jih že sedaj usmeriti v specializacijo tistih športnih zvrsti, ki jih bodo v občini najbolj podpirali m ki imajo za razvoj že sedaj najboljše možnosti, to je igrišča in druge objekte. ŠOLARJI-PROMETNIKI - V brežiški občini so deležni načrtne prometne vzgoje vsi osnovnošolski otroci. Skrb zanjo ni prepuščena le mentorjem in učiteljem tehničnega pouka, ampak jo sprejemajo kot obveznost tudi učitelji drugih predmetov. Razen tega je razširjena še na usposabljanje v krožkih in tečajih. Posnetek je z letošnjega tekmovanja „Kaj veš o prometu4' v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey) Med planinci 500 ' To je eno izmed osnovnih vodil sejnega gradiva in uvodne obrazložitve, ki ju je za zadnjo skupščinsko sejo v Krškem pripravil predsednik sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Krško Slavko Kunej. Poleg tega je v uvodu k razpravi poudaril, da so problemi medsebojnih človeških odnosov osredotočeni ravno v krajevni skupnosti, te pa so že vse preveč obremenjene z nalogami s področja komunale. Tudi krog ljudi, ki odločajo, je dokaj skrčen, saj so kljub možnostim, ki jih posamezni samoupravni organi v krajevni skupnosti imajo, sveti krajevnih skupnosti še vedno najpogostejši dejavnik pri sprejemanju sklepov in dajanju pobud. V razpravi so poudarili, da je rešitev tega problema je treba sesta- edini način, s katerim bi ljudi pritegnili k sodelovanju in jim pokazali možnost aktivne vloge pri odločanju, ta, da krajevna skupnost poišče in obravnava probleme, ki njene člane zanimajo. Interes v krajanih pa bo možno vzbuditi le, če bo obstajala tudi stvarna možnost za sklepanje in izvajanje sprejetih sklepov. Za to potrebuje krajevna skupnost sredstva, stalen vir materialnih dohodkov, v obliki in po načelu svobodne menjave dela. Če naj uresničimo to načelo, morajo krajevne skupnosti poiskati trajen in učinkovit stik z organizacijami združenega dela, ki so na njihovem ozemlju in katerih večina delavcev tudi živi v istih skupnostih. Za viti ustrezen organ, v katerem naj bi bili tako delegati družbenopolitičnih organizacij, v okviru frontnega sestava SZDL, kot delegati krajanov in končno tudi temeljnih organizacij združenega dela v okviru njihovih sindikalnih organizacij. Da ne bi podvajali skupščine krajevne skupnosti ob že obstoječi krajevni konferenci SZDL, bi morda kazalo samo slednjo še razširiti. S tem bi dobili najvišji samoupravni organ v krajevni skupnosti - skupščino in obenem bi vanjo aktivno vključili celotni frontni sestav SZDL. Ob skupščini naj bi dali primerno vlogo tudi svetu krajevne skupnosti in raznim odborom. LJUDJE RADI POMAGAJO. V krajevnih skupnostih izpeljejo veliko načrtov s sodelovanjem vseh krajanov. Skupaj načrtujejo in skupaj delajo za napredek svojega kraja. (Foto: Jožtca Teppey) BREŽIŠKE VESTI DOM — Mirenčani so že l^lisjak lisjaku V SPOMIN ŽRTEV - Šentjanška krajevna skupnost se je ob nedavnem krajevnem prazniku dostojno oddolžila številnim žrtvam s svojega območja. Na sliki: uspešen nastop šentjanških šolarjev pred novo spominsko tablo. (Foto: Železnik) Plodne površine iz močvirja Znano je, da potekajo na območju sosednje krške občine obsežna melioracijska dela. Tudi kmetijska zemljiška skupnost sevniške občine se je po težavah vrsto let končno le odločila za temeljitejše posege. Takšna akcija je nedvomno predvidena melioracija na območju krajevne skupnosti Bučka. Ozka dolina od Sp. Radulj, Štrita do avtomobilske ceste in čez je za kmetijstvo v glavnem nekoristna močvara. Nared je idejni projekt za melioracije 100 hektarov. V prvi fazi se bodo po vsej verjetnosti lotili 70 hektarov. Poudariti velja, da so za ta dela na voljo ugodna posojila. Kmetje, lastniki zemljišč, so še tri leta po opravljenih delih oproščeni vračila obrokov posojila, odplačilni rok je kar 17 let s samo po triodstotnimi obrestmi. Omenili smo kmetijsko zemljiško skupnost, ki je pomemben člen v teh prizadeva- Slavnostno za praznik Vrsta prireditev ob prazniku sevniške občine se je pričela v nedeljo s športnimi prireditvami, ki se bodo vrstile še vse do prihodnje nedelje. Minulo nedeljo so kot prvi pričeli s prireditvami člani sevniškega društva invalidov s tradicionalnim meddruštvenim šahovskim in strelskim turnirjem. Danes ob 17.30 bo v Sevnici prav tako tradicionalni poulični tek, zvečer bo v TVD Partizan velika telovadna akademija. Jutri ob 15. uri bodo svečano izročili namenu asfaltirano cesto Sevnica — Lončarjev dol — Brezovo. Popoldne ob 16. uri bodo v Loki pri Zidanem mostu odprli novo poslopje železniške postaje. Vrhunec prireditev bo nedvomno v soboto. Ob 9. uri se bodo sešli delegati vseh treh zborov občinske skupščine na slavnostnem zasedanju. Ob 10.30 bo otvoritev rekonstruirane tovarne Jugo-tanin. Kot slavnostni govornik je napovedan vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine inž. njih. Skupni investitor te naloge pa je Mercator - sevniški Kmetijski kombinat pač zato, ker ima na voljo primerno strokovno službo. Dosedanje analize zemlje vzbujajo prepričanje, da bo po opravljenih melioracijah na voljo dobra zemlja za poljedelstvo. Večina zemlje na predvidenem območju za melioriranje je v zasebni lastnini. Zemljiška skupnost čuti ves čas prizadevanj živo zanimanje kmetov za akcijo. Pred zasedanjem delegatov občinske skupščine v Sevnici zadnje dni oktobra se je razmerje pristašev akcije povzpelo že na 70 odst. Dobesedno sleherni dan so pri zemljiški skupnosti beležili nove pristanke. Sprejem občinskega odloka za te namene je tako postal tako rekoč gola formalnost. A.Ž. Složni do uspešnega konca Na Razborju in Lisci poslej asfalt — Zgledna sloga Konec oktobra so s skromno, zato pa nič manj prisrčno slovesnostjo izročili namenu posodobljeno cestišče v dveh „najvi-šjih“ vaseh sevniške občine, Razbonu in Lisci. Obe spadata v območje KS Loka. „Ves čas akcije se nismo niti enkrat sporekli,“ je pohvalil krajane predsednik gradbenega odbora, sicer pa poslovodja Merxove samopostrežbe v Sevnici Jože Imperl. Z vso upravičenostjo so domačini zato tudi napisali na trak čez cesto: »Doseženi uspehi plod enotnosti!*1 Vsa pridobitev ni le v asfaltu. SEVNIŠKI PABERKI SPOJENO - Med delom moderniziranega priključka ceste Mokro-nog-Pijavice in vaškim asfaltom je lep čas zevala makadamska zaplata. Na kraju so našli asfalt tudi za teh nekaj metrov, ki so bili zaradi takšnega ovinkarjenja nekaj časa tema bolj ali manj napetih besed. NEKAJ TUDI ZA MLADE - V sevniškem kinu vrtijo zadnje čase vedno znova in znova filme, ki so mladini neprimerni, bili pa so že na televiziji (npr. Ljubezensko življenje V. Trajkoviča). Hvalevredno je, da se v filmsko vzgojo vključuje sevni-ška osnovna šola. Včeraj so v okviru teh. prizadevanj vrteli za šolsko mladino „Izdajalce“. ZRAVNALI Z ZEMLJO - Dobesedno vzeto so na Planinski cesti izruvali še temelje hiše, ki je vsa leta predstavljala črno točko na cesti proti Planini. Rušitev je potekala nadvse uspešno in zdaj že urejajo cestišče, da bo tudi ovinek bolj zložen. DOM LE GRADIJO - Prostovoljni gasilci na Bučki so bili že skoraj obupali, dokler jim končno le ni uspelo pridobiti zemljišča za svoj dom. Žalostna preteklost bo toliko prej pozabljena, kolikor hitreje bo napredovala gradnja. Konec tedna so krepko zastavili obode doma. Bučki se končno obeta lep objekt. SOGLASJE - Na zadnjem ločenem zasedanju zborov krajevnih skupnosti in združenega dela je prišlo do težav pri vprašanju, kam z občinsko cestno službo. Predlog je bil, da jo prestavijo k sevniški krajevni skupnosti. Vsi niso bili za to niti v zboru združenega dela, še manj pa v zboru krajevnih skupnosti. Sprejemljivo rešitev so delegati našli šele v usklajevalnem postopku. O večjih delih cestne službe se bodo samoupravno dogovarjale vse krajevne skupnosti. Cestna služba je doslej skušala iti na roke vsem, nedvomno bo tako tudi naprej. „Konec maja smo pričeli z deli pri kabliranju elektrike. Posebno pozimi smo imeli stalne težave z elektriko, ko so se trgale žice. Napeljava je bila še iz leta 1939. Za kabel je bilo treba izkopati in zasuti 2.700 metrov jarka. Na stari vodovod izpred 15 let je bilo priključenih le 12 gospodinjstev, na novega pa je vezano 25 domačij. Poskrbljeno je tudi za požarno varnost, saj je na precej zajetne cevi priključenih pet hidrantov," našteva predsednik Imperl. Vaščani so posebno veseli asfaltiranega cestišča. Hvaležni so republiški cestni skupnosti za pomoč, podobno tudi sevni-škemu Kmetijskemu kombinatu za posojilo. Predračun za ta dela je znašal krepkih 2,5 milijona dinarjev, na kraju pa je znašal račun le 1,25 milijonaa. Vse drugo pomeni neposredno udeležbo vaščanov! „V denarju smo prispevali 300 tisočakov, seštevek prostovoljnih delovnih ur bo dal na kraju najmanj 3.500 ur samo pri cesti,“ pohvalno govori o vaščanih Jože Imperl. A. Ž. - „Kaj še kar naprej buljiš v tisti plakat? “ - „Med številnimi bolj ali manj pomembnimi otvoritvami ob občinskem prazniku pogrešam še najmanj dve: črne gradnje pri Sv. Ani v Šmarju in novega stranišča ,na štrbunk‘ ob parkirišču pri sevniškem gasilskem domu." Sami kos vse večjim težavam? ZDRUŽILI VETERANE - Naposled so od konca minulega požarnovarnostnega tedna tudi pri občinski gasilski zvezi sevniške občine organizirani gasilski veterani. Kar 55 jih je. Na sliki: dogoletni gasilski organizator Jože Smodej, ki je bil tudi neutruden pobudnik te akcije, prejema prizananje. Mokronožani odkrito o marsičem, kar jih že dolgo teži — Če ne drugače — referendum! Starinski mokronc';’ ■ rp v> všeč številnim prišlekom. Res vzbuja prijetne občutke. Tisti, ki i.‘.orajo vnjemdanza dnem živeti, pa niso ravno navdušeni nad svojim položajem. Predsednik sveta mokronoške krajevne skupnosti Tone Koščak in predsednik krajevne konference Tone Zidar prizadeto govorita o vrsti vprašanj, o katerih so Mokronožani pred nedavnim odkrito spregovorili. „Lepo in prav, proti sevniški občini se podaljšuje težko pričakovani asfaltni trak. Veseli smo tega, žal pa so vse vode s teh nemajhnih površin usmerjene navzdol proti trgu! Spet se znajdemo pri starem vprašanju trške kanalizacije. Vsa nesnaga se zbere ponavadi pri stari sodniji in še kje. Posamezni gospodarji so zato dejali, da prispevajo tudi po stari milijon, samo da bi že rešili vprašanje kanalizacije," pravi predsednik Koščak. Tone Zidar mu je pritrjeval in dodal, kako je škoda, da je vsa akcija obtičala na nekaj ozkih osebnih zadevah. „Pri tajniku komunalne skupnosti Tonetu Starcu sem bil že najmanj osemkrat, telefoniral sem mu že najmanj dvakrat toliko, pa še vedno nič ... Obiskali smo tudi predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij. Prizadeto so prisluhnili naši razlagi. Okrog osem starih milijonov smo vtaknili v načrte, misleč, da jih bomo imeli pri' Črna gradnja edini izhod? Hitreje do urbanistične dokumentacije Predsedujoči Ivan Gole je moral nekajkrat miriti razpravljalce. Vprašanje je vsekakor boleče in terja čim odločnejšo akcijo. Delegat iz Svetinj je med drugim opozarjal na nezavidljiv odnos do strank v postopku, ko človek moleduje mesec za mesecem, dobiva pa nedoločne, da ne rečemo pitijske, odgovore. „Je potemtakem čudno, če število črnih gradenj narašča? “ pravi delegat in pristavlja, kakšno izgubo imajo graditelji, ker se gradbeni material neprestano draži, tu pa se gredo papirnato vojno. Na zadnjem skupnem zasedanju zborov združenega dela in krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine se je razvil zanimiv dialog med nekaterimi delegati in načelnikom občinskega oddelka za gospodarstvo Nacetom Dežmanom. za del vasi. Vemo, da so urbanistični redi huda omejitev: v bistvu omogočajo le nadomestno gradnjo! Po Temeniški dolini se razprostira izredno širok varovalni pas avtomobilske ceste. Gradnja je prepovedana na celih območjih. Najhujše težave imajo zaradi tega v Velikem Gabru. Vemo, da marsikje ne bo šla cesta, vendar soglasja ni,“ pravi prizadeto načelnik Dežman. Navrženih je bilo še dosti težav. Nenazadnje je bilo izrečenih tudi nemalo pikrih na račun samih graditeljev. Prihajajo z nepopolnimi vlo-gami, hočejo pa imeti rešeno vse na hitro ne držijo določil v lokacijskem in gradbenem načrtu. Vsesplošno tarnanje seveda niti v Ki ^BP*, tem primeru ne pomaga. Predsednik W Gole je upravičeno prekinil razpravo j- ,i z napotilom za čim bolj ažurno delo C. mm upravnih delavcev, vsekakor pa bi { flljPfj| morali katero reči tudi delegati v B -SL J|8H| republiški skupščini. Predložena in- I9H formacija o predlogu za uskladitev PljPP določb republiških zakonov za tako W$ občutljivo področje, kot so gradnje, 1^ Je Prava prilika. Inž. Nace Dežman: ,JNehvalež- A' ^ no delo upravnih delavcev." Načelnik Dežman je delegate odkrito seznanil s težavami upravnih delavcev, odgovornih za to področje. ,,Komaj smo pridobili dva, že se eden odpravlja stran, češ da ni denarja, ki bi ga zadržal pri tem delu. Huda je sama prostorska stiska na gradbenem referatu, da o hudih občanih ne govorimo. Osrednje vprašanje je neurejena urbanistična dokumentacija občine. Še danes nimamo urbanističnega plana. Večina krajev občine ne premore zazidalnih načrtov. V Trebnjem je, denimo, urejeno le za Pavlinov hrib, na Mirni za Roje, v Šentrupertu le Denar je Tone Koščak: „Navkljub prizadevanjem prepočasen napredek industrije v Mokronogu. Najdlje je Iskra. Pri svojih prizadevanjih mora uspeti!“ roki, ko bo šlo v občini za natečaje. Spet nič! Da je pač treba še to in to,“ opisuje predsednik Koščak ta neuspešna prizadevanja. Ta čas so v teku dela pri modernizaciji ceste v Hrastovici. ..Krajevna skupnost sodeluje z 250 do 300 tisočaki, čeprav ima še precej takih zadev," povesta oba. Z neurejenimi cestami se ubada novo naselje, neurejen je krak proti Trebelnemu in še in še. Oba veseli, da so nedavne javne razprave o občinskem samoprispevku ljudje vzeli tudi za tribune o svojih problemih. ,,Ni manjkalo takih, ki so predlagali dodaten samoprispevek za te stvari," pravita. To pa terja nemalo priprav in dela. V krajevni skupnosti povsem resno razmišljajo o poklicnem tajniku. Uspešni mirenski zgled ni daleč. A. Ž. Pomoč KS Trebelno. Knežja vas. Svetinje in Sela— Šumberk Da je na računu denar za takojšnjo uporabo, je nedvomno dobrodošla vest za krajevno skupnost. Takšno presenečenje je bilo v delegatskem gradivu za zadnje zasedanje občinske skupščine v Trebnjem. Tako se po samoupravnem sporazumu za sofinanciranje del krajevnih skupnosti v trebanjski občini daje za te namene med drugim 20 odst. zbranih sredstev. Za te stvari se je pred nedavnim nabralo nekaj nad 233 tisočakov. Ta ddenar se prvenstveno namenja za solidarnostne akcije v manj razvitih krajevnih skupnostih na območju občine. Za to je bila tokrat namenjena tudi pretežna vsota. Krajevna skupnost Trebelno ima na voljo 21.500 dinaijev namensko za gradnjo daljnovoda in transformatorske postaje, ki napajata vasi Brezje in Cerovec. Krajevna skupnost Knežja vas bo s to „injekcijo“ enkrat za vselej lahko zaprla mapo „črne gradnje" gasilskega doma v Gornjih Selcah. S 50 tisočaki naj bi namreč postorili na tem domu vse potrebno, da bi gradnjo lahko legalizirali. Največji zalogaj je nameenjen najmanjši krajevni skupnosti v Svetinjah, strogo namensko za gradnjo ceste Svetinje - Repče. Krajevni skupnosti Sela-Šumberk in okoličanom bo lepa spodbuda 50 tisočakov za cestno povezavo Podšumberk - Babna gora - Knežja vas. Prizadeti bi morali doseči soglasje predvem med seboj za sporni trasi in izbrati najboljšo. Omenjene krajevne skupnosti bodo ravnale najbolj gospodarno, če teh denarcev enostavno ne vtaknejo v dela, temveč ga oplemenitijo s startom kot soudeležbo pri komu-nalnni skupnosti, kolikor gre za takšna dela. LEP _______________ dosežejo s tvornim sodelovanjem vseh dejavnikov v krajevni skupnosti. Eden od takih nespornih dokazov je dograditev pri domu TVD Partizan. Dela se približujejo uspešnemu koncu, gradbeni odbor nadvse uspešno vodi Bojan Kolenc. Na kraju bodo v teh prostorih pridobili celo še eno učiteljsko stanovanje. Na sliki: med zaključnimi deli. (Foto: Železnik) IZ KRAJA V KRAJ vzporedne ceste, kaj bo z mlini in podobno. Vodarstvo je navkljub številnim težavam - po tei dolini poteka tudi več varstvenih pasov (avtomobilska cesta, železnica) - le prišlo do nekaterih rešitev, kjer je trboveljski IBT končno pripravil že nekaj predlogov, s katerimi bi lahko šli na lokacijsko razpravo. OKREPITEV DELAVSKE UNIVERZE - Z začetkom tega meseca je prevzel vodstvo trebanjskega Centra za izobraževanje in kulturo dose- KAKO PRITI SKUPAJ? Težko je biti predsednik krajevne skupnosti. Slednje velja še prav posebej za Mokronog, kar se nevšečne kanalizacije tiče. Nič kolikokrat so imeli s tajnikom Komunalne skupnosti v Trebnjem Antonom Starcem že dogovorjen sestanek v Mokronogu, da bi na kraju samem videli, kako je s to rečjo. Minuli petek je bil spet dogovoijen sestanek, kot običajno pa gosta ni bilo, kot zatijuje predsednik Koščak, že tudi osemkrat prej ne. Ko bo res prišlo do tega tolikanj pričakovanega sestanka, bo to vsekakor izjemen dogodek ... SPET PAPIRJI - Območna Vodna skupnost Dolenjske se je v pismenem odgovoru na delegatsko vprašanje, kaj je s tako težko pričakovano regulacijo hudourne Temenice, izvila na račun dokumentacij in podobnega. Ni namreč prišlo niti do predlokacijske razprave, saj prvotno niso bila razčiščena tako pomembna vprašanja, kot so: kod naj tečejo danji ravnatelj mirenske osnovne šole prof. Vladimir Silvester. Na mirenski šoli so za vršilca dolžnosti ravnatelja imenovali predmetnega učitelja Ivana Kramarja. PAPIR RDEČEMU KRIŽU - V okviru akcije za zbiranje starega papirja - izkupiček je namenjem Rdečemu križu za humanitarno dejavnost — bodo zbirali star papir v občini jutri. Prizadevni mladi zbiralci računajo na sodelovanje krajanov. TREBANJSKE NOVICE gospodarstvo še slabo organizirano Višji dohodek z večjim zaposlovanjem, ne pa inovacijami, bolj o organizacijo dela in sodobnejšimi stroji delitve dohodka, predvidena s petletnim načrtom ?Sj 50 i elo ^ cotjf up ^ canja "<.u , : tudi dovolj uspešno. Wni evne skupnosti in SIS j;?ra.le še same analizirati hi iti n«. -*11 dosežke ter pregle-NeS]ničevanie nartov. Zal ftt0v e vedno nimajo na-* le nakuP; o v ^ska51 gra' i '% rebi^ fov -I# n° Hf i*1'V (l^eija ____________________ r____________________________ f iorajv0 ,19.80)’ so v občini Kočevje v prvih dveh letih in pol dosežena- T° pomeni, naj bi vse oblike porabe, razen ^ dov* raSt*e P0ČasneJe ^ot družbeni proizvod. To je bilo Niitro ”° 2 izjemo P" skuPni porabi, ki je rasda nekoliko «^ldar Sarno ti podatki ne - da je bilo gospodarje- . 30 LET LIK ileto« f^tnicn P*aznuje LIK Kočevje n „ ' 'a to priložnost tj, ~ — p»uutiiu5i priprav--- av° proizvodov delovne ki je K“,c,Je k“{ena LIK Kočevje, ... ” kul/ Slovenijales, in i^ost Urn* ProSram- Osrednjo SeDnKn prvotno načrtovali za Vje ’ venc^ar i>o nekoliko ,iSvlelti! ^rav' v decembru, ker se gradnja hale, v kateri bo Maa ■■sraHP* M £?• M* ko . BRAČIČEVE " Bliža se 10. decem-Je pred 35 leti ob I|m ? Kočevje padel ko-Na » ^»vizije Mirko Bra-J oti°grafiji spominsko jJjNu a kraju, kjer je bil ob na kočevski grad Mirko Bračič. *»{ Analiza uresničevanja načrta je pokazala tudi več slabosti. Tako se načrtovanje uveljavlja prepočasi. Večji dohodek je bil dosežen tudi na račun kar za polovico višje stopnje zaposlovanja, namesto da bi bil z večjo produktivnostjo. Ker ni pravih spodbud za izvoz, se zmanjšuje tudi vključevanje gospodarstva v mednarodno menjavo dela. Šepa tudi samoupravno združevanje sredstev na osnovi dohodkovne povezanosti. Prepočasi se uveljavlja nagrajevanje po rezultatih dela, razen tega nastajajo neusklajenosti pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Posebno pozornost bo treba posvetiti izobraževanju in zaposlovanju, saj je v Kočevju med na novo zaposlenimi kar preko 26 odstotkov nekvalificiranih delavcev, medtem ko jih je v Sloveniji le 17 odstotkov. Zato pa v Kočevju zaposlijo manj ljudi z visoko, višjo in srednje izobrazbo, pa tudi visoko kvalificiranih delavcev. Zaradi pomanjkanja kadrov mnoge OZD nimajo srednjeročnih programov. Plansko-analit-ske službe so povsod, tudi občinska, številčno slabo zasedene s kadri, pa tudi neustrezno nagrajevane. Prav te službe pa bi lahko največ pripomogle k hitrejšemu razvoju občine. SIS so sicer izdelale programe razvoja, vendar so programi premalo povezani z gospodarstvom in drugimi dejavnostmi. Gibanja na področju skupne NOVI KOČEVEC Občinska konferenca ZSM Kočevje oz. uredniški odbor „Mladega Kočevca", ki §a vodi glavni urednik Lado Orel, pripravlja novo, 10. številko svojega glasila. Zadnja, deveta, bila zelo pestra, posvečena pa 10. ongresu ZSM in ustanovnemu kongresu ZSM v Kočevski Reki. t M ist* ‘^ČEUSKE NOUIGE nik ustvaril Kočevje jjtvo, delo in ukinitev kočevskega rudnika mnv |javega premoga je bil ukinjen 28. februarja leta1*!^ ^ Pa Poved°> da so tu prvič odkrili in izkopali ®3, se pravi pred 175 leti. Rudnik je pomenil ^ * ^*vje razvoj mesta, za izgradnjo železnice Grosup- % Ustva’ fa 23 razv°j delavskega gibanja. Rudnik je tako .dan?šnje Koče\je, zato bomo bralce skušali na 11 z njegovo zgodovino. Op^MOG in 2, ^EKARSTVO V 1803 je dobil VN v . “ersperg, w je L Jan,„i kočevskem gradu, N' f,r?vin~m®ro 111 sko trnovim" itk0riŠčanja k uvim . t. j. svojim s tem * K C1- > t. j. sv koijk11 bil primeren. Ni . ^kopa*! Premoga je Auer- teta it^Co Je d°bil rudar-lvan n rata*a kočevski S ■ v >J°ethel’ ^ ie 11,(10 ■C^nek ^ nekaJletih; ';vsko i je bil dan v IV^enoJ,« 18- februarja '■ti| ePrav .* Pa so ga „Trata Roethel resno fn %lQ Ja Premoga, je iV ‘on? i ’ n s>cer leta 1 K' Clfe 1836 a,7 * - ,]a0' i' >K °clnia ,0ne’ nat0 pa je upa^al! sicer leta 1832 samo 8,4 Pa največ, in *847 samo 33,6 Premog tega, dnevnega kopa je Roethel uporabljal za sušenje opeke. Njegova opekarna je bila torej prvi kočevski obrat, ki je uporabljal premog pri svojem proizvodnem postopku. Tudi naslednji lastnik ene jamske mere, „Trata Il“, Jožef Oberman je uporabljal premog za sušenje opeke. Za njim so to počeli še nekateri. Opekarstvoje bilo torej na Kočevskem včasih močno razširjeno, kasneje pa je popolnoma zamrlo. Kaže, da je bila (in morda je še) na Kočevskem dobra glina, saj celo ribniška: Vre, vre, vre, mi smo Ribnčanje poje „U Kočjeuskm glino krademo, de lenčke izde-lavamo za devjete deželje.“ Tudi ko je zmanjkovalo zalog premoga, so se v Kočevju zavedali pomembnosti te gline in je rudnik leta 1969 predložil investicijski program za izdelavo lahkega gradbenega materiala kera-mzita in za proizvodnjo keramičnih ploščic. Ve idar ta program ni dobil ne denarne ne drugačne podpore. PREMOG ZA STEKLO V brošuri. „V. rudarski tradicionalni teden “ — teden je bil porabe (SIS) so bila preveč vezana na republiška povprečja in tako ločena od gibanj na področju gospodarstva v občini. To pa ni prav, kajti gospodarstvo naj bi financiralo SIS toliko, kolikor bodo te prispevale k njegovemu napredku oziroma, kolikor so potrebne. Gospodarstvo se še premalo vpraša, kako je denar porabljen. Načelo svobodne menjave dela torej 'še ni'zaživelo. Kvalitete dela SIS še nihče ne ocenjuje. ZMANJŠATI PRAVICE ZAVAROVANCEV? V republiki bo zadnje dve leti tega načrta manj občin, ki bodo dobivale republiška solidarnostna sredstva. SIS kočevske občine ne bodo dobivale več solidarnostnih sredstev (razen zdravstva); občinska SIS socialnega skrbstva pa bo morala celo odvajati denar za republiško solidarnost. Kljub temu bo mogoče uresničiti srednjeročne načrte teh dejavnosti ob približno enaki obremenitvi združenega dela, kot je letos. Če bo bistveno zmanjšana regijska solidarnost na področju zdravstva, pa bo treba ali zmanjšati pravice iz zdravstvenega varstva ali pa bodo morali zaposleni iz svojih kosmatih osebnih dohodkov prispevati vač za ta namen. Kritična ocena stanja naj bo predvsem usmeritev in spodbuda za bodoče delo. Je napotek, kje je treba kaj izboljšati, da bi s kar najmanj napora dosegli kar največje uspehe. J. PRIMC TEŽJI POGOJI ZA VOŽNJO — Bliža se čas, ko so vedno pogosteje ceste mokre, ko je vreme megleno in ko je temperatura tudi že pod ničlo. Zato priporočajo miličniki vsem voznikom še posebno previdno vožnjo, komunalci pa opozaijajo, da letos pozimi ne bodo solili cest in ulic v mestu, zaradi česar bo treba med poledico še posebno pazljivo voziti. Na sliki: pri nedavni nesreči v Mrtvicah, ki se je zgodila v megli in na mokri cesti, je bilo kar za 100.000 din škode. (Foto: Primc) Pritožba: ni dovolj vode za ljudi Odvzeli so jo prašiči, ki tudi zasmrajujejo Klinjo vas, Zeljne in Šalko vas Krajevna skupnost Rudnik-Šalka vas je dala soglasje za _ gradnjo farme bekonov ZKGP Kočevje v Klinji vasi z določenimi pogoji, in sicer: da ta gradnja ne sme vplivati na slab- r Bolje organizirani za delo Med. pripravami na volitve v SZDL bodo v kočevski ob čini prilagodili organiziranost SZDL tudi novemu organiziranju krajevnih skupnosti. Razen tega bodo ustanavljali še vaške odbore SZDL. V mestu bodo oblikovali hišne in ulične odbore SZDL, pa tudi območne odbore v mestu, ki naj bi delovali za območje sedanjega krajevnega odbora KS Kočevje-mesto oz. bodočih manjših KS v mestu, če bi se občani odločili za tako organizacijo KS. Rok za izvedbo nove organizacije pa je kratek, saj bi moralo biti vse to po sedanjem predlogu urejeno do zadnjega novembra oz. 15. decembra. Ta rok - tako so ugotovili tudi na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL — je treba podaljšati najmanj za mesec dni ali celo za dva meseca. Bolje je namreč rok podaljšati, kot nekaj na hitro organizirati. od 27. junija do 3. julija 1959 - je zapisano, da so bile leta 1826 prvič podeljene jamske mere bratom Ranzinger, ki so bili lastniki kočevske steklarne. Tudi v govoru zadnjega direktorja Ivana Skrabarja na zaključni slovesnosti ob zaprtju rudnika 11. marca letos je bilo poudarjeno, da sta leta 1826 brata Ra.izinger odkupila Trato, kjer se je nahajalo premogovno ležišče. Podobno je zapisano še v nekaterih knjigah, zato so to leto v glavnem navajali kot leto ustanovitve rudnika. V brošuri „Rudarji ob 20-letnici Kočevskega zbora“, ki je izšla leta 1963, pa beremo, da so se PREDAJA ZASTAV - Rudarji so na svečanosti 11. marca letos predali svojo stanovsko (levo) in borčevsko (desno) zastavo mladini Itasa, saj je bil rudnik zadnja leta tozd Itasa. (Foto: J. Primc) Vsaka organiziranost „z vrha“ in še na hitro opravljena je nesamoupravna in je ponekod prinesla ne le veliko nevšečnosti, ampak tudi politično in drugačno škodo. Zdaj ne bi smeli takih napak ponavljati. V bodoče morajo politične organizacije bolj prisluhniti samoupravnim pobudam delovnih ljudi in občanov in jim tudi veliko bolj pomagati pri uresničevanju teh pobud. Zdaj se namreč še prepogosto dogaja, da delovni ljudje in občani bijejo boj za samoupravo z raznimi birokratskimi skupinami, politične organizacije pa pri tem stoje ob strani, so le opazovalec boja, namesto da bi bile prav one v prvih bojnih vrstah. Prav taka organizra-nost SZDL ,,od spodaj navzgor" - po vaseh, blokih, ulicah, območjih in KS - je lahko velika oz. celo odločilna za uspešen boj pri krepitvi samouprvljanja. J. PIRMC Ranzingerji šele nekako leta 1849 preselili iz Zabukovice na Kočevsko, v Glažuto, kjer so kot Auerspergovi steklarski delavci prosili 4. maja 1850 oblast, da bi smeli postaviti svojo steklarno. To dovoljenje so prejeli leta 1852, kaže pa, da so že poleti 1851 pričeli z obratovanjem na Tratah pri Kočevju. 12. julija 1851 so prejeli tudi rudosledno pismo za bližnji premog na Tratah („Trata VI“). V letu 1859 so prejeli še 7 jamskih mer na Tratah. Leta 1860 je znašala proizvodnja premoga v Kočevju 2408 ton, v letu 1875 pa je bilo pri bratih Ranzinger zaposlenih že 50 steklarjev in 150 rudarjev. Ranzingerji so premog uporabljali tudi za pogon parnega stroja na žagi, ki je delala za potrebe steklarne. Ranzingerji so v naslednjih letih pokupili skoraj vse Trate. S tem pa so se zadolževali. Leta 1885 je Trate skoraj v celoti pokupila Trboveljska premogovna družba (TPD). Ranzingerji so si obdržali le steklarno, vendar so jo kmalu zaprli. Niso namreč mogli konkurirati steklarnam, ki so bile ob železniških progah (naprimer hrastniški). Te so zaradi manjših proizvodnih stroškov (Ranzingerji so razvažali izdelke še s konji) lahko prodajale izdelke po nižjih canah. LETA 1893 ŽELEZNICA DO KOČEVJA Kočevski premog je pridobil veljavo ter z njo pravo vrednost in ceno z odprtjem kočevske šo oskrbo z vodo naselij na območju te KS ter da farma ne sme onesnaževati okolja. Na zadnji seji zbora KS občinske skuščine Kočevje je delegat KS Rudnik-Šalka vas zahteval, naj občinska skupščina pomaga takoj rešiti te zadeve. Zaradi farme bekonov in ker ni zgrajen predvideni vodni zbiral-, nik, zdaj zmanjkuje vode na območju Šalke vasi in rudarskega naselja. Ženske lahko vključijo pralne stroje le okoli polnoči, ker prej ni vode. Tako stanje je nevzdržno. Nadalje se iz farme širi smrad po Klinji vasi, Željnah in Šalki vasi, čeprav so bila prej dana zagotovila, da smradu ne bo. Prva farma za 15.000 bekonov je komaj dobro začela delati, pa so že pritožbe. Kaj bo šele, ko bo šla v pogon še druga farma za novih 15.000 bekonov? Vsekakor bo treba v bodoče bolj skrbeti za ljudi, in ne le za prašiče. Delegat je nadalje vprašal, zakaj Komunala n e vzdržuje Roške ceste do vasi Željne; zakaj ni popravljena in preurejena cesta za Koprivnik, ki pozimi ne bo prevozna; kakšni ukrepi bodo sprejeti proti Romom, ki se nezakonito priseljujejo na območje te KS iz občin Novo mesto in Trebnje ter tu delajo škodo v gozdovih in kradejo občanom. Ti priseljenci tudi kvarno vplivajo na Rome, ki so tu stalno naseljeni in proti njim ni večjih pritožb. železnice leta 1893. S pogodbo 21. aprila 1892 se je TPD zavezala, da bo na leto dobavila kar 100.000 ton premoga železnici. Pogodba naj bi veljala 90 let, natančneje do 15. decembra 1981, se pravi še štiri leta po zaprlju Rudnika! Vendar je bil pogodbi dodan poseben člen, ki je določal, da se v primeru podržavljenja železnice ta količina lahko zmanjša za polovico ali celo še za več, oz. celo ukine. V času pred prvo svetovno vojno so v Kočevju vedno nakopali preko 100.000 ton premoga, in sicer največ leta 1913 (126.530 ton) in 1906 (125.895). Med prvo svetovno vojno je proizvodnja precej upadla, nato pa v letih 1919 in 1920 spet porastla nad 100.000 ton, nato pa zelo nihala (leta 1936 le 20.550 ton), tik pred vojno (leta 1940) pa spet porastla na 103.970 ton. Pri odgovornih upravnih organih občinske skupščine smo te dni povprašali, kako je s pitno vodo in smradom na območju KS Rudnik-Šalka vas. Povedali so„ da bo Združeno KGP zgradilo 200-kubični zbiralnik vode zdaj,, ko gradi še eno farmo za 15.000 svinj. Začasno pa bo Hydrovod izboljšal oskrbo tako, da bo sam potiskal vodo s posebno črpalko, ki jo bodo montirali v svojem objektu ob Roški cesti. O smradu pa so dejali, da je prihajalo do njega zato, ker še ni bila vključena čistilna napra-va(? !). Bolje bo tudi, ko bo posajena oziroma zrasla »zelena pregraja“ med farmo in naselji. Drevje pa, žal, raste počasi. J. P. ENA ŽENSKA NA 7,5 MOŠKEGA Na križišču v Brezovici, kjer „sta le dve hiši in tri fostilne", je nekakšno za-avno-rekreacijsko središče za občane iz območja Kočevja, Predgrada in dela črnomaljske občine. Tu so redno zabave s plesom. Pa je oni dan krenil na zabavo tudi neki starejši Predgraj-čan, da bi se ogledal za kakšnim krilom in morda celo našel nevesto za sina. Vendar je bil razočaran. Kar hitro je preračunal, da je prišla na plesu komaj ena ženska na vsakih 7 in pol moških. Po prvi svetovni vojni (1919) je bilo v rudniku zaposlenih okoli 1200 rudarjev in drugih delavcev, po letu 1930 pa le še 100 ali celo manj. RUDARJI se ORGANIZIRAJO Organizirano delavsko gibanje se je začelo v kočevskem rudniku po letu 1893, se pravi, ko so kočevski rudarji prihajali v stik z delavci TPD iz Zasavja in železničarji. »Službeni red za oglednike in delavce pri rjavem premogovniku TPD v Kočevju, ki ga je 8. junija 1889 potrdil rudarski urad v Ljubljani, pravi med drugim: „Iz dela zamorejo takoj izpuščeni biti rudaiji... če so pajdaše k uporu proti naprejpo-stavljenim šuntali, če so jih silili, da bi skupno jenjali dela-ti.“ (nadaljevanje bo sledilo) m ZADNJA IZMENA - Na fotografiji so rudaiji, ki so 28. februaija jtos zadnji kopali premog v jami kočevskega rudnika. (Foto: J. Primc) Novembra 1978 r masa 17 Dajte nam kruha in bencina V skupnem prometu metliških trgovin so živila padla pod tretjino - Tesne trgovine s premajhnimi skladišči — V trgovinah premalo mo kih Glavni trgovski organizaciji v metliški občini sta Mercator in Kmetijska zadruga, ki skupaj ustvarjata malo manj kot tri četrtine bnito prometa na področju trgovinske dejavnosti v občini, od tega sam Mercator kakih 45 odstotkov. V trgovini je zaposlenih 151 delavcev ali nekaj več kot pet odstotkov vseh zaposlenih v družbenem sektoiju v metliški občini. Metliške prodajalne so precej nega skladišča tako za Mer- tesne, saj pride na eno povpreč- cator, kot za Kmetijsko zadru- no le 74 m2 pr ostra, kar je precej manj od republiškega povprečja. Še huje je s skladišči; od skupaj 45 skladišč jih ima Mercator dvajset, vendar so majhna in neustrezna, povprečna površina je komaj 30 m2, medtem ko znaša ta površina pri Kmetijski zadrugi nekaj več kot sto kvadratnih metrov. Poleg tega so skladišča razdrobljena, ker so pri gradnji trgovin to vprašanje očitno zapostavljali. V načrtu imajo gradnjo central- Osem priznanj OF Praznik KS Radoviča V spomin na 26. oktober 1942, . ko so slovenski in hrvaški partizani pod Radovico napadli močno ita-ljansko enoto in ji prizadejali hude izgube, Italijani pa so po tem napadu zapustili tudi postojanko na Ostrižu, praznuje krajevna skupnost Radoviča svoj praznik. Letos so ga proslavili v nedeljjo, 26. oktobra, ko se je veliko krajanov zbralo v gasilskem domu na proslavi. Lep kulturni program so pripravili šolarji in mladinci. Ob tej priložnosti so osmim zaslužnim krajanom podelili priznanja OF; dobili so jih: Jože Janžekovič, Alojz Janžekovič, Marija Vraničar, Ana Režek, Jože Režek, Jože Žlogar, Vida Stankovič in Martin Vrvi-ščar. Na proslavi so štirje krvodajalci prejeli priznanje za večkratno darovanje krvi, veliko krvodajalcev iz te krajevne skupnosti pa je taka priznanja dobilo že prej v svoojih delovnih organizacijah. go in Novotehno. V zadnjih enajstih letih so metliške trgovine namenile za investicije le 8,20 milijona dinarjev, kar je res skromna vsota. V povprečju so v eni trgovini zaposleni štirje prodajalci in pol, primanjkuje pa zlasti moških prodajalcev. Od 1967 je trgovina v občini ustvarila nekaj več kot 951 milijonov dinarjev prometa, od tega polovico Mercator, KZ pa okoli 24 odst. Največ prometa so pri Mercatoiju ustvarili samopostrežna trgovina, bencinska črpalka in blagovnica. V ZAPUŠČENI? Oddelek za občo upravo in družbene službe metliške občine hrani dva najdena zlata moška poročna prstan-a. Ker je jasno, da poročnih prstanov ljudje ne zgubljajo tako kot drobiž ali dežnike, je kaj mogoče, da je bila ta ,4zguba“ namerna. Janja -imeni sta vgravirani poleg datuma srečnega dogodka — je to doživela že po sedmih letih, Joži pa po štirinajstih. Kakorkoli že, možaka lahko dobita prstana nazaj, če ju pa tri mesece ne bo na spregled, bosta prstana prodana na dražbi. Lahko se zgodi, da bosta takrat obe ženi dvigali ceno. VZGOJA PRI NAJMLAJŠIH - Nedavno razstavo gasilske opreme in opreme za civilno zaščito, ki so jo pripravili v okviru tedna požarne varnosti v metliškem gasilskem domu, so si poleg številnih obiskovalcev ogledali tudi otroci iz vrtca. Protipožarno vzgojo je treba začeti pri najmlajših, saj so prav otroci večkrat povzročitelji požarov. SPREHOD PO METLIKI V MERCATORJEVI TRGOVINI OB CESTI bratstva in enotnosti — domačini jo imenujejo „štala“ - so s prostori zelo na tesnem. V pritličju, kjer prodajajo konfekcijo, je gneča in kupec komaj pride do stojal, če si hoče ogledati izdelek. Sioer pa . so prodajalci ustrežljivi, prijazni in poskočni, kar odtehta pomanjkanje prostora. METLIŠKI HOTEL BELA krajina je dobil novega, mladega natakarja. To ni seveda nič pretresljivega, toda fant je vljuden, olikan in zmede marsikaterega domačina z bolj „kavbojskim“ obnašanjem. Fant pozdravi vsako omizje posebej, ko pa prinese naročeno, servira z ..izvolite kavico, izvolite vinjak Nova, ..dunajska" šola. ČUDNO NAVADO ..OBRAČU-NAVANJA“ imajo posamezniki. O službenih stvareh si upajo razpravljati samo za šankom, in če dobe slučajno medse odgovornega za storjeno „krivico“, se jih nabere revež kar v gostilni, v zabavo gostov in v lastno zadrego. Podobne tiče bi moral kdo prijeti za predolge, v alkohol namočene jezike, pa bi bil mir. A jih ne, ker se noče nihče nikomur zameriti. CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI se večkrat po polnoči spre- meni v cesto nebratstva. Pivske druščine se stepejo med seboj, posamezniki kasirajo nekaj klofut, brc in podplutb, ki jih spremljajo sočni folklorni izrazi, nov dan pa prinese mir, kakšen bolniški dan in sklep, da bo že prišel čas maščevanja, ko bodo padale pesti po drugih obrazih, hrbtih in prsih. Samo da se nekaj dogaja! V ČASU TRGATVE JE ZELO NARASLO število bolezenskih izostankov z delovnega mesta. „Na smrt bolne" krajane je bilo potem videti po vinogradih nasmejane, rdečelične, s pesmijo na ustih. Verjemite ali ne, toda nekaj krajanov ni bilo v službo samo zato, ker so dobili neverjetno drisko. Ozdravili so si jo, reci in piši, z brento! Zdravniki še niso izdali uradnega mnenja o zdravilni moči brente m drugega trgatvenega pribora. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ie pripravila kviz tekmovanje za odličje 22. december z naslovom: Samoupravljanje naša sedanjost in naša bodočnost. Nastopile so mešane ekipe mladincev in vojakov črnomaljske garnizije, a tudi kulturni program je bil pester. Igrala je Mestna godba metliška, in sicer samo mladi godbeniki, predstavili so se recitatorji mladinskega kluba, osnovnošolcu, a tudi vojaki so navdušili gledalce v metliški telovadnici. metliški tednik letošnjem prvem polletju znaša promet v občini 100 milijonov dinarjev. Največji delež pri prometu v trgovini odpade na živila; do 1976 se je odstotek živil v skupnem prometu trgovin večal, po tem letu pa je začel upadati in sedaj znaša manj kot tretjino,kar je pod jugoslovanskim in slovenskim povprečjem. Potrošnja kruha se iz leta v leto veča, medtem ko poraba moke upada;narašča tudi poraba mleka, jajc, krompirja, povrtnin in sadja, sladkorja, kave, mineralne vode, pralnega praška, umetnih gnojil, plinskega olja in bencina. Po prometu na prebivalca pa je metliška občina blizu republiškega povprečja, vendar je t reba pri tem upoštevati, da je velik del kupcev iz sosednje ozaljske občinne. VODOVOD ZA KS BOŽAKOVO V krajevni skupnosti Božakovo, ki’ obsega poleg krajevnega središča še vasi Zelebej in Rakovec, bodo po novem letu pripravili referendum za krajevni samoprispevek, s pomočjo katerega bi radi napeljali vodovod v vse tri vasi. Želja krajevne skupnosti je tudi, da bi posodobili okoli 1,5 km ceste do Rakovvca in naprej do hrvaške meje, od koder je že asfalt do Kamanja. KRVODAJALSKA AKCIJA V torek in sredo, 14. in 15. novembra, bo tako kot vsako leto v Metliki krvodajalska akcija. Z dobro udeležbo, kar v Metliki pri takih akcijah ni redko, bodo krvodajalci najlepše proslavili 25-letnico prostovoljnega in brezplačnega krvodajalstva na Slpvenskem. Očiteljica je pa ostala Ko je pred sedemnajstimi leti učiteljica Vida Stankovič prišla na Radovico, je bila tam popolna osemletka; danes šole na Radoviči ni več, Stankovičeva pa je klljub temu ostala. S šolarji se vsak dan vozi v Metliko, kjer uči na tamkajšnji šoli. „V začetku so bili višji razredi osemletke na Radoviči kombinirani," je povedala nekdanja upraviteljica. „Zaradi premajhnega števila učencev so najprej ukinili višje razrede, pred petimi leti pa še nižje in tako se sedaj vsi učenci od 1. razreda naprej vozijo v Metliko; okoli trideset jih je iz teh krajev." Stankovičeve sedaj prav nič ne vleče, da bi Radovico zapustila. „Tu sem se v vseh teh letih navadila. Prevoz je urejen, imamo vodovod, asfaltirati bo treba le še dober kilometer ceste, pa se bomo po asfaltu pripeljali praav do Metlike. Tudi moj sin se vsak dan vozi v Črnomelj, kamor hodi v gimnazijo. Vsak dan pelje tudi več delavskih avtobusov v Metliko in nnovomeški IMV." Stankovičeva je že šest let tajnica radoviške krajevne skupnosti. ,,V zadnjih letih smo naredili lep napredek. Dobili smo precej asfalta, vodovod. V planu krajevne skupnosti za prihodnje obdobje pa je napeljava telefona, asflatiranje 1.250 metrov ceste od križišča za Bojanjo vas do Slamne vasi ter posodobitev ceste do Krašnjega vrha. Telefon res nujno potrebujemo, ker smo od občinskega središča precej odda ljeni, vaščani Karšnjega vrha pa tudi zaslužijo boljšo cesto, saj so do sedaj sami za to prispevali okoli 100 tisočakov, pa ima vas le 25 hiš. Prej je bila ta pot tako slaba, da v vas ni mogel priti niti rešilni avtomobil, potem pa sojo sami razširili in utrdili in res zaslužijo, da dobijo asfalt," pravi Stankovičeva. ______________________________ A. B. m fmfjkr' J •M- 1 MRTVA OBLJUBA V Sodevcih, kjer so la*11 zabetonirali temeljni kamen za most čez Kolpo do BW; ževcev, so neznani domačin1 na dan mrtvih počastili sp0; min na ta dogodek. Temelj111 kamen so prekrili s črn° folijo, na vrhu pa prižgi svečo. ! * " •* NOVA CESTA — Posodobljena cesta Semič — Vrtača na dan otvoritve. V primerjavi s prejšnjo ozko in ovinkasto je sedanja da bi v jevca do Jugoija, kjer pelje najkrajša pot iz Črnomlja PRIZNANJA OF Za semiški krajevni praznik svečani seji sveta krajevne skUP!1 f zaslužnim krajanom podelili pr nja OF. Dobiii sojih: Ernest B ^ Anton Hutar, Franc Pašič. ** Simonič, Matija Špringer, Seka ničar, Martin Radoš in Jule * var. raava avtocesta. Želja prebivalcev krajevne skupnosti je , bližnji bodočnosti asfaltni trak podaljšali še od Štrekljc Jugoija, kjer pelje najkrajša pot iz Črnomlja v Novo mesto. Semič hudi z velikimi korald • t Sem iška krajevna skupnost vedno proslavi svoj praznik z novimi delovnimi z Brez ,.Iskre" si ni mogoče zamisliti napredka — Novi načrti Semič je danes ne samo eno od belokranjskih industrijskih središč, marveč se vedno bolj uveljavlja tudi kot turistični kraj. Ob krajevnem prazniku 28. oktobru vsako leto pregledajoin ocenijo delo za leto dni nazaj in potrdijo načrte, ki naj bi jih - in ponavadi jim to tudi uspe - uresničili do prihodnjega praznika. Predsednik sveta krajevne krajevne skupnosti nemogoče * (c skupnosti Jože Vidmar-Nace pravi, da so z delom in uspehi, ki so s tem prišli v zadnjem letu, lahko zadovoljni. Tako so v Semiču dobili 29 novih družbenih stanovanj, banko, zdravstveni dom z lekarno, Iskra je zgradila sodobno menzo, v Crmošnjicah je tamkajšnje gozdno gospodarstvo zgradilo lep delavski dom, na sam praznični dan pa so odprli 1.400 metrov dolgo prenovljeno cesto Semič — Vrtača, dp sedaj najhujše ozko grlo, kar so še posebej občutili zaposleni v Iskri, ki so prispevali velik del potrebnih sredstev za posodobitev. Nasploh si je napredek semiške Dopust na kmetih Čeprav so mirne, odmaknjene belokranjske vasi kot nalašč, da bi se tam razvijal tako imenovani kmečki turizem - to velja še posebej za obkolpske kraje — je v tem delu kaj malo gospodarjev, pripravljenih v svojih domovih sprejeti ljudi, ki bi se v miru, daleč od turističnega vrveča, radi spočili, naučili svežega zraka, se okopali v čisti Kolpi in se najedli dobre domače hrane. Ena redkih, ki so v črnomaljski občini začeli na svoji domačiji sprejemati goste, je Ivanka Madronič iz Prelesja pri Starem trgu. Madroničeva domačija leži tik ob Kolpi, v lepi in prostorni hiši je Ivanka eno sobo s tremi ležišči namenila za turiste. „Že nekaj časa smo o tem razmišljali, letos pa smo s tem kmečkim turizmom tudi začeli," je povedala Madroničeva. Pri njih se že več let oglašajo ljudje iz večjih mest/ ki želijo nekaj dni preživeti v tem koncu. „Žal je bila naša prva sezona bolj skromna, letošnje poletje je bilo slabo in Kolpa skoraj ni bila dovolj topla za kopanje; zanima-, nje za kmečki turizem pa je samo poleti." Madroničev sin, po poklicu gostinec, je začel preurejati stari mlin, v katerem bo naredil prijetno gostinsko sobo, prav tako je začel preurejati kaščo, kjer bosta dve sobi za goste. „Sin deia vse sam, posojil za sedaj ni, vendar brez tega ne bo šlo, saj gre za zidavo in opremo' veliko denarja, kakšnega posebnega dobička pa od te vrste turizma ni.“ Največ skrbi in dela posveča Madroničeva posestvu. „Imamo precej /emlje, nekaj živine, redim prašiče, sem pa tudi koope-rantka črnomaljske kmetijske zadruge. Lani sem pridelala 1.000 kilogramov kumar, sedaj' pa sem se preusmerila na feferone, ker je s kumarami preveč de-, la; ob povprečni letini jih bo kakih 500 kil," je povedala. A. B. zamisliti brez Iskre, ali kot je pri otvoritvi ceste dejal predsednik črnomaljskega izvršnega sveta inž. Jože Urh: „Ko govorimo o Semiču, mislimo na Iskro, in ko slišimo Iskra, vemo, daje to Semič.“ Celotna obnovitev z dodatnimi deli, kot so napeljava cestne razsvetljave, ureditev podpornih in odbojnih zidov, pločnikov, cestnih priključkov, prestavitev vodovoda in električne napeljave, so veljala več kot 10 milijonov dinarjev. Delavci KRVODAJALSKA AKCIJA Za četrtek, 16. novembra, pripravlja občinski odbor Rdečega križa krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnišnice. Krvodajalce vabijo, da tega dne ob 6.30 pridejo na avtobusno postajo pred gradom, od koder jih bo poseben avtobus odpeljal v Novo mesto. VABIJO PEVKE IN PEVCF Črnomaljski ženski pevski zbor Miran Jarc ima za sabo že trideset let dela. Poleg številnih nastopov je zbor snemal tudi za radio in televizijo. Sedaj šteje zbor okoli trideset pevk, v glavnem starejših, vodi pa ga Franc Milek. V svoje vrste želijo dobiti nove pevke, predvsem mlade, vabijo pa tudi moške. Če bo namreč dovolj prijavljenih, bodo ustanovili mešani zbor. Zbor vadi enkrat na teden, pred nastopi pa dvakrat. Iskre so prispevali za r $ 1,50 milijona din obvezi« > , 190 tisočakov upokojen1^) h lektiv semiške IMV je Prl& več kot 70 tisočakov, ko* ^ osnovne šole skoraj 40.0W<, iz občinskega samqprispe ^ dobili tri milijone. Že P11/^ asfaltiranju te ceste Pie stimi leti je takrat 480 “e. Iskre namenilo za to P^ u^ enomesečnega osebnega d ka m tudi danes je . p 1.500-člansld kolektiv, letos ustvaril več kot 50u j. jonov dinarjev celotnega O hodka, lahko vsem sodelovanja pri potreb občanov v skupnosti. .0 Ena glavnih nalog, ki 8 j p semiška krajevna skupni je dala za naslednje obdoP) ’ j. izgradnja čistilne naprave^j, nja novih družbenih sta« modernizacija prikljucK ^ partizansko magistralo p? birtu, nadaljnja posodobi,^ Poj ških poti itd. Viator načrHyjl| prihodnje leto v Semiča j 44 ležišč, tečejo tudi za ureditev turistično-reK \ skega središča v ČTvao^i^ za gradnjo nove pošte & ij bušne postaje v Semiču- ^ p SEMIŠKI ASFALT V ODSTOTKI? ^ Vseh 19 kilometrov reP^{ f cest v krajevni skupnosti asfaltiranih; v celotni && ^ občini pa je asfaltiranih ^ ffi kov republiških cest. O'* ^ it flt fPr : ^ občinskih cest je v semiške®L asfaltiranih več kot pol. jJ|| fe komaj devet odst. od s fr km. Od 172 km vseh kraj^ c6! v občini jih je 26 km v K* . |e 1#, asfaltno prevleko ima v oh odst. teh cest, v semišfr ^to1' skupnosti pa devet km ali 35 kov. ČRNOMALJSKI DROBIR „ tetnejši. Spomnili se tudi 30-letnice smrti viO*"^ so ka Otona Župančiča spomini na pomembne NOB itd. LAHINJA V NOVI PREOBLEKI - Edini črnomaljski hotel Lahinja je na zunaj dobil nov videz. Delavci so očitno zavzel in želi privabiti več gostov. nekdaj veljal za šport viSjjj, v Črnomelj TENIŠKO IGRIŠČE ■gi SPREMEMBA PRINESLA PREOBRAT - Odkar rokometašice novomeške Krke igrajo tekme v Črnomlju, se je njihov položaj na lestvici popravil. Prej niso niti enkrat zmagale, medtem ko so obe tekmi v Črnomlju zmagale, v tem času pa so osvojile tudi točko v gosteh. Gotovo imajo del zaslug tudi vneti črnomaljski navijači, saj jih na tekmo pride tudi štiristo, medtem ko je bil obisk v Novem mestu precej manjši. SPET LETO OBLETNIC - Tudi prihodnje leto bo v črnomaljski občini več pomembnih obletnic. Tako bodo proslavili 70-letnico delovanja semiškega Partizana, ki nadaljuje tradicijo predvojnega Sokola, v Črnomlju se bodo spomnili 25-let-nice rokometa, tega včasih najbolj No, v Črnomlju s teffl _ težav. Ker ni bilo teniške® ni nihče igral tega špon® so<%. vsai kar se teea tiče, ni 01 popularnega športa, ki prav v zadnjem času spet postaja vedno kvali- nega razlikovanja. Sedaj ni že ozirajo iz partizanske le kmalu za podvozom p? ško progo na vikend, jgrj!^ leži pravo pravcato teniSk -n Seveda je vse skupaj dobro zaklenjeno. Na no igrišče pa bodo morau še lep čas čakati. „ ~ KJE STE, POGREBCI' ' ^ maljska krajevna skupnos* Ojo išče pet pogrebcev, zastaV°> * govornika. Da bi bila P° jvi, s°tii honorarno delo bolj P obvestilu zapisali tudi sta ^ ga kdo lahko tudi druga »Sodelavci, ki bi želeli pr!* pora zaslužiti pri shranjevanj« ^ N nikov, se naj takoj jaVIJ _Čmomelj.“ m/m Medlog: uvesti nov samoprispevek in cest, na tudi o tem, za kaj naj bi ga namenili. O vsem tem se bodo pogovorili tudi na bližnjih volilnih konferencah. njim rešiti tiste najbolj pereče zadeve po KS in v SIS, ki jih zdaj ni mogoče tj s®nec maja prihodnje leto se izteče enoodstotni samoprispevek, Sogjj Ba izglasovali občani občine Kočevje v letu 1974 za l(i r..nclr,anJe gradnje telovadnice in plavalnega bazena v Kočevju tole jr komunalnih del, predvsem vodovodov l jJJJovirn enoodstotnim samo-<4 Kom bi od leta 11979 do lliinn . 0k0li 36 do 40 (Ul n,?y.^narjev. S tem denar- ^ nJ- ^ ^ sofmanci- Sa)iSltev komunalnih in ^.Problemov, ki jih samo z Wah °dki ne k* mogle, lili t r°do občani sami pove-najbolj potrebujejo in *■ J so pripravljeni plačevati •lUltiu. j* seJ’ predsedstva ob-1 * ■konference SZDL je bilo nekaj potreb po n,h KS, ki bi jih lahko tevuieševati tudi s samopri-% v KS Ivan Omerza ceste C™ potok-polie; KS Mozelj, KS & reka in KS Kostel to,,' > KS Osilnica vodovod **tj d ^ Poljanska dolina reZ0 vica~ dgrad Stovt, •■'•u-iicugiau in vodovoda do Brezovi->1 ce; KS Rudnik-Salka vas cesta za Koprivnik; KS Stara cerkev vodovod Lazine-Smuka-Stari Log; KS Struge cesta in vodovod Polom-Prevole. Razen tega naj bi vse KS financirale še en, občinski objekt, se pravi tak, ki je pomemben za vso občino ali vsaj za njen večji del. Dosedanji predlogi za tak objekt ali za objekte, ki naj bi jih sofinacira-la KS Kočevje, so: obvozna cesta za Kočevje, gradnja otroških vrtcev, gradnja tretjega trakta pri zdravstvenem domu, Kočevje (v sklopu katerega bi' bila tudi Lekarna), gradnja novih oz. dodatnih prostorov za osnovno šolo (da bi omogočili celodnevno šolo) in gradnja doma za upokojence. Odločitev o uvedbi samoprispevka je v rokah občanov in ■ plotova stojita v mestu, in sicer v Mestnem logu in Šeškovi ulici. J. P. ava črnih gradenj .1® dva meseca — Nato jih bodo razporedili v tiste, ki JVI6 treba podreti, in tiste, ki bodo lahko ostale njfe0 razvrstitvi objektov, !l, ' zgrajeni brez dovoljene" : Pravi kot „čme gradiš K SPreje*a občinska skup-očeYje na zadnji seji. • “Hai i?0'oča’ da morajo vsi, 'Sdaviij dovoljenja gradili, • % Snrj > Postavljali ali kakor- v dvel?m-iali zSradbam «■ ■ aciislf ,mesec*h zaprositi za ,j 0 dovoljenje. Pristojni organ pa mora nato v . opraviti razvrsti- So ril v,.v take. ki jih je taW ’ter take’ ki jih *®li ovi Podreti, ko bodo 'dnje ^ druge zakonite 1 * Kolona mrtvih Na dan mrtvih, 1. novembra, je Kočevje obiskala množica ljudi iz vseh krajev Slovenije, ki imajo na kočevskem pokopališču pokopane svojce. Mesto je bilo zatrpano z avtomobili, ki so hiteli proti pokopališču - kar naenkrat pa se je promet zaustavil. Nastala je dolga kolona čakajočih vozil, ki se je vila iz Ljubljanske ceste preko Kidričeve ulice do Kemične tovarne oz. Tomšičeve ceste. Nestrpni vozniki so hupali, da bi skoraj prebudili mrtve. Potem je le odšel nekdo peš pogledat, kaj je vzrok zastoju... in tam na križišču je kihal iti poskakoval avto z „L“ tablico, notri pa se je „učenka“ mučila s prestavami. Vsekakor je treba pohvaliti inštruktorje, da celo ob nedeljah in praznikih vlivajo kandidatom za voznike znanje v glavo. Vendar bi se inštruktorji lahko oddahnili vsaj ob takih dneh, ko je zaradi raznih prireditev po mestu precej večji promet. lev, črniu v občini Kočevje Z. je Km Sradenj. V minulem Jn * o takih primerov le L^ie d takrat ni šlo za nove * We 23 nadzidave in 5 Primere so doslej Ai na .rešili. Pravi črni SiluJ, bi bila le dva xte pL lCestah't,Clbčani Postavljajo sv«- ograje- da tako loJ° zemljo. Tudi to ni l ’ *e občan postavi ez soglasja krajevne ln upravljalca ceste. SrJ* ' • ", I -'fni ZA VIŠJO GLADINO - Jez, ki so ga te dni zabetonirali kočevski ribiči, preprečuje, da bi ob nizkem vodnem stanju odtekala voda iz rokava Rinže (levo) v požiralnik, ki je kakih 20 m desno od jezu. (Foto: J. Primc) We> lahu* Pozimi ovirajo plu-3tni pa so tudi L Voda je uhajala v podzemlje Ribiči preprečili odtekanje vode v požiralnik — Tako bo poleti v Rinži ostajalo več vode S za Promet. Dva sicer taka Lepe jesenske dni so kočevski ribiči izrabili za popravilo jezu pri stari elektrarni oz. vodovodu. Ta jez preprečuje, da ob nizkem vodnem stanju ne uhaja teka iz struge Rinže v požiralnik. ?ROBNE IZ KOČEVJA s - REKORD - Mali kar te*ovac*n'c* P1* T 24 ur brez prestan- S' klub pravi" da ni \ ^ kri“ r11' T° je organizirala Ji ?ralci so bili iz klu-nn„mU]ej° V^ova^-1 sključeno, da ne bo Slovel* .Pnšl° v znamenito rPa svetovnih rekor- X k*to kniigo ne>pa vsa-i % 0d\ vniko’ če j° kdo piše. ^di v k . n°eolrie tašev pa so v občinski Zdržali so ligi do v bolniško kartoteko. V (medved odgovarja Pt “M 8 da 'g^0 Vli.i 'st* za invalide iz P* občine. J povsem prav, saj tudi j.^Zultate, kot da so Jtt»VaUdi. SEMAFORI STAVKAJO - Se-mafori pri glavnem križišču v središču mesta pri spomeniku se hitro kvarijo. Ali jim ne godi ozračje ali pa ,,prekinejo delo“ zato, ker na njihovo korist gledamo preveč oma-lovaževatno. Možno in najbolj verjetno pa je tudi, da je kakovost semaforov zelo slaba. Zaradi okvar so zadovoljni avtomobilisti in pešci, ker jim ni treba dolgo - pogosto po nepotrebnem - čakati na zeleno luč. IZKOPALI SO SOLO - Pripravljalna dela za gradnjo objekta za usmerjeno šolsko izobraževanje so se že pričela. Izredno ugodno vreme omogoča zemeljska dela. Z dograditvijo tega objekta bo zaključen in zaokrožen šolski in telesnokultumi center mesta in občine Kočevje. BOLJŠA KONTROLA - Sončno vreme so izkoristili tudi dijaki in dijakinje kočevske gimnazije za zadnji letošnji športni dan. Sli so na Stojno k planinski koči pri Jelenovem studencu in na Mestni vrh (1022 m). Med potjo so imeli razne razvedrilne igre in vaje. Obvezno je moral vsak dobiti na cilju podpis. Tako so preprečili predčasno vračanje, kar se je pri športnih dnevih vseh šol že kar udomačilo, oziroma se prepogosto ponavljalo. Bevske novice Ta jez so zgradili že Kočevarji na enem izmed stranskih rokavov Rinže. Ribiči so šele pred kratkim ugotovili, da je jez verjetno zelo pomemben za gladino Rinže v sušnem obdobju, ko znaša pretok pri zapornicah le okoli 6 1 v sekundi, medtem ko bi po vseh računih moral biti večji, saj iz mahovniške smeri doteka več vode, razen tega pa dodajo Rinži vodo še nekateri potočki. Z mnenjem ribičev so se strinjali tudi strokovnjaki območja Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, ki so ribičem dali na razpolago potrebni gradbeni material, ribiči pa so s prostovoljnim delom (blizu 300 delovnih ur) zabetonirali nov jez, uredili del brežin na obeh straneh jezu, da voda ne bi izpodjedala zemlje, ter z ilovico in kamenjem zatesnili še vse luknje, kjer je uhajala voda pod jezom oz. momo njega. Ribiči so zaprosili za delno pomoč pri urejanju jezu Melamin in Tekstilano. Ti dve delovni organi-, zaciji potrebujeta namreč največ tehnološke vode iz Rinže, taki jezovi pa tudi pomagajo, da je vode več. Ribiči upajo, da bodo pomoč, čeprav z zamudo, vendarle dobili, saj sta obe te OZD doslej vedno pokazali razumevanje za take in drugačne akcije ribičev. J. PRIMC RAZREŠILI DIREKTORJA DU Na zadnji seji občinske skupščine Ko čevje so razrešili dolžnosti direktoija Delavske univerze Kočevje Miha Majerleta. Do imenovanja novega direktorja bo njegove posle opravljal Janez Hering. Miha Majerle je za razrešitev zaprosil sam, ker je prevzel novo dolžnost pri občinskem sindikalnem svetu Kočevje. m- PARK ZA 9OO-LETNICO - S postavitvijo prvih treh kipov v bodočem parku kulturnikov in krajšo svečanostjo se je pred kratkim začelo urejanje ribniškega parka kulturnikov, ki bo dokončan leta 1982, ko bo Ribnica praznovala 900-letnico. (Foto: Primc) Park kulturnikov za 900 - letnico Kipe in obeležja okoli 60 zaslužnim za kulturni in družbeni razvoj Slovenije in Ribnice - Park bo odprt leta 1982, ko bo Ribnica slavila 900-letnico ■■ ...j "< '; 1 ; >/ - ■ 'r i. y V ■' .. . j__■ ? ; . V Ribnici so končno začeli urejati park kulturnikov na območju gradu. Tako so le začeli uresničevati okoli 13 let staro zamisel o postavitvi dostojnega spominskega obeležja skoraj 60 zaslužnim možem iz domače občine, pa tudi tistim, ki so bili sicer rojeni drugod, a so delovali v Ribnici. Prvi trije doprsni kipi, in sicer skladatelju Jakobu Petelinu-Gallusu (1550 - 1591), slovenskemu zgodovinarju dr. Ivanu Prijatelju (1875 - 1937) in jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu (1844 - 1918) že stoje. 27. oktobra so se jih med krajšo neuradno svečanostjo ogledali delegati kulturne skupnosti občine Ribnica ter predstavniki občinske skupščine, političnih, kulturnih in drugih organizacij. Ob tej prilož- nosti je prisotne o delu in pomenu kulturnikov, ki že imajo spomenik v parku, spregovoril predstavnik TKS prof. Janez Debeljak, o dosedanjih prizadevanjih za ureditev parka pa Andrej Klemenc, predsednik Turističnega društva Ribnica, ki je bilo pubudnik in doslej tudi glavni investitor gradnje. Park kulturnikov bodo z ozirom na denarne zmožnosti urejali vse do leta 1982, ko bo Ribnica praznovala dom gasilcev GASILSKI POSVET — Najodgovornejši vodje gasilstva v občini in posameznih društvih so se pred kratkim v Ribnici dogovarjali o nadaljnjem delu. (Foto: Drago Mohar) Osem še ni registriranih Več žena in mladih v gasilstvo V Ribnici so se 21. oktobra sestali predsedniki in tajniki gasilskih društev iz občine. Posvet je bil zelo koristen, saj so udeleženci iz uvodnih besed predsednika, tajnika in poveljnika občinske gasilske zveze ter razprave dobili napotke za bodoče delo. Med pregledom dosedanjega dela so ugotovili, da bo potrebno delovanje nekaaterih gasilskih društev poživiti. Takih gasilskih društev je v občini osem. V teh društvih tudi še niso registrirali svojega delovanja. Če tega ne bodo opravili v kratkem, jim grozi ukinitev. V nekaterih gasilskih društvih pa še niso izrabili denarja, ki jim gaje dodelila Občinska gasilska zveza. Vendar je večji del gasilskih društev prizadevnih in se bodo lahko do konca leta oziroma na letnih občnih zborih, ki bodo v zimskem času, lahko pohvalila z lepimii uspehi, ki so jih dosegla letos. Posebno pozornost so posvetili tudi vključevanju žena in mladine v gasilske vrste. O tem se bodo temeljiteje pogovorili na bližnjih občnih zborih GD. Na posvetu so načrtovali tudi več akcij za teden požarne varnosti, ki je bil od 23. do 29. oktobra. Ob zaključku naj povemo še, da se je pred kratkim uspešno zaključil tečaj za gasilske podčastnike. Tako so gasilska društva dobila nove gasilske kadre, ki so vsakemu potrebni. društvu zelo -em 900-letnico obstoja. Takrat bodo park svečano odprli. Načrte za postavitev parka kulturnikov je izdelal arhitekt Vlasto Kopač, nekdanji direktor Zavoda za spomeniško varstvo za ljubljansko območje. Posebno pomoč pri uresničevanju zamisli o postavitvi parka in njegovi ureditvi pa sta nudila takratnim turističnim delavcem literarna zgodovinarja dr. Anton Slodnjak in Alfonz Gspan. Prvi tri kipe za park so izdelali znani slovenski kiparji, in sicer Gallusa domači akademski kipar Stane Jarm, dr. Prijatelja Boris Kalin in Skrabca Marjan Keršič. Tudi k nadaljnjemu urejanju parka bodo povabili znane umetnike in strokovnjake. V parku bo predvidoma stalo še nekaj kipov. Nekateri zaslužni možje bodo dobili embleme (znake--simbole), kot začetnik slovenskega poveljevalnega jezika v gasilstvu Ignacij Merhar ali ustanovitelj slovenskega lovskega društva dr. Ivan Lovrenčič itd. Spet drugi bodo dobili svoje spominske plošče. Med domačini, ki bodo še dobili obeležja, je 15 pesnikov in pisateljev, 12 strokovnih pisateljev, 5 znanstvenikov, 5 umetnikov, 3 upodabljajoči umetniki, 8 organizatorjev in 4 ljubitelji in meceni. Med njimi je edina ženska, ki je hkrti tudi edini narodni heroj ribniške občine, Majda Šilc, ki je bila tudi partizanska pesnica („Vstani, mladina, in stoj kakor hrast"). Med nosilci omike, ki so bili le gostje v Ribnici (skupaj jih je 7), naj omenimo le Petra Bonoma, Primoža Trubarja, Valentina Vodnika in Janka Trošta. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 9. novembra, „Harmagedon“, 11. in 12. novembra „Zakaj te ata pušča samo" (matineja „Zlato in viski" oz. ,.Zakaj ležiš, reci nekaj"), 15. in 16. november ,,Vonj ženske". TD NE ZMORE - Nekateri predlagajo, naj bi Turistično društvo Ribnica oskrbovalo vse zelenice v Ribnici. Vendar TD za to nima niti človeka niti denarja. Pač pa je TD prevzelo oskrbo gradu in okolice. Zdaj bodo tu zasajevali rože, ki so jih naročili kar za 10.000 din. PRIZNANJE SUHOROBARJEM - Na sejmu domače in umetne obrti v Slovenjgradcu so bili Ribničanje nosilci razstave domače suhorobarske in lončarske dejavnosti. Turistično društvo in posamezni ribniški razstavljalci so za razstavljene predmete in uspešno organizacijo prejeli pismena priznanja. RAZSTAVE GASICLEV - V tednu požarne varnosti so se ponekod spet izkazali gasilci z raznimi akcijami in razstavami. Tudi v Sodražici so pripravili razstavo o svoji dejavnosti kar izložb. v eni izmed NEDONOSNE TRGOVINICE -Trgovsko podjetje „Jelka“ Ribnica, ki je tozd Mercatorja, ima med drugim težave z nekaterimi poslovalnicami v manjših krajih, ki poslujejo z izgubo. Med take sodijo trgovine v Dragi, Podpreski, Ortneku in Jurjeviči. Te trgovinice so ljudem potrebne, trgovci pa bi se jih radi znebili. Morda bi jih v okviru novih predpisov predali zasebnikom? - Kaj pa tako zaliva in veselo proslavlja ta fanatična skupina dolenjevaških polhaijev? - Veseli dogodek, ker jim je v dveh polharskih nočeh uspelo ujeti vsaj eno miš... REŠETO tedensK6le Četrtek, 9. novembra - Nevenka Petek, 10. novembra - Andrej Sobota, 11. novembra - Martin Nedelja, 12. novembra - Emil Ponedeljek, 13. novembra - Stani Torek, 14. novembra - Borislava Sreda, 15. novembra - Polde Četrtek, 16. novembra - Jerica LUNINE MENE 14. novembra ob 21.00 uri ščip ±Cr BREŽICE: 10. in 11. 11. ameriški barvni film Kino za groš. 12. in 13. 11. italijanski barvni film Poslednji kriki iz Savane. 14. in 15. 11. domači barvni film Metež. ČRNOMELJ: 9. 11. brazilski barvni film Ostaliaiz Bahije. 12. 11. ameriški barvni film Vrnitev človeka, imenovanega „Konj“. 14. 11. angleški barvni film Dvoboj do iztrebljenja. 16. 11. angleški barvni film Kasandrin most. KRŠKO: 11. in 12. 11. ameriški film Dvoboj na Misuriju. 15. 11. ameriški film Zlato in viski 16. 11. danski film Hopla v posteljo. MOKRONOG: 11. 11. film Zlomljena puščica. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 10. do 12. 11. kongkonški barvni film Gospodarji smrti. 13. in 14. 11. ameriški barvni film Rdeči oblak nad Riatom. 15. in 16. 11. nemško-jugoslovanski film Udarec. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 10. do 12. 11. italijanski film Dvajseti vek. 12. 11. film - matineja Tarzan in Amazonke. 13. in 14. 11. italijanski film Poročno potovanje. 15. in 16. 11. italijanski film Dvajseti vek - II. deL RIBNICA: 11. in 12. ameriški barvni film Kleopatra. SEVNICA: 11. in 12. 11. ameriški film Maska. 15. in 16. 11. angleški film Romantična Angležinja. TREBNJE: 4. in 5. 11. kavobjski film Malori kot smrt. SLUŽBO POBI SLUŽBO dobi nekvalificirano dekle z veseljem za delo v gostinstvu, za pomoč v kuhinji in pospravljanje gostinskih prostorov. Osebni dohodek okoli 4.500,00 din za 8 ur. Hrana in stanovanje v Hiši. Javite se osebno. Gostilna Vigred, Reteče 59, Škofja Loka. SLUŽBO dobi mlajša kuharica (lahko priučena). Plača dobra. Hrana in stanovanje, delovni čas 8 ur, nedelje proste. Prijavite se osebno ali na telefon 343-023. Bife Nada NUČIČ, Pohorski bataljon 139, Ljubljana. GOSTILNA pri Žiku, Pohlinova 2, Ljubljana, išče pridno dekle za delo v kuhinji in strežbi, lahko tudi polkvalificirana kuharica ali polkvalificirana natakarica. Hrana m stanovanje v hiši. Zaslužek po dogovoru. Nastop službe takoj. Informacije osebno ali po telefonu (061) 314-915. TAKOJ sprejmem pošteno, zdravo, mlajšo upokojenKo. za pomoč v gospodinjstvu. Nudim lepo ogrevano sobo s kopalnico, dohro plačo, socialno zavarovanje in toplo družinsko okolje. Pišite ali se oglasite osebno. Pavla Arko, Lavrica 143 a, Škofljica, Ljubljana. r * ZA VARSTVO dojenčka za vedno nudimo stanovanje in vso življenjsko oskrbo s honorarjem starejši ženski ali upokojenki (na Štajerskem). Naslov v upravi lista (3907/78). TAKOJ zaposlim dekle kot pomoč 'linji nje v Polje 346, Ljubljana. v kuhinji in bifeju. Hrana in stanovanje v hiši. Bife „Vehovec“, STANOVANJA TRIČLANSKA družina išče eno-ali dvosobno stanovanje, po možnosti s posebnim vhodom, v Novem bližnji upravi lista. (3876/78) IŠČEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo, lahko tudi opremljeno. Na- mestu ali bližnji okolici. Naslov v 6/71 uhir opri slov v upravi lista. (3851/78) MOŽ in žena iščeta sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu. Zvonimir Stefanovič, Hotel Kan-dija, Novo mesto. ODDAMO garsonjero v novo zgrajeni hiši. Naslov v upravi lista (3903/78). Motorna vozil;* PRODAM zelo dobro ohranjen fiat 1100. Ogled ob nedeljah. Anton Hrovat, K Roku 3, Novo mesto. PRODAM traktor Ajher (16 KS), kosa in hidravlika. Levak, Ano-vec, p. Zdole, Krško. PRODAM škodo 100, neregistrirano, letnik 1970. Martin Luzar DoL Prekopa 48, Kostanjevica na Krki. UGODNO prodam zastavo 1300, lahko tudi po delih. Mlakar, Nad mlini 41/13, Nova mesto. UGODNO prodam dbbro ohranjen fiat 750. Retelj, DoL Kamence 59. PO UGODNI ceni prodam skoraj nov moped Tomos sprint 50. Simon Fabijan, DoL Toplice 80. Telefon 85-756. PRODAM R 8 renault, letnik 1970, registriran do 12. 7. 1979. Ivan Novak, Kettejev drevored 49, Novo mesto. PRODAM fiat 124 skupaj ali po delih. Milan Krištof, Draga 32, Šentrupert. PRODAM IMV kombi turist, letnik 1974, ali zamenjam za osebni avto. Črmošnice 48, Stopiče. POCENI prodam poltovorni avto (1,251) Hanomag Henčel za 80.000 din. Anton Meglič, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM simco, fiat 750 in motor za 850 po ugodni ceni. Jože Blažič, Žihovo selo 4, Otočec. PRODAM fiat 750, letnik 1973. Marina Hočevar, Stara vas pri Škocjanu. AVTO Fiat Zastava 850 - 1969 prodam. Ponudbe na naslov: Alojz Ficko, 68333 Semič 48. Avto registriran do 15. septembra 1979. PRODAM fiat 750 v voznem stanju, letnik 1968. Anton Krevs, VeL Kal 11, Mirna peč. PRODAM karambolirano lado L, letnik 1978. Ogled v soboto od 8. — 12. Ure. Stane Jazbec, Mencingerjeva 14, Krško (Grič). 101, letnik 1977, prodam. Telefon 23-106,popoldan. PRODAM Z 750 v zelo dobrem stanju, letnik 1973. Franc Lušina, Rp1q pprlfpv 1 ^ PRODAM zastavo 750, letnik 73. Alojz Dragman, Dol. Kamence 2. PRODAM dobro ohranjen GS klub, letnik 1975. Cena 105.000,00 din. Telefon (068)22-612. PRODAM dva traktorja znamke Hanomag (20 KM) s priključki kot so kosilnica, jermenice idr. Brulc, Vinja vas 13, Stopiče. PRODAM zastavo 1300 L, letnik 1971. Legiša, Drska 11, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1974. Informacije po telefonu 21-415. PRODAM zastavo 1100 R, letnik 1969. Becele, Smolenja vas 63, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1975. Srčič, Majde Šilc 4, Novo mesto. PRODAM skoraj nov avto Zaporo-žec, registriran do 28. 7. 1979. Janez Kotar, Nad mlini 16, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen osebni avtomobil PZ 125, star 4 leta s 60.000 km. Informacije na teL štev. 21-048 od 19. do 21. ure. PRODAM ascono 12, letnik december 1974. Dr. Grakalič, tel 61-765, Brežice. PRODAM Z-101, letnik 1976. Muhič, Birčna vas 53, Novo mesto. PRODAM 126 P, letnik junij 1978, ogled vsak dan od 6,00 do 18. ure na telefon (068) 21-425. PRODAM dobro ohranjen R-4, letnik 1975. Informacije v popoldanskem času. Dragan, Jerebova 8 a. Novo mesto. PRODAM traktor Pasauali (18 KM) s priključki in mlin kladivar z Dieselnim motorjem 20 KS, vse v dobrem stanju. Alojz Kavšek, Gotna vas 27. FIAT 124, letnik 1970, dobro ohranjen. prodam. Telefon 22-749. PRODAM ami 8, karamboliran. Dolenjske Toplice 66. VW 1300, letnik 1966, prodam. Avto je potreben manjiga popravila. Ogled v nedeljo pral kinom Dolenjske Toplice ali na naslov: Ftanc Gutman, Dolenjske Toplice POCENI prodam motor M Z ISO Ki star eno leto. Poizve se na telefon 85-238. PRODAM traktor štajer (18 KM). Jože Šimic, Stopiče 19. PRODAM po delih austin 1300 brez motorja. Ivan Budič, Krška vas, tel. 61-867. FIAT 125, star 4 mesece, prodam. Naslov v upravi lista. (3865/78) PRODAM, zastavo 750, letnik 1973. Aleksander Mole, Gomila 7, Mirna. PRODAM novo zastavo 750. Informacije na telefon 22-380. prodamBr a z n o PRODAM nov oljni gorilec za centralno peč. Ivan Pate, Dol. Kamencc 39, Novo mesto. PRODAM spalnico, Lcbanova 52, Novo mesto. Ogled v soboto od 8. do 12. ure. PRODAM avtoradio, stereo kasetofon in pletilni stroj BROTHER. Telefon 22-981. UGODNO PRODAM globok otroški voziček. Ignac Župan, Brezje 1, Šentjernej. ZELO ugodno prodam ohranjeno klasično dnevno sobo z dvema kavčema in tremi fotelji. Ogled fohištva je možen vsak dan od 7. do 19. ure. Naslov v upravi lista (3884/78). ZARADI SELITVE prodam pralni stroj, hladilnik, elektr. štedilnik, postelje. Goršič, Breg revolucije 25, Metlika. PRODAM termoakumulacijsko peč Elind 2 kw. Juršič, Dilančeva 13, Novo mesto. PRODAM diatonično harmoniko MELODIJA CFB. Maijan Podlogar, Pavlinov hrib B 2, Trebnje. ' PRODAM dvoredni pletilni stroj. Telefon 22-768. PRODAM kotel za žganjekuho. Franc Gole, Vel. Bučna vas 10, Novo mesto. UGODNO prodam peč na olje GIBO 8000 Kqcal Gregorčič, Kastelčeva 7, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam novo 32-basno klavirsko harmoniko. Kraševec, Obrh 15, Šmarješke Toplice. PRODAM 20. PRODAM dvomanualne orgle z vgrajenim ritmom GEM F20 in klarinet znamke BUFET. Naslov v upravi lista ali telefon 23-874 (3856/78) PRODAM nov dvojni kavč. Mlakar, Nad mlini 41/13, Novo mesto. PRODAM globok otroški voziček. Murn, Lebanova 1, Novo mesto. PRODAM barvni televizor Panora-ma-Montreal, letnik 1977, telefon 85-765. PRODAM kravo s četrtim teletom. Anton Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. PRODAM peč na olje EMO 5. Informacije na tel. 22-602. PRODAM filodendron, 23 listov. Jevšek, Trdinova S/c, Novo mesto. KUPIM KUPIM rabljeno žago Homelite XL 12. Marija Panjan, Podlog 3, spalnico. Erjavec, Drska Dragatuš. KUPIM rabljen 16-colski gumi voz, 45 - 50 mm osovine. Naslov v upravi lista. (3855/78) KUPIM staro ročno črpalko (pumpo) za vodo, po možnosti št. 5. Justi Gcrenčič, Dol. Kot 2, Dvor pri Žužemberku. POSEST PODKLETENI vikend v četrti fazi z vinogradom prodam ali zamenjam za avto z doplačilom. Bližina asfalta in elektrike. Jerneja Gerkšič, Vini3ca 5, Črnomelj. PRODAM gradbeno paicelo št. 15/2 v velikosti 151 m , ob cesti gostilne v Gradacu, Bela tjiha. Oglasite se na naslov: Anica Šmid, Trdinova 5 A, Novo mesto. PRODAM 35 a zemlje z zidanico v Golobinjku pri Mirni peči. Naslov v upravi lista. (3814/78) NOV vinc>grad (na terasah in žici) s sadovnjakom (začeta gradnja kleti) poceni prodam. Parcela je ob cesti in ima 30 arov — blizu Krškega (Čretež). Pristop z vsemi vozili. T ' 18. uri. NOVO hišo, takoj vseljivo, nedokončano, blizu Mirne peči, zamenjam kjerkoli, najrajši v bližini železniške postaje, za enakovredno. Interesenti naj se zg la se na Dolnjih Ponikvah 15, Trebnje. PRODAM hišo z garažo, voda, elektrika v hiši, vinograd, sadni vrt in 1 ha gozda. Cena po dogovoru. Oglasite se na naslov: Alojz Černelič, Floijanska 8, Sevnica. PRODAM enodružinsko stanovanjsko hišo z vrtom na Planinski cesti 20 v Sevnici ob asfaltirani cesti Ogled mogoč ob sobotah v mesecu novembru od 10. - 15. ure,- Franc Sušin, Nehajska 48/jV, Zagreb. PRODAM zidanico in vinograd v Vinje m vrhu pri Beli cerkvi Lahko, tudi na posojilo. Informacije na telefon (068) 85-163. PRODAM pritlično stanovanjsko hišo z vrtom v Hinjah 37. Pismene informacije: Čergan, Ljubljana, Fabianijeva 17. POSESTVO, oddaljeno 3 km od Novega mesta, ali del posestva z vsem inventarjem prodam. Elektrika in telefon v hiši. Pojasnilo na teL (068) 21-604. istop z vozili. Telefon (068)-71-550 po POGREŠATE psičko črne barve z belo liso na vratu? Javite se na naslov Melita Flis, Dol. Boštanj 27 ali po telefonu (068) 81-141 od 6. do 14. ure. ZATEKEL se je nemški prepe ličar temnorjave barve. Sliši na ime Pino. Sporočite na naslov: Žiberna, Kostialova 6, tel. 21-839. POROČNI PRSTANI! Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! m Dragemu možu, očetu in staremu očetu RIHARDU GRIČAJU iz Ločne 27 želimo za 50. rojstni dan veliko zdravja, sreče in razumevanja v družini Vse lepo tudi Katarinci Gregorčič za njen drugi rojstni dan. Vsi njegovi. Zbrani družbi pa lep pozdrav. Iskreno čestitamo dragemu tatu JANKU IVANUŠIČU s Preloke 64 ob praznovanju 80. rojstnega dne in želimo, da bi še dolgo ostal zdrav in zadovoljen med nami. Zahvaljujemo se ti za vse, kar si nam daL Žena Ana, otroci, vnuki in pravnuki. Dobrim staršem NEŽI in POLDETU SELANOVIMA iz Dol. Prekope 21, Kostanjevica, čestitamo za 50 let skupnega življenja in jima želimo mnogo zdravja in sreče in da bi ostala še mnogo let med nami. Polde, Jožica, Jože in Mimi z družinami, vnučki pa pošiljajo koš poljubčkov. MARTINU DERGANCU iz Zaloga pri Novem mestu za 30. rojstni m fodovni dan iskreno čestitajo ena, hčerkica, sinček, ata, mama, bratje in sestri. CVETKA PAKAR, Dol. Toplice 146 a, opozarjam Jožeta Murna iz Občic, DoL Toplice, naj preneha govoriti žaljive in neresnične besede po javnih lokalih. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno Podp isana3 ANT ONI J A PUCELJ iz Novega mesta, Partizanska 1, preklicujem žalitve, ki sem jih dne 13. 10. 1978 na stopnišču v bloku na Ragovski 10 izrekla Jožici Šumiga, in obžalujem svoje ravnanje. FRANC GOLOB, Šentjernej 162, opozarjam Marijo Tratnik iz Šentjerneja 103, naj si ne lasti širše poti od 2 metrov na Golobinjku ter naj ne obrača in parkira na moji parceli Če se tega ne bo držala, jo bom sodno preganjal. ^OBVESTILA I OBVEŠČAM lastnike avtomobilov, da sem odprl mehanično delavnico za popravila osebnih avtomobilov in se priporočam! Avtoservis JOŽE STIBRIČ, Novo mesto, BršUin 29. 12 BktliSKt. P0R0DNiŠN!C£ V času od 21. do 28. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Vladi-mira Semenič z Jesenic na DoL -dečka, EHirda Horvat iz Gradne -dečka, Ema Pirc iz Krškega - deklico, Jasna Jakovič iz Sam obora -dečka, Katica Škacan iz Slapnice -dečka, Ivanka Omerzel iz Pletenj -Lidijo, Irena Sipčič iz Orehovega - . ladjar Kiunoslava, Martina Kokman iz Sa-m obora - Hrv oj a, Pavica Otmačič iz Male Jazbine - Krunoslava, Boža Degen iz Bizeljskega - Vladko in Danica Dutkovič iz Strmca - dečka. V času od 28. 10. do 3. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Žižek iz Brežic - dečka, Ivanka Šantorič iz Ključa - Jeleno, Anica Fakin z Blance - deklico, Ana Matjašič iz Brežine - Roberta, Terezija Kuhar iz Got. PiroSce -deklico in dečka, Vesna Prišlin iz Rud - deklico, Katarina Mavrič iz Bregane - deklico, Irena Hauer iz Brelic - Danijela, Dragica Radišič iz Šenkovca - Gorana, Božena Čut iz Zaprešiča — Sanelo, Ema Terpinc iz Rožnega - Aleša, Dragica Jurač iz Bjele Gorice - Gordano, Marija Štojs iz Sevnice - deklico, Jadranka Krolo iz Kraja Dolnjega - Tomislava in Alma Konec iz Krškega -dečka. - Čestitamo! ii ZA HVALA V 75. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni nenadoma zapustil naš dobri oče, stari oče in stric FRANC BERKOPEC iz Velikega Cerovca 32 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage in nadvse dobre mame, sestre, stare mame, tašče in tete ANE AVBAR z Jablana pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, še posebno pa vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in sočustvovali z nami Iskrena zahvala velja zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice, predvsem dr. Moreli ter sestri Mariji Udovč, ki so se požrtvovalno borili za njeno življenje in ji lajšali bolečine. Hvala kolektivu BETI in vsem ostalim za darovano cvetje in vence, župniku pa za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Pavla z možem, sestri Minka in Pavli, vnuki in ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se Koteksu Tobusu in IMV za podarjene vence, župniku za lepi govor in opravljeni obred in pevcem za petje. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Franc, Martin, Tone z družinami, sin Jože, hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA ŽNIDARŠIČA iz Žabje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in vence ter za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto, ki so mu med boleznijo lajšali bolečine in trpljenje. Iskrena hvala za poslovilne besede in vsem, ki ste nam ob težki izgubi našega dragega očeta na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 30. oktobra 1978 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniSco podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mestoi - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej j — Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: $2100-620-107-32000-009- 8-9. OGLASI: 1 cm vi Sne i enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 Cm na prvi strani 250 din. ) Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljna beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v b^rvi velja do prekUca cenik št. 9 od 15. 10. 1977 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov urednišva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 2) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski KI "----- - *=-•- * ska pravica, Ljubljana. st, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljud- ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, stare mame, prababice, sestre in tete JOŽEFE BAŠELJ roj. Lessini kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem tovarne Labod in tovarne Dolenjske Toplice za darovano cvetje in vence. Iskreno sc zahvaljujemo osebju intenzivnega iillm m /\/1nnlL'i1 70 .'ufi 1 n /\ \r ,,*« ,1 .... 1^ „ — A t .. I.. ™ 11 1__ _ - —- - se iskreno zahvalju Bor Dolenjske Tc_ oddelka in oddelku za visceralno kirurgijo, zlasti dr. Novakovi za nego in tolažilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Udovč, Pepel, Košele in Medved za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Marija Lukman z možem, vnuk Branko z družino in drugo sorodstvo. ■X- ZAHVALA V 77. letu starosti smo izgubili našega dragega moža, očeta, strica FRANCETA NOVINA ■0, upokojenca s Suhoija 1 Iskreno se zahvaljujemo za številno spremstvo in organiziranje pogreba KOZZB NOV Dol. Toplice, Društvu upokojencev Straža, mladincem iz Pod ho ste. Za zadnje slovo se zahvaljujemo godbi Novotes Straža in pevskemu zboru Dol. Toplice. Iskrena hvala tov. Mileni Boba! iz GG TOZD Podturn za poslovilne besede pred hiio žalosti in tov. Alojzu Bradaču od ZB za poslovilni govor ob odprtem grobu. Lepa hvala za vence ZB DoL Toplice, GG Tozd Podturn, Dolenjki Novo mesto - Market Straža, Mercatotju - TOZD Trgopromct Kočevje ter za vence in cvetje sorodnikom in znancem. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in spremili našega dragega očeta k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Angelca, sin Franci z družino, Hčerke Helga, Angelca in Anita z družinami in drugi sorodniki Z A H V A LA Ob boleči izgubi dragega FRANCA PEČELINA borca Gubčeve brigade iz Mokronoga, od katerega smo se poslovili 1. 11. 1978, se najiskreneje zahvaljujemo soborcem, sorodnikom, prjjateljem m sosedom, ki ste ga zasuli s cvetjem in mu izkazali spoštovanje na zadnji poti Prav tako se zahvaljujemo obema govornikoma, tov. Deuu in tov. Jeriču za poslovilne besede, mokronoškim pevcem in trebanjski godbi. V imenu vseh njegovih se še posebno zahvaljujemo Organizaciji zveze združenj borcev Mokronog ul njenemu predsedniku tov. Kresetu, sosedu Jevnikarju in sosedoma Koracinovi in Jsncžiccvi za nesebično laiJo««« KnioAi« u nnimin;Ln..:u ~—i-j:l ..— l nja iskrena hvala zdravstvenemu osebju Koračinovi in Janežičevi za nesebično pomoč. Za lajšanje bolečin v pokojnikovih zadnjih urahživije-nja iskrena hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu in dr. Lavu Morcli izrečeno sožalje in pomoč družini v najtežjih trenutkih se zahvaljujemo kolektivom VP 3269 Llllhllana Iclrro it MnUrAnnnn r\~i__ki_____________ a. . ...... Ljubljana, Iskre iz Mokronoga, trg. podjetja Dolenjka iz Novega mesta, tovarne feritov iz Ljubljane, Labodu iz Trebnjega in PM Brežice. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega strica FRANCA HRENA posestnika iz Žerjavina 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in vence ter za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravniku, podpolkovniku dr. Radu Čojbašiču, kije stalno bedel nad njegovim zdravjem in mu v zadnjih urah življenja lajšal bolečine in trpljenje. Iskrena hvala družinama Ambrožič in Pipan ter vsem ostalim, ki ste nam ob tej težki izgubi našega dragega strica na kakršenkoli način ppmagali in nam stali ob strani. Žalujoči: nečakinji Rozi Medle in Mici Sintič, nečaka Hren Janez in Tone z družinami Žerjavin, 31. oktobra 1978 i 7 NOVOMFSKFj:!^ PO RODN i Š NIC t tv.ijfck V času od 26. do 31. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Dragica Medved z Obrha - Primoža, Marica Gazvoda iz Irče vasi - Janeza, Olga Tratar iz Kaplje vasi - Katjo, Olga Bartolj iz Irce vasi - Jamo, Tatjana Draksler iz Ivanje vasi - Vilka, Darinka Gačnik iz Kamnja -Karmen, Majda Matko iz Zloganja -Damjana, Manda Frkat iz Loške vasi - Svetlano, Dušanka Lešnik iz Šentjerneja - Margareto, Jožica Fink iz Podturna - Katarino, Marija Zaletelj iz Blata - Janeza, Alojzija Glavan iz Skrilja - Tomaža, Marija Kambič iz Črnomlja - Andreja, Štefka Rozman iz Mirne peči -Simono, Nada Zore iz Bogneče vasi - Poldeta, Marija Ferkolj iz Gornjega Gradišča - deklico, Jožefa Svalj iz Globočic - deklico, Zdenka Podlogar iz Gabrijel - deklico, Antonija Perpar iz Ljubljane -deklico, Otilija Palčič iz Kočarije -dečka, Marija Povše iz Dobove -dečka in Marija Rojc iz Trebnjega -deklico. - Čestitamo! »Dolenjski list« v vsako družino ki r ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dobri oče in stari oče JANEZ ZIDARIČ iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju darovali toliko TOZD SPO, IMV in .. - - aljujemo Splošni bolnici Novo mesto za lajšanje bolečin med boleznijo, 1 GD Gor. Stara vas — Loka, Šentjernej, Vrhpolje, Cerovi Log, Orehovica in Mokro polje za številno udeležbo in organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede, pevcem, g. župniku na za opravljeni obred. Uvala vsem, ki ste dragega očeta spremili do njegovega zadnjega počivališča. Žalujoči: hčerki Anica in Nežka z družinama, sinovi Jože, Ivan in Lojze z družinami ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 21. oktobra 1978 ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomest- >go pe ______________ ljivi izgubi ljubljenega moža, očka, sina, brata, strica in svaka ADOLFA ZUPANCA iz Dolenjskih Toplic 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti Posebno zahvalo smo dolini zdravniškemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, vsem tshničnim enotam Splošne bo>mce Novo mesto za denarno pomoč, KZ „KRKA-OSKRBA“, Blagovnici Žabja vas in ZZB NOV Dolenjske Toplice za podarjena venca. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. V globoki žalosti: žena Olga, hčerki Lidija in Gretka, sin Adolf, mama, oče, brata Milan in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica FRANETA ŽAGARJA roj. 6. sept. 1947 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, podjetju ,Jtas“, podjetju ..Lik", župniku, godbi „Itas“, vsem znancem in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala lepa tudi govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so našega dragega sina spremili na zadnji poti in darovali vence in cvetje. Žalujoči: oče, mama, brat Jože z družino, sestra Vilma z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš ljubi mož, ata in stari ata FRANC SINUR iz Cužnje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala Škeijančevim, Piškuijevim in Sinuijevim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Karolina, otroci Ludvik, Pavlina, Franci, Dragica z družinami in Drago z Anico ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče VINKO AVSEC iz Laz 17 Zahvaljujemo se vsem znancem, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste našega dragega pokojnika spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja in vencev. Posebno se zahvaljujemo LD družini Dol. Toplice in ZB Uršna sela za poslovilni govor, in vsem, ki ste pokojnika spremljali v tako velikem številu. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Alojzija, otroci sin Stane, hči Draga z družinama in vnuki Zdenka, Dušan, Tone in Vlasta VOZNIKI! POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA! Če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so VARNOSTNE UTRIPALKE najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v prometu. Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil Lojze Pavlič AVTOELEKTRIKA VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto. Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje. Vozniki! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO, ZUNANJI IN NO TRA NJI PREMAZ Z »VALVOUNE TECTVLOM” VAM OPRA VI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 • • •• • 4 - letna GARANCIJA IMM TECTYL CENTER I23 45 (1526) - 9. novembra 1978 DOLENJSKI UST Telovadba je „v genih” j , f§& 2. Pr,„l vlrnmi rtvniiptimi leti Metlika imela nekai dnhrih ’ % * 5 s Pred skoraj dvajsetimi leti so bili med množico nastopajočih na zletu TVD Partizan v Beogradu tudi trije člani Hočevarjeve družine iz Metlike: takrat 62-letni oče, in hčerka Danica. Dve sin | ! i ! I S % % leti pred tem pa je v nastopu telovadcev ob proslavi 50-letnice metliškega telovadnega društva sodelovala tudi Hočevarjeva mama, ki je prav tako že krepko zakoračila proti 60. rojstnemu dnevu. Kako so se iztekle zadnje volitve za novi odbor metliškega Partizana - bile so 10. novembra - ni za ta zapis prav pomembno, gotovo pa je, da je bila do tega dne zadnje mandatno obdobje predsednica metliškega Partizana, ki šteje okoli sto aktivnih članov, Dana Orlič, eden od otrok Hočevarjeve družine, ki ima telovadbo tako rekoč ,,v genih". Vendar orličeva ni zgolj predsednica, marveč tudi zelo aktivna članica Partizana. Dvakrat na teden vadi telovadno vrsto pionirk, en večer v tednu pa skrbi za rekreacijo žensk. Skratka: kar se je Danica naučila, to Dana zna, znanje pa prenaša na najmlajše. „S telovadbo res živim od malega, oče je bil dober in vnet telovadec, mama prav tako in v tem duhu sta vzgajala tudi nas otroke. Kar pa vzljubiš v mladih letih, s tem imaš veselje vse življenje," pravi Orličeva.,,,Sicer pa lahko rečem, da je v moji mladosti telovadila tako rekoč vsa Metlika. Takrat pri nas ni bilo kaj prida drugih prireditev in tako je bila takrat telovadba ne samo rekreacija ali želja po tekmovanju, marveč nepogrešljiv del družabnega življenja." Takrat je 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 i 0 0 0 0 0 0 0 0 4 5 Metlika imela nekaj dobrih telovadcev, tudi nekaj časa po vojni je to še držalo, potem pa je zanimanje počasi zbledelo, skoraj zaspalo. Zadnje čase je še posebej med mladimi spet čutiti več veselja do telesne kulture. „Jaz brez tega ne bi mogla; po poroki in ko sta bila sinova majhna, sem za nekaj časa vse pustila vnemar, pa me je telovadba kasneje spet pritegnila. Tudi ko ne bom več vadila mladih, bom še hodila v telovadnico. Moram se razgibati, tega ti pa delo v hiši in na vrtu ne da v taki meri kot telovanica. Cel dan lahko delam na vrtu in sem še tako utrujena, pa me utrujenost mine, ko pridem v telovadnico," je povedala. ,,V starem domu se res ni dalo več delati. Poleg tega nam je neustrezni dom požrl tudi večino denarja. V novi dvorani ima naše društvo kakih dvajset ur na teden. Najbolj pa nas tare pomanjkanje vaditeljev. Nekaj mladih kar precej obeta, vendar bi morali imeti bolj strokovno vodstvo. Skušali bomo dobiti trenerja iz Novega mesta, kajti zavedamo se, da bomo le z dobrim delom pritegnili v svoje vrste še več mladih." Najmlajši metliški telovadci so se predstavili tudi v 4 nastopu za dan mladosti, za Ji konec prejšnjega šolskega le- 0 ta pa so, skromni kot so, pripravili nastop za starše, češ da še niso pripravljeni za J nastop pred javnostjo. Vse- 0 kakor taki in podobni nasto- 0 pi koristijo, saj se zanimanje J’ za telesno kulturo po vsakem nastopu še poveča. Prav to pa je namen in cilj prizadevanj Dane Orlič. A. BARTELJ 9 a Jr VSAK VE SVOJE — Ekipa zmagovalcev sobotnega kviza mladih v Trebnjem je imela v svojem sestavku med drugim tudi študente mladinske oiganizacije s Ponikev. Njihovi predhodniki so bili znani zmagovalci republiških tekmovanj. Na sliki: med enim od uspešnih posvetov. (Foto: Železnik) Brez zadreg za odgovor Uspel kviz mladih in vojakov v Trebnjem NE GENIJ, ZMOTLJIV ČLOVEK I 0 0 0 g V soboto je bil trebanjski dom kulture poln mladih ob kvizu pod obetavnim naslovom: „Samouprav-ljanje naša sedanjost in bodočnost" in - „Tito, revolucija, mir“. Sredi meseca se obeta Mokjonožanom regijski finale. Tokrat so v Trebnjem izbirali občinskega prvaka. Zmaga je pripadla z vso prepričljivostjo ekipi predsedstva občinske konference ZSMS Trebnje in vojakov vojne pošte 4799, ki so jo sestavljali Franc Gotlib, Majda Bartolj, Janez Bulc in vojaki Dragotin Spaič, Murat Kož-ljak in Drago Vidic. Nad ekipo iz Jesenic pri Šentrupertu in vojaki vojne pošte 26090 so zmagali s 30:23. Med zahtevanimi vprašanji so bili tudi zaključki z nedavnega mladinskega kongresa v Novi Gorici. Vsem skupaj je treba priznati nemalo prizadevnosti, saj po občinah še minuli teden niso prejeli na kongresu osvojenih gradiv, a so o tem imeli že kar tekmovalna Vprašanja. Mladi navkljub vsej dobri volji v dvorani prav gotovo ne bi tako mirno vzdržali, če v tekmovanje ne bi tako posrečeno vpletli nastopov številnih skupin: mokronoškega VIS Amidi, trebanjskega dekliškega okteta, mokrono-ške folklorne skupine in nekaterih posameznikov. Uspešno prireditev dokazuje, da s primernim pristopom lahko mladino pritegnemo tudi k resnejSm temam. Mokronožanom se torej 18. novembra obeta zanimiv finale. Z. knjižica" z mislimi Mao Ce-Tunga je bila na Kitajskem sim- bol kulturne revolucije. V zdajšnjih razmerah pa je kitajski politični vrh spoznal, da ni zdravo še naprej gojiti loilt osebnosti in umevati pokojnega legendarnega voditelja kot nezmotljivega genija. Zato so znamenito ,/dečo knjižico" zamenjali z novo, ki v treh razdelkih prinaša pomembne Maove govore, članke in nekaj pesmi. Tako Mao ni predstavljen kot genij, čigar misli gre jemati kot edino resnico, pač pa iz knjižice odseva Mao kot eden od največjih revolucionarjev, ki kljub zaslugam ostaja zmotljiv človek. V STARI TRG SKOZI BISTRICO Od dobličkega ovinka proti Vrhgori je cesta za Stari trg že dalj časa zaprta, ker širijo in pripravljajo za asfaltiranje ta 1.200 metrov dolgi odsek. Vendar so do sedaj domačini kljub temu vozili po njej, prejšnji teden pa so jo graditelji povsem zaprli. Tako morajo sedaj ljudje v Stari trg po obvoznici skozi Bistrico, kar seveda pot precej podaljša. Ta odsek bo v kratkem pripravljen za asfaltiranje, koliko časa- pa bo to trajalo, je odvisno od izvajalca. On in trofeja (Foto: M. Klinc) Uplenil ribjega kralja Berite »Dolenjski list« Franciju Tičarju iz Novega mesta se je uresničil ribiški sen — Boj pod Straškim jezom je trajal 20 minut ZBOR JE TREBA PRAV PRIPRAVITI Ustavljati stroje zaradi zborov delovnih ljudi se je zdelo Hitrošivcem nekaj groznega, četudi so bili zbori potrebni, ako se je hotelo zadostiti odločanju delavcev. „Veliki zastoji so to,“ je rekel direktor vseh direktor- jev. ,/ izvozom že tako kasni-mo. Izgubili bomo resnega partnerja," je izbalansiral tehnični direktor in pri tem pogledal na uro brez kazalcev. „Nič. Zbor se da izpeljati tudi, ako stroji brenče," je izsekretaril sekretar, ki je slovel po tem, da je zmogel tudi v najtežjih trenutkih najti pravi izhod. Ob enih so prikorakali v šivalnico: direktor vseh direktorjev, tehnični direktor in tovariš sekretar, da bi razložili delovnim ljudem samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega do- hodka. Najprej so spregovorila usta direktorja vseh direktorjev. Oblikovala so oje, eje, uje, aje, ije, kaje, paje in Sivalnikovi je bilo všeč to, kako so plesale ustnice, kako je priletela včasih drobna kapljica na brneči stroj in kako so roke pomagale obrazu dopovedati to, kar so slišali samo tisti, kr so sedeli najbliže. Ustnice tehničnega direktorja so delale manjše odprtine, včasih so obmirovale v premišljanju, pa so spet zaživele, nekaj časa so hitele in Strojnikova je sklepala, da govori tehnični direktor v tem trenutku nekaj pomembnega, odlločilnega, mogoče razburljivega, morda kaj takega, kar bo zadelo tudi njo, njene sodelavke, vse. Nekaj pred drugo so stopile v akcijo sekretarjeve ustnice, ki pa jim ni bilo dano ostati dolgo v gibanju, kajti ljudje so postajali nestrpni, zunaj je sijalo sonce in jesenski listi rjavo-rumeno-rdeče barve so plesali po dvorišču .. „Ste videli? Zbor delovnih ljudi je uspel tudi brez ustavitve proizvodnega procesa," je rekel sekretar na hodniku, ki je bil miren, tih kot pokopališče v vsakdanjiku. Tihoto pa je razparalo kričanje, ki je prihajalo iz sejne sobe, kjer so zborovali delavci iz delovne skupnosti skupnih služb. „Tu pa je vroče, tu," je rekel direktor vseh direktorjev. „Seveda je," so spregovorila usta ‘tehničnega direktorja, „tile se slišijo med seboj." „Žbore delovnih ljudi je treba pametno pripraviti, pa ni hude krvi,“je pribil sekretar in zavil v svojo pisarno. TONI GASPERIČ Minuli teden je novomeški ribič Franci Tičar ulovil natanko 16 kilogram težkega in 121 centimetrov dolgega sulca. To je bil drugi od desetih sulcev, ki jih bo v tej sezoni dovoljeno uloviti v Krki. Prvega sulca je letos spravil (uradno) na suho avstrijski gost. Ribja samica je tehtala 12,5 kg, dolga pa je bila 114 centimetrov. Franci Tičar je povedal, da sta z ribiškim tovarišem Vilijem Pintarjem prav tako kot preostalih 1000 novomeških ribičev vedela, da je pod jezom v Straži več kot en kralj voda. „Deveti“ čut pa je nekako dal vedeti, da je vreme pravo, oblak vsak na svojem mestu, luna prav tako, relativna vlaga ni zatajila in tudi vse ostale znanstvene ribiške zgodbe niso odrekle. „Kar nekam nerodno je,“ pripoveduje Franci Tičar," da je sulec -samica je bila - prijel na prvi met in miš, naj pa ostane zapisano, da je Franci Tičar ulovil sulca na mrtvega klena, vrvica je bila neznanega porekla in morda pa prav zato 0,60 milimetra debela, palica je bila za 140 din, .Jcolešček" pa ne veliko dražji. No, trije trojčki niso popustili, da o vremenu in znanju sploh ne govorilno. M. B. tik ob bregu. Kljub temu je trajala borba več kot 20 minut. Ce ne bi bilo Vilija, bi bil gotovo ob sulca. Sicer pa mi je Vili samo vrnil dolg. Lani sem mu njegovega sulca jaz pomagal spraviti na suho. In veliko bolj moker sem bil." Ob mokroti zunaj in znotraj ob taki ribiški trofeji že vnaprej one- ELAN GRADI TUDI JADRALNA LETALA Iz tovarne športnega orodja Elan bodo kmalu prišla tudi prva jadralna letala. Elanovi delavci so bili na specializaciji v Nemčiji in zgradili dve letali, ki sta uspešno poleteli. Iz tovarne so sporočili, da bodo kmalu na voljo propagandni materiali. Prepovedana prodaja mesa Inšpekcija že ukrepa Čez pol leta se bo iztekel dveletni prilagoditveni rok za ureditev živilskih prodajaln, tržnic, mesnic, skladišč, stojnic in prostorov za odkup kmetijskih pridelkov, kot jo zahteva pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za blagovni promet. Rok je tako raztegnjen predvsem zaradi nujnih gradbenih posegov, ki zahtevajo prehodno zagotovitev finančnih sredstev. Prav to pa je mnoge uspavalo. Vsaj v Posavju medobčinski inšpektorat opaža, da se ponekod stvari nikamor ne premaknejo. Če preureditve ne bodo opravljene v predpisanem roku, bo pristojna inšpekcija morala začasno prepovedati uporabo neprimernih prodajnih ali skladiščnih prostorov. Veterinarski in sanitarni inšpektorji so zaradi malomarnega odnosa do zahtevanih izboljšav že prepovedali prodajo mesa v nekaterih mesnicah. Ena od teh je bila v brežiški občini, tri pa v sevniški. Enaki ukrepi bodo še sledili, če v delovnih organizacijah ne bodo bolj pozorni. V Posavju je namreč še nekaj mesnic, v katerih so razmere na kritični meji, tako vsaj zatrjujejo inšpektorji. J.T. VELIKA PRAŠNICA Okoli 4 kg težko gobo prašnico je na travniku pri Mozlju našel Zlatko Bogovič, miličnik iz Kočevja. N* znano, da bi na tem območju kdo našel že večjo prašnico. Prašni ca je užitna goba, vendar je bila ta prestara in se je z njo le fotografiral, nato pa jo je zavrgel. Veliko asfalta in premalo rož Krajevna skupnost zelo skrbi, da bi bilo v Ribnici čim manj blata, zato asfaltira kar največ površin, celo tiste, ki bi morale ostati zelene, saj bi dajale naselju lepši videz. Tako na primer so si turistični delavci zamislili, da bi na ploščatdi pred vhodom v grad spet postavili vodnjak in to območje zasadili z rožami, krajevna skupnost pa je ta prostor asfaltirala. Nekaj zelene površine je ostalo med pločnikom in restavracijo, žal pa na njej raste le trava. Lepo urejajo svoje zelenice pošta, osnovna šola in nekateri zasebniki. Prav bi bilo, če bi jih posnemali še drugi, tudi hišni sveti in seveda hotel. Niti ni treba veliko denarja, pač pa predvsem nekaj smisla za lepo in nekoliko dobre volje. J. PRIMC ----------------------------------------------------------- ■jsjg* . > ■ : ORJAŠKA BEGONIJA IN VELIK ADAM — Mariji Resnik iz Straže se je posrečilo vzgojiti nekaj izrednih primerkov rastlin, ki sicer v našem podnebju težko uspevajo. Tako ima ada-ma, rastlino, ki jo gojijo le ob Sredozemlju, s skoro meter dolgimi in tri četrt metra širokimi Usti. Draga posebnost pa so njene orjaške begonije posebne vrste, ki v stanovanju zavzemajo poldragi kvadratni meter prostora, v višino pa segajo tudi preko enega metra. (Foto: R. Bačer) KAMERA ODKRIVA - Pri nas nismo tako daleč, da bi imeU psi, mačke in drugi domači scrkljančki svoje lokale, kjer bi jim postregli s priljubljenimi jedmi in pijačami. Če gospodarja zažeja in stopi na dva deci, mora kuža rad ali nerad počakati pred vrati, pa če ga mamljive vonjave iz dobre kuhinje še tako vlečejo noter.