PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Č1TATEIJE
PROLETAREC
.0	1 — -	■	..... • 1	—■	■
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OE J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1980.
ta tet .d M MLiMMl-cUM msttm, o««. €. 1M7. at th. pmI oit.<« ti CfciCM«, I*-
u*u Um Act ol CMirtM al March S, IIH.
CHICAGO 23, ILL., 29. AVGUSTA (August 29)( 1945. PublUhed Wee*ly at 2801 8. Uwndale Ave.
•i«
LETO—VOL. XU
.1DOLPH HITLER STRASSE v Ulmu, Nemčija, je dobila "čistko". Izvršiti so jo morali naciji, ki so prej Žide in pa zasužnjeni c iz okupiranih dežel pošiljali na taka dela.
Velesile rešujejo probleme Azije "po starem"
KITAJSKA IN SOVJETSKA UNIJA SKLENILI 30-LETNO POGODBO VZAJEMNOSTI.-IMPERIALIZEM V AZIJI IN NA PACIFIKU OSTANE. - JAPONSKI MILITARISTI DOŽIVELI PONIŽANJE IN KONEC
Vojna v Aziji je bila končana prej kot se je v splošnem pričakovalo in prizadete velesile so bile vsled tega na povojne probleme na Pacifiku pripravljene slabše kot pa v Evropi.
Kolonijalna ljudstva brez besede
Dočim se je velika trojica glede problemov Evrope in bodočnosti Nemčije na svojih sestankih prilično sporazumela še predno jc bilo vojne tam konec, pa se je glede Azije o mno-gočem odlagalo in ko je vlada v Tokiu naznanila, da se poda, ni bilo med zavezniki še nobenega pravega sporazuma, kaj storiti n. pr. z Indo-Kino, ki je bila do te vojne francoska posest in jo de Gaullee zahteva nazaj. Dobiti pa jo more edino, ako mu jo dovolita ameriška in angleška vlada. Kmalu po napadu na Pearl Harbor si je Indo-Kino osvojila Japonska. Francoska uprava, ki jc bila v Indo-Kini takrat pod vichyskim režimom, se Japoncem ni upirala in zato Francija nima sedaj niti teoretične pravice zahtevati to veliko deželo nazaj, da bi izkoriščala milijone njenega prebivalstva, kot ga je v prošlosti. Edina pravična rešitev tega vprašanja bi bila to, da se da ljudstvu Indo-Kitajske samostojnost ali pa da se jo pridruži Kitajski.
De Gaulle bo bržkone uspel
Minuli tfcden je bil na obisku pri predsedniku Trumanu načelnik francoske provizorične 'vlade general Charles De Gaulle. On, z vso Francijo vred. si zelo prizadeva, da bi Zed. države. Anglija in Rusija ravnale z njo kot s sebi enakovredno deželo, ne pa kot z državo drugega ali tretjega reda. A pokoj* ni Roosevelt ga je v teh naporih odbijal in mu je bil sploh zelo nenaklonjen. Bila sta si osebna nasprotnika in tako je de Gaulle, ki je čestokrat želel obiskati Roosevelta osebno, bil zmerom odbit, a ko pa ga je Roosevelt povabil k sebi po konferenci na Jalti na ladjo, pa de Gaulle ni hotel priti. Smatral je, da ga hoče Roosevelt s takim vabilom ponižati in tako sta si ostala še v ostrejšem osebnem nasprotstvu kot prej.
Prošlo nedeljo pa ga je šel de Gaulle obiskati na njegov dom v Hyde Park, N. Y., in mu položil — venec na grob. Pravijo, da je bil de Gaulle zelo ginjen. kajti izkazal je ta obisk človeku, s katerim se v življenju ni-
kakor nista mogla usoglasiti. » Da-li je Truman de Gaulleu I obljubil kaj več podpore kot Roosevelt, ni znano, ker se takih stvari ne obesa na veliki zvon. Ampak "dobro poučeni" krogi trdijo, da dobi Francija Indo-Kitajsko nazaj in da se jo bo stopnjema bolj in bolj upo-. števalo za "velesilo" — seveda,! če bo "ugajala" in ugodila pogojem velike trojice. To pa je za Francijo najtežje, kajti "velesila" bo le, ako bo imela pri j zeleni mizi enako vredno besedo. kot Washir«gton, London in Moskva.
Vpliv izgubljen
Kar se ljudstva Indo-Kitajske j tiče, je med njim sloves Francije izgubljen. Sposobna je bila deželo le izkoriščati, ne pa jo braniti pred napadom. In francoska uprava se je podala Japoncem tako brez odpora kot se poda "snubilcu" izprijeno dekle. V VVashingtonu vsled tega Francije nc ccnijo tako kot bi de Gaulle rad. da bi jo upošte-vali, in Angležem tudi ni na tem, da ji bi pomagali. A če dobi svoje posesti v Aziji in na Pacifiku nazaj, bo v bodoče odvisna zanje največ od Zed. držav.
Kaj z Vzhodno Indijo ' Drug problem je Nizozemska in Britanska Vzhodna Indija. To so veliki otoki, polni bogastva — zlat studenec starega imperializrVia. Nizozemska za* hteva svojo Vzhodno Indijo nazaj in enako kajpada hoče svoj delež Velika Britanija. Toda (Konec na 6. strani)
Vpliv ameriške ekonomske sile na razvoj v Angliji, Italiji in drugje
V debati po kraljevem govoru v angleškem parlamentu, ki so ga mu napisali člani delavske vlade, se ie oglasil konservativni vodja O/iver Lyttleton s svarilom, da naj bo delavska stranka oprezna v svojih naporih za socializacijo bogastev v Angliji, kajti v Zed. državah verjamejo v "free enterprise", pa se jim lahko zelo zamerimo, če bomo gazili po njemu. Izvajal je, da je Anglija vsled svojega ob-ubozanja, zadolžitev in pomanjkanja potrebščin sedaj od Zed. držav najbolj odvisna. Če Angliji pomoč v teh težJiih dneh odklonijo, ali pa zmanjšajo, bo to silovit udarec zanjo.
Kmalu nato je predsednik Truman preklical na-daljne "lend-leasne" dajatve, od katerih je Anglija s svojimi dominjoni vred prejela blaga, mu niči je, živeža itd. v vrednosti 29 milijard dolarjev. To je znatno več kot polovica vseh lend-leasnih dajatev, ki so jih prispevale Zed. države zaveznikom skozi ves čas vojne.
Novi angleški premier Clement Atiee je takoj telefoniral predsedniku Trumanu, da bo tako hipno ukinjenje ameriške podpore učinkovalo pogubno za Anglijo, kajti vsled odvzema ameriškega živeža bodo morali biti odmerki na Angleškem znižani celo na nižjo stopnjo kot pa so bili v najkritiČnejših dneh minule vojne. Splošno mnenje v Angliji je, da potrebuje iz Zed. držav najmanj za 3 milijarde potrebščin na leto skozi prihodnjih pet let, predno si bo opomogla toliko, da bo prišla sama spet na trdno gospodarsko podlago.
Ameriška vlada je zanikala, da ima namen pritiskati na Anglijo proti uvel javi jen ju programa delavske stranke z odvzemanjem kreditov, posojil in podpore, toda v Washingtonu so mnogi mnenja, da kapitalistični politiki prav tako ne bodo kumovali razkrajanju kapitalizma, kot je Churchill izjavil, da ne bo predsedoval razpadanju angleškega imperializma. In Attiee ie za njim to ponovil tudi o sebi čim se ie Kitajcem zazdelo, da bi morali Angleži prepustiti Hong Kong in Francozi pa Ipdo-Kino.
Politični vpliv pri oddajanju podpore se čuti tudi v Italiji in Grčiji. Italija je proglašena za "osvobojeno deželo" in UNRRA ji proporčno pomaga veliko bo/j kot katerikoli drugi deželi na kontinentu, z morebitno izjemo Grčije. Radi tega so v Italiji zadnje čase tudi tako utihnile zahteve za republiko, za socializacijo in za "komunizem"—kajti ljudje morajo jesti, živež pa jim prihaja iz krogov, ki niso navdušeni za prevratne ideje.
Primerjanje izgub naše dežele v tej in v prejšnji vojni
Primrejanje med ravnokar minulo vojno in prvo svetovno vojno, kar se naših izgub tiče, je sicer zanimivo, a ne pove vsega. Kajti takrat se je moral boriti vojak z vojakom, ker tankov, pa aeroplanov in drugih takih modernih pripomočkov še ni bilo toliko, da bi' tehnično mogli spremeniti stari način vojevanja, kot so ga v minuli vojni.
V	prvi svetovni vojni je bila ta dežela udeležena le 19 mesecev v drugi pa 44 mesecev. V prvi je bila udeležena le v Evropi, v drugi pa je nosila glavno breme za premaganje Japonske in proti Nemčiji na zapadni fronti. Japonska je bila takrat na zavezniški strani.
V	prvi svetovni vojni je bilo 126.000 naših vojakov ubitih, ali jih umrlo od posledic ran in v boleznih, v drugi pa je izgubilo življenje 252,146 naših fantov in mož. Ranjenih je bilo v prvi 234,300 mož. v drugi pa 651,168; pogrešanih ali pa ujetih v prvi le 4.500. v drugi pa 166.824.
Te številke še niso točne, kajti podatki o smrtnih slučajih, o spopadih in o drugih izgubah se še vedno zbirajo in vzelo bo dolgo, predno bodo povsem zanesljivi.
Uradno znašajo ameriške izgube v minuli vojni do 17. avgusta skupno 1.070,138 mož.
Dohodki delavstva znižani, a vladni dolgovi se še dolgo ne bodo, ne davki
Dolg zvezne vlade znaša sedaj okrog 262 milijard dolarjev »milijarda po našem tisoč milijonov) ali okrog deset tisoč dolarjev na povprečno družino. Deficit se ji kupiči skozi zadnjih 14 let.
Deset tisoč dolarjev dolga na povprečno družino je veliko, ker ga bodo morale plačati družine same. Ako bo gospodarski razvoj v bodoče normalen, se je v nekaj letih nadejati vsled znižanih vladnih stroškov tudi zni-žavanje davkov, ki se nanašajo največ na vojna posojila. A v slučaju nove velike brezposelnosti in depresije pa bo treba dati novih podpor.
Z dobro ekonomijo bi vlada
mogla svoje gospodarstvo v mirnem času urediti tako, da se bi dolg nižal in tudi davki posebno tistim, kateri so z njimi najboij obremenjeni. In to so takozvani mali ali navadni ljudje.
V kongresu pravijo, da za enkrat na znižavanjc davkov ni mogoče misliti. Dobile pa so v minulem kongresnem zasedanju pred počitnicami poslancev o-gromen popust korporacije in posamezni bogataši — v znesku od pet do osem milijard dolarjev, pod pretvezo, da bodo ta denar rabile v času presnavlja-rrja svojih obratov iz vojne produkcije v izdelovanje potrebščin za civilno uporabo.
Lend-leasne podpore
Zed. države so dale takozvanih lend-leasnih dajatev raznim deželam v sledečih vsotah: Veliki Britaniji in njenim do-minjonom 29 milijard dolarjev; Sovjetski uniji 10 milijard; Franciji 510 milijonov; Kitajski 362 milijonov; republikam v Centralni in Južni Ameriki 336.000 milijonov; vsem drugim deželam eno milijardo.
V povračilo so vse skupaj dale pet in pol milijarde dolarjev, največ Anglija.
Ker kongres na mir še ni bil pripravljen, ko je odšel na počitnice, bo prihodnje mesece v gospodarstvu veliko zmede, dasi si vlada prizadeva urediti vse vojne odredbe tako, da prehajanje iz vojne v mir nc bi napravilo v naših obratih in trgovini preveč negotovosti.
Veliko se govori o odvišnih armadnih in mornaričnih zalogah, ki znašajo milijarde v vrednosti in so sedaj .ali pa bodo v kratkem naprodaj. Po njih preže politični bogataški špekulanti, ki se jih nadejajo dobiti za malo ceno in potem čez noč o bogateti. Slično se je dogajalo tudi po prejšnji vojni, v kateri je bilo tudi obljubljano, da ne bo na njen račun nihče smel obo-gateti. Teh obetanj v vojni št. II. niti "nevv dealM ni mogel izpolniti in ne izgleda, da jih bo zmogla Trumanova administracija.
U
Kapitalizem se bo ohranil le, ako bo zmagal nalogo"
Predsednik unij CIO Philip Murray ie pred kongresno komisijo dne 22. avgusta pričal, da zahteva delavstvo od poslancev akcije in prav tako jo pričakuje od privatnega kapitalizma. "Mi mu ni*mo nasprotni," jc dejal, "ampak če ne bo mogel preskrbeti delavcem zaslužka, je naravno, Ha bo to nalogo morala izvršiti država. Čemu naj bi delavci le v vojni bili preskrbljeni, ne pa v mirni dobi, ko je vaega v »robi I ju?" je vpraševal Murray, ki je s svojimi izvajanji napravil celo nn konservativne senatorje zelo dober vtis.
Cisto odkrito je izjavil, da kar se kapitalizma tiče, ima baš
sedaj priložnost, da pokaže svojo zmožnost zaposliti ljudi v miru in za ljudsko produkeijo, ali pa ho delavstvo zahtevalo, da vlada prevzame v svoje področje produkeijo v tolikšni meri, kakor jo je med vojno. "Cemu ustvarjati vtis, da ameriško ljudstvo lahko živi "brezskrbno' le v vojni, ne pa kadar je dobrin res za vse zadosti," je vprašal.
Murray ve, da so unije CIO vsled odslovite v iz vojnih obratov posebno prizadete. In ve, kajpada, da mnogi delodajalci nalašč vse ?o odstavljanje urejajo tako. da se hi unij CIO iz-nehili. Povedal jim je, da tako ne ho šlo, če jim je kaj za "in-
dustrialni mir" ter za blagostanje dežele. In pn za njihov "free enterprise".
Vendar pa tudi Murrayjcva odločna poleta nI bila taka, ki bi kaj zalegla, ker kot je dejal on sam, v kongresu jih je le preveč, ki žele in delujejo, da bi iz delavcev napravili spet le uboge reve. ki se bi pehale za male plače in v konkurenci za delo izpodrivali drug drugega. Vrh tega ie napor delodajalskih interesov, ki ima namen delati razliko med delavci, ki so bili v armadi, in med onimi, ki niso bili. Ako se jim nakana posreči, bo to slabo ne samo za veterane in one, ki so bili v vojni le navadni delavci, ampak tudi za
deželo v splošnem.
Pokojni Roosevelt in pa takratni .. podpredsednik Henry Wallacc sta trdila, da je v tej deželi prostora za 60 milijonov delavcev tudi v mirni dobi in da se v nji lahko ustvari blagostanje za vse. To se je kajpada le govorilo. Ampak načrtov- v tak namen ni bilo sestavljenih in poslanci se niso nič potrudili, da bi imeli kai pripravljenega proti brezposelnosti, kadar bo
konec vojne. Sedaj je ni več in vse je v zadregi. Murray bo torej moral še godrnjati, kar pa ne bo zaleglo. Treba je resne, resnične delavske politične akcije.
Soc. stranka v Franciji upa v popolno zmago
ODKLONITEV ZDRUŽENJA S KOMUNISTI. - LASKI ZA SOCIALISTIČNO ZVEZO ANGLIJE IN FRANCIJE - VRATA V ENOTNOST OBEH STRANK ŠE ODPRTA. DRŽAVA V STISKI VSLED ODVISNOSTI OD PODPORE
V	Parizu so pripravljeni na prvi mednarodni kongres, na katerem se naj bi ustanovila nova delavska strokovna inter-nacionala. Vršil se bo v septembru. Prvi sestanek zanj se je vršil letos v Londonu in potem še eden v Oaklandu v času zasedanja zastopnikov združenih narodov. Torej kar se strokovnega (unijskegai delavskega gibanja tiče, je stavr v dokaj dobrem zamahu. A kaj pa na političnem polju?
Uspehi povoljni, a ne še zadostni
V	vseh evropskih deželah se je že med vojno in še posebno po vojni dogodilo, da socialistične in komunistične stranke sodelujejo med sabo. To se je pokazalo v Italiji, v Belgiji, na Grškem, v Avstriji, v Nemčiji, na Češkem itd. Tudi v Jugoslaviji, posebno pa na Poljskem. Poljski socialisti v zamejstvu so bili razdvojeni. Eni so bili za sodelovanje z USSR nekaj pa jih je nasprotovalo. Socialisti, ki so skozi vojno ostali na Poljskem. pa so do malega vsi za enotnost. Kajti vojno so občutili na svoji koži in spoznali, kako pogubne so intrige, ki jih uganja vnanja diplomacija po pravilu "razdvajaj in vladaj". Na Poljskem delajo socialisti in komunisti skupaj in enako v mnogih drugih deželah, ki so bile ali okupirane od Nemcev, ali pa Hitlerjeve satelitke.
Prvi poskus v Franciji
Prvi veliki poskus za enotnost delavskega razreda na političnem in ekonomskem polju je bil narejen v Franciji. Bilo
je to v času, ko je začel Hitler na ves glas rogovoliti in rohneti proti "komunizmu". Toda ta kombinacija socialistov in komunistov v Franciji ni uspela. Leon Blum, ki je bil predsednik vlade v onih dneh, je uvidel, da s svojim programom "popularne" ali ljudske fronte ne bo uspel.
Ljudska fronta se je razbila sama po sebi in nasledile so jo buržvazne vlade, ki so Francijo v tej vojni in seveda že vseskozi od prejšnje vojne ^avoziie in jo zapasle. Francosko delavstvo pri tem ni brez krivde vzlic svojemu radikalizmu in volji za slogo.
Predlog komunistov odklonjen
Na konvenciji socialistične stranke v Franciji, ki se je vršila v avgustu to leto, je bila ponudba komunistov za združenje v enotno delavsko stranko odklonjena, toda ne zavržena.
Prvič, velika večina delegacije je smatrala, da ima delavstvo v Franciji veliko več upanja na zmago, ako francoska socialistična stranka ostane francoska. V slučaju združenja s komunisti bi nasprotne stranke lahko proti nji agitirale, da je postala dekla vnanje politike Moskve, ki se menja po barometru interesovki jih zastopa v imenu Rusije Josef Stalin. Francija pa ima svoje interese in zato taka stranka, kot je socialistična, ki se nadeja dobiti pri prihodnjih volitvah večino v državi, ne more postati le privesek kake tuje države v korist politike katerekoli tuje vlade.
(Konec na 6. strani)
Naši agitatorji na delu, bodisi za naročnine kot v tiskovni sklad
V tej številki sta o naših aktivnostih dva izkaza in pa upravnikovo poročilo na 3. strani (Glasovi iz našega gibanja).
Seznam "Agitatorji na delu" priča, da so dobili v štirih tednih 200 naročnin, izmed njih precej novih, v prejšnjem izkazu (priobčujemo jih vsake štiri tedne) pa 184. Ako pomislimo, da so to poletni tedni in da so bili do nedavna vsi naši ljudje v industriji in kjer ie čez mero zaposleni, je to zelo zelo dober rezultat.
Ampak predlagane načrtne kampanje, da bi poskušal vsakdo, ki mu je kaj za Proletarca, dobiti saj enega novega naročnika do konca tega leta, se še ni pričelo izvajati. Delajo največ v tem oziru še vedno le naši znani agitatorji—moški in ženske, kot doslej. A upamo, da se bo to kmalu spremenilo, seveda za list na boljše.
Dalje je v tej številki seznam prispevateljev v tiskovni sklad, ki skr(>e, da se krijejo stroški lista, ker redni dohodki mu niso še nikoli zadostovali.
Precej je v tej številki tudi oglasov. Povečana je vsled tega na 8 strani.
Naš namen je, da jo izdamo na 8. straneh tudi prihodnji teden, da se nadomesti številko, ki je v tednu, ko je bila vojna končana, izostala. Vzroki so pojasnjeni v listnici uredništva v tej številki.
Težav je bilo veliko in jih bo še, a naloge, ki jih ima ta list vršiti med našim delavstvom, so tudi velike. Z njimi bo nadaljeval. Kajti vojne "prosperi-tete" je konec in treba se bo spet sprijazniti z resnico, da smo v "normalnih" razmerah. Milijonom se obeta brezposelnost, znižanje mezde, preseljevanje za delom iz kraja v kraj, stavke in potrebnim pa nezadostne podpore. Ni čudno, da je celo Philip Murray ameriškemu "free enterprise" zapretil z zahtevo za socializacijo, ako bodo delavci spet primorani ostati na cesti, kot so bili v "zadnji" krizi.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE Dl^AVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. MiJ« JnfnloTimk« DaUvilu TUktvM Dmit>«, Ckiui«. IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih drtavau *a celo leto |3.0u; za pol leta $1.7»;
aa četrt leta $1.00,
Inozemstvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00.
Vrt rokopisi in oglasi morajo biti v natem urad« najpozneje do pondeljka popoldne sa piiobčitev v številki tekočafi
PROLETAREC
Publiahed every Wednead«y by the Jufoalav Workmen'» Publiabing Co.,
Inc. Eatabliahad 1906.
Editor_______
Buainaaa Manager.
_......Frank ZaiU
.Ckarlea Pogorelec
gUBSCRIPTION RATES: Jnited Statas: One Year $3.00; Siz Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00.
P R O L E TA R E C
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
• i.
Telephone: ROCKWELL 2864
m ii	—;-:—;
Prav je, da je naša vlada za demokracijo
ha Balkanu, ampak čemu ne povsod?
Ameriška vlada se v zadeve na Balkanu do nedavna ni ume-šavala. Sele pod pokojnim Rouseveltom se je stari nazor neza-nimanja spremenil v zanimanje tudi za probleme balkanskih dežel. Naša vlada trdi, da nima tam nikakršnih svojih interesov
temveč da ji je edino za svobodo vseh narodov, ki je mogoča le v (demokraciji.
, Državni tajnik Byrnes je dne 18. avgusta javno poudaril, ^da je v Bolgariji ni, od kar je osvobojena, in da je kajpada tudi prej ni bilo. Novi bolgarski volilni zakon je proglasil za nedemokratičen in izjavil, da Zed. države ne bodo priznale nobene take bolgarske vlade, ki bi prišla na krmilo na podlagi volilne postave, v kateri volilci ne bi imeli priložnosti glasovati svobodno in po svojem prepričanju.
To je povzročilo v bolgarski vladi krizo in ob enem je prišlo na svetlo, da so si zavezniki v tolmačenju demokracije jako v navskrižju. V Potsdamu n. pr. je baje Truman predlagal, da naj bodoče volitve v Grčiji, kadar in ako se bodo vršile, nadzorujejo zastopniki Zed. držav, Anglije, Francije in Sovjetske unije. Stalin je predlog odbil. Tolmačijo, da zato, ker če bi pristal v tako nadzorovanje na Grškem, bi ga moral dovoliti tudi v deželah, ki «o pod sovjetsko sfero. Torej v Bolgariji, na Poljskem, Ogrskem, Romuniji, v Jugoslaviji in morda tudi na Cehoslovaškem.
"Dobro" sta rekla Truman in njegov državni tajnik Bymes, 4*bomo pa volitve na Grškem nadzirali Američani, Angleži in Francozi." Dejal je, da bi bilo treba za tako nadzorstvo nad voljami v Grčiji kakih poldrug tisoč Američanov, ki so že pripravljeni za ta posel.
Iz "Izvestij", ki so uradni dnevnik sovjetske vlade, je razvidno, da med njo in Washingtonom ni prišlo glede vprašanja nadziranja volitev do nobenega sporazuma, pač pa postaja nesoglasje o tem čezdalje ostrejše.
"Izvestja" z dne 22. avgusta pravijo, da če hočejo volitve v kaki deželi nadzirati tuje vlade, potem to ni demokracija, temveč navadno umešavanje tujih vlad v notranje zadeve prizadete države.
f ., »; v	%	•
Vseeno, spor je tu in treba je poznati vzroke. Nesoglasje je nastalo zaradi komunistov, ki so pod zaščito Rusije v Bolgariji, v Romuniji in na Madžarskem vodilni v vladi. Pa tudi v Jugoslaviji in deloma na Poljskem ter Cehoslovaškem. Ampak so za vsem tem še drugi vzroki.	,
N. pr., te vlade razlaščajo imovine bogatašev in tujih kapitalistov ter jih proglašajo — za ljudsko svojino. Zemljo veleposestnikov dele med kmete, ki so jo doslej obdelovali gospodarjem v korist.	»v . *
Drugi vzrok je stara politika velesil, ki si je iskala v vsaki deželi sebi naklonjene politične stranke in jih potem podpirala. V Zed. državah je v politični vihri, kl je divjala pred napadom na Pearl Harbor, bil Roosevelt s svojo stranko vred obkladan z blatom, češ, da je le agent angleškega imperializmas ne pa predsednik Zed. držav, kar bi moral biti. In demokrati ("inter-nacionalci", ne taki, kot je senator Wheeler) pa so republikancem predbacivali, da igrajo v roke fašizmu in Hitlerju.
V Bolgariji je agrarna stranka, kateri se ne more očitati, da je bila pronemška. Toda nagibala se je bolj k Angliji kakor k Sovjetski uniji, in to dela veliko razliko tudi v zahtevah obeh sil glede demokracije. Vlada je lahko demokratična ena ali druga. Toda ena se bo opirala na London in Washington, druga na Moskvo.
To je glavno jedro spora. Poglejmo v Grčijo. Od kar je osvobojena, je brez demokratične vlade. Vodijo jo rojalisti in angle-. škq vnanja politika ter angleška ekonomska sila jih podpira. Nasprotniki te vlade, ki so se borili proti Nemcem in Italijanom ves čas okupacije, pa so označevani za komuniste in s še vse hujšimi imeni. Churchill jih je označil celo za "trockiste", češ, da je to še vse nekaj bolj zlega kot pa so "navadni" komunisti.
Z ameriškim državnim oddelkom je potegnil v zahtevah za demokratizacij? omenjenih dežel tudi novi angleški minister vnanjih zadev Ernest Bevin. S tem je pokazal, da bo vnanja poli tikii angleške vlade oslonjena na vnanjo politiko ameriške vlade, kar je bilo pričakovati. Kajti Anglija je vsled vojne gospodarsko jako izmučena in se mora zanašati na podporo Zed. držav, ker bi ji USSR s svojimi sredstvi ne mogla biti v gospodarsko po moč. S* j še celo sama potrebuje posojil in kreditov.
Tako se je dogodilo, da so postale glavni tolmač demokracije tudi za balkanske dežele Zed. države. V Moskvi se hudujejo, ampak izgleda, da Truman in Byrnes ne bosta odnehala.
Nevarnost v tem sporu pa je v tem, da se nesoglasje lahko razvije v prelom med USA in Anglijo na eni strani in Sovjetsko unijo na drugi
Kajti Moskva nekega dne prav lahko vpraša, čemu priznavamo in podpiramo reakcionarne in tudi fašistične režime, kot je n. pr. Francov v Španiji? Pa portugalskega diktatorja, diktatorsko vlado Brazilije Itd. Lahko nas vpraša, čemu smo za svobodne volitve v Bolgariji, ne zahtevamo pa jih v Španiji, v Braziliji, Argentini, na Kitajskem in tako naprei.
Tudi nas lahko vpraša, ako smo za demokracijo na Madžar-
A.MER1SKE BOJNE LADJE so prispele v japonska pristanišča pod zaščito — Japoncev. V zgodovini ni primere, da bi bila še kdaj kaka velesila okupirana brez invazije na njeno ozemlje.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Nadležna mrčes
Malokdaj menjam prodajal-Loe, poslej jih bom menjala še ; manjkrat.
I Trgovka mi je zavijala na-kupljene potrebščine, in mi pravila. kako otežavljeno je bilo njeno delo vsa ta leta, ko se je bilo treba držati predpisanih odmerkov, in kako se bo oddahnila sedaj, ko bo teh sitnosti slednjič konec.
Sredi besede pa ji švigne pogled na desno, kjer je po robu praznega zaboja prišetal — ščurek Bil je tiste male rjave vrste in pravzaprav lep ter zanimiv. Če se smejo ljudje, vsake vrste aristokratje na primer, ponašati s svojimi rodovniki, ki segajo za nekaj stoletij v preteklost zakaj se ne bi smeli ponašati ščurki, čijih rodovniki segajo nazaj v vek, ko je rastla na kalužasti zemlji še praprot drevesne velikosti in mahovje — takratno gozdovje. Kje so bili takrat še dinozavri in razni drugi živalski velikani in kje človek?!
Ali ko si je človek našel za svoje bivališče primeren brlog, se je tudi ščurek vselil vanj in je vse od takrat človeku v pokoro. Ni čuda. da ga še dandanes ne vidi rad.
Trgovka je, meneč, da ga je videla le ona, namenoma nekoliko bolj kot treba poropotala, da bi se skril, preden bi ga utegnila uzreti še jaz. Toda ropota-nja vajeni rjaveč se je le za hip ustavil — kajti previdnost nikoli ne škoduje — pomahal s tipalkami, pa jadrno dalje do vogala. Tam je malce pomislil, morda se mu je zdelo presvetlo, zato nevarno — in se je naglo obrnil ter odbrzel nazaj, odkoder je bil prišel.
Trgovka je medtem seveda vse na skrivaj popolicirala na mojem obrazu in me zasačila baš, ko se je moj pogled vrnil s prepovedane poti.
Vzdihnila je in nekoliko za-
rdela. "Se to," je rekla, "še to!"
Rada bi ji bila pomagala iz zadrege "Skoda, da ga nisva skušali ujeti,*' sem rekla šaleč se, "morda je edini! In vrh tega je morla le samec .
Ali prodajalki ni bilo do smeha. Nadaljevala je nekoliko jezno: "Vsako jesen in vsako pomlad pretresemo in očedimo vse, preiščemo in očistimo in prepleskamo vsak najmanjši kotiček, zalijemo vsako sleherno špranjico. In ko smo najbolj sigurni, da smo se mrčesi izne-bili — se pokaže ..
Ne vem, kako so mi pri tisti priliki šinili na misel vsakojaki znani politikaši in njihovi privrženci. Le spomnimo se, kako so se pred to vojno nekateri teh širokoustili na vseh koncih in krajih širne Amerike. Kako navdušeno so pozdravili sramotni dogovor v Monakovem!" Japoncev? Japoncev se ni bilo bati. Opičje narave so in radi posnemajo. Pristno svojega nimajo nič ... — Roosevelt - je vojni hujskač! Edina nevarnost nam preti od ruskih kojnunistov, itd.
Kako se je tiste čase svetil na primer veliki prerok Lind-bergh! Edino naglo razvijajoči se vojni dogodki, zlasti še nenadni zavratni napad na Pearll Harbor je njega in druge nje-| govega kalibra udaril po nosuJ Poskrili so se v špranje, odkoder so le od časa do časa pokazali svoje tipalke.
Komaj pa je nazifašistična hidra izgubljala glave po evropskih deželah in se je tudi japonskim militaiustičnim bogcem udalo pod nogami — so ščurki zopet zlezli iz svojih skrivališč.
Spreobrnjenci? Kaj še! Samo prelevljenci. V bistvu pa so to, kar so bili.
Oglaša se zopet veliki prerok Lindbergh in napoveduje — tretjo vojno . . .
V naši demokratski prodajalni vsekakor ni nikogar, da bi izdatno poropotal.
j bo s katoliško cerkvijo v novi
federativni Jugoslaviji?
KONFERENCA P. M. BO 28. OKTOBRA V STRABANU
Moon Run, Pa. — Dne 22. julija smo se v Syganu dogovorili, da bo prihodnja konferenca JSZ in Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo v nedeljo 28. oktobra v dvorani društva Postojnska jama št. 13S SNPJ. Strabant*, Pa. Prične se ob 2. popoldne, po seji federacije SNPJ.
Vsa pridružena društva so vabljena, da izvolijo zastopnike na to konferenco. Vojne je konec in pričakuje se. da se bodo aktivnosti na našem društvenem. prosvetnem in političnem polju povečale.
Več o dnevnem redu bo jx>ro-čano prihodnjič.
Jacob Atabrozich. tajnik. R. D. 1, McKees Rocks, Pa.
Atomska bomba za
uničevanje sijajna iznajdba
Iz japonskih uradnih virov je razvidno da so bili učinki dveh ameriških atomskih bomb, ki sta mendsr največ pripomogle k naglemu koncu vojne na daljnem vzhodu, sledeči:
Bomba, ki so jo naši letalci vrgli 6. avgusta na mesto Hiro-šima: 60,000 ljudi ubitih, 100,-000 ranjenih, 200,000 brez doma.
Bomba, ki je bila vržena 9. avgusta na Nagasagi: 10,000 ljudi ubitih, 20,000 ranjenih, 90,00 brez doma.
Na stotine izmed ranjenih jih je podleglo poškodbam pozneje.
skem zato, ker je tam v procesu socialna revolucija (brez prelivanja krvi) in so magnati sedaj ob svoja veleposestva, industri-alci ob svoje tovarne in bankirji ob banke?
V Romuniji se je oglasil mladi kralj Mihael z apelom na Rusijo (v resnici proti nji) in posebno pa na ameriško in angleško vlado, naj mu pomagajo stvoriti "demokratično vlado". Kot da bi Mihael sploh kaj vedel o demokraciji! Sovjetska vlada mu je pred tedni naklonila nekakšno odlikovanje bogve za kakšne zasluge — a ni pomagalo. Kralj je zahteval, da naj predsednik vlade Peter Groza odstopi, ker ne predstavlja večine rumun-skega naroda, a ga ni hotel ubogati.
So zares homatije in ameriška vlada nima lahkega stališča. Ako hočemo podpirati mlade kralje, ki se dušajo za demokracijo, pa veleposestnike, velebanklrje in stare politike starega reda, to sicer lahko delamo v imenu demokracije, ampak ji ne bo s tem storjena nobena usluga.
%
Tudi lahko rečemo, da sovjetska diplomacija postopa čestokrat preveč samolastno, kar nI dobro, iz razloga, da potrebujejo mir vse dežele in bila bi največja katastrofa ako bi ga sedaj, ko ga imamo saj navidezno, zavrgli in začeli novo vojno z atomskimi bombami.
Da, Balkan potrebuje demokracijo in državni tajnik Byrnes ima prav, ko mu jo priporoča. Ampak na Balkanu je mnogo l i udi, ki vedo, da bi ameriška vlada v tem oziru lahko rabila veliko metlo tudi pred svojim pragom. To bi bik) bolj prepričevalno kot karkoli drugega.
Vu naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so šteta na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije eno calolatno, i« sabeleien v tam sama mu s dvema polletnima.
Martin Judnich, VVaukegan, 111. 30 John Chamazar. Chicago, lil. 22 Anton Zornik, zap. Penna. 20 John Krebel, Cleveland, O. 18 Chas. Pogorelec, Chicago, 111. 14 Louis Barborich, Milwaukee,
Wis.	12
Frank Cvetan, Johnstown, Pa. 12 John Pečnik, Fontana, Calif. 8 Ludvvig Yoxey. Pueblo, Colo. 6 Frank Zaitz, Chicago, II1.	6
Ant. Jankovich. Cleveland. O. 4 Anton Shular, Arma, Kans. 4 Joseph Klarich, Detroit, Mich. 4 John Turk, Chicago, III.	4
Luka Groser, Chicago, Ml.	4
Ka.vtan Erznožnik, Red Lodge,
Mont.	2
John Vitez, Barton, O.	2
Max Martz, Buhl, Minn.	2
Anton Anžiček, Detroit, Mic. 2 Leo Zevnik, La Salle, IU.	2
Matt Malnar, VVillard. Wis. 2 Joseph Oblak. Chicago, 111: 2 Jack KunstelJ, E1y, Minn.	2
Geo. Smrekar, Alliquippa, Pa. 2 Julia Parkel, Los Angrls, Calif. 2 John Tanbek, Girard, O.	2
Louis Zorko, Chicago, IU.	2
Martin Gorenc, Arma, Kans. 2 Frank Bregar. Avella, Pa. < 2 Frank Luzbi, Chicago, IU.	1
Max Knaua, Traunik, Mich. 1 Frank Rcmitz, Ročk Springs,
Wyo.	1
Frank Hribar, Cleveland, O. 1 Skupaj 4 tedne (od 2fi. julija do 23 avgusta) 200 naročnikov, prejšnji izkaz (4 tedne) 184 naročnin.
Maršal Tito se je potrudil, da je javno izpovedal, kaj misli o katoliški cerkvi na Hrvatskem
in v Sloveniji in kaj od nje pričakuje.
Hierarhija na Hrvatskem je bila pod Paveličem orodje Mussoiinija in Vatikana, s "poglav-nikom" Paveličem vred, in šla se je zahvaliti savojski dinastiji, ker ji je naklonila "kralja iz svojega rodu". Tisti kralj pa se niti pod Paveličem ni upal v Zagreb, a vlekel pa je kraljevsko pla%>...
V Sloveniji je bila vsa višja hierarhija od početja vojne in prej dekla Vatikana. Po invaziji se je javno poklonila tudi Mussolini ju, potem pa s škofom Rožmanom na čelu še Hitlerju in se izrekla za borbo proti "komunizmu".
"Tako ne bo šlo," pravi osvobodilna fronta in v teku je "čistka", ki jo bo katoliška cerkev na eni strani, in pravoslavna na drugi morala prestati, ali pa ne bo nove Jugoslavije.
Kaj misli o vlogi katoliške cerkve na Hrvatskem maršal Tito, je povedal deputaciji njene duhovščine v Zagrebu dne 2. junija t. I Njegov intervju z njo je bil objavljen v mnogih listih. Sansov urad v Chicagu ga je prevel v slovenščino iz "Slobodne Dalmacije". Glasi se:
Gospodje! Veseli me, ko vidim, da vi, hrvaški duhovniki, pravilno razumete današnja dogajanja ter izražate svojo željo za sodelovanje z jugoslovansko vlado in s federalno vlado Hrvatske.
To me spominja na deklara-cijo jugoslovanske zvezne vlade. Vsled tega bi želel še enkrat pripomniti, da se bo jugoslovanska vlada ravnala v duhu te deklaracije. To tudi potrjuje dejstvo, da sem po prihodu v Zagreb izrazil željo srečati vas fn se pogovoriti. 2elel bi, da mi stavite vprašanja, ki vas težijo o nekaterih stvareh, ki vam niso jasne. Morda niste na jasnem tudi glede gotovih vprašanj o naši perspektivi.
Konstituanta <ustavna skupščina) bo vrhovno narodno predstavništvo, ki bo sprejelo zakonske odloke o vseh vprašanjih, kakor tudi o vprašanju odnošajev napram cerkvi in obratno. Želel bi vam povedati svoje osebno mišljenje o vprašanju odnošajev med cerkvijo in držalo ter odnošajev med narodom in cerkvijo. Povedati vam moram, da kot Hrvat nisem bil zadovoljen z obnašanjem enega dela katoliške duhovščine v tistih težkih zgodovinskih trenutkih, ki so nas stali toliko žrtev. Oprostite mojo iskrenost, toda govorim vam odkrito, tako kakor mislim: nisem bil zadovoljen. Toda samo to ne pomeni, da obsojam duhovščino v obče. Mislim, da vam je znano, da se je velik del duhovščine. zlasti mlajše, ločil od starih duhovnikov, posebno še sle-dilci velikega Strossmayerja— sledilci jugoslovanske ideje.
Razume se, da nam je v teku borbe bila stalno pred očmi vodilna misel, da je vprašanje vere globoko ukoreninjeno v našemu narodu ter da se to vprašanje, kakor tudi vprašanje cerkve in odnošaja cerkve napram državi, ne more rešiti z dekretom, kajti taka vprašanja so vedno naletela na neuspehe in škodila skupni narodni stvari. Držeč se tega mišljenja, te vodilne ideje, smo se tudi danes lotili posla, da se pogovorimo in da najdemo najbolj pogodeno razrešitev. 2elel bi — in to sem izjavil tudi pred monsignorjem Ritigom — da se izdela neki elaborat o tem, kako mislite vi, da bi bilo treba rešiti vprašanje katoliške cerkve na Hrvaškem Mi se bomo na isti način pogovorili tudi s pravoslavno cerkvijo. Od moje strani bi rekel, da bi naša cerkev morala bit? narodna, da se bolj prilagodi svojemu narodu. Morda se vam bo zdelo nekam čudno, ker tako trdno zastopam nacionali zem. Toda prelite je billo preveč krvi, videl sem preveč narodnega trpljenja in vsled tega želim, da bo katoliška duhovščina nacionalno bolj globoko povezana Z narodom, kakor pa je povezana danes. Odprto lahko rečem, da si ne osvajam pravice obsojati Rim, vašo vrhovno inštanco. Tega nočem
storiti! Toda povedati pa moram, da gledam na stvari kritično, kajti ta instanca se je vedno nagibala bolj proti iUljii, nego našemu narodu. Sedaj, ko obstojajo vsi pogoji, bi želel, da bi hrvaška katoliška cerkev imela več samostojnosti. Želel bi, da bi edino le to bilo osnovno vprašanje, — da je le to ono, ki mora biti rešeno, vsa ostala vprašanja pa so sekundarna in se dajo rešiti. S svoje strani vam to polagam na srce. To moje mišljenje si delijo tudi mnogi drugi moji sodelavci.
Zgraditi želimo eno veliko zvezo južnih Slovanov. V tej zvezi bodo pravoslavni in katoličani, ki morajo biti trdno povezani z vsemi ostalimi Slovani. V tej zvezi bo gotovo več pravoslavnih nego katoličanov. To znači, da bo tudi vprašanje odnošajev med pravoslavno in katoliško cerkvijo treba spraviti v sklad z veliko idejo zbližanja in ožjega sodelovanja slovanskih narodov, ki so v svoji zgodovini toliko pretrpeli vsled svoje needinosti in ko jih trpljenje je doseglo svoj vrhunec ravno v tej vojni, ki je^bila naperjena za uničenje slovanstva. Vidite, to je moje mišljenje! To je osnovno.
Po teh besedah se je maršal Tito še nekaj časa razgovarjal z delegacijo. V razgovorih so se dotaknili raznovrstnih vprašanj.
Listnica uredništva
V tednu, ko je bila vojna z Japonsko skončana in je predsednik proglasil vojno praznovanje ter v ta namen kar dva takozvana praznika, je bil urednik na seji gl. odbora SNPJ in računal, da se bo delo z listom izvršilo kot še vsa leta doslej. Vprašal je v tiskarni, naj delo skončajo v pondeljek 20. avgusta, kar se postavljanja gradiva tiče, ostalo pa v torek.
Gradivo za Proletarca je namreč pretežno postavljeno v tednu predno izide. Torej pet strani do sobote, potem še nekaj kolon v pondeljek, nato se strani vlože in v torek gredo v tisk in je list razposlan.
Ravnatelj tiskarne je 14. avgusta uredniku sporočil, da mu lista ne bo mogoče skončati od 16. do 20. avgusta drugače kot čc dobi vse gradivo ob pogojnem času. Ob enem je omenil, da mnogo listov vsled skonča-nja vojne en ^an v tistem tednu sploh ni izfclo, trije n. pr. v njegovi tiskarni.
Proletarec bo zamujeni prostor nadomestil s prilogo dveh nadaljnih strani v tej in v par nadaljnih številkah.
Detroit vsled brezposelnosti najbolj prizadet
Ze tedne predno je bila vojna v Aziji končana, je bilo v De-troitu odslovljenih kakih četrt milijona delavcev in še več pozneje. Seveda je bilo potem veliko najetih v produkcijo avtov in drugih reči za civilno uporabo, vendar pa je to mesto konec vojne najbolj občutilo. In potem St. Louis, pa mesta na Pacifiku, kjer so odslovili iz ladjedelnic več sto tisoč ljudi.
Tole mi ne gre v glavo ?
Ker ameriška vlada izjiTvIja, da h« priznala v Bolgariji le tako vlado, ki bo po njenem mnenju demokratična, čomu pri-inava špansko in portugalsko
*l»do ki Ma obe klerofašistitni,
° mi n^akor ne gre v glavo*
Tone Seliškar:
KOKOS
Povest iz partizanske borbe
Po petih dneh neprestanega beganja po mokrih hostah, umikajoč se nemškim divizijam, ki so se razlile po vseh naših cestah in poteh, smo pritavali premočeni, prezebli, ožuljeni in lačni sredi noči do pod vrha Ilove gore. Hodili smo po temi skoai goščave samotnih stezah, zapletali smo se v korenine, zaletavali v kamenje, hodili smo po mokrih njivah, udirali smo se v Mete in smo se slepe prepuščali volji, ki nas je gonila kar naprej in kar naprej in kamor koli, samo da se izognemo smrti, ki nas je naskakovala vsepovsed. Včeraj smo taborili nekje nad Korinjskimi hosta-mi, pa so iznenada zagrmele mine v bližini. Nato smo hodili, vso noč brez počitka in smo se v zori znašli na nekakšni planoti, obdani z gozdovi. Lep pripraven prostor za t&borenje, skrit, daleč proč od vsake ceste. Raztovorili smo mule, zakurili ogenj, in smo iskali vode. Pa smo dognali, da smo prav tamkaj, odkoder smo sinoči šli na varno. Vodil nas je vodič, ki se je zaklinjal, da pozna z zavezanimi očmi daleč nac*;rog tod vsako stezo. Kajpak smo spet natovorili kotle nazaj na mulo in spet drugam. Nocoj se nam je zatrdilo, da bomo prenočevali pod streho in da se tamkaj že kuha južina.
Sedimo na parobku ob cesti, da se premakne vsa Cankarjeva naprej v vas. Za temnimi, deževnimi oblaki tava luna, svet-tlo je le toliko, da vidimo obrise postav hiteti mimo nas, obrise pušk, mitraljezov, minome-tov. Tovariši so nekateri čez glavo pokriti s šotorko, ker je mraz. Molče hodijo mimo nas, sopihajo, pot drži v klanec, mastna je in spolzka. Ogovarjamo jih kar na slepo, znanee in prijatelje imamo v Cankarjevi. Kolona pa je dolga, nekaj sto mož! Zebe res. ker sedimo na zemlji, ki je mokra, pa spet
nam je dobro, ker tako počivamo od dolgega, utrudljivega pohoda.
"Hej. Jože, ali si, ali nisi?"
MoJ k! Najbrže ni pravi, ali pa ne sliši, kajti spali že nismo nekaj noči.
"Janez . . .? Janez Vrtač-nik.
4 Kdo me kliče?"
"Strekula, kaj me ne poznaš več! Kaj je & Francetom, mejim bratom?" vprašuje nekdo skozi temo.
"Ni* ne vem. Včeraj, je bil še z nami. Sinoči smo padli v zasedo, pa se jih je nekaj razbe-žalo..
Molk. Na vse nas leže odgovor težko in mučno. Kdo ve res, kako je z njim? Mar so ga Nemci i^jeli? .
. Zdaj . enkrat mora tod mimo priti moj sin. Sedim na zemlji, moj starejši, ki je poleg mene, prav tako bolšči v temo in išee brata. Vsi se iščemo. Tovariši in tovarišice, prijatelji in znanci, očetje in s^n<yri, bratje in sestre, bratranci in nečaki... Ena sama, velika družina smo. Od vseh strani smo zbrani. Preklinjamo temo, kolnemo nad koreninami, prepiramo se z blatom, z dežjem in snegom ... srce pa je čisto in neskaljeno. Vsak se zaveda, da je pot dolga, borba težka, rane bude, smrt bridka ... nekje pa se vendarle to konča. Drugače ne more biti. Nihče ni omagal z duhom. Telo je slabo, eh da mladi in stari smo v koloni, zdravi in bolni, celi in pohabljeni. Prav vsi smo se zbrali za ta pohod. Kje v zgodovini je še njemu enak? Smehljam se ob tej misli in čudovita moč me nosi, da nisem ne utrujen, ne zaspan, ne siten. Majhen, neznaten, neopazen del tega pohoda sem! Zato tudi smrt ni tako bridka, če poseže v nas. Smo kakor silna voda. Vrti skalo vanjo', pa se razdeli, toda se spet zlije v tok in tede naprej, naprej. Tako je v naših
POTREBUJEJO
TE
za oskrbovalko otrok
Pomagaj kateri materi boljše opravljati vojno delo
Pokliči svoj Volunter Office, WABash 0528
"Tu ko j sem, pdltidžnd oskrbovalko za
ZAHVALA ZA TO GRE AVTOMATIČNEMU ELEKTRIČNEMU ŠTEDILNIKU
II
"Nisem vedela, da bom imela toliko užitka kot 'začasna' mati v oskrbovalnici za otroke podnevi. In ker mi preostaja časa, da sem lahko "Child Care Aid", se moram zahvaliti avtomatičnemu električnemu štedilniku. Ta v resnici kuha zame.
"Ko grem z doma, denem jedila v peč in naravnam kon-trolnik, kdaj se naj začne kuhati, kako dolgo, in do kake vročine naj pride. In ko pridem domov, me čaka slastno kosilo le vroče in pripravljeno za serviranje. Električno kuhanje ne raz-greje kuhinje, Je snažno in hitro. Poslušaj me in se odloči, da si omisliš električni štedilnik, kadar bodo spet na razpolago.
s
COMMON WEA L TH EDISON COMPANT
vrstah. Naše vrste se nikoli, nikoli več ne pretrgajo.
Visoka postava s puško na rami se utrga ia teme.
"Črt...!" vzkliknem pridu-šno.
Postava ne more obstati. Mimogrede plane k meni, podava si roke, krepko si jih stisneva, vsi trije smo spet čisto blizu, živi in zdravi, in v tem nemem dotiku rok vsi trije vemo, da smo močni, trdni in verni. Drugega ne potrebujemo zaenkrat. Črta je spet tema požrla. Kolona je dolga, dolga, noče je biti konca, mi pa vsi nestrpni mencamo na mokri zemlji in jih priganjamo. Poatave se dvigajo iz teme» zatavmjo nekaj korakov mimo nas. ter se spet vgreznejo v noč kakor da bi nenadoma padli v prepad. Zamolkli koraki trgajo nočno tišino, ki zlokobno preži na nas. Spodaj v dolini, na cesti, se zdaj pa zdaj prižgejo svetlobne rakete in njih ble-dikast žar se dviga skoraj do nas. Če ne bi bilo krvave res-lice, bi človek mislil, da je tam spodaj nekje slavje, saj se tudi brzostrelke oglašajo kar tako brez reda in brez cilja.	1
Lačni smo. Prejšnji dan sme že kurili pod kotlom, pa smo se morali umakniti in pustiti napol kuhano meso mule lisicam in vranam; komaj smo pele odnesli že so šavsnile dumdumke po vejah dreves. Pa so, ptičice, previsoko letele, umaknili smo se v dolino in žvečili rdeče medvedove hruške, ki smo si jih spotoma natrgali na glogu.
"Fantje, takoj ko pridemo v vas, moramo dohiti kokoš!" pravi nenadoma Breskverjev Jože, ki sedi poleg mene. Fant je giz-dav sedi na puški da si ne bi hlač um aza 1. vedno se krtači in tudi za nas vse skrbi.
"Bn, kokoš, kokoš ..
"Koliko pa naj ponudim?"
"Kolikor hočeš. Morda boš dobil celo dve!"
(Konec prihodnjič.)
SEJA PODRUŽNICE ST. I SANSA
Detroit, Mich. — Redna seja
podružnice št. 1 SANSa se vrši v soboto 1. septembra ob pol-osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu 17153 John R.
Poleg drugih važnih zadev, imamo na dnevnem redu'ck>lo-čenje časa in druge priprave sa veliki ljtMbki shod, na kateri* m bi nastopili govorniki, partizani iz Slovenije oz. Jugoslavije.
Potrebno je, da ste navzoči vsi člani, zastopniki društev, klubov in ustanov. Določiti moramo, bi li shod priredili skupno za vse detroitske Jugoslovane ali samo za Slovence? Ni sairto v interesu članov SANSa. ampak vse naselbine, da slišimo iz ust živih prič o resničnem stanju in borbi za svobodo naroda v naši rodni domovini.
Jože Menton, tajnik.
SLIKE. KAKRŠNIH VE C NE BO. Predatavtja enega izmed poslrd njih napadov is ameriške nosilke letal na Japonsko mesto Nemuru.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Kdaj pravzaprav |e bil
pričetek II. svetovne vojne?
Pravi poeetek druge svetovne vojne se uradno smatra dan v septembru 1939, ko je Nemčija udarila na Poljsko. Ampak v resnici se je pričela esem let prej z japonsko invazijo v Mandžurijo, ki so jo sedaj zasedle sovjetske čete.
V septembru 1931 so Japonci obdolžili Kitajce, da to jim ras* strelili del južno-mandžurske železnice in ta incident je bil Japoncem povod za oborožen vpad v Mandžurijo.
Stvar je prišla pred ligo narodov, kjer je bila Japonska ob-dolžena "agresije", a njeni za stopniki so se počutili vsled tega tako "užaljene", da so izstopili iz lige. Sovjetska unija je bila takrat v ospredju borbe za kolektivno varnost, a diplomati Francije, Anglije ki Italije, in vsled njih tudi druge ne, je niso holeli upoštevati. To je navdušilo potem Mussolinija, za njim Hitlerja in potem Franca, da so začeli z vojno orgijo.
-J—
Vlada bo prihranila
dve miljardi
Z odredbo, • da se delavnik zveznih uslužbencev zniža s 44 in z 48 ur na teden na 40 ur, bo prihranjenega zvezni vladi približno dVe milijardi na leto.
^ Danes začnem to kolono z Maksom Knausom. Truunik,
Mich. Poslal je eno naročnino. Maks vedno rad kaj stori za Pro k»t area.
V	Mary Fermer, San J ose, Calif., ima Proletarec ne samo dobro naročnico, pač pa tudi dobro podpornico Nedavno je poslala kar $10. To naj bo za dvoletno naročnino, ostalo pa v tiskovni sklad, je omenila vi pismu.
Louis Sasek. Indianapolis, Ind., je naš dolgoletni naročnik. Tudi on posije običajno poleg naročnine po par dolarjev tudi v tiskovni sklad. Tako je storil tudi to pot.
V	Chicagu je bil zadnjih par tednov najbolj agilen John Cha-mazar. Dobil je 12 naročnin in $4 v tiskovni sklad, ki sta jih prispevala John Thaler in Anton Garden. $2 pa je prispeval Frank Omahen v isti namen. Chas. Pogorelec je dobil 8 naročnin, Luka Groser 4 in Jos. Oblak 2
Iz La Salle. 111., je poslal dve novi naročnini Leo Zevnik.
Matt Malnar, VVillard. Wis., pravi, da vedno gleda na to, da kadar zgubi enega naročnika, mu pridobi 2 ali 3 nove. To pot je poslal 2 novi naročnini in $1 v tiskovni sklad.
Virginia Selak. Springfield, O., je bila na obisku pri starših v Star City, W. Va., in poslala od tam $3 v tiskovni sklad. $2 je prispeval njen oče Lawrence, ki je že dolga leta agitator za Proletarca. $1 pa John Prelc iz Fairmounta, W. V.
Vrsmk Kemitz. Ročk Springs, Wyo. je poslal vsoto za prodane Majske glase in eno naročnino. Provizijo od obojega je poklonil tiskovnemu skladu, Kot je to že njegova navada.
Cieveland: John Krebel je poslal 8 naročnin in $2 v tiskovni sklad. Nabiranje oglasov za Koledar je prevzel Anton Jan-kovich. Podal se je takoj na delo in jih je že poslal 24. Pravi, da mora letos doseči rekord z oglasi. Poslal je tudi 4 naročnine. Frank Barbich se je oglasil tu ob priliki seje gl. odbora S. N. P J. in izročil $2 v tiskovni sklad, ki sta jih prispevala z Jožetom Kunčičem.
/\ut<>* Zornik iz zap Penne si je kljub opravkom, ki jih ima z domom, vzel nekaj časa za agitacijo. Poslal je 10 naročnin.
Jacob Kunstelj, Ely, Minn., je poslal novce za prodane Majske glase in zraven obnovo svoje naročnine.
Po dolgem času se je spet oglasil George Smrekar, Alli-quippa, Pa. Poslal je dve naročnini in 75c v tiskovni sklad.
Ludwlg Yoxey, Pueblo. Colo., je poslal 6 naročnin, $1.76 v tiskovni sklad ter novce zA prodane Majske glase. Pri razpečevanju Majskega glasa mu je pomagala Mrs. Mary Rabnik, kateri se iskreno zahvaljuje. Temu se pridružujemo tudi mi.
I^ouis Barborich, Milwaukee, Wia., nam je pisal, da bo težko prevzel nalogo nabiranja oglasov za Koledar, radi njegovega tovarniškega dela, pa se je kljub vsem potežkočam le podal na agitacijo zanje. Poslal jih je 14 in 6 naročnin na list. Vprašuje tudi za ceno koledar-
ju. Upoštevajoč cene v tiskarni in knjigoveznici, poštnino itd., najbrž $1.50 za iztis.
Martin Judnirh, VVaukegan. 111., ki je pred kratkim zahteval nov imenik, se je oglasil s 14 naročninami in poslal $1 v tiskovni sklad. Drugega ni nič pisal, dasi rad vidim, da se tudi drugače kaj oglasi, posebno s kakim dopisom, kateri so vedno zanimivi. Torej, dragi Martine, je res vroče, a ne tako, da ne bi mogel poslati vsaj en dopis na mesec. Hovv about it!
Mrs. Joseph Cupiu, Los An-geles, Calif., je pred kratkem poslala obnovo svoje naročnine in $2 tiskovnemu skladu.
Istotako 90 storili tudi sledeči: John PeHoek. Noble, Ohio, Vincent Salniič, Cieveland, O., in Joh« Trček. *Beech Grove, Ind.
Frank Cveta«, Johnstown, Pa., je vedno zastopan v tej koloni, pa tudi to pot ne bo brez njega. Poslal je 4 naročnine, od teh so dve novi, ter 50c v tisk. sklad.
Pred nekaj tedni nas je obvestila pošta iz Oregon Cityja, Ore., da naj ustavimo list, ki je bil pošiljan na naslov Mary Za niker. Ker ni navedla vzroka, smo se obrnili na njenega sina Franka. Odgovoril nam je, da je njegova mama preminula že 22. maja t. 1. Zadela jo je srčna kap. Kakor se to zgodi mnogim, ako preveč grrajo na stara leta, se je pripetilo tudi tej napredni ženi. Smrt jo je pobrala tako-rekoč pri njenem delu. Z Mrs. Zaniker sem se srečal, ko sem bil na agitaciji tam pred desetimi leti. Name je takoj napravila izredno dober vtis. Pozneje se je večkrat oglasila, bodisi z naročnino ali pa naročilom za knjige iz naše knjigarne, kajti čitala je izredno rada. yse prekmalu jo je narava iztrgala iz naše srede. In razume se. iz srede njene družine, kateri izrekam iskreno sožnlje.
Anton Shular. Arma, Kans.,j nas je pred kratkem obiskal in nam izročil 4 naročnine ter $1 v tiskovni sklad. Sicer pa je Tonetova navada, da kadar pride-' sem, ne pride nikoli "praznih rok". To pot nas je še posebej razveselil, ker nam je izročil 2 novi naročnini, ki jih je dobil naš dober prijatelj s. Martin Gorenc. Da se bi le še kaj tako zglasila!
JtJia Parket, Los Angoles. Calif., je poslala 2 naročnini.
John Tancek, Girard, O., je poslal dve naročnini in $7 v tiskovni sklad. $5 je prispevalo dr. 49 SNPJ, enega Frank Ra-cich enega pa je še sam dodal, "da^ bo ravno 10", je omenil.
Se iz Chicaga: Louis Zorko je dobil 2 novi naročnini. Frank Zaitz pa 6 obnovnih ter $37 v tiskovni sklad, ki jih je zbral na polletni seji gl. odbora S. N. P. J. Prispevali so jih: Andrew G runa ml., $25. po $5: Josephi-ne Močnik ter Matt Pettovich. Cieveland, in Frank Vratarich, Luzerne, Pa , $2: V uradu se je oglasil Frank Terssltf, obnovil je naročnino in prispeval $2 podpore, ker se ni mogel udeležiti Proletarčevega piknika.
Po daljšem presledku se jt spet oglasil Joseph Klarich, Detroit, Mich. Poslal je 4 naročni-
ne in $3 tiskovnemu skladu, ki sta jih prispevala z Matt Klarich eui. \ndrew Ur um mL, ki
i prispeva listu v podporo po $30 • na leto, je spet v gostilniški j obrti. Njegova gostilna se ime-i nuje "Shanno s Cocktail Tav-! trn". Nahaja se na 14307 E. Jef-ferson Ave.
Nekaj drobiža
Chicago 111. — Kaj neki je letos narobe s solncem da je tako
nenormalno? Dne 6. avgusta n. pr. je kazal toplomer le 65 stopinj in to ob 1. popoldne. Ni mi kasak) drugega kot zakuriti peč. A nekaj dni pozneje pa pasja vročina. In nato zopet hladno. So to pač- pasji dnevi. tT
V sredi takih dni smo čitali, da se je ameriškim znanstvenikom in inienerjem posrečilo razdvojiti atom. Prva atomska bomba ameriškega izdelka je bila vržena na japonsko mesto Hirošima. potem se ena na drugo japonsko mesto in vojne v Aziji je bilo konec.
Ko sem čital o teh dveh bombah in njunih učinkih, sem si predstavil, koliko tisoč bomb je padlo v tej vojni na evropska mesta in trdnjave.
Ako bi bil jaz pilot in bi mi bila dana prilika metati bombe, bi si izbral v Evropi posebno en kraj, na Japonskem pa bi je vrgel na Hirohitovo cesarsko palačo, ker so se jo morali drugi naši letalci po navodilu ogibati. Prihranil bi s tem življenje tisočim naših vojakov, rt
S politično realističnega stališča je naš state department na pravi poti. Kajti po porazu Japonske je samo cesar v stanju rešiti državo pred "levo nevarnostjo", protektirati kapitalistične izkoriščevalce in odbijati "komunizem". Jaz pa sem eden tistih ameriških patriotov, ki domoljubja ne nosim na rokavu temveč v srcu. In na Pearl Ha r bor še nisem pozabil, rt
* V naporih za isdajditev atomske bombe je bilo zaposlenih nad tri tisoč strokovnjakov in inženerjev, mnogo izmed njih s čikaške univerze. Slednji (tako je bilo poročano) so največ pripomogli, da so se jim prizadevanja posrečila. Torej se ni čuditi, da imamo letos v Chicagu tako trapasto vreme. Danes je nam znano, kak "munky-biz-nis" igrajo ti profesorji s solncem. Ker so civilizirani, so najprvo izna&li dvomihjardno a-tomsko bombo in neki kolonec je mnenja, da bo ta iznajdba ustvarila pekel na zemlji Radoveden sem, s katerega planeta je prišel? Ker verujem v civilizacijo, se nadejam, da bo mogoče s pomočjo te iznajdbe ustvariti raj na zemlji. Ampak predno se bo to zgodilo bode naše kosti že strohnele v ameriški grudi.
Igrati se z naravo je nevarno. Saj vam je znano, kaj se je zgodilo z Adamom in Evo, ko sta postala preveč smart". Odtrgala sta sad z drevesa sredi raja in bila radi tega za kazen pognana iz njega.
Med imeni Adam in atom ni veliko razlike. In če je tisti kolonec v pravem, si omenjeni profesorji s svojo iznajdbo kopljejo svoj lastni grob.
rt
Bivši državni podtajnik Grew ima tudi vero v solnce in s tem v japonskega cesarja, ki ga Japonci po svoji veri smatrajo aa božjega sina — namreč za potomca boginje solnca.
Ko je bil Hirohito še mlad, je potoval po svetu in užival vse zemeljske dobrote. V svetovno znanem Parizu se je razveselil nočnega življenja, in da bi zahajal v kabarete nespo-znan, si je izposodil civilno obleko svojega sluge. Japonski narod ne veruje samo to, da je Hirohito sin solnca, ampak tudi oče dveh sinov. Njegova soproga do danes ni porodila še nobenega sina ampak le hčere, rt
Japoncem se prav nič ne čudim, da verige jo v takega boga čudim pa se washingtonski demokratični diplomaciji, ki namesto, da bi t Hirohito m in njegovim reakcionarnim rcAinaom obračuaala, ga .ščiti i« podpira. Ameriška vojna mornarica In armada imata za poraz japonskega militarizma 90 odstotkov zasluge. In ko je bil strt, so v VVashingtonu, namesto da bi u-
kazali vreči par atomskih bomb m Tokio, debatirali, ali naj. se otsajrja obvaruje ali ne. Odločili so se, da se ga ohrani. Pravijo, da je temu v Potsdamu samo Stalin nasprotoval, Truman in Angleži pa so bili zato, da Hirohito ostane na vladi.
*
Zgodovina ima to napako, da se ponavlja. Računajo, da bo do * konca leta v tej deželi do osem milijonov. brezposelnih delavcev. V zadnji krizi je Henry Ford svetoval brezposelnim delavcem, naj gredo na farme, da se presive. Priporočam sedaj isto bivšim vladnim inšpektorjem v industriji, da naj gredo na njive in prideljujejo korenje, ki ima največ vitamina A. in to je najboljše zdravilo za očL
rt
Da relifna akcija UNRRA ne funkcionira pravilno, je kriva politika. Tudi humanitarni demokratični diplomati streljajo kozle.
rt
Dozdeva se mi, da je Jože Stalin postal zadnje čase nekoliko preveč apizarski. Zavedam se tudi, da v kompromisih ni nobene načelne zmage. Torej ne more nihče jamčiti, da tudi v Kremlinu ne bodo zatemnele gotove zvezde. Nekaj takega se je pred letom dogodilo tudi v Chicagu.
rt
Zame ni vprašanje, ali sem na zmagoviti, ali na izgubljajoči strani. Glavno je, s kom so moje simpatije in s tisto stranjo sem pripravljen biti do konca. — Alan Seeger.
rt
Tudi čikaški mesarji so postali v minuli vojni civilizirani. Pred vojno so metali žaganje na pod, a danes ne vidiš več žaganja niti v klobasah.
John Chamazar.
KAKTUS PIŠE
Pueblo, Colo. — Svetovni požar polagoma ugaša. Klanje na debelo je prenehalo. In človeštvo se bo oddahnilo — saj za nekaj časa — strahu in grozot organiziranega pokolja ter uničevanja.
Človek, ako ima razum, lahko ve, da človeštvo vzlic vsi svoji vedi in napredku ni v civilizaciji doseglo niti pameti petletnega normalnega otroka.
Ali ne bi mogla vsa ta človeška masa živeti v miru med sabo in v udobju? Ali se ne bi mogla organizirati tako. da bi vsi delali v korist vseh, namesto da bi & eni garali drugi pa zajemali?
Silni pritiski takozvane "proste trgovine" so eden izmed temeljnih vzrokov, da se ljudje stepejo na povelje, da se koljejo na povelje, a da bi kaj pomislili o vzrokih, čemu to počenjajo — do take miselnosti se še niso dokopali.
In baš sedaj — tako izgleda in je tudi res — je organizirano vojskovanje pripomoglo do novih izumov bodisi v tehniki, ali pa v zdravniški znanosti. Neizpodbitno rečeno, da vsak, količkaj naobražen človek, mora priznati, da bolj kot še kdaj je Darwin v pravem, člove-štvo se razvija po evolucijskih potih. Ta se lahko pospešijo, ali pa zadrže. Slabotnezi omagajo, močnejši prevladajo ... . .......... rt
Slovenija — tuina nam maj-ka — tudi ona se bo oddahnila. Narod je veliko pretrpel. Tudi tam je bilo treba čistilnice za odpravo nepotrebne ropotije in nesnage. Upajmo, da bo naš narod sedaj, ko je šel skozi stiskalnico, bodisi od zurug in znotraj, spoznal, kaj ga je najbolj težilo in zasužnjevalo. In pa da bo ob enem spoznal, čemu ni bil prurnan drugje kot v Rimu; in tudi tam le kot narod ponižnih bogaboječih ljudi...
Koliko stoletij so delali, da so zgradili v mestih, v vaseh in na gričih ter gorah nešteto cerkva! In pa župnišč, samostanov in raznih drugih cerkvenih poslopij! Koliko oltarjev so morali opremiti, izdelati svetnikov in svetnic ter jih kinčati in ob enem prehranjevati tisoče župnikov in kaplanov — to si lahko sami predstavite! In vse to se je delalo pod geslom požrtvovalnosti za 'sveto 'vero in večjo čast božjo."
Kar naenkrat pa je; prihrumela nevihta. Ogenj in strela! Narod Je hotel ven iz okovov.
(Nadaljevanaje na 4. strani.)
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
.............................. ...............
KO>ll\l\IMI
Kralj Peter II. se je po Ti- bila njegova zasluga.
tivem nedavnem govoru, v katerem se je izjavil za republikansko obliko federativne Jugoslavije, tako razjezil, da je odslovil svoje tri regente, ki "vladajo" Jugoslavijo v njegovem imenu. Tito je dejal, da mu to ne povzroča nikakršnih skrbi. Kajti vse je bilo v naprej urejeno. Samo da bo vse legalno, pa bo dobro, je rekel Churchill v onih dneh, ko je Hitler
take sorte red in mir na Balkanu, kakršnega so tam imeli do
te vojne.
V Romuniji se muči za ohranitev prestola Petrov bratranec kralj Michael. In kot Peter, je, naravno, tudi on za demokracijo, ki mu jo ogroža ministrski predsednik Peter Groza. In ta Peter je za Mihaela in njegovo žlahto res "groza". Pa ga je odslovil. A Groza Mihaelu jii hotel poljubiti rok in se zahvaliti za službo, pač pa prihajal dalje na "šiht". Končno se je kralj
Razprave proti izdajalcem so
za evropske državnike, pa tudi za mnoge vodilne ameriške politike, zelo nadležna stvar. Tudi če niso bili kvizlingi, a poma gali so mnogi vendarle Hitlerju Mussoliniju, Francu v Španiji, de Valeru na Irskem, japonskim militaristom in splet-karili proti tistim, k* so propagirali vzajemno varnost narodov. Ko je pričal proti Petainu
še lomastil po Evropi. In I^er L,eon Blum, je dejal: "Sebe ne bo kraljevsko čast legalno ugu- branim, ne otepam se zmot in bil, če se zapadne velesild^ne napak, ko govorim proti temu bodo le preveč potegovale z*-človeku " Kajti ni ga vodilnega
politika v Franciji, ki ne bi bil prav nič kriv njenega nečastnega poraza in posledic poraza, iz katerih se bo šele čez mnogo let in le s težavo izmotala. In morda nidkar več toliko, da bi postala velesila, v kakršno se je razvila po prejšnji svetovni vojni, pa je svojo vlogo zapasla z apizanji. Glavni krivec temu je njen posedujoči sloj, ki se s pomočjo svetovne reakcije zopet J rine v ospredje.
V San Franciscu si mnogi še zdravijo rane, ki so jih dobili v
ščuvala Slovence proti Slovencem. Rekla je, da se bori za vero. A tista vera, za kakršno se ona tepe, je tlačila Slovence tisoč let in si še prizadeva, da jih obdrži v zasužnjenju. Tej črni družbi ni bilo še nikdar za narod, ampak samo za svoje udobje. Pri volji je polovico ljudi pomoriti, ako si more drugo polovico obdržati sebi v korist. Ali pa jo prodati Italija
nove rope in progone.	V vojnem Času poroke
Koliko besed je bilo v letih	t)#
^^	Od pričetka vstopa te dežele
in grozečih. Kako navdušeni so bili nekateri za močne armade izurjenih vojakov! Kako vse po kajzersko je dišalo takšno govorjenje! Nalašč so te ogovorili, samo da so imeli priliko povedati, kako veliki sanjači smo Nič ni pomagalo, ako si se tu pa
v
VOJNE NESREČE se bodo še dolgo dogajale. Na gornji sliki je tojak Frederic Hensel star 26 let. is Kentuckyja. ki je stopil na Oki navvi na japonsko mino. ie ko je bilo vojne konec. OdbiU mu je noge in roke. Z njim je njegova žena. Kako se počutita, si je lahko predstavljati.
pritožil Trumanu. S tem je brž-,"proslavljanju" zmage nad Ja
kone zapasel svoj tron, kajti Moskva je bližje Bukarešti kakor pa Washington.
Winston Churchill sedi sedaj v angleškem parlamentu v klopi opozicije, ki jo v Angliji po stari tradiciji imenujejo "opozicija njegovega veličanstva". Kajti obe stranki sta po tem starem pravilu kraljevi: ena, ki vlada "v njegovem imenu", druga pa. ki ji nasprotuje "v njegovem imenu". In tako je načelnik te opozicije, bivši premier Winston Churchill, v parlamentu dne 16. avgusta izjavil, da Evropa je še v nevarnosti — in sicer ji preti rdeča nevarnost. Ni pa mu padlo v glavo, da so jo povzročili toriji s svojo razredno politiko in s svojimi intrigami proti Rusiji in za preprečenje socialnih preobratov v drugih evropskih deželah.
Atomska bomba je na podlagi podatkov, ki jih je objavila japonska vlada, celo silnejša v svojih učinkih kot pa so ji od kraja pripisovali. Winston Churchill je vedel o prizadevanjih, da se jo iznajde, od vsega začetka. V Nemčiji so se trudili prehiteti vse druge Hitlerjevi veščaki, v Zed. državah pa a-meriški in angleški. Zmagali so slednji. In Churchill je v parlamentu 16. avgusta dejal, da sta dve atomski bombi, ki sta bili vrženi na Japonsko, prihranile življenje enemu milijonu yankijev in četrt milijona Angležem. Ti dve bombi sta ubili okrog sto tisoč Japoncev in porušili dve mesti. Par sto tisoč je bilo ranjenih in vsi pa so ob streho.
V Ncw Yorku je precejšnja skupina odličnih protestantskih duhovnikov obsodila atomsko bombo, če bi to kaj pomenilo. V svoji izjavi so zelo pri jeli predsednika Trumana in njegov kabinet, češ, da se z barbarskimi dejanji ne bo prišlo v civilizacijo. Vatikanski list Os-servatore Romano je obsodil to iznajdbo takoj po napadu na Hirošimo in tudi mnogi drugi odličniki ter časopisi so se zgražali. Ampak ako je Churchill v pravem, sta ti dve bombi le skrajšali vojno in pripomogle zaveznikom v zmago.
Maršal Petain, ki je bil spoznan krivim veleizdaje in obsojen v smrt, potem pa pomilo-ščen na dosmrtno "ječo", bo preživel ostale dni svojega življenja v vili. Star je 89 let. Krivde ni hotel priznati, ker bržkone res veruje, da ni niče' sar zakrivil. Trdil je, da je vsak korak, ki ga je storil, bil v korist Francije, zato se tudi zagovarjati ni hotel. Vzeta pa mu je maršalska čast in pa ci
ponsko. Dva. skoro tri dni so razgrajali. Spraznili so žganjar ne kar na svojo roko, se pretepali s komurkoli in v tem "navdušenju" ubili nad ducat ljudi. plenili trgovine, kot so poročali listi in radio in nato se pomirili. S tem je vojne konec tudi v San Franciscu. In pa zaposlenosti ter visokih vojnih zaslužkov.
Predsednik Truman se je ob naznanilu japonske kapitulacije tako navdušil, da je proglasil kar dva dni za praznik in s pla čo z "overtime" za vladne uslužbence. To je bilo 15. in 16. avgusta. Posebno duhovniki so mu zamerili, češ. mar bi bil poslal ljudi s primerno pridigo v hram božji, namesto v rajanje na ulico in v pivnice ter v pretepe. Predsednik ni slabo mislil, a si je predstavil, naj imajo ljudje po zmagi nekaj veselja. Ko so se streznili, jim je določil nedeljo 19. avgusta za dan, v katerem sc naj v cerkvah zahva lijo za zmago in mir. In res so bile mnogo bolj polne kot običajno. Kajti mnogi so prišli moliti za one svojce, ki jih ne bo več nazaj.
General Franco, ki je po padcu Mussolinija in Hitlerja ostal vodilni fašistični • diktator v Evropi, je še v sedlu. In ko se je sešel novi angleški parlament, je v"tijemu bivši premier Win-ston Churchill dne 16. avgusta apeliral na novo angleško vlado, naj .se v politiki napram Španiji ne prenagli. Češ, Franco je nam (Angliji) sedaj prijateljski. Ako ga vržemo, ga bo nasledila kdo ve kakšna kombinacija. Pri tem je mislil to, kot so toriji mislili takrat, ko se je Franco odločil za strmoglavlje-nje republike. Gre se za interese posedujočih, ne za koristi množic in ne za demokracijo.
Kitajski komunisti so v ameriškem in v ostalem svetovnem tisku pogosto omenjani. Joško Oven jih je pred letom v svoji koloni dobro opisal. Načelnik kitajske vlade v Čungkingu, generalisimo Čiang-Kai-šek jim je nedavno zapretil, da so jim dnevi šteti. In res se za enkrat zdi, da se jim ne obeta nič dobrega. Kitajski komunisti ne predstavljajo industrialnega revolucionarnega gibanja, ampak le agrarni pokret, ki stremi izboljšati življenjske razmere kitajskih kmetov. Te sploh niso življenjske ampak mizerne v vsakem oziru. Ameriška vlada bi storila najboljše ako Čaing-Kai-šeku dopove, da se v demokracijo ne pride z bojem proti "komunistom", ampak s socialno zaščito.
Chicago Tribune pravi v edi-torialu z dne 18 avgusta, da je bil življenski standard v Rusij
V Potsdamu je predsednik Truman dejal, da Zed. države nočejo iz minule vojne nobenih teritorijalnih pridobitev, ne kakih odškodnin. Resnica je, da niso zahtevale širom sveta še nikoli toliko kakor sedaj. Pacifik naj postane naše morje skozi du japonskega obrežja in baze želimo za ladje in letala križem sveta. Vsled zmage jih ameriška vlada lahko zahteva in jih bo tudi dobila. In s tem vred tudi velike odgovornosti. Od slednjega je največ odvisno, ali bomo imeli mir, ali le premirje.
kongresnik Biemiller — nekdanji militantni socialist — sedaj politik demokratske stranke v Milwaukeeju, je bil na turi delegacije kongresnikov, na kateri je prepotoval nad 21 tisoč milj. Ko se je vrnil, je dejal da morajo Zed. države dobiti na Pacifiku vsa važna oporišča, če si hočemo zavarovati obrežje
KAKTUS PIŠE
(Nadaljevanje na 3. strani.)
z vnanjih in notranjih. Pa so planili* po njemu "kulturono-sci" iz dobe jamskega človeka, — češ — narod je "podivjal" — treba ga je stlačiti nazaj na božja pota. Ampak cerkev je v teh prepehavanjih pokazala, da ji ni za ljudi, ampak le za svoje
Za najbolj
postrežbe tiče, pa bo irfiel od slej boljšo kot kdaj prej. V očeh mnogih Francozov, je on še vedno junak zmage pri Verdunu, čeprav mnogi, ki so pričali proti njemu, trdijo, da tista zmaga proti Hindenburgovl armadi ni
vilne svobodščine. Ali kar se^do te vojne trideset odstotkov
slabši kot pa pod carji. Čudno, kako to, da je ta tako podhra-njeni narod vzdržal toliko ba-tin v tej vojni in se boril veliko več kot 30 odstotkov boljše, kakor se je v prvi svetovni vojn pod carjem?
nom. A tudi to bo plačano po tam izrazil, da se vsaka živa zasluženju ...	• stvar brani, predno je uničena
Slovencem v Sloveniji pa priporočam, da če že nikakor ne morejo biti brez papeža, naj si dobe saj Slovenca, da jim bo ypapež" ...
*
V raznih listih beremo, kako nekateri slovenski duhovniki v Ameriki ščujejo ljudi na upor proti vsemu, kar je partizanskega. Kaj je namen takega boja proti avtonomni Sloveniji in federativni jugoslovanski republiki?
Tudi s tem vprašanjem bodo morali ljudje tam sami opraviti.
Ako se bi slovenski duhovniki, ki žive od žuljev slovenskih delavcev, zavedali človeškega dostojanstva, bi delali v dobrobit lfudi in vodili narod po potih, ki vodijo njemu v korist. Ampak če tega niso zmožni, čemu jih narod sploh živi? Kaj store slovenski duhovniki za Slovence v Ameriki? Slovenska fara v Pueblu je ena izmed o-nih, ki ni v dobrobit naroda še ničesar storila.
*
Požar moritve in uničevanja je pojenjal in bo polagoma ugasnil. Trud delavčevih rok, ki je bil vložen v delo skozi dobrih dvajset let pred vojno, je seda podrtija. Se se kadi iz razvalin,
v vojno pa do letošnjega 1. julija je bilo glasom podatkov števnega urada v tej deželi 5,-477,000 porok ali veliko več kot še kdaj v zgodovini te dežele v tolikšnem času.
Važna objava
Ob svojem povratku ii štiri let
---- - - . .	-	ne vojne službe, dve od teh on
od napadalca. Nič ni pomagalo, gtran <K.eana, sem našel precejšnje
ako smo zagovarjali načelo, da ideje so močnejše kot topovi.
Ob sklenitvi pogodbe med Sovjeti in Nemčijo mi je rekel eden izmed social-demokratov: "Pazi, da ne prideš za omrežje." Taka in slična mnenja so še danes med ljudmi.
Ko je bil vojni spor med Rusijo in Finsko, mi je nekdo zapretil da ako ne bom nehal pisati v Prosveto me bodo pri silili v to.
Dolgo sem premišljeval, kaj naj bi to pomenilo. Domislil sem se, da je smatral Finsko za svojo ljubico, Sovjete pa za roparje in ubijalce. In vendar, ves svet je lahko vedel, da je bila Mannerheimova Finska le prednja straža Hitlerjeve Nemčije.!
<r
Zadosti! V ponos nam je, da nismo hoteli preklinjati Rusije ves čas od oktoberske revolucije sem; in v ponos nam je, da smo učenci Marksovega socializma prešli preko onega, ki so nam ga ponujali zavajalci. In v ponos nam je lahko tudi to, da smo kot delavci pravilno za-
spremembe, ki so sc dogodile za časa moje odsotnosti. Dve najvažnejši sta bile v mojem podjetju.
Nai proizvod, TRINERJEVO GRENKO VINO je ves ta čas uživalo izredno popularnost in prodaja istega me je temeljito izne-nadila. Z a to se imam zahvaliti brezštevilnim tisočem naših zadovoljnih odjemalcev.
Edina nezadovoljnost je bila ta, da so sc stroški proizvodnje izdatno povečali. Znašel sem se pred dvema alternativama, prva da poslabšam kvaliteto, druga pa da zvišam ceno in na ta način <rtiranim visoki standard kvalitete.
Prepričan sem. da se bodo naši odjemalci strinjali' z mojim odlokom za povišane cene za 25c na steklenici ali približno en cent na poviitek.
Moj dragi pokojni oče Joseph Triner st., iznajditelj TRINERJE-VEGA GRENKEGA VINA, in jaz sva si bila vedno edina v tem, da mora vsebovati naše želodčno zdra. vilo in lahko odvajalno sredstvo najboljše zdravilne snovi, ki jih vsebujejo stara vina.
Tem potom se iskreno zahvaljujem našim tisočerim odjemalcem za nihovo lojalno podporo in jih zagotavljam, da bo naš proizvod vedno najboljši, ki ga morete do-
posvetne interese. __ ... izdajalsko pa se je pokazala, ko a ljudje pa se že pripravljajo e s svojimi škofi, župniki itd.'na novo klanje, na novo vojno.
popadli borbo slovenskega na-	bUi na trtu
roda za njegov obstanek in svo-	iskreno Vaš,
bodo, ne v panslavizmu, ampak	COL. JOSEPH TRINER
pod okriljem slovanske Rusije.	President
Kaktus.	Jospeh Triner Corporation.
Včasi ni govoril tako. Dobro dobimo si baze! Ampak saj smo jih imeli tudi prej! Pa je vojna vzlic temu nastala, ker so bili vzroki zanjo. Baze same na sebi ne odpravijo vzrokov, kajti v ta namen je treba drugačnih baz, kot pa jih sedaj Biemiller propagira.
O usodi Hirohita so v Pots damu, kot poroča Chicago Tri bune z dne 18. avgusta v necen zuriranem članku, veliko raz motrivali. Stalin je bil zato, da se cesarja z njegovim dvorom vred likvidira Sicer ni mislil te likvidacije tako kakor je bila izvršena v prejšnji vojni nad carjem in njegovo družino, a vendar' so se njegovemu predlogu ameriški in angleški zastopniki uprli. Cesar torej ostane. Morda začasno, morda ga mislijo pristaši starega reda zopet utrditi. Ako se zgodi slednje, potem lahko pričakujemo, da se zgodi to, kar je prerokoval nedavno sam Hirohito: "Podati, smo se morali vsled ameriške industrialne in tehnične premoči," je dejal, "a poraženi nismo. Mi bomo nadaljevali po začrtanih potih."
De Gaulle je bil minuli teden na obisku pri Trumanu in Byr-nesu. Govorili so o potrebah Francije, ki je v pomanjkanju, pa tudi o politiki in takih rečeh, kot je vprašanje Indo-Kine, ki je bila do te vojne francoska kolonija. Sedaj so jo imeli Japonci. Kdo bo njen posestnik v bodoče? Kitajci pravijo, da spada njim, kar je resnica. In pa seveda še bolj tistemu prebivalstvu, ki tam živi. A Francozi zahtevajo to veliko deželo nazaj — in dobiti jo morejo le, ako jim to privoli Amerika in Velika Britanija. Imperializem bo torej nadaljevan, morda nič manj, ali pa še bolj kot je bil po prvi svetovni vojni.
Klobuk doli pred Cikaškimi groceris
Mi pozdravljamo groceriste..te ne-opevane junake vojne... ljudi, ki so delali z znižanimi močmi in s pomanjkljivimi zalogami.
Hvalevredno je bilo njihovo »delo pri itetju pojntov in uspešnem dria-nju odmerkov^.. ki so tako potrpežljivo stregli svojim odjemalcem ... kar je držalo Ameriiko domačo fronto tako uspeino.
Mi pozdravljamo groceriste za njihovo trdo delo*., za njihove dolge ure ... za njih pojmovanje v očigled raznim potežkočam.
* * *
Mi pozrdavljamo groceriste za njih dobro delo ... njih dobro voljo ... njih razigranost ... za dobro opravljeno delo. Upamo, da vam mir prinese skorajšnji povratek v normalne raznjere.
M cad on Gol d Food V rod n r
razvažalci
Izgube Nove Zelandije .
Izgube Nove Zelandije so znašale v tej vojni 33,015 mož; izmed teh je bilo 4,130 ubitih, drugi so bili ali ranjeni pogre,-šani ali pa ujeti.
ttHIP
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Profesor Laski se SANSu zahvaljuje
Po razglasitvi rezultata volitev na angleškem meseca julija, je SANSov tajnik poslal čestitke predsedniku izvršnega odbora britske delavske stranke ter v imenu SANSa izrazil željo, da bi nova vlada zavzemala drugačno stališče glede slovenskih in jugoslovanskih vprašanj, kakor pa ga je zavzemala Churchillova vlada, zlasti glede Slovenskega Primorja, Koroške itd. Podobne misli je izrazil v svojem telegramu tudi SANSov častni predsednik Louis Adamič.
Dne 21, avgusta je bilo sprejeto iz Anglije naslednje pismo, ki ga je profesor Laski napisal lastnoročno:
Manor Cottage,
Little Bardfield.
Braintree, Essex.
6. VIII. 45.
Dear Mr. Kuhel:
On behalf of the British Labour Party, may I thank you warmly for your kind letter? May 1 also, through you, thank your honorarv President, Mr. Louis Adamič, for his telegram.
The Labour Party is keenly aware that this great victory in volves not lesa great obligations If we can be helped by the full-hearted support of democratic or ganizations in the New VVorld. as in the Old. it will be an immense help to the fulfillment of our com mon purposes. /	Yours very truly,
HAROLD J. LASKI.
SNPJ darovala Sansu $4,000
Na svoji polletni seji 16. avgusta je gl. odbor SNPJ odredil izplačilo vsote $4000 za politično akcijo SANSa. S tem korakom je največja slovenska pod porna organizacija v Ameriki in glavna hrbtenica našega političnega gibanja in pomožne akcije v Ameriki izpolnila jvoj sklep, da pomaga SANSu v znesku $5000, če bo vršil tisto delo, kot ga je Slovenski narodni kongres začrtal na svojem zborovanju v Clevelandu meseca decembra 1942. Enako vsoto je SANSu izročilo poverjeništvo Jugoslovanskega republičanske-ga združenja nedolgo nazaj.
Druge slovenske podporne zveze so .prispevale dosedaj za SANS naslednje vsote: Ameriška bratska zveza $2,000, Slo* venska ženska zveza $601.25, Zapadna slovanska zveza $500. Slovenska dobrodelna zveza $300 in Jugoslovanska podporna zveza Sloga $50. ,.
Ta mesec so naše podružnice, podporna društva in posamezniki poslali lepe zneske za politično in relifno akcijo. Skupni odbor SANSovih' podružnic v Clevelandu prvači z zneskom $4000 za takojšnjo pomoč trpečemu narodu $100 pa za upravo SANSa. Na * drugem mestu je naša največja podružnica, št. 39 v Clevelandu, ki je prispevala $1000 za pomožno akcijo in $500 za SANS. Sledi podružnica št. 51 iz Barbertona, kjer se je vršil zelo dobro obiskan shod 5. avgusta. Nabralo se je za pomožno akcijo $478.00, za upravo pa $124.00. Podružnica št. 48 iz Collinwooda je plačala za prodane revije in pamflete $153.90. Podružnica št. 10, Can-ton, O., je nabrala $59 za relif ter $41 za upravo. Značilno je, da so vsi ti prispevki prišli iz države OHIO, odkoder se je priglasilo še društvo št. 358 SNPJ. Power Point, in poslalo $107.67 za relif.
Westmorelandska federacija SNPJ je darovala $53 za relifno in $53 za pomožno akcijo. Podružnica št. 56, Milwaukee, Wis., je plačala za.revije in brošure $60.75, podružnica 46, Brooklyn, N. Y., pa je poslala $44 članarine. Prejeli smo tudi nekaj drugih manjših prispevkov za pomožno in politično akcijo.
Vsem omenjenim naša iskrena zahvala!
O shodu v Jolietu
Shod v Jolietu 19. avgusta, ki ga je sklical lokalni odbor SANSa in postojanke JPO v korist takojšnje pomoči bednemu
narodu v Jugoslaviji, je bil velik triumf za vse one, ki se res trudijo pomagati narodom Jugoslavije, in velik poraz za one, ki jim je nesreča slovenskega naroda deveta briga in skušajo na vse načine sabotirati in razdirati delo za pomožno akcijo. Vzlic letakom in pridigi, da imajo v župnijskem parku shod "komunisti", se je zbralo skupaj lepo število ljudi in sledilo govornikom in drugim točkam na programu. Jolietčani sami so ugotovili, da je bila udeležba trikrat tolika kakor na katoliškem dnevu" 24 junija, ko je ob prisotnosti 130 ljudi bila ustanovljena Katoliška liga slovenskih Amerikancev pod vodstvom bivšega ravnatelja Gospodarske banke in Gospodarske zveze v Ljubljani Franca Gabrovška.
Napovedani govornik dr. Slavko Zore, svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v
venskega in hrvaškega in ie ena tretjina italijanskega. Jugosla-ve,epoM*,w^v« v	obljublja italijanski manj-
Washingtonu, je nekaj dn, pred ' popilnoJSVobodščino v vseh
shodom resno zbolel m se m oziX medtem ko je stara Ita-mogel udeležiti Njegova odsot- na najsramotncjši način
nost je marsikaterega razoca-| ^	mjm	lovansko
rala. Ampak kadar človeka » K Ce sq bodo zavezniki dr.
pade revma izem ki se ga je ob	„ jih dali zasuž_
nabral po slovenskih ^zdK°vlh njenim narodom Evrope v At-in hribih po štiriletni borbi za < laJntskem darterju, tedaj ni no-svobodo svojega naroda, je vsa-	dyoma kam ^ ^
ko potovanje izključeno. V na- * kr Cc bo trža-ko domestilo pa je dr zore poslal, vprafanj ' t sluzilo
za sred-
pozdravno brzojavko v kater.	me^nJodne luifnc kra.
je apeliral na jol.etske Sloven- mar tc ^ nemiri v Trstu ce da naj n.kar ne pozab.jo ju- y Jdr ih deljh ^ 7aveznikov naskega slovenskega naroda v ok jra* Prim„rja le price-un njegove potrebe Program k ^ ^ nemjrov ,n ljudske. je vodil Frank Vramchar. gl. od Jra v to ^ prt.prcee. nadzornik ABZ; v imenu Slo- * ^ ^ pijanska miroVna venske ženske zveze je govor.-! dba dolodevala, da je Trst, la gl. tajnica sestra Erjavec, na- £fmorje in Istra Italiji t>dvze. dalje Frank Wedic. gl tajnik (er Jzrodena Jugoslaviji. ka. Družbe sv^Druzine Josko Oven mor	j avici tudi>spada.
in Mirko G. Kuhel Člani ame-	Mirko O. Kuhel. tajnik.
riske legije so imeli v oskrbi __________
razvitje ameriške zastave in obljubo udanosti Ameriki. Na pro- Sovjetski letalci gramu so bile tudi pevske to- so veliko letali' čke, slovenske in angleške, ka- \L podatkov sovjetskega vr-kor tudi pohod vežbalnih krož- hovnega poveljstva je razvidno, kov S2Z.	da so sovjetski letalci izvršili v
Ves shod je bil izključno re- minuli vojni nad tri milijone lifnega značaja in govorniki se j poletov in uničili 60,000 sovraž-niso bavik s politiko. Vsi pa so.nh letal. Kolikšne so bile v isti poudarjali, da je naša dolžnost dobi izgube sovjetske zračne sedaj podpreti ta borbeni narod flote, Moskva še ni podala toč-tudi materialno in pri delu la- nih številk.
hko pomagamo prav vsi brez	-
razlike na versko ali politično prepričanje. Narod je vse to z navdušenjem odobraval in se je tudi s prispevki dobro odzval.
Našim rojakom v Jolietu gre vse priznanje za njihovo nad-strankarsko delo in to kljub velikim potežkočam in neprili-kam. Izkazali so se, da teče po njihovih žilah zdrava slovenska kri ter da so jim koristi slovenskega naroda pri srcu. Hvala vam, rojaki v Jolietu!
Apel veleposlanika Simiia
Jugoslovanski veleposlanik v VVashingtonu Stanoje Simič se je obrnil na SANS s prošnjo, da obvestimo jugoslovansko javnost v Ameriki o naslednjem:
Da bodo jugoslovanske oblasti v Amerika lahko reševala zadeve ki prihajajo od jugoslovanskih in ameriških državljanov in se tičejo tujezemstva, naj vsak prizadeti predloii svojo zadevo najbliinje-mu jugoslovanskemu konzulatne-mu zastopniku. Ni se treba obračati na razne urade v stari domovini. Stvari bodo razrešene hitrejše ln pravilnejše, če gredo skozi roke jugoslovanskih uradnih zastopnikov v Ameriki.
Spomenica glede Trsta, Istre in Primorja
M I našimi zavezniki. Karkoli je neprijetnega na svetu, je treba pripisati Rusiji ali Angliji.
Ameriške skupnosti ni treba. Vsak Amerikanec naj % pripiše svojemu sosedu vse, kar mu gre navzkriž. Obsoja naj pok. predsednika Roosevelta, da je "skoval vojno zaroto" in naj obdol-iuje radi povojnih težav eno manjšinskih skupin — napadati je treba vse, izvzemši nacistov in fašistov, ki so začeli vojno.
Reynolds je spisal knjižico navodil za svoje agente z naslovom "Hovv to Become Politicai Leader in our Distriet". Sestavljaj celice po deset oseb, nasvetuje, in uvedi tajne sestanke v zasebnih stanovanjih članov. Le vodja vsake celice naj pozna podrobnosti o drugih celicah. Te vrste podtalna tajnost v takozvani politični stranki prav gotovo ni v skladu z ameriško tradicijo demokracije.
Reynoldsova organizacija ne kani napraviti nobene napake to pot. Mislijo, da jim bo uspelo nakopičiti toliko sovraštva med belimi in črnimi, med kristjani in Židi, med katoličani in protestanti, med tu rojenimi in
I „ .JP ,	, .priseljenci, med delavci in de-
Fašistično gibanje v Zed. dr-, ljudje ljubiti svojega bližnjega, lodajaici> da ^ prišlo do krva_
žavah, zapopadeno v raznih ob- ne pa mrziti ga. _	. .. t vih nemirov in do meščanske
ATOr«XSriA BOMBA, ki je stala to deželo nad dve milijardi dolarjev v raziskovanjih, je imela mno go laboratorijev in delavnic. Gornje je ena izmed njih. blizu mesta Pasco v driavi Washinfton.
S°veauea,jiniV	Fašizem v Evropi premagan, a tu dviga
glavo in provocira čezdalje bolj drzno
likah in v mnogih organizacijah, postaja vedno bolj naduto. O njemu je napisal Eugene Segal serijo člankov za Scripps-
Zlonamerne materinske , vojne ter ^ jim ^ v laRih raz_ skupine si prizadevajo izkori- merah ponudila prilika> da se ščati bolest staršev, katerih si- polaste vlade v tej dezeli novi so bili v vojni ubiti ali pa Howardove časopise in časniško ranjeni in ščuvajo take uboge
agencijo ONA.	matere naj se obrnejo proti vla- POTOVANJE IZ DETROITA
Dozdaj, pravi g. Segal, so de- j di, zaveznikom in svojim sode- V OREGON lovale različne anti-demokrati- želanom, ki so drugih ras ali Ker se moj sin z družino načne skupine vsaka zase. Zdaj veroizpovedanj.	haja v Oregonu, sva se bila z pa so se začele spajati, da bi Na isti način se nacionalisti ženo odločila, da jih obiščeva ustanovile eno samo ogromno približujejo tudi tujejezičnim in pa da si ogledava nekoliko organizacijo. Njihov vodja ima skupinam, akoravno je njih pr- dežele.
postati Robert Rice Reynolds, vobitno načelo sejanje mržnje V Cascades Locks v Oregonu ki je bil senator države North proti vsem tujcem. Pri tem na- je Civil Service Camp v kateri Caroline, dokler ni njegova do- stopajo zelo lokavo. Kar nena- se nahajajo fantje, ki so odklo-mača država odklonila vzdrže- doma začno izpovedovati svojo nili vojaško službo. Eni so to vati ga v VVashingtonu. Rey- ljubezen do nekaterih dežel, ki storili iz protivoinega stalisča, nolds je dal omrežju mržnjo go- so zdaj zasedene po Sovjetski ker vojna povzroča toliko gorja ječih skupin ime nacionalisti- uniji, ter postavljajo zahteve, narodu, nekateri pa iz verskega čna stranka. Pazite nanjo! češ, da je treba osvoboditi Polj- prepričanja
Tekom vojne se ti notranji sko, Madžarsko, Ukrajino, Ce- Vzdržavati se morajo sami. sovražniki niso drznili povzro- hoslovaško in tako dalje, četudi oziroma jim največ pomagajo čati težav; pripravljeni pa so jim je bilo do teh dežel toliko verske sekte. Za vlado delajo zagnati velik vrišč čim prene- kot za lanski sneg, ko so jih brezplačno. Opravljajo razne hajo sovražnosti Njihov prvi imeli v rokah nacisti in poklali posle v držaVnih gozdovih; sade
nega poslopja za protekcijo pred vremeni. Koder imajo u-metno namakanje, še nekaj raste, drugod pa izgleda silno pusto.
Ko pridemo v Oregon, se pa začenjajo gozdovi, največ smreke. Nekateri so jako lepi. Visoke gore te jako spominjajo na našo lepo Gorenjsko.
Portland je lepo mesto. Ima menda okrog 150,000 prebivalcev. Iz Portlanda sva se peljaia ob reki Columbia in se ustavila za en teden v Cascade Locks. Vseokrog so visoke gore in gozdovi. Ob omenjeni reki drži glavna cesta št. 30 in železnica, Tu okrog so veliki vodopadi, med njimi Multnomah Falls, VVahkeena Falls, Horsetail Falls, Bridal Veil Falls itd. Največji je Multnomah Falls. Voda pada 620 čevljev globoko.
V malem mestecu Hood River smo še prepeljali čez most v državo VVashington. Mostnina je 50c od avta in lOc od vsake osebe Vozili smo se nekoliko po VVashingtonu in šli zopet nazaj.
Zemlja je tukaj dobra, ampak jako kamenita. V poletnem času je suho, ker ni dežja. V jeseni pa začne deževati in potem skozi vso zimo. Dostikrat imajo tudi močan veter, ki pride z morja. Podnebje je jako prijetno. V poletju se dogode vroči dnevi, a noči so hladne. Pozimi menda ni tu nikdar hudega mraza.
Lepo je nekoliko potovati in si ogledati druge kraje. Najina tura je bila s tem pri kraju in treba je bilo spet nazaj proti Chicagu in Detroitu.
Rudolf in Mary Potochnik.
Ladjedelnice najbolj prizadete
• Vsa vladna • naročila za na-dalj no graditev vojnih in tovornih ladij so bile 20. avgusta preklicana, kar je pomenilo izgubo dela več sto tisoč ljudem.
drevesca, grade in popravljajo
cilj bodo volitve v kongres v le- v njih na milijone ljudi, tu 1946; program jim je me- Obenem z Reynoldsom se na- pota in varujejo gozdove p'red šanica propagandne mržnje haja v tej novi nacionalistični požari
proti vsem manjšinskim skupi- stranki tudi Gerald L. K. Smith, j Prya najina iz Detroiu nam v tej deželi X proti vsem eden najbolj zloglasnih hujska- je wla y Chi Ustavila sva
čev Amerike. Celo Reynolds se . Mr ^ Mrs E H Arko y sam si ne upa odkrito priznati,
Ker se bo 10. septembra vršila v Londonu prva konferenca zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Francije. Kitajska, Velike Britanije in Zedinjenih držav, na kateri bo sestavljena mirovna pogodba za Italijo, je SANS zopet predložil omenjenim državam svoje zahteve glede Trsta, Slovenskega Primorja in Istre. Spomenico je sestavil SANSov predsednik Etbin Kristan.
Priključitev omenjenega jugoslovanskega ozemlja k Slove-liji in Jugoslaviji je edena reši-
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
XXII. IZKAZ
Star City W. Va. Lawrencc Selak $2; John Prelc $1, skupaj $3. (Poslala Virginia Selak ) f Chicajco lil. Klub št. 1 JSZ. prebitek piknika 17. junija $238 24; po $2: Frank Omahen in Frank Tcrselich; Frank Pcterlin SOc, skupaj $242.74
Noble, O. John Pollock $2.
Willard Wis,. Joe Cerne $1. (Poslal Matt Malnar.)
Čleveland, O. Vinccnt Salmič $2; Peter Bukovcc $1, skupaj (Poslal John Krcbel.)
Los Angeles, Calif. Mrs. Joe Cupin $2.
Kock Springs, Wyo. Frank Re-mitz $2 35.
Aliquippa, Pa. George Smrekar 75c.
Chicago. III. Po $2: John Thaler in Anton Garden, skupaj $4. (Iz-' ročil John Chamazar.)
Pueblo, Colo. Ludwig Yoxey 76c; po 50c: John Zupančič in Ma-ry Hochevar skupaj $1.76. (Poslal Ludwig Yoxcy.)
VVaukegan, lil. Anton Kcrzich $1. (Poslal Martin Judnich.)
Beech Grove, Ind. John Trček $2 00.
South Fork, Pa. Jack Rupert 50c. (Poslal Frank Cvetan.)
Čleveland. O. Frank Barbič $1.50; Joseph Kunčič 50c, skupaj $2 (Poslal Frank Barbič.)
Arma, Kans. Anton Shular $1.
La Salle, III. Leo Zevnik 75c. Chicago III. Andrew Grum (De
onim, ki so bili rojeni v tujini, proti delavskim unijam, proti katolikom in 2idom. Samo oni, ki so rojeni tukaj, so pravi A-merikanci, trde ti ljudje. Ako jim bo leta 1946 uspelo doseči nekaj uspehov, se nadajo, da bodo mogli obrniti v svojo smer predsedniške volitve leta 1948.
Ta svoj umazani posel so že začeli. V Clevelandu sta si prizadevala Joe McWilliams, new-yorški pretepač, ki je že sedel v zaporu in Reynoldov osebni agent, J. Victor Malone, pregovoriti vodilne industrijske in poslovne kroge, da prispevajo v sklad nacionalistične stranke. Industrialcem obljubljajo, da bodo razbili unije v njihovih tovarnah in potisnili delavce nazaj na njihovo mesto.
Kjerkoli najdejo ljudi, ki imajo le deloma skupne cilje z njimi, vtihotapijo svoje posebne agente v take posebne skupine in si prizadevajo dobiti vodstvo v svoje roke.
Tako n. pr. trdijo na sred-
da je Smith njegov sokrivec.
Ciceru. kjer sva bila jako dobro došla. Ne samo da sva dobila
Reynoldsov agent je povedal g. stanovanjc in hran0i ampak tu. Segalu. ki pise za Scnpps-Ho-; di avtQ sta nam dala na razpo
vvardove časopise, da "mi nimamo ničesar opraviti z ljudmi kot je Smith in Joe McVVilliams." Toda Segal je dognal, da delita Smith in Reynolds pisarniške prostore v Colorado Buildingu, v VVashingtonu, kjer imata oba svoj skupni glavni stan.
Vse razvratne skupine in prvaki v Ameriki so zdaj v Rey-noldsovi nacionalistični stranki. Med njimi se nahaja Carl Mote, ki pravi, da je farmar* a je v resnici advokat in posestnik javnih naprav v Indiani. Mrs. Lyrl Clark-Hyning iz Chicaga, ki je na čelu ene omenjenih "materinskih" organizacij; rev. Gerald VVinrod iz Kansasa, ki se je nekoč podal v Nemčijo, pri čemur so mu bili plačani vsi stroški, in ob povratku dejal, da je Hitler velik mož, a nacisti
lago, da sva lahko šla na obiske v Slov. del. center, v gl. urad SNPJ in k prijateljem. Torej hvala Ed in Helen!
Bila sva tudi na Clarendon Hillsu, kjer sva obiskala Johna Olipa. Joška Ovna in Petra Ber-nika. Imajo zelo lepe vrtove (rože, drevesa in sočivje).
Po štirih dneh v Chicagu sva se odpeljala naprej po zapadnih državah. Ko sva odšla, je bila v Chicagu silna vročina. Nekje v Nebraski pa smo prišli v ploho in postalo je hladnejše. Nebraska je Velika poljedelska dežela. Največ vidiš koruze, pa tudi živine je veliko. V državama Wyoming in Idaho pa vidiš sto in tisoče akrov zemlje, ki ni vredna nič. Planjave in hribi, kjer ne raste drugega kot divji pelin. V nekaterih krajih
tega problema, ki se je po zaključku evropske vojne še|$595 43, skupaj $910.21.
denar pri kapitalistih pod pretvezo, da bodo zatrli delavske unije, se kažejo 'drugod kot zaščitniki delavstva in si utirajo pot v nekatere delavske unije, kjer potem ščuvajo delavca proti delavcu in delavca proti vladi.
Nacionalisti so tudi že ustanovili dve veteranski organizaciji v svrho pridobivanja vra-čajočih se vojakov. Eno od njih
trot) $25~ j>o $.V Matt" PetrovichTn	je "s1lanovil bivii kaznjenec, ki Josephine Močnik (oba v Clevebl1 ne^Mtno odpuščen iz ar-
landu); Frank Vratarich (Luzeme.	Njihova namera je, pre-
Pa> $2, skupaj $37 00. (Izročil Fr	pričati vojake, da so tujerodni
Zaitz ) •	priseljenci in delavstvo vzrok
Buhl, Minn. Rudolph Kovacich	vseh težav, na katere utegnejo
$10°	naleteti, ko bodo iskali svoje
Detro.t. Mich. Joseph Klarich mesto v civilnem življenju
fpo^f^h^L^ ^UP8J $3 Posnemajoč po opičje dikta-
(Poslal Joseph Klarich.)	i t* iu
Kokomo, Ind. John PetkovSek ^^ Ital je, snujejo II 00	,, 1 dom®ci hujskači takozvani
Čleveland, Ohio. Frank Hribar	<krSčanski mladinski pokret", v
$143.	katerega nameravajo spraviti
Strabane, Pa. Louis Bartol $1;	fantG in dekleta, da bi jih na-
Frank Logar 50c. skupaj $lW	pravili svojim orodjem. Celo v
(Poslal Vlncent Peternel.) Skupaj $814.78, prejšnji izkaz
njem zahodu, da so prijatelji
farmarjev; eno farmarsko orga- pravi, da je cowboyski duhov-nizacijo imajo tudi že v svojih nik. rokah,,oziroma imajo kontrolo čudna je ta mešanica, kate-nad njo. Medtem ko nabirajo ro mesi skupaj nacionalistična
stranka. Nacionalisti jih sprejemajo kot dobrodošle v svoje vrste, ako so le pripravljeni sovražiti nekoga, ali pa vsaj sovražiti se med seboj. Obljubljajo pa kar ves svet — vseeno jim je, ali bodo mogli izpolniti kar obljubljajo ali ne.
Navajamo nekaj primerov njihovih obetanj izbranim žrtvam:
1. Organizacija Zedr narodov ima od pasti. Amerika naj bo sa-
sijajni ljudje. Rev. Harvey vidiš kako farm0i kjer rede ži_ Springer iz Denverja, ki rad vino. Drevje je samo okrog hiš-
iimi mi m im»m
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK

LTA
99 ' *
Stane s« celo leto $6.00, pol leta $3.00
) | Ustanavljajte nova druitva. y Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi io Georqe Marchan. WGES, 1360 kilocycles.

: BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-861
424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA.
ma zase in naj se ne briga za ostali svet, pa makar bi to pomenilo novo vojno v par letih.
2.	Zmaga na Pacifiku ni potrebna. Končajmo vojno proti Japonski in pošljimo "naše fante nazaj domov." Drugače povedano, JAponci naj imajo svobodne roke na azijskem kontinentu. Naj nas le napadejo ponovno, ako jim drago.
3.	Močnega delavskega gibanja ne sme biti. Razbijmo unije in dajmo biznisu svobodne ro-
cerkvah so našli zaslombo za ke, da ravna po svoje s cenami
svoj zli evangelij — navzlic te- in mezdami.
mu, da bi morali zares pobožni 4. Nobenega prijateljstva z
Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine •je DR. KFKNOVO
"ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO"
"English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred

(♦V
Naročilo prejema
PROLETAREC
2301 S. Lowndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
Velesile rešujejo probleme Azije
a
Ji
po starem
(Nadaljevanje s 1. strani.) Nizozemska ni v vojni na Pacifiku mogla ničesar pomagati in tako je sedaj rgolj od Zed. držav odvisno, ali naj Nizozemska tiste bajne kraje, z okrog 60 milijoni prebivalcev dobi. nazaj v izkoriščanje ali pa naj postanejo last ondotnega ljudstva Slednje se, gotovo ne bo zgodilo, a bolj verjetno je, da Nizozemska sama teh bogastev tudi ne bo dobila nazaj v dar, pač pa bodo v bodoče zraven tudi ameriški in možno angleški interesi Hong-Kong Dalje je tu spor zaradi angleške kronske kolonije Hong-Kong pri Kantonu na Južnem Kitajskem. Japonci so ga v te vojni Angležem vzeli brez posebnega truda. Hong-Kong je del kitajske celine in čeprav ga imajo Angleži v posesti že dolgo dobo, vseeno Kitajci smatrajo, da je čas, ako se zapadni imperialisti umaknejo iz Azije ali saj iz tistih krajev, ki so ki tajski po prebivalstvu, tradicijah. veri in značaju. Novi angleški premier Attiee je dejal da Hong-Kong pripada Anglij in Chifrchill mu je pritrdil. Anglija je pač zidana na imperializmu in mednarodni trgovini pa so ji take posesti potrebne. Sedaj jih zahtevajo posebno na Pacifiku čimveč tudi Zed. države. In to ne le od Japoncev, katerim so jih itak vzele, ampak tudi od Anglije, Avstralije, Nove Zelandije. Nizozemske in Portugalske.
Pacifik je postal v tej vojni popolnoma ameriško morje in Zed. države so na njemu absolutna gospodaVica.
Rusija tudi azijska sila
V Aziji so torej sedaj Zed. dr- i zave vodilna sila. posebno vsled svoje kontrole nad morjem, vsled okupiranja Japonske, vsled svojih bogastev in pa ker s temi sredstvi nadvladujejo kitajsko vlado v Cunkingu ki se menda v kratkem preseli v Nanking, ako se že ni.
Veliko besedo v Aziji bo imela spet tudi Velika Britanija, toda nikclar ne več tolikšne kot nekoč, ko je bila baš ona na tem velikem kontinentu poglavitna sila.
Vrača pa se na svoje prejšnje mesto v Aziji stara Rusija. V vojni z Japonci 1. 1904 je iz-! gubila svojo kontrolo nad Mandžurija, Japonci so ji potoplb njeno vojno mornarico na Pacifiku, vzeli so ji Port Arthur, in kar niso dokončali z ruskim vplivom na Kitajskem, v Mandžuriji in v Koreji takrat, so uresničili po prvi svetovni vojni.
Mescca julija in avgusta pa je bil v Moskvi na posvetovanjih s sovjetsko vlado kitajski premier T. V. Soong in sklenil z njo 30-letno pogodbo vzajemnosti. ki je diplomatični in praktičen triumf za obe vladi.
Ampak ne za kitajske komuniste. Te se je v mešetarjenjih jako prezrlo.
O tem več v prihodnji številki.
Soc. stranka v Franciji upa v popolno zmago
(Nadaljevanje s 1 strani.) Drugič, velika večina delegatov je bila mnenja, da bo socialistična stranka v Franciji dobila večino v prihodnjih volitvah v državni zbor veliko laglje, ako se ne osloni baš v tem momentu na komuniste in s tem na Moskvo, ampak na svoj lastni narod.
HELP WANTE»
m . nFKITTIL
2ENE IN DEKLETA
BREZ VSAKE IZKUŠNJE
MI VAS IZUČIMO-LAHKO, CISTO DELO
Komunisti za zmernost
V ponudbah za združenje se francoski komunisti niso osla-njali na kake za socialiste nesprejemljive pogoje, ampak zgolj na to, da je boljše, če si v volilnem boju delavske stranke ne bi stale nasproti pač pa šle združeno vanj. Nova stranka naj bi se imenovala n. pr. delavska ali kar že in izrazila se naj bi za program ki bi imel privlačnost in ki bi ga	v
slučaju zmage mogoče tudi izvesti.
Toda s socialistične strani so prihajali očitki, da so komunisti že čestokrat prelofaili besedo. N. pr., da so bili od avgusta 1929. ko je bila sklenjena pogodba prijateljstva med Berlinom in Moskvo pa do 21. junija 1941 proti "imperialistični vojni".
Vendar pa francoska socialistična stranka ni sklenila ničesar takega, kar bi razdrlo most do združenja. Zaključila je da naj komunisti in socialisti poslujejo v volilni kampanji v področju "enotnih odborov", kar pa je neumljivo, kako naj se to zgodi, če si bosta dve stranki stali v kampanji druga proti drugi. In dalje je sklenila, da se komuniste sprejme, kadar 1 bo razvidno, da so francoska delavska stranka, ne pa orodje kake tuje diplomacije in tuje i vlade.
ZAVIJANJE MALIH ZAVOJEV
48 ur na teden — vse delate sedeča. Cas in pol za nad 40-urno delo. Počitek med delom.
Vprašajte sa Mr. H«aiy — po S. ari ijutraj. ali pa used 2. in 4. uro pop
3319 SOUTH WAUACE STREET
M A I D S
NVith or vvithout experience PERMANENT — GOOD PAV — SEE HOUSEKEEPER
SHERIDAN BEACH HOTEL
Sheldraka 7«tt	«01 SHfiRIDAN ROAD
Tudi osiščiti vojni ujetniki so še problem
V Zed. državah je bilo ob zaključku vojne z Japonsko približno 520,000 vojnih ujetnikov iz osiščnih dežel, največ iz Nemčije in Italije. Naše vojaške oblasti so jih uposljevale in jih še iposljujejo na farmah, v gozdovih in sličnih delih, a sedaj, ko >o domačih delavcev zadosti, pa jo treba s takimi "konkurenti" pospraviti s tem, da se jih vrne v dežele, katerim pripadajo. A to ni enostavno, posebno kar se umskih vojnih ujetnikov tlfce. italijanske pa se že pošilja nazaj.
Zvezni dohodki v primeri
i stroški
Tudi od kar je vojne konec, so dohodki zvezne vlade še ve-ino 41 odstotkov nižji kot pa dohodki. Sicer se bodo stopnje-ma znižavali, ampak še dolgo ne toJiko, da bi kongres sploh iotel misliti na kako znižava->)e davkov, razen korporaci-jAm. katerim je že v prvi polo-vicitcga leta dal velike olajšave, v znesku od pet do osem milijard dolarjev.
PRISTOPAJTE K
1 i
%
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
- USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 5> ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
£ £
Sg

NAROČITE SI DNEVNIK
PItOSVETA
99
Naročnin« s« Z<Jr«*en« dri«*« («▼•»> Ctii«»f«) ln Kanado $«.00 g na leto; $3.00 pol leta; $1.50 sa *atrt Utaj sa Ckica(a in Cicom $7.50 ta celo Uloi %X7S sa pmi Utaj aa inoaomatvo $f.00.
I—- . —-
B '
{j	Naslov 20 list in tajništvo je:
»j 20.17 *o. Lamadult Avenue
I rhirago 23, lllinoi«
^t« itrtm,AiKi?n;n;n;rtTn7j ri i;i ifi rir.i t;i rncarnvn^
WE NEED MEN FOR
GENERAL FACTORY VVORK
20 TO 45 YEARS OLD
70 cents per hour to start. Time and half over 40 hours. 54 hour vveek. Incantive bonu*
Day and night work five percent extra for night work
THOMAS MOULDING R.OOR MFG. CO.
4528 WEST SIST STBEET ^
Attention Veterans!
Post vvar security — No reconversion problems
SHEET METAL WORKERS -ASSEMBLERS ON MEDRJM WEIGHT EOUIPMENT - DOCK MEN
Day shift — Permanent positions
, i
Exceilent vvorking conditions Good transportation — Group Insurance
Beardsley & Piper Co*
2541 N. KEELER AVENUE
MEN
WE NEED YOU NOW FOR
PERMANENT POSITIONS
* i
WOOD VVORKERS	ACTION MEN
SPRAV FIN IS H ERS	TURN ERS
VENER CUTTER and MATCHER
Kxc«llent positions with leading piano factory. — Good salary
GULBRANSEN CO.
820 NORTH KEDZTE AVENIJE
JPUNCH PRESS OPERATORS"
DNEVNO ALI NOČNO DELO Ni ia dri a vanja ne odlaganja Prilika za »talno povojno službo
Superior Electrical Industries
1239 South Campbell Avenue
Special Machine Operators
CLKANERS — DRAFERS and OPERATORS
For Light Factory Work With or Without Eaperience We VVill Teach You
35 Hour Week — Trnu* and On« Half Over 35 Hours
Si A'	ji ft	.	^
Tt\J1)r Jfflt L# f ^ (t y tfr
Franklin Dress Co.,
INC.
325 W. JACKSON BLVD.
^ lOth Floor
NIGHT SHIFT
WANTED AT ONCE
lnsp*€tors Tool Makers Turret Lathe Operators
Drill Press Operators Engine Lathe Operators
PYLE NATIONAL
1334 N. KOSTNER WOMAN
To stay wiih sick man from 8:30 to 4:30 each day vvhile wife teaches
SI M ( OKNKLL. Apt. 13t7 Fai 4^84
LAUNDRY HELP
NEEDED
in aH Department*
QOOD PAYr FOR EXPERIENCED OR INEXPERIENCED HELP
LEARN A POST-VVAR TRADE NOW
WORK ON NAVY CONTRACT
Keep The Navy Air Force AT GLENVIEW FLYING
APPLY
415 Greenbay Road
WILMETTE. ILL. Phont: WILMETTE 3144
(2) I>RAFTSMEN (2)
Aquainted with mechanical dr a/t ing
Good salary — Exccllent future
Call Mr. Woolley CANAL 8400
MEN
WE NEED YOU NOVV!
For various positions in our factory
•	Fumiture Fillers
•	Pbltshers and Rubbers
Excell*nt vvorking conditions Good vvages Liberal bonus Permanent position
Zangerle & Peterson
2164 Clybourn
ALL AROUND OPERATORS GOOD MANtCURIST
Pleasant VVorking Conditions APPLY
Harding Beaty Salon
4019 W. Roosevelt Rd.
CRAWFORD 8173.
Post-War Packing House Worker$
GENERAL HOl'SEWORK
Piain cooking. Expenenced. Sta>. ovvn room-bath. Reference a.
Atlantic 0404.
GENERAL UOUSEWOKK
Plain cooking. no h«avy vvork—no heavy laundry — own room and bath. — Stay. $25 vveek.
Phone MRS KALCHEIM. MIDWAY 762G
Future
OPPORTL'NITY T« LEARN LITHOGRAPIUC TRADE
Good Starting Pay
Meyercord Co-
5339 WEST LAKE STREET
Experienced sausage choppers, laborers for freezers, loading dock, curing and cutting depts. Apily 8:30 to 4:30 P. M. daily
William Davies Co.,
INC.' 4101 S. Union
GIKL
To teke care 2 boys: 3 and 4 yrs old; hours 7 to 3:30. eves. free; niče home for right girl. In d. 7468.
DOMESTIC
Light Housework. Assist care of 2 children. Other help. Top wages Stay or ga
ATL. 6114.
P A I N T E R S
(Union vvages)
THEO. EBERT & CO. 830 DIVER8ET AVE.
Bucginkham 4770
DOCKMAN!
Experienced PERMANENT UNION SCALE Day shift RAMUS TRUCKING CO. 3010 W. 261 h St.
GIRL
White; light houaevvork; assist children. no cookiog. Ovvn room and bath. No transportation
Wtlmette 3223.
MA1D H ANTED
for furniahod Apartmeut Hotel at once. P1ERCE APT. HOIBL 2020 VV. Pierce Ave.
COO K
Eapericnced, vvith good references, for fine home; ovvn room and bath. Good vvages Phone Rogers Park §39$
HOISEKEKPER
4 adults; li*ht housekeepmg and
cooking; go; good wages; No Side
Call Albon? FtH days.
to
STOP AND SHOP
NEEDS MEN and WOMEN
WAITRiSS8S - STOCK MEN - POMERS, SALES PEOPLE - EGG HANDtERS
Permaaent — Noapilalteatfton Plan — Fx«all*nt startto« salaay
RAN. 8500	Apply 30 W. Wa»hington
TWO WOMKN
vvork tofpether. Cooking and maid vvork.
Call O. L. RHOADES
Nevvcastle 5000
HOUSEMA1D
Experienccd; take care 2 year* old boy Stay; ovvn room. Permanent position. Exc. salary. Call bafore 1 P M Lakevievv 1317
OPERATORS
experienced on RAYON UNDERWEAR
K1.AFTER h CO.
24*9 Armitage
COOKS, PANTRY MEN D1SH WA5HERS Top vvages. Steady work. Apply
TOWN HOUSE 6935 Sheridan Road Hollycourt 6800.
(OTNTER GIRL
for small ' CLEANING PLANT Good Pay
ARONSON CLEANERS Lakeview 5807 3255 Broadway
GENERAL HOrSEWORK
White; 40 to GO, no laundry; plain cooking; 3 adults; own room; good home; good pay; very easy
MRS. HICKS 7752 Eest End Avo. So Shore 7464
GENERAL HOLSEWORK
Middle Aged Women Plain Cooking Adults No Windows — Stay-own Room Good Pay Phone Longbeach 1185
MAID—For 2 part timm empteyed
girls and wcll traiacd 2% ye«r oU boy Genaral Housework; plain F cooking; peraonal laundry; own room. Near N Skte. CaM morning. l4Ni
VKHTSCWORN and COOKING
No lauiidry. No vvindovvs. Other help. Stay. Ovvn room and bath. $30 a vveek. City reference«. Fairfaa 0128
WANTEO DtE SETTERS
for
PUNCU PRESS DIES
Apply
TRICO STAMFIVr«, Inc. 2505 W. CERMAK ROAD
WOODWORILERS
Stock and trim cuting Evperienced on sash and doors CHItAGO WlNDOW AND DOORj SCREEN CO. DRE. 2431 5322 S. State Street
GENRRAL HOCSEWOftK
Assist 2 children. Other help for heavy cleaning Pleasant sur rounding near lake Ovvn room and bath.
Call Briavgat* 1132
GENRRAL HOUMIOEE
Assist wtth children No cooking Ovvn room and radio. GOod salary. Pleasant surroundlng. Pkoae C oaunodore 5791
TOVP9G WOMfN~Fkn eooMng Care for child 20 months. Other help for heaVy cleaning. Do light house vvork. Ovvn room and bath. Good pay. Refs Fa»rfax 6189.
YOUNG WOMEN for housekoeper. SUy or go. Good salary. Plain cooking.
LAKEVIEW 0218
YOUNG VVOMAN for General household vvork, Oood home Private room, bath and radio.
ShfNMikt 4tf4
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co. i
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8r ILL : Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno
TELEFON 11 CAMAL 7172—7173
»»♦♦♦♦♦♦♦»UM»4U»tH4MMM4»HIMIMU IIMIHIMI
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRN7TE NA UN1JSKO TISKARNO"
1 ADRIA PRINTING CO. !
T.|. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j
fROLETAREC SE TISKA PRI NAS IIMM>»IMMIIMMMM||>MM4MMH»HMiMMMI
DRŽITE CENE ŽIVILOM NIZKO
Grocerije in odjemalci morejo sodelovati v boju prati višanja cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavi jen je določenih (ceiling) cen. Poučite st o njth h vradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.
OFFICE OF WAR INFORMATION ,
HtOLLTAKKC
Romani, povesti, črtice in opisi
Poučne in znanstvene knjige
KNJ
NA *'PHOLfiTAltt:Aa*
2301 SonIii Lawii«lale Aienue, (hirajo, 239 Illinois
Pesmi, poezije, igre
A^n^leške knjige socialne in znanstvene vsebine
Romani, povesti, črtice in opisi
Ameriške povesti, zbirka Črtic
slovenskih pisateljev v
Ameriki ..	........65
Babilonska Mil«, (Joe liockifltf),
zanimiv roman v dveh delih,
62tf str., bros. $1.75, v«*......... 2.35
Beg is lene, (ruski pisatelj:),
broi. fiOc, vesana........ .-1.00
Bedakov« ispoved« (Aujj. Strind-
ber^), bi oš. $1.25, vel. ----- 1.85
Bati. (K. D. l>oitoj«vski), roman v dveh delih, 768 strani, broi.
$2.00, vez............................. 2.60
Brlfrajtki biser, povest iz davnih
dni, broi...................15
Bojr, (L. Coioma), roman, broi. 25 Božična (jcitm v prosi, (Charles u.<*ktnft), broš..........25
Bele acci—Mali jaaak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broi. .45 Bilke, (Marij« Kmet), povesti
io črtic«, broi.............35
Blafajna velikega vojvode,
(Frank Heller), roman, broi, 1.00
Cvetke, (H. Mujar), šopek pravljic za stare in mlade,
broi, . ...................20
Črni demaati, (Muuru* Jokali),
broš. $1.25, ve*..,-................. 1.75
Črni panter, (Milan Puffelj),
povesti in črtice, br<j£»......50
Daj nam da»at ui viakdasji kruh, (A Cerkvenik), povest, broš................40
Dalmatinske povesti, (Igo Kai),
broš. —...................................45
Dedek ja pravil, (Julij Slapiak), pravljice in pripovedke, broš. .65
Domače šivali, (Daniir K«igel),
vez..... ............................— .40
Drobiš, (Fr. Milčinski), povesti-
ce, broš,.................................75
Dva svetova,. (Ivan Molek), povest slovenskega priseljenca,
broš. .... ................50
Don Coraa, (G. keiler), roman broS............................... 25
i Plat svun«, (Leonid Andrejev), novele, vez. ... ........
_ Po solni«i Španiji, (M. A. Ne-
I xu), potopis s slikami, broš.. .
' Pravljica in pripovedke, (S. Košut nik), broš..................
Milčiuski),
Dvonošec. (Kari Ewald), naravoslovne pravljice s slikani, vez.................
Filozofska zgodba, (Alojz Ji-
rasek), vez. .. ..........
Francija in francosko ljudstvo, (C. Petelin), splošen zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi. ...................-..........
Fran Baron Treak, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broš.......................................
Pravljic«, (Frank
ilustrirane, vez,.
Pripovesti o Patru Velikem, (A.
Pet ruške v ski—I. Steklasa),
.^........7.____
Prelepa Vasiljica in druga ruske pravljica, (CvetkoiGo-lar), broš...............
Povestice, (Rabindranath Ta-gore), broš..............
Pošigalec, (K. S.), broš......
Povesti, (Lovro Kuhar), broš.
Predor, (H. Kellermann), socialen roman, broi. 76c. ves.
Razne povesti, broš...................
Roke Andraja Podlipnika, (Tone Seliškar), socialna povest, broširana ................................
Rinaldo Rinaldini, zanimiva roparska povest, broš.................
Romanca in satire, (M. A. de
Voltaire), broi......................
Savičev pesimizem, (Etbin Kristan), novela, broš.............
Senca preko pota, (Ivan Jon-tez), milna povest, broi........
Španski testament, (Arthur
Koestler), opis civilne vojne za svobodo in demokracijo, broš........................................
Štefka, ali kako j« družina Suš-, premagala krizo, socialna povest iz sedanje dobe, broš.....
Sinovi predmestja, (Milnica Ko-
> nič), in k-na povest is delavskega življenja, broš.......
Spomini Krištofovega Pepčka,
(Joseph Suchy), lično vez.
Src«, (Ivan Alurocht), novele,
ve*....... ...................................
.35 "k40
.25 .65
1.25
.25
.25 .20 .35
1.00
.45
.60
.35 1.00 .40 .65
.75 j
.75
.50 .60 .35
SLOVENSKI PISATELJI.
Ivan Cankari Zbrani spisi:
I.	xv.t vsebina: Erotik«, Izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.50 ve/...........................
II.	zvezek: Črtice ln povo-•I ter Kritični in polemični spisi, broft. $1.50,
ve*...... ............................ 2.00
IV zarje Vidova, (Oton Zupan-]• čič), pesnitve, broš. ......
Trbovlje, proletar.-ke pesmi,
(Tone Seliškar), broi. 35c,
vez. ....................
2.00
.35
.50
IGRE.
UI. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice ter Kritični ln polemični spisi, broi. $1.50, vez..................................
2.00
.75
.35
.50
.3!
Slika Doriana Craya, (Oscar \Vilde), roman, broš........75
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, bros--------............65 i
Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin-ski), vez................ .35
Hiša brez oken, (Tone Seliškar),
socialna povest, broš............... .50
Heptameron.* (Marg. V«loiska), povesti, broš..............
Hlapec Jernej in njegova pravica, (Ivan Cankar), broš. .75
Humoreska, groteske in satir«
(VI. Azov in Teffi), broš. .. .50
Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slikami, iz ruščine prevel I.
Vuk, broš...............................35
Jug (P. Chocholoušek), zgodovinski ronian iz Balkana, 614 strani, vez...................... 1.25
Juan Miseria, (P. L. Coioma),
povest, broš............................ .75
Jurkica Afičeva, (Ks. Sandor-Gjalski), zanimiva povest, 358 strani, broš. 65c, vez. 1.00
Koafasij« Klorata, (J. M. Ma-
char), sbirka spisov, broi.
uoc, »ez..................................85
Kazaki (T,. N. Tolstoj), navka-
do vest. bron. .................. «50
Kraljev vitez, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani,
broš. $1.00, vez....................... 1.50
Kreutzerjeva sonata, (L. N.
Tolstoj), roman, broš..............40
Krv"a osveta, iz spisov Črkeske-
ga častnika, broi.....................35
Ljudske povesti, (Franc Jak-
šič), broš................50
Marjetica (Anton Koder),
idila, broš..............................75
Mar»elj««a, (Herman VVendel), zgodovina mednarodne delavske himne, bros;iranu.............. 65
Malo Življenja, (Dr. Fr. Detela),
povest, broš. 65c, vez............. 1.10
Med potniki ia mornarji, (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broš......................75
Moja šivi jan ja, (Ivan Cankar), broš. U5c, vez....................... 1.00
Moš z brazgotino in druge novel«, (Jack London), broi.. .35 Nasa vas, (Anton Wovačan),
broi. $1.00, vez..................... 1/50
Novela in črtica, (Milan Pu-gelj), broš .......(.......................15
Orači, (A. Cerkve-n ik), povest kz
delavskega življenja, broš.....05
Oglenica, ali hudobija in nedol-nost, (Fr. Zakrajšek), povest, broš......................................... .35
Pariški zlatar, (Silvester K.),
povest, broŠ............... .15
Pasti in zanke. (L. S. Orel),
kriminalen romin, broS......25
Paberki i« Roža, (Ivan Al-breeht), venček mičnih pove- • stic, (broi................................25
Pingvinski otok, (Anatoie
France), broi. $1.00. vez....... 1.50
Sesuti stolp, (Ivan Molek), povest iz dobe velike ameriške
krize, broš................
Sosed j« in drug« novele, (A.
I'. Jehov), bron...........
Sirene tulijo, (A. Rozmane),
povest iz delavskih bojev, broš.....................
.50 .40
.50
.25
.25
Stric Tomsva koča..........
Srečolovec, (U. Majar), povest, broš. ..............
Staroindi ske pripovedke, (Jo«.
Suchy), s slikani, broš..... 25
Stepm kralj Lear in hiša ob
Volgi, (Stepnjak-Turgenjev),
broš..................... .45
Taki so ljudje (Roger Martin du < Gard), roman s francoskega
podeželja, broširana ...............75
Tarna Buljba, (N. Gogolj), sa- '
lirična povest, broš. 60c, vez. .80 Tri povesti (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj« člo
vek), broš.................35
Tri novel«, (Miguel' Cervantes),
broš..........................................50
L'do vira, (I. F. Tomic), zanimiva povest iz 18. stoletja, 329 strani, broš. 65c, vez. 1.00
Veliko mravljišče. (Ivan Molek) povest iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki, broš.......................................50
Vitez iz rdeče hiše, (A. Duma«), roman iz časov francoske revolucije, 499 strani, broš. 75c, vez...................-...1.25
Včoraj je bilo. jutri bo, (Her-mvnia zur Muhlen), pravljice za mladino, s slikami, broš......40
Vrtnar* (R. Tagore), zbirka miČ-
njh črtic, vez..........................50
Zapiski iz mrtvega doma, (F.
M. Dostojevski), v dveh delih. broš. $1.25, vez................. 1.75
Železna reka. (A. Serafimovič), roman iz civilne vojne v sovjetski Rusiji, brš. $1.00, ve*. 1.50
železna peta, (Jack London), socialen roman v dveh delih, broš..................80
Zgodovina papežev, (A. PatUZ«
zi), v dveh dalih, 852 strani, broš. $2.50, vez.................... 3.50
Življenje in eksperimenti Jeho-
va, (M. Tichenor), broš..........G5
Zlato tele in druge zgodbe, (Janez Samojlov), bro*................50
Zm«te in konec gospodične
Pavi«, (!van Zoreč), broš.. .25
2enlni nase Koprnel«, (Rado
Murnik), satiričen roman,
broš.....................25
Zabavna knjižnica, vsebina: Zločinci, Madei, Mojster Roba, in Mladih zanikarneiev laatni iivotopi«i, vez.. .66 Zbrani apisl, (Dr. Hinko Dolenjec), broi..............40
Zver s« j« prebudila, (Liam O'-FVahei ty), povesi iz zakopov
v zadnji vojni, broi..................65
Ženin ia Amerika, (Anton Tanc) tragična zgodba in konec zaljubljenega dekleta...........85
IV, zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vezana ........................ 2.00
IX. zvezek: V mesečini, Martin Kačur, Nina, Iz Ottak-ringa v Ob«rhollabrurn, Opombe, 350 air.t broi. $1.50, vez, .—................ 2.00
XIII.	zvezek. Za križem, S«*ed Luka. Kurent, Opombe, 359 str., broi. $1.50. vez. 2.00
XIV.	zvezek: Pesmi, Nioba, črtice, Novele, Hlapci, O-pombe, 313 straai, broi. $1.50, vaz....................... 2.00
XV.	zvezek: Troje povesti, Črtice. Opomoe. 327 str., broš. $1.50, vet............... 2.00
Maselj Fran-Podi i m bar ski—
Zbrani spisi: I. zvezek: Slike in črtice. Gorski potoki in Tovariš Damijan, br. $1.25, vez. 1.75
Tavčar Ivani Zbrani spisi:
II. zvezek: In vendar ! So-ror Pia, V Karlovcu, čez osem let, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str., broš. $1.50, vez............... 2.00
IV.	zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali. Izgnitljeni bog, Pomlad. 512 strani, broi. $1.50, vez. -.......... 2.00
V.	zvezek: Izza kongresa, zgodovinski roman, broft.
$1 50, vez............ ......... 2 00
• • - i
Trdina Jnuezt Zbrali spisi, (Uredil Dr. Ivau Prijatelj), Bajke in poveati « Gorjancih.
III.	knjiga, broi. 75c, vez------- 1.25
IV.	knjiga, broš. 75c, ves....... 1.25
V.	knjiga, broš. 60c, ves...... 1.10
VI.	knjiga, broi. 8&c, vez______ 1.35
VII.	knjiga, broš. 85c, vez....... 1.35
VIII.	knjiga, broš. 75c, vez. ... 1.25
IX.	knjiga, broš. 76č, vez. ... 1.25
X.	knjiga, Uprekod v Belo Krajino, broš. $2.00, vez. 2.50
Jurčič Josip: Zbrani spisi, vezani:
II. zvezek: Spomini starega Slovenca. Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev in Grad Rojinje, v ur. ... 1 50
Janko Kersnik, zbrani spisi, vez.
(Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. Vlad. Leveč) I. xv., Agitator, broš...........65
VI. zv. I. in II. sel.: Gospod-Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš $1.50, vez........... 2.00
V.	zv. I. in H. seš.: Berite novice, šaloigra v enem dejanju, Kritike in Komentar, broš. $1.35, ves. 1.85
VI.	zv. I. seš.: Leta mladosti
in učenja, broi. 75c, vez. 1.25 II. in III. seš.r Novelist in politik, broi. $2.00, ves. 2.76
Spisi Andrejčkovaga Jožeta:
U IH.. IV., VI., VII. in VIII. zvezek po................................
Anfisa, (Leonid Andrejev),
drama v štirih dejanjih, broš. .35 Beneški trg««««, (VVm. Shakespeare), vezana ............50
Carli jeva šenitav—Trije šeni-
nI (F. S. Tauchar), dve ša-
luigri, enodejanke, broš.....25
Divji lovec, (F. S. Finžgar), narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, broi........................50
Golgota (M. Krlež), drama v tre>h dejanjih .............40
G«apa z morja (Henrik Ibsen)
igra v petih dejanjih, broš.. .45 Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom...........25
julij Cezar, (W. Shakespeare)
vezana .................. .50
Kjer j« ljubezen, tam Bog, po
L. Tolstojevi poveati spisal F. Milčinski. Igra v 1. dejanju .25
Martin Krpan, (Fran Govekar), dramska pripovedka v petih dejanjih, broi.........................60
Macbeth, (Wm. Shakespeare), vez......................50
Otkello, (Wm. Shakespeare), vezana ...................60
Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v šestih scenah .. .50
Romantične duae. (Ivan Cf«-
kar), drama v treh dejanjih, vezana ...................60
San Kresne noši (VVm. Shakespeare), vaza na ...........50
Umetnikova trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota zase, broš. 54c, vez________ .00
Volka.m, (F. Milčinski), roparska pravljica s petjem v enem dejanju —.........—----- .35
Moji aapiski z Dunaja (Emil Stefanovič), broš............... ...
Nekoliko pravopisa, (Veno Venomer), broš...........................
Naš svetovi.! nazor, teorija in
razvoj dialektičnega materiali-ma, (Sigma), bros...................
O zdravju in boleznih, (Dr. Ant. Brecelj), broš.............
O delavskem in a«cialističn«ni gibanju na Slovonskem do
ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratične stranke (1848-189U), (A. Kristan),
broš. 75c, vezana ........
Pomlad človeitva, (Dr. livko Topalovič), poljudna razloži-tev razvoja človeka in človeške družbe, broš. ....................
Prav« in revolucija, (Leonid Pi-tamic), broš. .........................
Prič« »volucije in Adami pred
Adamom (Ivan Molek), broi 35c, vezana .............
Prva pomoč, (Dr. M. Rus), s 40 slikajni, broš. «.......
Psihične motnje na alkokolski podlagi, broš 75c, vez.....
Rasa in ver« v srbski prošlosti,
(VI. Corovič), broš................
Razvoj aocialisma od utopija do znanosti, (Friderik Kngels, prevel M. Žagar) ........
Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus), broš.........................................
Ročni spisovnik, obrtnih, trgovskih, ljubavnih in snubilnih pisem, (Viljem Požgaj), broš.
Roparska trojica, (Claessena-
, Molek) ...................
I	*»
Socialni ideali in Kako si j« človek ustvaril bnga, (M o
lek-Keracher), broš.....
Slovanski politični problemi,
<Dr. Anton Demiota), sbirka črtic o narodnih in socialnih
problpmiji Slovenije, broš-------
Slavonski sadjar, (Martin Hu-mek), letnik 1918 in 1919,
broš. vsak .....................^.....—
.15
,10
.50 1.50
Znanstvene razprave, politični Smernice novega življenja in go»pod»r»lto-»oci.lni .pui, ' (Ur' K O***«*' broi' učna, zdravstvene tn druge knjiga ter brošure.
.30
Frank Erjavec: Izbrani spisi za mladino, 486 strani, vez. 2.50
PESMI IN POEZIJE.
.50
.75
.60
150
Atila v Emoni, romanca, (Ant. Aškerc), broš. ........................
Homer jeva llia«N, (Fr. Omer-
za), broš. I. i»v. spev, 75c, VII. zve. XII. spev .............
Moderna francoska lirika,
(Ante Debeljak), ve*.
Pesnitve, peti zbornik, (Anton Aškerc), fina vezba ....
Preproste pesmi, (Mile Klttpčič), vez.......................60
Pesmi, (Srečko Kosovel), broš. .50
Pohorske poti, (Janko Glaser),
broi......................35
Primož Trubar, (Ant. Aškerc), zgodovinska epska pesnitev,
ves.............. ... 4..
Pesmice i« prirode, (VI. Ka-
pus), broš. ..............
Solnce in senc«. (Ante Debeljak, broi...............
Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. Slaske pesmi, (P. Beznič), vez. Sto l«t slovanska lirik«,, od Vodnika do moderne. (Cv. (tolar), broš. 6»c, vet. ......
Strup ta Judeje, (J. S. Machar), broš. 75c, ve«......................... 1.16
.50
.35
.50 .35 .35
1 25
ABC socialiaaza, kratek pregled socialističnih teot^j (Iv.
Molek), broi...........................15
Ali j« religija prenehala funkcionirati? Debata .........15
Ali spolna vzgoja ras ni potrebna? (Franjo 2geč), broš. .35 Anglnšk«-slov«nsko beril«,
(Dr. F. J. Kern). vez.____2.00
čitanka o higijeni, (Dr. Ivo
Pire* ilustrirana, ves.. t.... 2.00 Clov«k — od kod in kam, duhovno prvsnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vez....................... 1.75
Državljanski priročnik, (Leo
Zakrajšek), broi................50
Dnba razuma, (Thomas Paine),
broi....................................... .50
G«v«doreja, (R. Legvart), s slikami, broi........-.................. .75
Dnj«nček, njega negovanje in prehrana, (Dr. Bogdan Derč),
,, broš........................................35
Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrvaščini), -ves, ...»....................... 1.00
EUnentl modern« izobrazbe,
(I. Molek), broš. 40c, vez... .60 Hipnotia«m, navodila sa hipno-
tiairanje, broi....................... .60
Idejni predhodniki danaiajogn socializma ln komunizma,
(Abditus), broi............35
lluatrirann lepa maakn, navodila za šminkanje, vez........75
Jugoslavija, (Anton Melik), I. del: Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled,
427 strani, broš................... 2.00
II. del, I. in II. snopič: Zem-ljeplJmi pregled, 528 strani, broš....................................... 2.25
Kaj naj storijo, da bomo odrešeni? (R. G. Ingersoll), broi. .25 Katoliška cerkev in socializem
i, broš. ........................................25
Kako j« nastal« daaainje delavstvo iu njegovo gibanja?
(Dr. D. Lončar), broi.......35
Kapital, (Kari Marx), poljudna
isriaja, vezana........... i 7*
Kari Mara, njegovo življenje in
njegov nauk. (M. Beer).....35
Kletarstvo. (Bohaslav Skali-
• cky), broi. $1.50, ve*....... 2.00
Knltnrni pomen sncinUzma, (Dr.
Max Adler), broi.. ........ .15
Kratka agodovina Sle vencev, Hrvatov ia Srb««, (Matija
Pire).....................25
Krščanska mligija in Veliki •««. hodomteleci? (R. ti. Ingersoll
in J. 8. Black), broš..............60
M««dn« delo in kapitak, (Kari Mars), broi. ...... j ... .15
M«d pada rji in zdravniki, (Janko Kač), spomini svoje matere, broi.............................. .75
Miselni rasvnj evropskega človeštva, (Frank Drtflia), 387 str., broi................................. g.o©
Socialna zaščita dece in mladine,
I France Goriič), broi.............
Spel, ljubezen —-• materinstvo
(Prof. dr. Zahor), trda vez. Spisovnik. ljubavnih ia ženito*
vsnjskih pisem, brošv.............
Srhapa početnica, ali priročnik
za učenje cirilice, broš...........
Strokovne . organizacij« v Sloveniji, broš. .............
Svetovna vojna in odgovornost socialisma. (E. K.), broš. .......
Splošna ag«d«vina socializma in socialnih h«>er. t Maks B«ar), III., IV. m V. del. vsebuje a) Novejša doba, b) Doba od 1750-1860 in e) Najnovejšo dobo, vsi trije zvezki skupaj,
broš. ..............................-.......
Temelji ver«, (R. G. Ingersoll),
broš......................................
Uvod v Budhizem (Josfph
Sachy) ..................
Vladar, (Niccola Michiavelli),
broš.....................
V novo došclo, (E. K.), broš.
Zs staro pravdo, (Fran Erja-vec) ....................
Zbirka rudarskih In fužinskih izrazov (J. Beslaj) ...'...\ Zakaj bog n« ubij« hudiča? (M.
Babcock). broi. ......................
Zdravj« in higijana. koristni nasveti o spolnih zadevah, broi. Zakon Biogancsij«, (J. Howard Moore—I. Molek), ponavljanje fiiičnega in duševnega rodovnega rasvoja pri živalih in
človeku, ves. *......................
Zgodovina socializma « Srbiji,
Fran Erjavec)............
Zgodovina Srbe« Hrvatov in Sleveaeee, (Ant Melik),
I.	svezek, broš.
II.	zv., IL snopič, broš..........
2ivč«vj« človeka, (Dr. Alfred
Serko), ilustrirana, ves..........
1.00
.75 .25
.60
.60 1.25
.25
.25 .35
.50 .25
.30
.65
.65
.40
.05 .35 .35 .45 .25 .50
Koledar Cankarjeve družbe
ilustrirani in z izredno zanimivo vsebino:
letnik 1980, broš. ..............
letnik 1932, bi oš.................
letnik 1934, broš.................
letnik 1936, broš.................
letnik 1937, broš.................
letnik 1938, broš................
letnik 1939, broš.................
Iftnlk 1940, broš.................
Zadrušni koledar
Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ...........:. . .
(Imamo jih dvojne vrste.)
Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav
Proletarec, vezani letniki
.50 .50 .50 .50 50
.50
1919-28, v«ak

Wm. Green ima tekmece
Ker konvencija Ameriške delavske fedtracije zaradi vojnih prometnih odredb ni bila dovoljena, jo je nadomestila ekseku-tiva z dvotedenskim zborovalo njem v Chicagu. Odborniki so .50 imeli pred sabo veliko problemov čeprav morda ne toliko kot jih ima v teh dneh CIO. Vendar pa so se trije vodilni člani " eksekutive AFL oglasili s "priporočilom", da naj gre njen predsednik William Green "v pokoj". To navodilo pa mu niso dali kaki progresivni odborniki, ampak najreakcionarnejši, kar jih premore odbor AFL.
.15
3.00
Namreč predsednik unije tesar-Naročilom priložite poštni ali jev ♦ Big Bili" Hutcheson, na-ekspresni money order, ček ali 5elnik unije zidarjev Harry
gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Bates in George Harrison, predsednik unije železniških kler-
Pri večjih naročilih popust. I kov To so podatki, ki jih črpa-Kdor želi vezane knjige, ie ^ iz poročila kolonca E A. cena toliko višja kolikor znaša*Laheyja.
Omenjeni trije so Greenu za-N A SLOV:	pretili, da je čas, ko se lahko
zlepa umakne in prejema svojo regularno plačo <po $20,000 na leto) do prihodnje konvencije in potem pa mu bo bržkone »premenjena v pokojnino.
PROLETAREC
i
2301 S. Lawndole Avenue CHICAGO 23, ILL
Japonski cesar jako bogat
. V tistih dneh, ko se je med zavezniškimi diplomati šlo c vprašanju, ali naj bo Hirohitc $e na svojem mestu, so tudi razglabljali, kolikšna je njegova moč nad iiodamki, ki jih im^ iedaj — po zrušen ju njegovegi imperija, le na svojih otokih. Jih je okrog 70 milijonov.
Hirohito, ki je cesar in "božji sin" ter s tem papež japonske cerkve ob enem, je eden izmed največjih bogatašev na svetu. Njegovi čisti dohodki« znašajo okrog $100.000,000 na leto.
Ima svoje privatne vloge v najvarnejših bankah sirom sveta. Štiri odstotke japonskega o-zemlja je njegova privatna lastnina. Poleg ima industrije, investicije v njih in v prirodnih zakladih. Njegova plača, skupno z dodatnimi zneski za njegove stroške, znaša iz državne gajne $3.350 000.
1.50 .25 .15
.25 .35 .20 .25 .50
1.50
.15
1.25 1 00
2.50
BAZNO.
-. ^ .i i «-
KOLEDARJI
A mer tik! družinski koledar.
letnik	1916, vezan ...........
letnik	1*?9, vessn .........
letnik	1910, vezan ...........
letnik	1921, vesan .....—
letnik	lf24, vefcan .........
letnik	lt25, vssan ...........
letnik	1927, vezati --------
letnik	1928. vesan .........
letnik	1929, vaaan —.......
letnik	1930, v*<zan .........
letnik'	1931, vezan ........
letnik	1982, vesan .......
letnik	llftl, vezan ...........
letnik	1934, vezsn ...........
letnik	1935, vesan ......
letnik	193«, vet.an ...........
letnik	1937, vazaa ...........
letnik	193«, vesan ...........
letnik	1939, vesan .........
letnik	1940, veaan --------
letnik	1941, vesan ...........
letnik	1942, vesan .........
letnik	19*1 vesan ..........
letnik 1944. vazan letnik 1946, vesan
.40 .50 .65 1.90 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 ,1.00 1 00 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.00 1.00 1 00 1 00 1.25
Vojnih zalog v izobilju
Zvezna armada ima v zalogah tu in drugod po svetu raznega materijala za nad tri in pol milijarde dolarjev, Jci ga ne bo rabila in je naprodaj. Posebna kongresna komisija študira, kako ga čimdražje prodati in kako odganjati razne meše-tarje, "vplivne politišne" in grafterje ter Obvarovati vlado škandalov. Kajti tri in pol milijarde dolarjev je veliko denarja.
Armada imela "preveč"
zdravnikov
Kongrcsnik Brown (rep.) iz Ohia se je v javnosti že pred tedni potožil, da je bilo pozvanih v armadno in mornarično službo vse preveč zdravnikov, Lako da so mnogi celo v času največjih bitk le lenarili. Pravi, Ja je bilo v nji do konca te vojne 60,000 zdravnikov ali 40 od-jtotkov vseh zdravnikov, kar iih je v tej deželi.
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost ncuram listu.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN ond SURGEON 3724 Weat 26th Mreet
Tel. Crewford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(£xcept Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Ezcept Wed., ^at. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridfew«y Ave. Tal. Crewford «440
II «0 answer — Coll Austln 5700
Računajte zdaj na to, da si boste omislili
a
PRIVLAČNOSTI; KI PRIDEJO"
H
... Ko nastopijo čisto novi prvovrstni igralci
Prav zdaj so noVc električne priprave za domove po vojni Yt povsem razvite— in v hipu, ko vojna proizvodnja dovolila, bodo na potu k vam.
Pomislite, kako pripraven in v koliko veselje vam bo nov električni pralni stroj! Ali nova zamrzovalna odinica ... mislite na novi elektroni Štedilnik ... in na druge priprave
po vojni, ki vam bodo lajšale delo in napravile dom prijeten.
POMAGAJTE SI DO SRKCE Vojni bond i vam bodo poma. Call . uresničiti Va*e načrte! Kajti v njih boste imeli pri rokah denar, da si sedaj, ko je vojne konec, kupite saieljene stvari! Plaairsjte ie sedaj! Ku-pujte honde—hranite jih!
PUftllC SSRVICi COMPANY OF NORTHkfRN ItllNOtS
t
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
A Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
PROLETAREC
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
CHICAGO 23, ILL, August 2», 1945
Publuhcd W««kly at 2301 S«. L«wnd«U Avt
Atom Is Hornessed; Who Will Benefit?
W0RKERS MAY STRlKE N0W
From THE NATION
Alrcady, with the war oqly a fevv vveeks over, the government has abandoned ali controls over vvorkers. Employes o f private industry rnay strike if they wish—and there vvill be none to brand them as "un-patriotic."
Wonderful, isn't it, how speedily liberty is returned to the vvorkers —after the need for human labor gets back to normal . .. and after the cmploying class can pick and choose and fire vvorkers?
VVell, it's just as we prcdicted. When thc vvorkers have the ad-vantage the government is used to hold labor in check. But when the ovvners have labor over a barrel workers may do as they darn plcase and freedom may ring!
Wc have learned to plače a very lovv value upon the right to strike during periods of job shortages. For that matter, vve don't think vvork-crs should return to the old-fashioned strike at aH.
Where \ve vvould like to see American workers do their striking Is at the ballot box—the way their British brothers did at the last eleetion. Our idea is that the time has come to stop griping about vvhat tlie o\vners of industry do and start laying plans to diseharge the ovvners.
That's why vve are forever urging that the basic industries of thc nation should bc made the property of aH the people.
So long as the job is owned by somebody else vvorkers vvill have to live as the ovvners dietate; strikes never altered that fact much. Now that job shortages loom directly ahead, freeing vvorkers from government control, means only that they must fight against 'bos* control. And so long as the means of life are ovvned by somebody else vvorkes just can't be truly free.—Reading Labor Advocate.
THE PRE-CrVlL vvftft UNIOAfcrSTEO. VTciUCERS K»0VWAS THE UNlTEP SONS CFVVLCAN.
THE INVEMTIOK AJtfDADCPTjON W £32 dT NKWMETHODr> CJF; TORGING AtfD WELDltfG GUM BAKRELS WAST>J£ECTIY GAUSBD W THE COMBIMF.1D INSiSTfiNCE QN l^ETTER Com>lTiONS OF EMPLOY MEN T BY AlL THE VtfafcK' MHK EKGACTD IN THE OLP -PROCESS.
TME i>MIO* lABCl iN ^AT iS Ybc>fc ofa
ClEArt, NEW HAT-MADE iN A CtEAM SHOP.
A. F. of L Sectarianism
Seldom has the top American Federation of Labor hicrarchy shovvn more shortsighted sectarianism than in its stubborn refusal to affiliate vvith the nevv World Federation of Trade Unions.
It is a matter of "principle," says President VVilliam Green, because Russian unions aren t "free" and because the World Federation, furthermore, has admitted the C.I.O., which the A F.ofL. considcrs a "dual" movement.
Yet labor statesmanship surely vvould require the closest co-operation betvveen A.F.ofL. and C.I.O. vvhen no direct clashes of interest are involved. Both groups are going cc ncerns. and it is as foolish for the A.F. of L. to stand aloof from a vvorld organization, simply because the C.I.O. is in it, as it vvould be to refuse to.join C.I.O. spokes-! men on the War Labor Board.
As for the Russians, their vvhole strueture of society differs in; many ways from ours, but these differences cannot be allovved to! prevent close collaboration in ali types of vvorld organization—for in- ! ternational lavv, for the control of Axis countries, for social, economic and educational development. For the A.F. of L. to sit outside the VVorld Federation deprives America of part of its trade-union voice in federation councils and deprives the A.F.ofL. of the mutual benefits of the federation's vvork.—The Chicago Sun.
NATI GERMANY HAD A CEILING ON WAS£S BUT LlMlTATlOM CW FKPTilK
A GoCP ThoJG
AtfP IfOLf -
The Enslaved Peoples Are Liberated
# Coal Administrator Harold Ickes is pleading for shipment of six million tons of coal to Europe to prevent anarchy, freezing to death and starvation among Europes near-helplesa millions.
Mr. Ickes vvants that six million tons shipped as soon as possible. and in the next breath, tells Americans to look for a tremendous coal shortage.	,
Shall vve save Europe, at the risk of a cožil famine ourselves?
At the present rate of produetion, six million tons of coal repre-sents one per cent of our total output. If that small amount of coal makes sueh a tremendous difference in the United States, then it's about time vve do something about it.
By aH means ship coal to Europe, and if Europe needs sixty million tons, the American coal digger vvill produce it, if given the opportunity.
As to a coal scarcity in this country. that is a question on vvhich there seems to be some doubt. There vvill be enough coal to go around; if the operators vvill permit the miners to dig it, and if the railroads vvill provide enough cars to move it to market.
VVhatever may be the qucstion involved in the coal situation— one thing i3 clear. The miner is ready, vvilling and able to produce, and only the apparent helplessness of the federal government in gettin< the operators vvorking on the problem seems to be the mud in the vvater.—Thc Progressive Miner.
AFTER THE NIGHT OF CELEBRATION
THE CARNIVAL MOOD is stili on and it's difficult to talk about scrious things Fortunately, it's posible to be both scrious and hopeful, and there are some things to be hopeful about.
High government authorities vvho refuse to be quoted give the diseouraging propbecy that there vvill be 8,000.000 unemployed. in America by Christmas, Perhaps they're right. But the hopeful thing is that they need not he right.
With right purposes and right management there can be lesu vvork *for everybody but no unem-ploymon for anybody. Of course,
K»vinf saved the vvorld for de-nocracy, it will bt up to the vi*, tor nations to mr% democracr far tha world.