Litija sP GLASILO občanou 1998 2(497.12 Litija 1000206,5/b Z1K MATIČNA KNJIŽ PARJVIOVA 9 1270LITUA ILOO KI GLASILO OBČINE LITIJA • MAJ - JUNIJ 1998, ŠT. 5-6, LETO XXV. E POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITUA Izločitev dela občine ni uspela litija, 21. aprila - Kot seje izkazalo, večinska volja ljudi ni bila na strani privržencev samostojne občine Šmartno, ki bi obsegala južni del sedanje občine Litija. Sam predlog je bil v našem časopisu že predstavljen, prav tako tudi nekaj grobih orisov izgleda in statističnih podatkov bodočih občin. Rezultat seje tesno izšel in težko je oceniti, kaj je v največji meri botrovalo temu. Vsekakor je bilo po besedah krajanov čutiti po-mankanje bolj dejavnega udejstvo-vanja pristojnih organov občine. Dve naselji, Ravne nad Šentruper-tom in Kostanjevica, v katerih se je prav tako izvajal referendum, pa bosta odslej del občine Trebnje, kamor tudi nekako naravno sodita. Za ta korak so se prebivalci odločili soglasno. Ob tem se jim lahko zahvalimo za so-bivanje v skupni občini, za vnaprej pa REFERENDUMSKA UDELEŽBA: 64,9 % REZULTATI GLASOVANJA: ZA občino Šmartno 48,2 PROTI občini Šmartno 51,8 želimo predvsem dobrih pogojev za razvoj obeh krajev in dobro medsose-dsko sodelovanje. Pomembno je poudariti, da so oba kraja sprejeli tudi občani občine Trebnje. Občinski predlog je sicer predvideval še več občin, a je država zopet sama vzela v roke škarje in platno (stran 5). Marjan Podobnik na obisku v občini Marjana Podobnika so na grajskih vratih sprejeli predstavniki občine. Litija, 8. aprila - Na obisku v naši občini se je mudil podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik. V prostorih Občine Litija se je sestal s predstavniki občinskega sveta in uprave. V pogovoru je bila visokemu gostu predstavljena najbolj pereča problematika naše občine na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva in vse večji problem brezposelnosti v naši občini. V nadaljevanju obiska si je Marjan Podobnik ogledal šmarsko Kovino ter tako izpolnil obljubo iz lanskega leta, saj se zaradi obveznosti pri delu vlade ni mogel udeležiti podelitve certifikata ISO 9001, ki ga je šmarska Kovina prejela v začetku leta 1997. Po obisku v Kovini seje odpravil še na Valvazorjev grad Bogenšperk, kjer je otvoril geološko zbirko kamenin, zbirateljsko delo geologa Blaža Zar-nika. Ob priliki obiska je bil povabljen še na tiskovno konferenco v nekdanjo Valvasorjevo knjižnico, danes poročno dvorano, kjer je bil predstavljen Strokovni ogled šmarske Kovine začetek delovanja Javnega zavoda Bogenšperk, ustanovljenenega pred nedavnim s strani Občine Litija. Zvečer seje Marjan Podobnik udeležil slavnostne seje Upravnega odbora SLS podružnice Litija, ki je bila v prostorih Bistroja Valvazor v Litiji. Na seji je odgovarjal na aktualna vprašanja, nato pa se je za konec udeležil še oddaje v živo na lokalni televiziji ATV Signal Litija, kjer je bila posneta tudi krajša oddaja ob 10. obletnici SLS. ROMAN CIGLAR Javni zavod Bogenšperk vabi na BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELICE POD GRADOM KI BO V NEDELJO, 7. JUNIJA 1998, OB 15. URI. Blagoslov bo opravil provincial slovenski jezuitov, o. Lojze Cvikl. Lepo vabljeni! Kulturno umetniško društvo Bogenšperk vas vabi ob zaključku prvega leta delovanja na zaključno prireditev, kjer se bodo predstavili učenci glasbenih delavnic. PREDSTAVITEV BO V PETEK, 29. MAJA OB 19. URI V VALVAZORJEVI KNJIŽNICI NA GRADU BOGENŠPERK. NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED - str. 3 ... je loiel veljati v nedeljo, 24. maja Kozmetični salon "Tolijo" Gordana Kovic s. p. Vabi cenjene stranke, naj se prepričajo o pestrosti, kvaliteti, učinkovitosti in ugodnostih storitev 'pravega' kozmetičnega salona. Oglasite se v salonu na Rozmanovem trgu (luke Svetca 1), ali kadarkoli na eno izmed telefonskih številk: 883-643 in 883443. Urednikova beseda Thkrat je pred vami, spoštovane bralke, cenjeni bralci, dvojna majsko-junijska številka Glasila občanov. Dvojna zgolj po številkah, ne pa tudi po obsegu. Za to lahko navedemo nekaj razlogov: malo število prireditev v tem obdobju, nezainerestranost organizatorjev za objavo v javnosti, stalno prigovarjanje in aktiviranje ljudi ter konec koncev tudi finančne težave, ki pestijo našo občino zlasti zaradi zavlačevanja s sprejetjem občinskega proračuna. Vnaprej naj napovem da bo tudi naslednja številka (predvidoma izšla v začetkujulija) dvojna in v istem obsegu. Deveto lahko pričakujemo na začetku septembra. Ustavil bi se rad ravno ob zadnjem razlogu, ki sem ga navedel zgoraj. Kot navaden občan se lahko samo sprašujem s kakšno odgovornostjo lahko prvi mož naše občine pusti čakati najprej občinsko upravo kot izvrševalni organ, nato vse prejemnike proračunskega denarja (vrtce, šole, zdravstveni dom društva) in končno slehernega občana in tudi vo-lilca brez sprejema enega temeljnih aktov občine - to je odloka o občinskem proračunu. Moram reči, da v tem primeru sploh ne gre govoriti o odgovornosti temveč zgolj o neodgovornosti in pika. Sam spremljam dogajanja na različnih ravneh slovenske družbe, od mladinske, občinske in politične scene, vendar kljub manjšim in večjim spodrsljajem čemu takemu skorajda.ne moreš biti priča. Že tako ali tako je litijska občina nekaj posebnega v slovenskem prostoru zaradi svoje velikosti in organiziranosti, še bolj posebna pa je v delovanju nekaterih njenih funkcionarjev. Ni čudno, da so tudi ljudje zmedeni, neodločeni, kar se je končno izkazalo pri glasovanju o novi občini Šmartno. Dejansko se ljudje zaradi vtisa, ki ga imajo, še bolj bojijo novosti oz. če hočemo tako, nove birokracije in oblasti. Volja ljudstva pa je le volja, ki jo je potrebno spoštovati! Še velikokrat se bo izkazala. Vaš urednik Matjaž Berčon Razvitje slovenske zastave Sp. Slivna, 7. aprila - Ob obeležju geometričnega središča Slovenije je heraldično, genealoško in veksiloško društvo Heraldica Slove-nica priredilo svečano izobešanje slovenske zastave v spomin na 150-letnico nastanka le-te. Slovesnosti so prisostvovali častna četa slovenske vojske, člani društva Heraldica Slovenica, predstavniki občine in drugi. Slavnostni govornik, Tone Krkovič, je zbrane opozoril na pomen lastne države in potrebo po ohranitvi kar največje mere samostojnosti. Prav tako je nekaj besed izrekel še predsednik društva Jože Lajevec. Ves program pa sta popestrila še Mojca Kolenc in moravska godba na pihala. Slovenska zastava je nastala sredi marca 1848. leta. Oblikovalo jo je društvo Slovenija na Dunaju, ki se je zavzemalo za Program Ze-dinjene Slovenije. Barve zastave so določili na podlagi barv grba dežele Kranjske (moder orel na srebrni podlagi z rdečo-belo sanirano prsno pripono). Član tega društva, Lovro Toman, in kasneje tudi poslanec v avstrijskem državnem zboruje slovensko tribarvno zastavo prinesel s seboj v Ljubljano in jo 7. aprila 1848 prvič izobesil v gostilni 'Pri zlati zvezdi' (danes Wolfova 8), kjer je bilo v spomin na ta dogodek vzidano obeležje. UGO Pri razvitju zastave je sodelovala častna četa slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil Tone Krkovič, zaslužni častnik slovenske vojske. OBČINSKI PRORAČUN - str. 4 ... osnutek konžito sprejet ZBIRANJE PRISPEVKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SE BO ZAKLJUČILO 3. JULIJA! Politika ni bavbav Etične naloge države Piše: M. BERCON Modema država, kot jo poznamo danes, je zavestno nastala iz etičnih pobud, zato ima tudi etične pristojnosti. Prevladujoča liberali-stična politična filozofija pa se zadovoljuje z državo, ki skrbi za dobre organizacijske in pravne pogoje svobodnega gospodarstva, ki svoje pristojnosti na ravni civilne družbe zmanjšuje in nasploh poudarja svobodo od države na tej ravni. Dejstvo je tudi, da danes mnogi od države ne pričakujejo kaj več. Pomembno je, da imajo zagotovljen zunanji mir, socialno varnost in temeljno enakopravnost pred zakonom. A vendarle nismo v državi združeni le za to, da bi dobro pili in jedli in se dobro imeli. Varnost, ki jo omogoča država, nam mora nujno omogočati tudi notranji razvoj, da se uresničimo kot duhovna bitja. Vse to nam omogoča pozitivno ozračje oz. pogoji, h katerim spadajo brez dvoma gmotne dobrine, še posebej pa vzgoja in izobraževanje ter ustrezni pravni okviri. V popolni svobodi moramo živeti vsi, ne samo nekateri. In to lahko zagotovi le država. Država je poklicana, da zagotavlja resnični pluralizem v medsebojnem spoštovanju, strpnost in svobodo za različne kulturno-duhovne tokove. Vendar pluralizem ni absoluten in neomejen. Tudi država mora v svojem duhovnem in moralnem poslanstvu zagotavljati svobodo predvsm tistim duhovnim tokovom, ki tako zamišljeno človekovo osebno svobodo, dostojanstvo in nujno državno varstvo razvijajo. Sodobna država ne more biti strpna do nestrpnosti, do fundamentalizmov in tokov, ki neposredno nasprotujejo ideji človekovega duhovnega in moralnega dostojanstva, enakopravnosti, solidarnosti, svobode in bratstva. Teh vrednot država s svojimi zakonodajnimi sredstvi ne more zagotavljati. Pač pa jih lahko pospešujejo ustanove civilne družbe. To posledično pomeni, da država podpira le tiste ustanove, ki na ravni civilne družbe ustvarjajo moralno podlago za dobro učinkovanje sodobne demokratične družbe, ki si v celoti prizadeva spoštovati človekove pravice in pospeševati subjektiviteto državljanov. Kot prvo, država varuje pravo osebno življenje in vse kar ga pospešuje. Družinsko okolje oz. družina ima enkratno možnost oblikovati novi rod v moralno ozaveščene državljane. Za demokracijo je to nujen pogoj. Prava moralna osebnost ima privzgojene vrednostne orientacijske točke in se ravna po notranjem prepričanju, ne po zunanjih usmeritvah javnega mnenja ali državne ideologije. Še drugo področje v civilni družbi, kjer država lahko pospešuje in zagotavlja etične temelje, pa je področje organizacij, ustanov in združenj, ki se posvečajo človeški duhovni omiki in religioznosti. Moderna država spoštuje versko svobodo in upošteva religiozni ter nazorski pluralizem. Uspešno izveden redni letni občni zbor SLS podružnice Litija LS Pripombe socialdemokratov na Odlok o proračunu občine se je naših Na 38. seji občinskega sveta občine Litija je bila na dnevnem redu tudi dolgo pričakovana točka: Odlok o proračunu Občine Litija za leto 1998 (1. branje). Kljub sklepu občinskega sveta, da naj bo proračun v obravnavo posredovan že do 15. 11. 1997, je župan, kot predlagatelj tega pomembnega akta vsake občine, z njegovo uvrstitvijo na dnevni red zavlačeval šest mesecev in ga vmes celo enkrat umaknil z dnevnega reda, kljub nujnosti njegovega sprejetja. Pa vendarle, proračun končno znašel na mizah svetnikov in nihče ni preprečil razprave o njem. Že ob prvem pogledu na proračun, ki ga je predlagal župan, je lahko še takšen laik ugotovil, da je proračun amatersko pripravljen, da je pripravljen z levo roko, pač v interesu predlagatelja, da njegov sprejem v 1. branju ne bi bil možen. Vidi se, da župan nima nobene razvojne strategije razvoja občine in da so sredstva razdeljena po ključu "bližajo se lokalne volitve". Zaradi nepopravljive škode za občino, ki je že nastala in še bo do dokončnega sprejetja tega pomembnega finančnega dokumenta, smo se socialdemokrati odločili, da proračun v 1. branju podpremo, vendar zahtevamo od predlagatelja, to je župana, da pri 2. branju upošteva naslednje: 1. Zahtevamo uravnotežen proračun, kjer bo proračunska poraba uravnotežena s prihodki in ni primanjkljaja. 2. Zahtevamo, daje pri predlogu proračuna za 2. branje sestavni del tudi pismena obrazložitev proračunskih postavk. 3. Zahtevamo, da se v tekočem delu proračuna zagotovijo sredstva za delovanje javnih zavodov za 12 SDS mesecev in ne za 11 mesecev, kot je predlagatelj to predlagal v 1. branju. 4. Zahtevamo, da se pri predlogu proračuna za 2. branje upošteva enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti in mestne skupnosti. 5. Zahtevamo od župana, da zmanjša stroške delovanja občinske uprave in racionalizira število zaposlenih 6. Zahtevamo od župana, da se namensko zbrana sredstva na strani prihodkov porabijo namensko (npr. sredstva, ki se zberejo iz kupnin, najemnin in zagotovljene porabe za stanovanja, naj se porabijo za delovanje neprofitne stanovanjske organizacije in za reševanje pereče stanovanjske problematike). 7. Zahtevamo od župana, da se sredstva, namenjena kulturnim in športnim društvom, razdelijo pravično in v skladu s sprejetimi pravilniki 8. Zahtevamo od župana, da s strani države in pristojnega ministrstva priskrbi polovico sredstev, ki jih je občina v lanskem letu namenila za investicijo D izgradnja prizidka OŠ Gradec. Sredstva naj se namenijo za investicije v OŠ Litija in OŠ Šmartno. 9. Zahtevamo, da se v proračunu za 2. branje prednostno upoštevajo investicije, za katere je že izdelana vsa potrebna investicijska dokumentacija in za katere so že izbrani izvajalci del. Res je, da je leto 1998 volilno leto, vendar kupovati volilce v zadnjem letu na račun velikanskega primanjkljaja in nepoštene razdelitve sredstev je od župana skrajno neodgovorno in za socialdemokrate nesprejemljivo. Morda bi moral župan na to misliti že prej!? 00 SDS Litija Litija, 13. aprila - Več kot 120 udeležencev zbora je v Kulturnem centru na Stavbah razpravljalo o delu in doseženih rezultatih v obdobju do zadnjega sklica zbora. Predsednik podružnice SLS Litija Franci Rokavec je v začetnem nagovoru pozdravil vse prisotne, še posebej pa goste Alojza Marinčka, ministra za znanost in tehnologijo, Janeza Pevca, državnega sekretarja v ministrstvu za kmetijstvo, ter Cirila Smrkolja, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je povabilu v Litijo ponovno odzval. Predsednik Rokavec je v poročilu navedel najpomembnejša uspešno izvedena dela v letu 1997, kot so aktivno sodelovanje pri uresničevanju zastavljenega občinskega programa preko svetnikov SLS v občinskem svetu, uspešno sodelovanje pri izvedbi predsedniških volitev, kjer je kandidat Janez Podobnik dosegel dobrih 27% glasov, izvajanje sklepov glavnega odbora stranke ter upravnega odbora podružnice, pa tudi uspešno izvedene prireditve ob podpori SLS podružnice Litija, kot so 'Vaški dan' na Vačah, 'V hvaležnost jeseni' v Jevnici, 'Martinov sejem' v Šmartnem pri Litiji ter 'Kviz - Mladi in kmetijstvo' v Gabrovki. Člani in simpatizerji so se udeležili tabora v Slovenj Gradcu, Upokojenska zveza pri podružnici pa je organizirala sodelovanje na srečanju v Laškem. Velika pozornost je bila v preteklem letu namenjena vzpostavitvi stikov z vladnimi predstavniki, z namenom hitrejše izpeljave pomembnih občinskih projektov, kot so začetek obnove magistralne ceste M 10-9 na odseku Ribče-Litija ter izgradnja prostorov za potrebe litijske gimnazije. Uspešno je bilo izvedeno informiranje preko Ljudskih novic ter Glasila občanov, v zvezi s pripravo na občni zbor pa so potekali razgovori na vseh krajevnih odborih. Franci Rokavec je poudaril, da je Slovenska ljudska stranka v letu 1997 zagotovo dala pečat pri razvoju občine Litija in tako tudi ob sodelovanju z drugimi strankami pripomogla k hitrejšemu in enakomernejšemu razvoju občine. Glede programa SLS podružnice Litija v letošnjem letu je bilo na občnem zboru izpostavljeno predvsem zavzemanje za dodelitev statusa regijskega središča mestu Litija, nadalje mora Litija postati šolski ter kulturno-izobraževalni center v osrednji Sloveniji. SLS podpira samostojni šoli na Vačah in Dolah ter zagotovitev normalnih pogojev za izvajanje pouka v OŠ Litija in podružničnih šolah. Na občnem zboru so bile podane pritožbe na enostransko naklonjenost medijev, zavrnitev referendumskega območja Dole pri Litiji, dvojno obdavčitev kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, neusklajenost letošnjega proračuna. Zaradi zakasnelega sprejetja proračuna bo oteženo izvajanje zastavljenih ciljev na območju naše občine, ki pa bodo kljub pritisku strank zaradi letošnjih lokalnih volitev v prej zastavljenih rokih težko izvedeni. Zastavljena so bila aktualna vprašanja o prihodnosti slovenskega kmeta oziroma kmetijstva, saj se priljučitev Slovenije Evropski uniji naglo približuje. Ciril Smrkolj je poudaril, da bomo morali prilagoditi zakonodajo v tem pogajalskem obdobju, konkurenca bo velika, Evropsko unijo pa bodo zanimale predvsem mešane kmetije, dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter ekološko kmetovanje. Država bo morala dati močno podporo zadružništvu, ustanoviti Kmetijsko-gozdarsko zbornico ter Agencijo za trženje kmetijskih pridelkov. Strah pred vstopom v EU je seveda upravičen, vendar minister meni, da nam bo ob zagotovljeni podpori sosednjih držav, prilagojeni zakonodaji ter z urejenim poseljenim podeželjem to uspelo, kljub delni izgubi samostojnosti v EU. Pripravil se bo sistem zaščitnih cen, poskušalo se bo znižati davek za pogonska goriva v kmetijstvu ter znižati obrestno mero za tekočo proizvodnjo. Občni zbor je v zvezi z aktualnimi težavami sprejel paket sklepov; med drugimi: - SLS podružnica Litija je podprla ustanovitev občine Šmartno na podlagi izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev ter usklajenega dogovora Slovenska ljudska stranka vseh KS na referendumskem območju, vendar pa bo upoštevala voljo in odločitev ljudi. - SLS podružnica Litija poziva župana in vse politične stranke, zastopane v občinskem svetu k čimprejšnjemu sprejetju proračuna za leto 1998, ki naj bo na podlagi realnih finančnih možnosti pravično in enakomerno porazdeljen. - SLS podružnica Litija nasprotuje nameri Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, da sedež enote Zavoda za zaposlovanje - Urad za delo v Litiji prenese v Trbovlje. - Upoštevaje veliko stopnjo nezaposlenosti v občini Litija, je potrebno zagotoviti kvalitetno štipendijsko politiko ter poskusiti s pomočjo vlade RS pridobiti investitorja za odprtje novih delovnih mest na področju občine. - SLS podružnica Litija bo pozvala lastnike Lesne industrije Litija, da skličejo skupščino delničarjev in tako pomagala malim delničarjem, ki imajo že leta omejeno pravico do soupravljanja. - Zbrani na občnem zboru pričakujejo, da bo država v prihodnje naredila vse za hitrejše reševanje nakopičenih težav v kmetijstvu, ter da bodo pogajalci s strani vlade tudi o vprašanjih, ki se pojavljajo v odnosih z Evropsko unijo sproti seznanjali kmete in skupaj z njimi zagotovili primerne pogoje ob vstopu naše države v Evropsko unijo. - SLS podružnica Litija podpira ustanovitev Kluba predsednikov KS in MS kot obliko bolj organiziranega in učinkovitejšega dela, povezovanja in razvoja KS in MS. - Občni zbor SLS podružnica Litija izreka solidarnost in vso podporo prizadetim prebivalcem širšega Tolminskega ob potresni naravni nesreči in bo v okviru svojih možnosti prizadetim nudila pomoč. Lahko bi zaključili, daje SLS mlada vladna stranka ter najuspešnejša pomladna stranka. Tako na ravni države kot tudi v litijski podružnici je SLS naredila vidne korake, vendar pa bo vseeno potrebno vložiti še veliko trdega dela in reda za boljši jutri. SLS podružnica Litija 10. obletnica ustanovitve prve demokratične stranke na Slovenskem 12. maja letos je Slovenska ljudska stranka obrnila 10. list svojega delovanja. Prav na ta dan sta bili namreč pred 10. leti ustanovljeni v Unionski dvorani Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine, prvi izvenrežimski stano-vsko-politični organizaciji na Slovenskem. Če se ozremo po prehojeni poti, ki jo je zaznamovala koalicija DEMOS, osamosvojitev Slovenije z ustanovitvijo lastne države, do današnjih dni, ko Slovenska ljudska stranka kot vladna stranka izvaja svoj program v dobro Slovenije, smo lahko ponosni na ta čas. Res je, daje čas tranzicije težji kot smo predvidevali pred desetimi leti, daje bilo storjenih v obdobju 1992-96 kar nekaj strateških napak pri vodenju te države, s posledicami katerih se je spopadla prav Slovenska ljudska stranka, in verjamem, da bodo zato manjše, s tem pa zagotovljena večja pravičnost do vseh državljank in državljanov v prihodnjem razvoju države Slovenije. Slavnostne seje UO SLS podružnice Litija seje udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik. Najbrž pa je prav, da se v teh dneh spomnimo tudi besed prvega predsednika ZSKM, dr. Emila Erjavca, na Ustanovnem zboru litijske podružnice, dne 8. januarja 1989, ko je dejal, da je predlagani program možno izpeljati v 20D30 letih, in praksa danes to tudi potrjuje. Mislim, da obujanje 10. obletnice ustanovitve SLS ni namen prikaza vseh izvedenih nalog in programa, kjer bi težko opredelili vse aktivnosti na vseh področjih, je pa priložnost izraza posebne zahvale vsem članicam in članom, simpatizerjem Slovenske ljudske stranke, še posebno ustanovnim članom, za vsestransko sodelovanje in pomoč pri našem delu, za kar ste nam podali svoje zaupanje na različnih področjih odločanja. S takim pristopom Slovenska ljudska stranka jasno zaznava in se odziva na konkretne težave in vprašanja ljudi v posamezni vasi, mestu, «krajevni skupnosti, občini kot tudi drž,avi. Usmeritev Slovenske ljudske :y stranke s pozitivnim pogledom na v svet, ki odraža predvsem program i sodelovanja in skupnega dela z lju-~ dmi ter spoštovanje jasno izražene ■d volje, je tudi izročilo ob 10. obletnici 3> Slovenske ljudske stranke v imenu podružnice Litija. FRANCI ROKAVEC Pomoč potresnim območjem Novice o potresu so izginile iz prvih strani časopisov. Prebivalci prizadetih območij pa so še vedno potrebni pomoči. Kot je znano je na Veliko noč močan potres prizadel Posočje in del Gorenjske. Veliko ljudi je izgubilo svoje domove, materialna škoda je velika. Prizadeta območja je dan po potresu obiskal tudi predsednik SKD Lojze Peterle, nekaj dni za tem pa še poslanci SKD. Postavlja se vprašanje, kako lahko pomagamo prizadetim prebivalcem. V dogovoru z 00 SKD Kobarid lahko prispevke nakažete na žiro račun 00 SKD Kobarid: 52030-679-90415 ("pomoč ob potresu"). Z vsemi zbranimi sredstvi bodo v Kobaridu razpolagali gospodarno, odgovorno ter jih tudi pošteno razdelili. Pripravili bodo tudi seznam zbranih sredstev ter ga posredovali javnosti. Kljub temu, da so novice o potresu izginile iz prvih strani časopisov, so prebivalci prizadetih območij še vedno potrebni pomoči. Zato vabljeni, da pomagate po svojih močeh. R. M. Brez upoštevanja meril? Na seji občinskega sveta ob točki obravnave predloga Odloka o proračunu občine Litija za leto 1998 je bilo slišati veliko pripomb in tudi nezadovoljstva ob županovem predlogu. Tudi svetniki iz vrst SKD so k predlaganemu odloku podali kar nekaj pripomb in predlogov. Tako je Peter Brunček (Kresnice) podal predlog, da se v proračun vključijo tudi sredstva za so financiranje prevoza pitne vode ob sušnih obdobjih. Menil pa je, da bi bilo potrebno društvom, kot so skavti, taborniki, rafting klub..., nameniti v proračunu več pozornosti. Vinko Zadražnik (Primskovo) je poudaril, da bi bilo pomembno pri načrtovanju proračuna nadaljevati z deli, ki so se začela že v lanskem letu in izpostavil nujnost modernizacije in asfaltiranja ceste Lupinica - Ješče. Pri tem je zastavil vpra- SKD Pobuda 00 SDS LITIJA daje zaradi naraščajoče problematike zasvojenosti z drogo v naši občini, pobudo občinskemu svetu ali županu za ustanovitev posebne delovne skupine, ki se bo aktivno spopadla s tovrstno problematiko. Ta delovna skupina naj bo sestavljena iz predstavnikov zaposlenih v Centru za socialno delo, vrtcu, osnovnih šolah, Zdravstvenem domu, Lekarni Litija, na sanje, koliko denarja se je zbralo v lanskem letu kot prispevek občanov k modernizaciji posameznih cest, za kar so bile podpisane tudi pogodbe. Glede sredstev za delo upokojenskih društev pa je menil, da bi lahko namenili nekaj več sredstev, saj so upokojenska društva izredno aktivna in je prav, da jim pri tem delu priskoči na pomoč tudi občina. Simon Pikovnik (Šmartno) je menil da bi bilo potrebno sredstva namenjena telesni kulturi združiti, saj se je status ligaških klubov spremenil in bi bilo smiselno, da bi se tistim, ki bi v tej sezoni potrebovali denar za tekme na višjem nivoju, ta denar tudi nameni. Ob investicijah na področju družbenih dejavnosti pa je predlagal, da se gradu Bogenšperk nameni več sredstev. Prav tako pa je menil, da je OŠ Šmartno prva, tudi glede na kriterije, ki je upravičena do sredstev za gradnjo prizidka oz. za razširitev glede na predvideno novo devetletko in je zato potrebno zagotoviti potrebna sredstva, vsaj prvotno predvidenih 30 milijonov SIT, da se zagotovi, da se bo v tudi v Šmartnem normalno odvijal pouk. Svetniki SKD so se dotaknili tudi nekaterih drugih vprašanj, ki so povezane s pripravo in sprejemanjem proračuna za leto 1998; župana pa ob sprejemanju sklepov zavezali, da predlog za drugo branje odloka posreduje svetnikom v roku skoraj meseca dni. Sicer pa, glede na izglede, bodo svetniki proračun premlevali v junijskih dneh. Bo tokrat z "ustreznimi" merili in tudi obrazložen? R. M. policiji in predstavnikov lokalne skupnosti ter prizadetih staršev, skratka ljudi, ki poznajo omenjeno problematiko. Hkrati s to pobudo zahtevamo od župana, da za reševanje problematike naraščanja zasvojenosti z drogo v naši občini zagotovi nujno potrebna sredstva za reševanje te problematike v proračunu za leto 1998. 00 SDS Litija Odprimo ta prostor Letna konferenca in dan stranke — Za konkurenčno in solidarno Slovenijo ZLSD seje letos odločila za jPflflfc 00 ZLSD Litija je 25. maja nekoliko drugačen način skli- ^W^JBB^ organizirala javno tribuno ca in dela svoje letne kon- denacionalizacija in la- ference. Ta bo namreč v ZDRUŽENA LISTA stninjenje. Sodeloval je dveh delih, prvi je bil 18. socialnih demokratov poslanec Miran Potrč, aprila, zaključni del pa bo Litija razpravljalci pa so se poleg 20. junija. Vmes pa poteka razpra- splošnih problemov lotili tudi dena- va o dokumentih konference po osnovnih organizacijah. Konferenca ZLSD bo predvsem posodobila program, sprejet v Slovenj Gradcu, zlasti prednostna vprašanja, ki so: gospodarska rast in zaposlovanje, reforma socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalzem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninsko preoblikovanje ter vključevanje v EU. cionalizacije v domačih logih. 29. maj je dan stranke ZL. Li-tjska 00 se je odločila, da bo ta dan med članstvom izvedla razpravo o dokumentih letne konference. In še povabilo: člane in simpatize-rje ZLSD vabimo na dve srečanji: v nedeljo, 7. junija, na tradiconal-no srečanje na Jančah in v soboto, 13. junija, v Mostec. Za obe srečanji bo organiziran avtobusni prevoz. JOŽA OCEPEK Pelji me vlak v Ljubljano Kakor odmre del telesa, ki ga žile niso več sposobne oskrbovati s krvjo, tako se mi zdi, da se dogaja tudi z litijskim območjem. Tiste žile, ki naše kraje povezujejo namreč odmirajo. Pa poglejmo, kaj nas veže z vitalnimi centri v državi: ceste in železnica. O cestah je že kar naprej veliko govora, tudi v tej številki, a rezultate še čakamo. O železnici pa bi rad zapisal nekaj v tem sestavku. Objavljenje nov vozni red za sezono 1998/99. Že na prvi pogled se nam, dnevnim vozačem, ta razpored vlakov zdi precej okrnjen, kar za tretjino, še bolj pa se človek ujezi, ko vidi tudi siceršnjo razporeditev. Vprašanje, ki se nujno postavi, je seveda, kaj je temu vzrok? Na nekaterih slovenskih progah se Slovenske železnice sicer izgovarjajo z nerentabilnosti o posla, vendar, to vemo vsi, kaj takega ni mogoče trditi za progo na relaciji Litija - Ljubljana. Če je sploh kje v Sloveniji kakšna proga vsaj približno donosna, je to ta. Vendar v končni fazi na tem mestu sploh ne bi smeli govoriti o (ne)donosnosti, temveč o zagotavljanju normalnih pogojev za bivanje v našem mestu in okolici s strani države, občine in Slovenskih železnic. Sem spadajo tudi redne in ugodne povezave z bližnjim urbanim središčem, na katerega smo žal še kako življenjsko vezani, t.j. Ljubljano. Dejstvo, da se še vedno večina dijakov dnevno vozi v ljubljanske srednje šole, da okoli 400 študentov obiskuje predavnja na ljubljanski Univerzi, in da si lepo število Li- tijanov služi kruh v Ljubljani, je samo po sebi dovolj zgovorno. Dnevna migracija, če uporabim ta strokovni izraz, je torej ogromna in gre brez dvoma v nekaj tisoč. Če pa vsem tem dodamo še vse, ki obiskujejo raznorazne specialiste na ljubljaskih klinikah, pa sodnike in odvetnike, in nenazadnje tiste, ki 'gredo na tržnico', potem dobimo kar zanimivo sliko. Verjetno ni potrebno poudarjati, da so od železniškega prevoza odvisni predvsem mladi in pa upo- Morda bo železna cesta ostala le za prevoz hlodovine iz naših gozdov, ali pa še to ne? kojenci. Saj, nekateri zaposleni se že prevažajo z lastnimi avtomobili, toda pomislimo še na to, da tudi v zgodnjih jutranjih urah ter prometnih končnicah vožnja ni prav prijetna in ni malo primerov nesreč prav v teh obdobjih. Zopet še ena argumentacija, zakaj bi bilo vredno pozvati, da se omenjeni partnerji povežejo in kaj ukrenejo. Ne mislim samo v Liitji, mislim, da je to širši problem, ki bi se ga morali lotiti na ravni države. Vemo, kako pospešeno se gradijo avtoceste s tujimi posojili, vemo pa, da obstajajo posojila tudi za železniško posodobitev. In kje je denar? Verjetno tam, kjer mora biti, le da za njim ne stojijo ustrezni 'lobiji',-ki bi ga spravili v obtok, po vsej verjetnosti, ker se jim ne splača, vsaj ne tako, kakor v avtocestnem primeru. O znanih 'Pendolinih' sem poslušal in bral (v Novi progi) še kot deček, berem tudi danes, dobili pa naj bi jih menda tam okrog leta 2000. Pravim, saj ni tako nujno, da so vlaki novi in na zunaj lepi, pomembno je, da so redni in točni. Da se ne dogaja, da v Litiji celi dve uri ne ustavi noben vlak, da gre ob vikendih zadnji iz Ljubljane že ob 20.45 itd. Mogi so mi že rekli, da bi se radi zapeljali v Ljubljano na kakšen gledališki ali operni abonma, pa ne morejo, ker jim po predstavi vlak odpelje izpred nosa. Ja, to so težave, ki pa bi jih z malo dogi bre volje in s kakšno pametno razvojno strategijo države in občine kaj lahko rešili. Gotovo je letos že prepozno dvigovati prah, brez dvoma pa se je potrebno pripraviti na nov vozni red, v naslednjem maju. Do takrat pa se malo zamislimo: predvsem študenti v klubu, upokojenci v svojem društvu, zaposleni ter morda tudi Občinski svet. MATJAŽ BERČON Vozni red smer: ZIDANI MOST - LJUBLJANA opombe A......... SAVA 4.45., 5.10. D. A. B. C. A. 5.55. LITIJA . 4.52 . . 5.17 . . 5.52 . . 6.02 . . 6.17 . ,. 6.43 . . 6.52 . . 7.22 , ,. 8.27 , KRESNICE ...4.59..... ...5.24..... JEVNICA ... 5.04 .. ... 5.28 .. 6.09. 6.13 LJUBLJANA .....5.25 .....5.50 .....6.20 .....6.35 .....6.45 .....7.10 .....7.25 .....7.55 .....9.00 7.15..................... 7.22 ....................7.29........................ 7.33............... 8.20..................... 8.27 ....................8.34........................ 8.38............... 10.20................... 10.27.................. 10.34...................... 10.38.................. 11.00 12.20................... 12.27.................. 12.34...................... 12.38.................. 13.00 13.30................... 13.37.................. 13.44...................... 13.48.................. 14.10 14.25................... 14.32 .................. 14.39...................... 14.43.................. 15.05 15.20................... 15.27.................. 15.34...................... 15.38.................. 16.00 16.30................... 16.37.................. 16.44...................... 16.48.................. 17.10 17.30................... 17.37.................. 17.44...................... 17.48.................. 18.10 18.25................... 18.32 .................. 18.39...................... 18.43.................. 19.05 19.20................... 19.27.................. 19.34...................... 19.38..................20.00 20.20................... 20.27..................20.34...................... 20.38..................21.00 22.20................... 22.27 ..................22.34...................... 22.38..................23.00 smer: LJUBLJANA - ZIDANI MOST opombe LJUBLJANA 4.45..... 5.45..... 6.45..... ......8.35..... JEVNICA ... 5.05.. ... 6.05 .. ... 7.05.. ... 8.55 .. KRESNICE ...5.10..... ...6.10..... ...7.10..... ...9.00..... litija . 5.17. . 6.17. . 7.17. . 9.07 . SAVA . 5.22 .6.22 . 7.22 .9.12 10.40................... 11.00.................. 11.05...................... 11.12.................. 11.17 12.45................... 13.05.................. 13.10...................... 13.17.................. 13.22 A.................13.15................... 13.36..................13.41...................... 13.48 13.45................... 14.05.................. 14.10...................... 14.17.................. 14.22 A................. 14.15................... 14.35 .................. 14.40...................... 14.46 14.50................... 15.10.................. 15.15...................... 15.22.................. 15.27 A................. 15.25................... 15.45.................. 15.50...................... 15.56 15.45................... 16.05.................. 16.10...................... 16.17.................. 16.22 A................. 16.45................... 17.05.................. 17.10...................... 17.17.................. 17.22 17.45................... 18.05.................. 18.10...................... 18.17.................. 18.22 18.45................... 19.05.................. 19.10...................... 19.17.................. 19.22 A................. 19.45................... 20.05..................20.10...................... 20.17..................20.22 20.45................... 21.05..................21.10...................... 21.17..................21.22 D.................22.35................................................................................ 23.05 A.................22.45................... 23.05................1.23.10...................... 23.17..................23.22 A - ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih B - ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter nima postanka do Ljubljane C - nima postanka do Ljubljane D - kopalni vlak, ki vozi od 20. 6. do 30. 8. ter še ob sobotah: 6. in 13. 6., 19. 9. in 5. 12.; nima postanka do Ljubljane Iz seje Občinskega sveta Sprejet osnutek proračuna Piše: ROMAN CIGLAR sekretar občinskega sveta Litija, 28. aprila, 4. maja - Svetniki so se sestali na 38. redni seji, na kateri so obravnavali letošnji predlog proračuna v prvem branju in ga sprejeli z desetimi dodatnimi sklepi, ki so objavljeni ob članku. Še pred pričetkom obravnave dnevnega reda je predsednik sveta Franci Rokavec, predlagal delovni dogovor, da se svetniki odpovejo sejnini ter jo namenijo v nedavnem potresu prizadetim občinam v Posočju. Sicer pa se je med sejo zataknilo pri porabi sredstev iz nadomestila stavbnih zemljišč, ker program sklada, ki gaje predlagal odbor ni bil usklajen z županovim predlogom, tako da so svetniki sprejeli sklep, da odbor stavbnih zemljišč pripravi in uskladi z županom končni predlog porabe sredstev iz nadomestila stavbnih zemljišč. Po sprejetem sklepu o podaljšanju veljavnosti sklepa o začasnem financiranju so svetniki prekinili sejo in jo nadaljevali v ponedeljek 4. maja. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali poročilo o poslovanju Javnega podjetja KSP Litija za leto 1997 in ga tudi po usklajevalnem sestanku direktorja z občinsko upravo niso potrdili, zaradi ugotovljenih odstopanj med zagotovljeno porabo proračuna in prikazano rea-. lizacijo programa KSP. O poročilu pa naj bi svetniki nadaljevali razpravo na eni od prihodnjih sej. Svetniki so sprejeli sklep, da se iz naslova občinskih rezerv krije cena prevozov vode v višini 50 %, kar prevoznik dokazuje z izdanim računom, ter o povrnitvi stroškov za porabljeno gorivo vsem, ki so sami prevažali vodo v sušnem obdobju, in so do 31. 12. 1997 prijavili količino in število prevozov vode. Svetniki so podprli ustanovitev Mestne lekarne Kamnik s sedežem v Kamniku, ki inia šest organizacijskih enot, od tega dve stacionirani v Litiji. Na ogorčenost svetnikov, ker ob nedeljah in praznikih ni organiziranega dežurstva in je potrebno po zdravila v Ljubljano ali Trbovlje, je v. d. Lekarne Kamnik, Tanja Lajovic, zatrdila, da se bo uvedlo dežurstvo tudi v Litiji, predvidoma sredi meseca junija, kar je bil tudi eden od pogojev svetnikov pri obravnavanju omenjenega odloka. Pri kadrovskih zadevah so svetniki imenovali Petra Avblja za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Bogenšperk. Imenovan nov direktor KSP *—««-■ Litija, 18. maj - Svetniki so se zbrali na 11. izredni seji, na kateri so obravnavali in sprejeli Odlok o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraže-valnih zavodov v drugem branju, ki se je od prvega predloga v marsikaterem členu spremenil oziroma dopolnil. Tako je po novem možen vpis otrok v podružnični in matični šoli za celoten zavod. Vsaka podružnična šola lahko po novem ustanovi tričlanski svet staršev. Statusno organiziranost OŠ Vače in OŠ Dole bo ustanovitelj dokončno odločil v roku 30 dni po sprejetem odloku. Svetniki so potrdili spremembo in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja GS4 in GS4/1, Graška Dobrava v Litiji, ki odpravlja na območju z oznako M4 omejitvene tlorisne velikosti. Svetniki so razpravljali tudi o aktivnostih DARS, na območju občine Litija in odpravi posledic pri prevažanju gramoza preko Vač na gradbišče bodoče avtoceste Ljubljana- Celje in sprejeli tri sklepe, kjer med drugimi zahtevajo ustrezen odgovor s strani uprave DARS. Svetniki so na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje potrdili za novega direktorja KSP Litija Rudija Kozle-včarja, s katerim bo obširnejši pogovor objavljen v naslednji številki Glasila občanov. Svetniki so potrdili še predlog KS Polšnik, ki določa da se na novo vključi v redni sistem zbiranja odpadkov celotna KS. Pri informaciji o pripravi odloka o proračuna občine Litija za leto 1998 - drugo branje so svetniki ponovno pozvali župana, daje potrebno čimprej končati pripravo predloga proračuna za drugo branje, saj zamuda pri sprejemanju proračuna lahko resno ogrozi učinkovito nastopanje Občine na javnih razpisih ministrstev. Svetniki so se seznanili s problematiko, ki jo je na občino naslovila KS Gabrovka, ob zaprtju Petrolove-ga bencinskega servisa v Gabrovki. Sprejeli so sklep, da župan in občinska uprava takoj pričneta razgovore z vodstvom uprave Petrola, da pride do ponovnega obratovanja bencinskega servisa. Ugodne vremenske razmere v letošnji pomladi so bile za vrt zelo pomembne, zato naključno mimoidoči vidijo, da vse lepo raste in je urejeno. Urejeno pa ni pri nekaterih najemnikih, ki so določene dogovore s KS pozabili ali jih zanemarili. Obveščam vas, da je najemnik, ko preneha obdelovati vrt, ali ga ne obdela, dolžan vrt vrniti KS in to pisno sporočiti. Najemnik ne more vrta sam oddati tretji osebi, torej najemniki med seboj ne morejo 'barantati' z vrtom. Če KS dobi pisno odpoved vrta, ga odda prvemu, ki za to pisno zaprosi. Prosim, da ta navodila spoštujete, da ne bo prihajalo do neljubih dogodkov, tako kot se je dogajalo letos. Želim vam obilen pridelek, veliko dobrih vrtičkarskih odnosov in čimveč razvedrila v prelepi naravi pri kulturnem domu v Šmarbsem. MILAN IZLAKAR, KS Šmartno Javna vprašanja poslancu v DZ, g. Kaplji 1. Koliko sredstev, tistih, ki jih je občina Litija dobila več, kot bi jih sicer od države, ste kot poslanec vladajoče stranke in človek, katerega stranskarski kolegi zasedajo najpomembnejša mesta v ministrstvih in Vladi RS, priskrbeli za občino Litija in njen razvoj? 2. Kakšna je vaša vizija razvoja občine za prihodnja leta in katere Vesti iz Državnega zbora Državni zbor je v mesecu aprilu odločal na 11. izredni seji in nadaljevanju 8. redne seje, kjer je poglavitno skrb namenil letošnjemu državnemu proračunu. Prav sprejem letošnjega proračuna in rebalansa nacionalnega avtocestnega programa pomeni velik premik pri hitrejši modernizaciji magistralnih in regionalnih cest v naši občini. Tudi aktivnosti, ki se v tej smeri vršijo, jasno kažejo na dejansko možnost, da se odcep Zg. Ribče - Jesenje na M 10-9 prične izvajati v prihodnjih mesecih. Prav tako je predvidena na odcepih, ki ne bodo predmet rekonstrukcije, sodobna preplastitev, za kar je namenjenih 115 mio SIT. Na regionalni cestni ravni pa je s programov preobremenitev zagotovljen pričetek modernizacije ceste Velika Reka - Velika Preska, odsek Sopota, zaključek del na odseku Trebeljevo na R/330 in revidiranja projekta na odseku Moravče - Čatež. Predvidena rast zagotovljene porabe občinam je opredeljena na 8%. Zelo pomembno se mi zdi dejstvo, da je v Zakonu o izvrševanju proračuna jasno opredeljeno, da mora finančno ministrstvo predvidena sredstva ob- činam tudi v tem letu realizirati. Sedaj je na potezi občinska uprava, da se kvalitetno pripravi na predvidene javne razpise pristojnih ministrstev. Ob prvi obravnavi sprememb in dopolnitev zakona o urejanju naselij pa je bila izražena jasna zahteva, da ostanejo določene omejitve tudi finančnega značaja za morebitno spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. V končni obravnavi je bil sprejet dolgo pričakani zakon o varnosti v cestnem prometu. Mogoče nekatere rešitve v zakonu niso postavljene najbolj posrečeno, v celoti pa zakon ureja temeljne sestavine varnosti v cestnem prometu. Sedaj je delo v zvezi z izvajanjem zakona na vseh področjih veliko, toda čim bolje bomo zakon poznali, tisti, ki se moramo ravnati po njem, kakor kontrolne in cestne servisne službe, manj bo tudi težav v praksi. V drugem branju je bil sprejet tudi zakon o pospeševanju turizma, ki na novo opredeljuje večjo pristojnost občin, predvsem pa večjo usklajenost pri celovitem razvoju in promociji slovenskega turizma. Sprejet je bil sklep, da se končno, tretje branje opravi na prihajajoči 9. redni seji. so po vašem prioritetne naloge, ki naj bi se jih lotili? 3. Kaj boste kot poslanec in kot župan storili oz. kako boste ukrepali ob zastrašujočem pojavu drog v naši občini? Za odgovore se vam vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. BOGDAN JAMŠEK Piše: FRANCI ROKAVEC poslanec v Državnem zboru Zanimiva je bila razprava o predlogu zakona o bančništvu, ki naj bi uredil temeljne osnove k prilagoditvi našega bančnega sektorja evropskim trendom, kjer je vprašljivo postavljati omejitve. Državni zbor je tudi sprejel sklep, da se področje Hranilno kreditnih služb uredi s posebnim zakonom, saj imajo pestro tradicijo, zato morajo biti reforme na tem področju še toliko bolj pretehtane in premišljene. Kot na ravni Državnega zbora, kakor tudi na vladni ravni se kar dve komisiji ukvarjata z vprašanjem vračanja odtujenega premoženja, tistega iz tujine in doma. Jasno je, da je proces lastninjenja v letih 1992-97 imel, kar nekaj šibkih točk posebno še počasnost samega lastninjenja, ki je še dodatno spod-bujeval nepravilnosti na tem področju. Res je, da bo najverjetneje za učinkovito delo na tem področju po tolikih letih je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za uporabo izrednih pravnih sredstev, najbrž pa je bistvo normalnega prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije zagotoviti bolj pravične startne pogoje za vse državljane. Dodatni sklepi k osnutku proračuna za leto 1998 Svetniki so na 38. redni seji sprejeli v prvem branju letošnji proračun, h kateremu pa so pripisali kar deset sklepov, katere mora pripravljalec upoštevati pri pripravi drugega branja. 1. SKLEP: Občinski svet Občine Litija sprejema Odlok o proračunu Občine Litija za leto 1998 - prvo branje, kot primerno osnovo za pripravo predloga proračuna za drugo obravnavo, pod naslednjimi pogoji: - da je predlog proračuna uravnotežen brez primankljaja; - predlog proračuna mora vsebovati izraženo željo po enakomernem razvoju občine z upoštevanjem prioritet krajevnih skupnosti in mestne skupnosti; - predlog proračuna mora vsebovati na rednem delu proračuna potrebna sredstva za 12-mesečno izvajanje vseh dejavnosti; - prednostno se upoštevajo investicije, za katere so bili že v letu 1997 izvedeni javni razpisi, izbrani izvajalci del in investicije, za katere je pripravljena popolna investicijska dokumentacija; - predlogi investicij, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, ne morejo biti sestavni del proračuna, temveč se lahko vključijo v rebalans proračuna po pridobitvi namenskih sredstev s strani državnega proračuna. 2. SKLEP: Občinska uprava je skupaj z oddelki dolžna v desetih dneh pripraviti podrobno obrazložitev predlaganih proračunskih postavk z merili in kriteriji razdelitev sredstev po posameznih kontih. 3. SKLEP: Občinski svet predlaga odboru stavbnih zemljišč, da preuči pripombe župana k programu nadomestila stavbnih zemljišč in pripravi končni predlog porabe sredstev nadomestila stavbnih zemljišč. 4. SKLEP: Na kontni postavki 45601 - sredstva za razvoj drobnega gospodarstva je potrebno za leto 1998 zagotoviti 12.500.000,00 SIT sredstev za kreditiranje malega gospodarstva in turizma, ne oziraje se na realizacijo sredstev na tej postavki v letu 1998 (11.700.000,00 SIT), s katerimi so se poplačale obveznosti, ki so zapadle že v letu 1997, in so predmet Odloka o proračunu Občine Litija za leto 1997. 5. SKLEP: Do priprave predloga drugega branja proračuna je potrebno predlagani proračun uskladiti s predstavniki krajevnih skupnosti in mestne skupnosti. 6. SKLEP: Do predloga drugega branja proračuna je potrebno Občinskemu svetu predložiti natančno poročilo o izvajanju investicije prizidka k osnovni šoli Gradec in izgradnje železniškega podhoda v Litiji. 7. SKLEP: V programu razvoja občine za leto 1998 naj župan preuči možnost delovanja neprofitne stanovanjske organizacije. 8. SKLEP: Občinski svet zavezuje župana, da drugo branje predloga proračuna pripravi v roku štirih tednov. 9. SKLEP: Predstavniki političnih strank naj obravnavajo proračun še preden bo posredovan Občinskemu svetu v obravnavo - drugo branje. 10. SKLEP: Zaključni račun Občine Litija za leto 1997 se predloži Občinskemu svetu v obravnavo in sprejem pred odločanjem drugega branja proračuna. Odlaganje odpadkov v Rakovniku Zaposleni v IUV PE Šmartno smo zaskrbljeni, saj se nam deponijski prostor v dolini Rakovnik nezadržno polni, vendar ne le z usnjarskimi odpadki. . Ker nam rakovniški teren za odlaganje odpadkov zagotavlja nemoteno proizvodnjo, smo se odločili, da bomo gospodarneje ravnali z odpadki in skrbneje izkoriščali svojo deponijo. Zato vse občane naprošamo, da odpadke, ki sodijo na komunalno deponijo, oz. sekundarno surovino odpeljejo na ustrezna zbirna mesta. Za krajane KS Šmartno bo deponija Rakovnik (za mešanice odpadnega gradbenega materiala, zemljo in podobno jalovino) odprta ob sredah od 12. do 18. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. V prepričanju, da imamo na tak način zagotovljeno deponijo vsaj še za eno desedetje, se bomo v podjetju lažje lotili reševanja ostalih problemov onesnaževanja, ki smo jih dolžni rešiti, da zadostimo zakonskim predpisom in svojim željam po čistejšem ter prijaznejšem okolju. V upanju na spošUjiv sprejem navedene problematike se zahvaljujemo vsem krajanom in občanom. IUV d.d., PE Šmartno pri Litiji Spoštovani krajani Šmartna, Zavr-stnika in okolice! KS Šmartno vas obvešča, daje v Rakovniku na deponiji industrijskih odpadkov IUV PE Šmartno nov red pri dovozu odpadkov. Odlagališče bo namenjeno izključno industrijskim odpadkom, torej pod strokovnim in odgovornim nadzorom. Komunalne odpadke odvaža Komunalno-stanovanjsko podjetje Litija. Vsi tisti, ki še nimate zabojnikov za odpadke, jih lahko do- bite na komunali in se dogovorite za organiziran odvoz. Odvoz komunalnih odpadkov se razširja počasi po vsej občini, zato ni prav, da naša KS vozi smeti in odpadke v Rakovnik. KS Šmartno se z IUV PE Šmartno dogovarja o določeni -ekološki odškodnini ali renti za deponijo. Vsa sredstva, ki bodo iz teh dogovorov prišla, pa bi izključno uporabili za izgled in urejenost kraja in okolja. MILAN IZLAKAR KS Šmartno Poizvedovalnemu referendumu ob rob Pred referendumom je bilo veliko povedanega o smiselnosti, pa tudi nesmiselnosti ustanovitve novih občin, glasovanje na njem pa je pokazalo, da se ljudje še niso odločili za spremembe na tem področju. Vsaj v večini ne. Kaj reči sedaj, ko smo (so) po bitki lahko vsi generali. Slovenska ljudska stranka podružnica Litija je že pred glasovanjem povedala, da podpira ustanovitev nove občine Šmartno, da bi se manjše občine lahko hitreje razvijale, pridobile bi lahko več sredstev za razvoj s strani države, pa tudi, da bi se raznorazni problemi, ki se pojavijo v življenju kraja, reševali hitreje. Da pa pri bralcu ne bo kakšnega napačnega sklepanja o na primer kakšnem posipanju s pepelom, naj takoj dodam, da v Slovenski ljudski stranki tako mislimo tudi sedaj. Še več. Smatramo, da bo ta miselnost slej ko prej prevladala pri večini ljudi. Ampak to je tema za kdaj drugič. V tem prispevku želim nekaj reči o izidu poizvedovalnega referenduma. Negativni rezultat vsekakor ni konec sveta ali kakšna priložnost za očitanja komurkoli. Je samo ena od epizod v življenju občine. Slovenska ljudska stranka je ob podpori novi občini poudarila, da bo spoštovala voljo ljudi. In tudi tu se naše stališče ni spremenilo. Menimo namreč, da mora življenje teči naprej, v smeri čim večjega razvoja in blagostanja vseh naših občanov. Še naprej bomo zagovarjali enakome- ren razvoj podeželja, radi pa bi, da tudi v večjih središčih v občini pride do izraza večja zavzetost ljudi za njihov kraj, za lepše življenje v njihovi neposredni okolici, nenazadnje za boljše spoznavanje med seboj. Občina kakršna je sedaj vsega tega ne zagotavlja v zadostni meri, zato bo moralo priti do sprememb, na bolje seveda. Slovenska ljudska stranka podružnica Litija bi rada pripomogla k tem spremembam. Zavedamo pa se, da to ni tako enostavno in da so za dobre rešitve potrebne dobre ideje. Mogoče je tudi zdaj priložnost, da povabimo k sodelovanju ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna bo nadaljna pot naše občine, kot vse kaže, v starih mejah. FRANCI VIDIC Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oz. spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin dne 19. aprila 1998 Republiška volilna komisija je na 19. seji, dne 23. aprila 1998, na podlagi zapisnikov volilnih odborov in zapisnikov volilnih komisija referendumskih območij pri ugotavljanju izida glasovanja na referendumih za ustanovitev občin in za določitev oz. spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin, ki so bili 19. aprila 1998, ugotovili naslednje izide glasovanja: Referendumsko območje za ustanovitev Občine Šmartno pri Litiji: Število volilcev vpisanih v volilni imenik: 4527 Glasovalo po volilnem imeniku: 2937 Glasovalo s potrdilom: 1 Skupaj glasovalo: 2938 Oddanih glasovnic: 2938 ZA: 1391 - PROTI: 1492 ■ Neveljavnih: 55 Na referendumskem območju, ki obsega območje naselja Ravne nad Šentrupertom, na katerem so se volilci odločali o vprašanju: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje - naselje Ravne nad Šentrupertom izloči iz Občine Litija in priključi k Občni Trebnje?": Število volilcev vpisanih v volilni imenik: 25 Glasovalo po volilnem imeniku: 21 Glasovalo s potrdilom: 0 Skupaj glasovalo: 21 Oddanih glasovnic: 21 ZA: 20 - PROTI: 1 Neveljavnih: 0 Na referendumskem območju, ki obsega območje naselja Kostanjevica, na katerem so se volilci odločali o vprašanju: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje - naselja Kostanjevica izloči iz Občine Litija in priključi k Občini Trebnje?": Število volilcev vpisamih v volilni imenik: 34 Glasovalo po volilnem imeniku: 33 Glasovalo s potrdilom: 0 Skupaj glasovalo: 33 Oddanih glasovnic: 33 ZA: 33 - PROTI: 0 Neveljavnih: 0 Na referendumskem območju, ki obsega Občino Trebnje, na katerem so se volilci odločali o vprašanju: "Ali ste za to, da se k Občini Trebnje priključi del Občine Litija, ki obsega območje naselja Ravne nad Šentrupertom?" ter na vprašanje: "Ali ste za to, da se k Občini Trebnje priključi del Občne Litija, ki obsega območje naselja Kostanjevica?" je: Število volilcev vpisanih v volilni imenik: 13660 Glasovalo po volilnem imeniku: 3257 Glasovalo s potrdilom: 0 Skupaj glasovalo: 3257 Na vprašanje: "Ali ste za to, da se k Občini Trebnje priključi del Občine Litija, ki obsega območje naselja Ravne nad Šentrupertom?" je bilo: Oddanih glasovnic: 3257 ZA: 2225 - PROTI: 954 Neveljavnih: 78 Na vprašanje:" Ali ste za to, da se k Občini Trebnje priključi del Občine Litija, ki obsega območja naselja Kostanjevica?" je bilo: ODDANIH GLASOVNIC: 3257 ZA: 2281 - PROTI: 899 Neveljavnih: 77 Republiška volilna komisija ugotavlja, da iz zapisnikov volilnih komisij referendumskih območij ne izhaja, da bi bile pri delu volilnih odborov in volilnih komisij nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. POSLUŠAMO, OPAZUJEMO, KOMENTIRAMO Kje so meje politizacije? V Glasilu občanov, april '98, je bil na 4. strani priobčen članek z naslovom 'Ustanovitev kluba predsednikov KS in MS', ki kot predlog ne prinaša kakšne novosti, ki je doslej še ne bi imeli priložnosti doživeti. Da ne bi izgledalo, da gre za izum, naj navedem, da so bile skupnosti KS organizirane še pred dobrimi desetimi leti, prav tako pa so bili predstavniki krajevnih skupnosti organizirani v občinski zbor KS. ^^»^- Vendar pa avtor članka Rudi Kozlevčar s svojim predlogom meri v povsem druge smeri. Piše, da naj bi klub predsdnikov KS in MS ustanovila kar SLS, podružnica Litija! Torej politična stranka. V klubu, ki naj bi ga organizirala SLS in nato tudi po svoje vodila ter njihove člane usmerjala, naj bi sodelovali predsedniki MS in KS, ne glede na strankarsko pripadnost. V tem klubu naj bi torej bili predstavniki KS in MS, pa čeprav jim SLS ni najbolj všeč, ali pa za strankarske zadeve niti slišati nočejo. Če pa ne bodo člani SLS, tjpdo tako-rekoč odstavljeni od kruha in mleka. Seveda je namera jasna. Stranka naj pridobi vpliv nad krajevno in mestno skupnostjo, ki naj bi jih pričeli voditi izključno pripadniki SLS. Kozlevčarjeva ideja o klubu predsednikov KS in MS pri SLS je seveda čista politizacija zadev, ki naj bi jih ljudje urejali povsem svobodno. Naslednjič bo Kozlevčar predlagal, da bi pri SLS ustanovili še klub predsednikov gasilskih društev, nato še kulturnih in športnih društev. Nazadnje pa bo prišel do zaključka, da lahko pri nogometnem klubu na levem krilu igra samo priprad-nik SLS. Od tod izvira tudi njegova ocena, da sedaj lokalna skupnost, torej občina, pogosto sprejema odločitve, ki so v nasprotju z interesi posamezne KS in MS. To je sicer res, vendar pa Kozlevčar vidi odločanje občine, ki bo skladno z interesi KS in MS zgolj v tem, da se ustanovi njihov klub pri SLS? Gotovo dobro ve, da bi občina že sedaj, brez njegovega predloga o klubu, odločala skladno z njihovimi interesi, ne da bi bilo treba predsednike KS in MS skozi stranska vrata tlači v SLS. Nato pa Kozlevčar navaja, da občina zaradi določenih interesov izvaja programe po svoji prioriteti z namenom, da bi si posamezni veljaki pridobili glasove za letošnje lokalne volitve. To seveda ni nič drugega kot besedičenje, mlatenje prazne slame. Nič ne pove o določenih interesih (katerih?), še manj o posameznih veljakih (katerih?), nič ne upa argumentirati in obrazložiti. Prej bi se dalo pomisliti na to, da takšno igro vodi on, bodisi za sebe ali pa za SLS, ki se ji zadnje čase udinja. Čisto na koncu pa bi opozoril še na eno popolnoma za lase privlečeno plete-ničenje o odložilnem vetru, ki naj bi ga imel klub predsedikov KS in MS pri SLS. Kozlevčar meni, da naj bi ta klub z vetom odložil določene sklepe občinskega sveta in župana, ter jih vrnil v ponovno obravnavo. Prvič, ta ideja nima podlage v prav nobenem dokumentu inje zgolj avtorjeva blodnja. In drugič, ta ideja bi preprosto pomenila, da bi SLS želela postopno obvladovati vse odločitve občinskega sveta in župana, torej totalitarizem po Kozlevčarievo. Ljudje pa bi si najbrž želeli manj politizacije, in kaj več koristnega za njih. MARTIN BRILEJ, Litija Nevladne organizacije za varstvo okolja Na območju Slovenije deluje že več kot 100 nevladnih organizacij, ki med svojimi dejavnostmi izvajajo tudi različne okoljevarstvene dejavnosti. Število teh organizacij še vedno narašča, povečal pa se je tudi spekter njihovih aktivnosti. Delovanje nevladnih organizacij je najpomembnejše ravno na lokalni ravni, saj so le-te ponavadi dobre poznavalke razmer in pomembne vzpodbujevalke rešitev problemov. K temu nedvomno veliko pripomore tudi veliko število prostovoljcev, kijih odlikujejo iskrena skrb za okolje in naravo, izrazita predanost temu področju in pripravljenost vložiti svoj čas in energijo v reševanje okoljskih ali naravovarstvenih problemov. Zaenkrat pa so primeri, kjer so lokalne oblasti že prepoznale v nevladnih organizacijah pomembne partnerje v procesu varstva okolja, redki in bolj izjema kot pravilo, med drugim poudarja Milena Marega iz Regionalnega centra za srednjo in vzhodno Evropo. MAGDA BREZNIKAR Zakaj Javni zavod Bogensperk? Grad Bogensperk najbrž ni treba posebej predstavljati. Kot eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v naši državi je poznan skoraj vsakomur. Naš namen ni predstavljati zgodovino tega objekta in biografije njegovega najznamenitejšega lastnika - Janeza Vajkarda Valvasorja, temveč predstaviti vzroke in na- men, ki so vodili Občino Litijo kot upravljalca tega objekta v ustanovitev javnega zavoda Bogensperk. Dejstvo je, da je objekt s pripadajočim posestvom v tem stoletju preživljal pestre trenutke, od časov zadnjih lastnikov (rodbina Windi-schgraetz), dogodkov med zadnjo svetovno vojno, obdobja jezuitov v 50 letih; in še bi lahko naštevali. Dejstvo pa je tudi, da se je v začetku 70-ih let pristopilo k temeljiti obnovi tega objekta, ki je do danes z izjemo kleti skoraj v celoti konča- na. V gradu je v tem času zaživela tudi storitvena dejavnost. Slednja ima v gradu kar 8 zbirk. Zadnja - pred postavitvijo geološke zbirke - je bila odprta leta 1989 ob 300. letnici izida Slave Vojvodine Kranjske (zbirka narodnih noš). Grad Bogensperk ima prav na račun muzejske dejavnosti, največ pa zaradi tega ker predstavlja Valvasorjevo dediščino od 12.000 do 15.000 obiskovalcev na leto. Prvi večji problem pa se pokaže ob podrobnem ogledu teh zbirk, saj ni težko ugotoviti, da so bile le postavljene v te prostore, se pravi da niso vzdrževane, kaj še, da bi jih strokovno dopolnjevali. To seveda posledično vpliva na število obiskovalcev muzejskih zbirk na Bogen-šperku, velika večina jih pride na ogled (z izjemo knjižice - poročne dvorane in na sprehod v grajski park) samo enkrat, saj kot pravijo grad ne ponuja ničesar novega. V iskanju rešitve tega problema se j e v preteklem letu (1997) s strani Občine Litija - Občinskega sveta ustanovila Komisija gradu Bogensperk, ki je imela nalogo, da pripravi idejno zasnovo delovanja grajskega kompleksa v prihodnosti. V tej smeri so se navezali stiki z mnogimi strokovnimi (predvsem muzejskimi) institucijami na Slovenskem -vključno strokovnjaki iz tega pod- i Grad Bogensperk je primeren tudi za priložnostna srečanja ter promocijo naše občine širši slovenski javnosti. Ob podobnem dogodku je nastala tudi ta fotografija, na kateri so člani domačega okteta Valvazor in podpredsednik slovenske vlade, Marjan Podobnik. ročja, primerjalo pa seje tudi "konkurenco" - torej podobne grajske komplekse. Rešitve smo seveda iskali pri najboljših. Že od vsega začetka iskanja rešitve nastale situacije, se je kot najboljša možnost kazala v ustavitvi javnega zavoda. To rešitev je potem v odloku potrdil tudi Občinski svet Občine Litija na seji, kije bila 26.01. 1998 Po objavi v Uradnem listu RS, 20. februarja 1998 pa je odlok stopil v veljavo 7. marca 1998. Kaj torej pomeni javni zavod Bogensperk? V prvi vrsti popolnoma novo organiziranost in vodenje objekta s pripadajočimi zadevami, glavno besedo pri tem pa bo imela stroka. Ta bo skrbela za strokovno vzdrževanje objekta, urejala in dopolnjevala zbirke in jih po potrebi seveda tudi zamenjevala. Nadalje bo urejala celovito dejavnost kompleksa, se pravi oblikovanje njegove podobe v javnosti in predvsem trženje samega objekta, ki ga je zaenkrat premalo. Poleg tega bo javni zavod postal promotor širšega območja katerega del je, kar bo imelo pozitivne učinke tudi na drugih pod- ročjih. Vodenje zavoda bo v rokah direktorja, ki bo zaradi racionalnosti in majhnosti zavoda tudi njegov strokovni vodja, saj bo kot kustos skrbel za ustrezno stanje muzejskih zbirk. Javnost pa bo preko 5 članskega sveta zavoda, kije bil imenovan na seji Občinskega sveta Občine Litija, 30. 3. 1998 nadzirala njegovo delo. Zavod se bo vzdrževal iz sredstev lastnih prihodkov (vstopnin, poročne dejavnosti in najemnih), dotacij ustanovitelja, svoje pa bo morala prispevati tudi država, saj gre za objekt, ki po pomenu krepko presega lokalne okvire. Javni zavod Bogensperk torej ni nekaj revolucionarnega, saj takšna organiziranost kulturno - zgodovinskih spomenikov sodi pri nas v domeno že videnega, se pravi, da se v podobnih primerih to že izvaja (in to uspešno - lep primer je grad Pod-sreda). Tisto kar mogoče moti je to, da za grad še ni rešen denacionali-zacijski postopek, vendar imajo enake probleme tudi sorodne institucije, vendar jim to ni ovira, da ne bi uspešno delovale in delale načrtov za prihodnost. Torej če sklenemo: ustanovitev javnega zavoda Bogensperk pomeni najboljšo možno rešitev za ta kompleks, ki naj bi bila s svojo dejavnostjo in podobo v zadovoljstvo še večjemu številu ljudi kot pa danes. PETER AVBELJ V SLIKI IN BESEDI Litija, 7. aprila - Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu občine Litija je sklical 6. razširjeno redno sejo, na kateri seje obravnavala problematika spornega odseka na M9-10 v Verneku glede možne postavitve avtobusnega postajališča. Nova cerkev v Litiji je pod streho Sadovi darovalcev so izpolnili veliko željo župnika g. Toneta Masnika in mnogih ljudi, da imamo lepo, trdno zgrajeno sakralno stavbo v Litiji. Od varno zgrajenega temelja, zidanja, pa končno pokritja je preteklo deset mesecev. Za božično polnočno mašo je povečano cerkev ob velikih jaslicah in prepevanju cerkvenega zbora prvič napolnilo župnijsko občestvo. Kako je povečava potrebna, se je še posebej videlo na cvetno nedeljo, na Veliko noč, pa tudi na nedeljo prvega Svetega obhajila. Čeprav je brez oken (line so zaprte s polivinilom), zid pa je neometan, se vsako nedeljo in ob praznikih v tej cerkvi zbiramo verniki. Sveti maši sta ob sedmi in deveti uri ter večerna, kadar je predhodno oznanjena. Na belo nedeljo je bilo v novi stavbi prvo kulturno delo, igra z velikonočno vsebino. Hvala dekanu g. Masniku za avtorstvo in režijo. Igra- Promet v mestu Litija Težak tovorni promet ogroža obstojnost naših cest. Bo nov cestni zakon stanje kaj izboljšal? V zadnjem času se je že tako pereč problem gostote prometa v mestu Litija še povečal, saj se vsakodnevno valijo kolone vozil po magistralni cesti (po novem glavna cesta, z oznako GII-108). Med registrskimi tablicami vozil se že nekaj časa pojavljajo tudi celjske, katerih pa bo ob bližajočih se zaporah na Trojanah ob izgradnji avtoceste Al (AC-A1) verjetno še veliko več. Prav tako pa pričakujemo povečano število tranzitnih vozil § vseh uporabnikov AC-A1, torej tudi J iz ostalih delov Slovenije in tujcev, ^ saj bo zasavska cesta prav gotovo ■j dobra alternativa za obvoz. |> Mesto Litija se tako nahaja pred velikim problemom, to je zagotoviti večjo varnost ob bližajočem se povečanem prometu, predvsem pa zagotoviti znosnost bivanja v mestu ob glavni cesti. En korak v tej smeri je semafor, ki je v tem času že postavljen na novem križišču pri športni dvorani in bo prav gotovo pripomogel k izboljšanju prometnih in varnostnih pogojev v mestu. Drugi pomemben korak pa bi bila vzpostavitev ponovnega delovanja semaforja med mostom in nadvozom. Ta bi izboljšal predvsem prometne razmere, saj se je domala nemogoče vključiti na glav- Novozgrajeno križišče je končno tudi spevalo k večji prometni varnosti na no cesto s Ponoviške ceste ali nadvoza, in to ne samo ob prometnih konicah, pač pa skoraj že ves dan. 32. člen Zakona o javnih cestah med drugim določa financiranje izgradnje semaforjev s strani občine. Vendar pa gre v tem primeru za ponovno vzpostavitev delovanja semaforja, kije pred približno dvajsetimi leti že deloval, in tu bi se država Glavna cesta na odseku Ribče-Litija li so mladi iz Litije. Množica gledalcev jih je nagradila z dolgim ploskanjem. Župnijska cerkev Sv. Miklavža ni še nič opremljena. Gradnja se je ustavila, ker je zmanjkalo denarja. Čaka na denarne prispevke. Vsak dar je veliko vreden, pri Bogu nepozaben in stoterno povrnjen. Dobrosrčni ljudje, ki bi radi prispevali svoj dar za potrebno nadaljno gradnjo Miklavževe cerkve v Litiji vedite, da bo vsak v župnišču prijazno sprejet. Lahko pa svoj dar oddate brez bančne provizije po položnici. Številka žiro računa (NLB Litija): 50100 - 620 - 133 Sklicna št.: 05 - 1023110 - 4884 - 29 Namen nakazila: Prispevek za prizidek cerkvi v Litiji Prejemnik: Župnijski urad Litija JOŽE ZUPANČIČ I Po uredbi o kategorizaciji državnih fc cest je naša magistralka M 10-9 postala glavna cesta II. reda z oznako GII-108, kar pa ni tako bistveno. Bolj pomembno je, da se na tem področju "nekaj premika". Premika v smeri reševanja, po mojem mnenju največje ovire vsestranskega razvoja občine Litija. To je rekonstrukcija te ceste na pododseku med Ribčami in Zgornjim Hotičem. V situaciji, ko se Zagorje priključuje na avtocesto (Al) s trojanskim priključkom, lahko občina Litija postane nekakšen konec slepega prometnega čreva, v kolikor se rekonstrukcija ne bi pričela. Najbolje bi bilo, da se prične kar hkrati z izgradnjo AC-A1 na območju Trojan. Nekatera dejstva vsekakor govorijo o dobrih izgledih, da do tega tudi pride. V 20. številki Uradnega lista RS, z dne 13. 03. 1998, je bila objavljena t.i. namera o naročilu, z vsebino: Rekonstrukcija M 10-9 na odseku Ribče-Litija, s tem da bo razpis za izbiro izvajalca objavljen v juniju in zaključen v juliju letošnjega leta. Ministrstvo za okolje in prostor je dne 23. 03. 1998 izdalo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo odseka Ribče-Zgornji Hotič, kar je tudi velik uspeh glede na dolgotrajna pogajanja z lastniki in Direkcijo RS za ceste za odkup zemljišč. Pri tem moram neskromno poudariti, da smo prav predstavniki občine dosegli bistven premik. 30. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna (Ur. 1. RS št. 78/97) govori med drugim o možnosti prevzema obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih prav za cesto M 10-9. Naj na koncu omenim še t.i. 'rehabilitacije' avtocestnega programa, ki predvidevajo rekonstrukcije nekaterih cest zaradi predvidenih obvozov. Med njimi se nahaja tudi M 10-9, z vrednostjo 200 mio. SIT v letu 1998 in 200 mio. SIT v letu 1999, skupaj torej prav toliko kot v že omenjeni nameri o javnem naročilu. Glede na vsa navedena dejstva je verjetno možno pričakovati pričetek izvajanja del že v letošnji jeseni. Je to mogoče? "Bomo videli," je rekel slepi. ANTON KOVIC semaforizirano. Upamo, da bo to pri-tem delu cestišča. morala vključiti, saj je semafor na njeni cesti. Dejstvo je tudi, da pomeni financiranje semaforja za občino kar velik zalogaj (približno 9.000.000,00 SIT), zato smo že pričeli z aktivnostmi pri Direkciji Republike Slovenije za ceste, da bi vzpostavili ponovno delovanje tega semaforja. S tem bomo prav gotovo tudi nadaljevali. ANTON KOVIC Zborovali so veterani V drugi polovici aprila so se sestali delegati Pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana - okolica na svojem 2. volilnem zboru v Domžalah. Prisotni so bili predstavniki vseh osmih pri-ljubljanskih občin: Kamnik, Domžale, Vrhnika, Logatec, Grosuplje, Ribnica, Kočevje in Litija. Najprej so prisluhnili poročilu dosedanjega predsednika, g. Ela Rijevca, ki je spregovoril o doseženih uspehih in številnem članstvu, ki še narašča (zadnji podatek je 1863 članov), pa tudi o problemih, zlasti v nekaterih občinah, kjer pri vseh županih ni razumevanja za delo in financiranje te organizacije. Pomladna prireditev na Primskovem Tudi letošnjo pomlad so krajani Pri-mskovega priklicali s prireditvijo Pojdimo skupaj v pomlad s pesmijo in igro. Da bi prireditev karseda najbolje uspela, so moči združili krajevna organizacija RK, ki je poskrbela za dobrodošlico vsem obiskovalcem, šolarji in šola s petjem, recitiranjem in skeči, člani Kulturno-športnega društva Primskovo, ki so v domačem narečju predstavili svoj kraj nekoč in danes ter s pustnim običajem vlečenja ploha. Zvoke iz harmonike pa je izvabljala Petra Trobec iz Ljubljane. Da je bilo vsem skupaj lepo in prijetno so obiskovalci v prepolni učilnici dokazali z navdušenim ploskanjem. Dobro urico prijetnega vzdušja so zaključili s skupno pesmijo vseh obiskovalcev Prišla bo pomlad. MIHA OVNIK OBVESTILO Na Občini Litija se pojavlja vedno več pobud za ureditev zemljiškoknjižnega stanja za lastnike garaž v občini Litija. Prosimo, da lastniki garaž dostavijo dokumentacijo, ki dokazuje njihovo lastništvo, da bi lahko pričeli postopek urejanja zemljiškoknjižnega stanja. ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO, Občina Litija Člani Kulturno-športnega društva Primskovo predstavljajo svoj kraj in običaje. V prejšnji številki smo omenili, da je bil gost občnega zbora Območnega združenja slovenskih častnikov prof. dr. Anton Bebler s predavanjem 'Slovenija in drugi krog razširitve NATO'. Seji je prisostoval tudi generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Drago Bitenc, ki je kritično opozoril na mnoge probleme: socialno varstvo veteranov še ni urejeno, zakon o veteranih še vedno čaka na obravnavo v parlamentu, financiranje ni rešeno in največje breme nosijo veterani sami, ki prispevajo kar 60% sredstev svoje članarine, namesto da bi le ta ostala v njihovih območnih odborih. V razpravi so delegati poudarili, da je dovolj moledovanja in prosjačenja in da mora nov odbor, ki ga bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil Bojan Končan, odločno zahtevati ureditev nerešenih vprašanj, ki hromijo in ovirajo delo. Ob zaključku so podelili dosedanjemu predsedniku zahvalno listino, pet delegatov, med njimi tudi Franc Stopar iz Litije, pa je prejelo plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo za minulo požrtvovalno delo v veteranski organizaciji. BORIS ŽUŽEK Na 1. sejmu obrti in podjetništva v Ljubljani Uspešna promocija litijskega podjetništva Podjetniški kotiček Piše: SAŠA GRADISEK V Ljubljani in njeni okolici je bila že nekaj let prisotna želja po promociji obrti in podjetništva na svojem območju. Torej ne po povsem visoko komercialnem sejmu, temveč po sejmu, ki bo nudil možnost predstavitve številnim obrtnikom in podjetnikom, ki svoje delo, izdelke in znanje tržijo predvsem na tem območju. Organizatorji: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Podjetniški center, Ljubljanske območne obrtne zbornice (Vič-Rudnik, Bežigrad, Center, Mo-ste-Polje, Šiška) ter Javno podjetje parkirišča d.o.o. so se odločili organizirati sejem na novi lokaciji ob ljubljanski obvoznici ob Cesti dveh cesarjev. Tudi litijsko obrtništvo in podjetništvo se že nekaj let ni skupno predstavljajo izven lokalnih meja. Med cilji delovanja Podjetniškega centra je tudi promocija malega gospodarstva, zato sta se Območna obrtna zbornica Litija in Občina Litija odločili, da Podjetniški center Litija koordinira sodelovanje na 1. sejmu obrti in podjetništva v Ljubljani, kije potekal od 12. do 17. maja 1998. Na skupnem razstavnem prostoru seje predstavilo 12 obrtnikov in podjetnikov: Kotlar- Skupni razstavni prostor občine Litija in Območne obrtne zbornice. stvo Godec s.p., Kovinski izdelki Mantel s.p.. Kovinska lesna galanterija Železnik s.p., Elektromehanika Oton Muzga s.p., Koby d.o.o. Litija, Agrolit d.o.o. Litija, Šteferl s.p., Kopit d.o.o. Šmartno pri Litiji, Kovinska galanterija Nik s.p., Koel d.n.o., Hidravlika & Mehanika AF s.p, K. D. Hobby d.o.o. Kresnice. Hkrati je bil 1. sejem obrti in podjetništva tudi priložnost za predstavitev turističnih točk občine Litija. Na zunanjem prostoru je Aktivnosti PGD Šmartno pri Litiji Uspešno izvedena gasilska vaja v OŠ Šmartno Šmartno, 24. aprila - Gasilska enota PGD Šmartno je skupaj z OŠ Šmartno izvedla gasilsko reševalno vajo na objektu osnovne šole. V vaji, ki je imela naziv Potres '98, se je predpostavljalo, da je v potresu zasulo izhod iz kletnih učilnic, podrlo stopnišče v 2. etaži, zasulo nekaj učencev v prvi etaži in na podlagi kratkega stika je nastal požar v knjižnici. V vajo smo vključili tudi regijski center za obveščanje v Ljubljani. Sodelovalo je 20 gasilcev gasilske enote PGD Šmartno, celotni učiteljski zbor in vsi učenci OŠ Šmartno. Vajo sta si ogledala tudi požarni inšpektor, g. Petja, in tajnik občine, g. Hostnik, v vaji pa je sodeloval tudi poveljnik GZ Litija, Marjan Janežič. Celotno vajo sta vodila Andrej Hostnik, poveljnik PGD Šmartno, in ravnatelj OŠ Šmartno, Boris Žužek. Ob prihodu na kraj nesreče sije poveljstvo gasilske enote ogledalo nastalo situacijo, v kateri je že potekalo delovno evakuiranje učencev in učiteljev iz prtličja in prve etaže, nato pa izdalo povelja, po katerih so sledile posamezne aktivnosti: reševanje dveh razredov učencev iz druge vklenjene etaže po reševalni vreči, reševanje dveh razredov učencev, vklenjenih v kleti, po kljukastih lestvah, iskanje pogrešanih učencev, nuđenje prve pomoči ponesrečenim učencem, gašenje goreče knjižnice in samoreševanje gasilcev po vrvi. Na koncu vaje smo se zbrali vsi sodelujoči na šolskem igrišču in skupaj ocenili potek, kvaliteto in namen vaje. Praznovali smo god zavetnika gasilcev Šmartno, 3. maja - Dan pred go-dovanjem zaščitnika gasilcev Sv. Florjana pa je bilo v Šmartnem praznovanje lokalnih in okoliških gasilcev. Ob 10. uri smo se udeležili maše v župnijski cerkvi Sv. Martina v Šmartnem. Po maši pa je gasilska enota PGD Šmartno z 21 gasilci izvedla gasilsko vajo 'Požar na Pungrtu'. Ta vaja je imela namen usposabljanja gasilcev in obuditev spomina na leto 1887, ko je velik požar popolnoma uničil ta predel Šmart-na. Le prisebnosti in izurjenosti takratnih gasilcev velja zahvala, da ognjeni zublji niso pogoltnili celega kraja. V vaji je bilo prikazano klasično vodno gašenje z metalci vode (vodni top) in tridelnim gašenjem z različnimi ročniki. Voda se je zajemala iz potoka ob usnjarni z dvema motornima brizgalnama. Po tej uspešni vaji, ki si jo je ogledalo veliko število krajanov, je sledila slavnostna seja PGD Šmartno v kulturnem domu. Praznovanja pa so se udeležile tudi delegacije iz sosednih gasilskih društev: Litija, Jablanica, Li-berga, Kostrevnica, Gabrovka, Javorje, Vintarjevec, Kresnice in Za-vrstnik. Na koncu je sledilo družabno srečanje gasilcev. predstavilo program lesenih ograj Mizarstvo Kos iz Velike Preske. Skupen projekt Občine in Območne obrtne zbornice je zagotovil sodelujočim obrtnikom in podjetnikom cenovno dostopno promocijo. Ta je nujno potrebna, saj bodo z njo dosegli tudi večjo tržno zanimivost, kar je osnovni pogoj za nadaljnje uspešno delo in razvoj podjetnikov. Prihodnost pa bo tista, ki bo to potrdila ali ovrgla. SAŠA GRADIŠEK Od 1.5.1998 nižje obrestne mere za kreditiranje malega gospodarstva in turizma Občina Litija je v mesecu oktobru 1997 podpisala z Novo Ljubljansko banko d.d., Podružnica Moste, Poslovalnica Litija, Pogodbo o subvencioniranju obrestne mere kredita iz povezanega posla. Do kredita so upravičeni samostojni podjetniki in gospodarske družbe v zasebni lasti, ki imajo sedež podjetja in kraj investicije v območju občine Litija. Razpis za kredit z vsemi pogoji je bil objavljen v Glasilu občanov. Pomembna značilnost kredita je v tem, da Občina subvencionira realno obrestno mero v višini 5 odstotnih točk (tako je znašala obrestna mera za kreditojemalca do 30. 4. 1998 od TOM + 2,5% do TOM + 3,5 %, kar je odvisno od bonitete kreditojemalca). S 1. 5. 1998 pa seje realna obrestna mera znižala še za 0,75%, tako da znaša po novem TOM + 1,75% do TOM+ 2,75%. Doba vračanja kredita znaša pet let, maksimalna višina kredita pa je do 50% vrednosti investicije. Na osnovi vezanega depozita v višini 10.200.000,00 SIT, ki gaje Občina Litija nakazala NLB, ji je le ta odobrila kreditni potencial v višini 90.000.000,00 SIT. Razpis za oddajo vloge z vsemi zahtevanimi dokumenti je odprt do porabe kreditnega potenciala. Do 20. 04. 1998 je bilo razdeljenih 44.100.000,00 SIT, tri vloge pa so še v obdelavi. Predvidevamo, da bo preostanek kreditnega potenciala (v okvirnem znesku 30.000.000,00 SIT) porabljen najkasneje do konca junija 1998, zato ne odlašajte z vašo odločitvijo, v kolikor se imate namen zadolžiti z ugodnim kreditom. RUDI KOZLEVČAR, Oddelek za splošne gospodarske zadeve Projekt, ki so ga podprle obrtne zbornice ljubljanskih občin, je kljub začetnim težavam organizatorjem uspel. Glede na lokacijo z veliko parkirnimi mesti ima perspektivo. Večinsko mnenje je, da smo proizvajalci dosegli precej večji uspeh kot trgovci, dolgoročno pa je to sejem, ki bo ponujal ponujal podjetnike, kulturnike in tudi turizem v novo obliko medsebojnega sodelovanja. JOŽE KOS Z znanjem do uspehov Ker je zagotavljanje finančnih virov za nemoten potek poslovanja ena bistvenih nalog podjetnika, je Podjetniški center Litija organiziral seminar 'Financiranje malih podjetij', kije potekal 6. 3. 1998 v prostorih sejne sobe občine Litija. Predaval je strokovnjak - notranji revizor in stalni predavatelj na Visoki strokovni šoli za podjetništvo v Portorožu, Aleš Hauc. Na triurnem seminarju, dne 26. 3. 1998, na temo 'Uspešno vodenje družinskega podjetja' v prostorih Območne zbornice so slušatelji lahko zvedeli nekaj osnovnih oz. pogostih psiholoških konfliktov, ki vplivajo na poslovanje družinskega podjetja ter načine, kako se lahko podjetnik in družina soočita z njimi. Da bi se litijski podjetniki dobro pripravili na nov sistem obdavčevanja prometa proizvodov in storitev, ki po izkušnjah drugih držav zahteva velike spremembe in tudi prilagoditve gospodarskih subjektov, je bil dne 16. 4. 1998 organiziran v okviru Podjetniškega centra že sedmi seminar 'Davek na dodano vrednost' in bil voden pod strokovnim vodstvom Dunje Verbajs. * * * Brezplačna svetovanja, ki potekajo na sedežu Podjetniškega centra, Jerebova 8, v Litiji: - splošno svetovanje vsako sredo od 13.00 do 17.00 ure in vsak petek od 8.00 do 12.00 ure; - svetovanje za delodajalce s strani Republiškega zavoda za zaposlovanje vsak prvi četrtek v mesecu od 10.00 do 12.00 ure. Evropska širina nam morda daje več, kot od nje sami pričakujemo. Pri tem pa se poraja vprašanje, kje je Slovenija najmanj pripravljena za vstop v EU? O naklonjenosti do EU nam pove tudi izjava gospodarstvenika: "Pripeljite nas v EU, drugače se nam bo zmešalo!" Na povabilo Podjetniškega centra Litija se je odzval glavni urednik revije Gospodarski vestnik, Jože Petrovčič, in bo izvedel dvourni seminar Slovensko gospodarstvo v EU v prostorih Območne obrtne zbornice Litija, dne 28. 5. 1998 ob 18.00. Po uvodnih besedah gosta, boste imeli možnost sodelovati z vprašanji in razmišljanji o vključevanju v EU. Seminarje brezplačen. * * * Če želite imeti vajence zaradi vajeniškega usposabljanja v podjetju in obratovalnicah, potem morate pridobiti strokovno licenco, ki jo boste lahko pridobili na 32-urnem seminarju, ki ga pooblaščeno izvaja Center za tehnološko usposabljanje. Pedagoško-andragoško usposabljanje izobraževalcev vajencev Litija, 29., 30. maj in 5., 6. junij 1998 Cena seminarja znaša 10.000 SIT. Prijave in informacije po telefonu 883-154 ali 883-823 (Podjetniški center Litija, Območna obrtna zbornica). Rok za prijave: 25. maj 1998. Uspešno vodenje družinskega podjetja V mesecu marcu je Podjetniški center Litija organiziral še eno predavanje v sklopu pospeševanja drobnega gospodarstva. Tokratno predavanje, z naslovom Uspešno vodenje družinskega podjetja, je pripravil mag. Jaka Vadnjal iz Ljubljane. Udeleženci predavanja smo zastopali različne stroke in starosti, prisotni so bili tako nosilci obrti in podjtništva kot tudi njihovi nasledniki. Samo predavanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju, predvsem po zaslugi predavatelja, kije znal k so- delovanju pritegniti tudi slušatelje. S konkretnimi primeri, temelječimi na lastnih izkušnjah, nas je seznanil z najpogostejšimi problemi v vodenju družinskih podjetij. Kljub temu, da slušatelji na papirju nismo dobili nekih splošnih navodil, kako uspešno voditi podjetje, je bilo predavanje zelo koristno, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da nekih receptov za uspeh (glede na specifičnost vsakega posameznega podjetja) ni možno posredovati. KARMEN SADAR 1. sejem obrti in podjetništva V Ljubljani je bil od torka, 12. maja, do nedelje, 17. maja, na prostoru avtosejma ob Cesti dveh cesarjev sejem obrti in podjetništva, ki je bil naravnan na poslovni in Direktor Dušan Komotar iz podjetja K. D. Hoby d.o.o. je podaril svoj proizvod žrtvam potresa v Posočju. prodajni del. Tokrat je bilo predstavljeno tudi litijsko podjetništvo v hali A na razstavnem prostoru številka 23. Udeležba na sejmu je bila zelo pestra in razgibana. Med števil- nimi podjetniki, ki so razstavljali in prodajali svoje proizvode, so se ga tokrat uspela udeležiti tudi manjša podjetja, ki v preteklosti zaradi velikih stroškov, ki nastanejo pri udeležbi tovrstnih prireditev zaradi premajhnih sredstev niso imela možnosti. Litijskim podjetnikom, ki se s svojimi izdelki in storitvami prebijamo na trgu konkurence, je tokrat ponudil asistenco Podjetniški center Litija, s finančno pomočjo Občine in Obrtne zbornice, in so se uspeli predstaviti širšemu trgu. Za mnoge je bila udeležba plodna in uspešna, saj so uspeli navezati poslovne stike z drugimi podjetji in se hkrati predstavili različnemu krogu potrošnikom, in s tem razširili svoje poslovanje tudi na nova področja. Zato udeleženci navdušeno spodbujamo organizacije, ki s svojim sodelovanjem in organiziranjem tovrstnih prireditev omogočajo razvijanje domače obrti in podjetništva. KOEL d.n.o. K.D. HOBBY d.o.o. KOTLARSTVO GODEC s.p. KOBY d.o.o. RAF s.p. geološke zbirke na gradu Bogenšperk V geološki zbirki so v osmih vitrinah predstavljene kamnine, fosili in minerali, zbrani izključno z ozemlja občine Litija, ki zavzema 322 km2 ozemlja. To je svojevrsten primer med geološkimi zbirkami v Sloveniji, ko je v eni zbirki predstavljena izključno geologija celotnega ozemlja neke občine. Blaž Zamik, avtor zbirke Kamnine so v vitrinah razvrščene po starosti, in sicer od najstarejših, nastalih pred 315 milijoni let, do najmlajših, starih le nekaj tisoč let. Zahtevnejši obiskovalec lahko iz barve napisa, ki je poleg vsake kamnine, razbere, v kakšnem okolju je ta kamnina nastala, ali je to rečno-deltno okolje, plitvo morje, globoko morje, ali je vulkanskega izvora. Pozdrav pomladi V začetku aprila je bilo v vrtcu Medvedek na Graški Dobravi živahno še bolj kot ponavadi, saj smo se otroškemu direndaju pridružili tudi starši. Marljive pedagoške delavke so namreč za letošnjo pomlad in čas ob Veliki noči pripravile izredno zanimiv projekt, ki je potekal kar dva tedna, sestavljen pa je bil iz več sklopov, in sicer zbiranja starih gospodinjskih predmetov, delavnice in razstave. Priznati moram, da je iskanje starih predmetov navdušilo tudi mene. "Na zaprašenem podstrešju se resnično najde marsikaj! To so verjetno ugotovili tudi ostali starši, saj so se zanimivi predmeti hitro začeli zbirati v vrtcu. Če je bilo iskanje starin zanimivo in uspešno, pa sem imela precej pomislekov glede delavnice, saj imam o svojih ročnih spretnostih precej slabo mnenje. Pa vendar. Skupaj s sinom sva skuhala jajce, vzela škarjice in nož in se v torek, 7. aprila popoldan, odpravila v vrtec. Kljub za zaposlene starše precej zgodnji uri, je bilo v Medvedku že zelo živahno. Vzgojiteljice so naju napotile po sobah, kjer so bile razvrščene mize s stoli, na katerih so bili pripravljeni različni materiali. V garderobi je bila ob mizah, kjer so se izdelovali pirhi in volneni piščančki v papirnatih vozičkih, že precejšnja gneča, zato sva se najprej pridružila skupini, ki je pod vodstvom izkušenega pletarja izdelovala košarice. V zelo kratkem času nama je uspelo splesti prikupno košarico, ki se na moje veliko presenečenje ni podrla. Pri sosednji mizi so pele škarjice. Po navodilih vzgojiteljice Mojce smo iz kartona izdelovali ve- Prav tako kot kamnine so tudi vzorci s fosili razvrščeni po starosti. Del razstavljenih mineralov pripada znameniti Zoisovi zbirki mineralov, ki sodi med najstarejše in v kulturnozgodovinskem pogledu med najpomembnejše tovrstne zbirke. Zbirko hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Ti vzorci so bili nabrani še v času aktivnega rudarjenja na tem območju, sedaj pa jih na terenu praktično ni mogoče več najti. Nad vitrinami so fotografije kamnin, posnete pod mikroskopom in povečane od 15-krat do 100-krat. Na njih so predstavljeni mikrofosili in strukture, katere s prostim očesom težko ali pa sploh ne moremo opazovati. Predstavljena je tudi pregledna geološka karta občine Litija v merilu 1 : 50.000 z legendo, kjer je možno razbrati območja nahajanja kamnin, predstavljenih v zbirki. Skupaj je razstavljenih 153 vzorcev. Zbirka je bila pripravljena že konec 1. 1996 ob 850-letnici Litije in je bila nekaj časa tudi na ogled v avli Občine Litija, sedaj pa je dobila stalni prostor s primerno razsvetljavo in ambientom na gradu Bogenšperk. Zbiranje vzorcev na terenu in priprava zbirke je potekala okoli dve leti. ' likonočne zajčke, v njihove" trebuščke pa smo spravili izdelane pirhe. Svoje likovne sposobnosti smo preverjali s poslikavanjem okrasnih glinenih lončkov. Nastali so čudoviti izdelki, ki bi jih bila vesela vsaka gospodinja v svojem stanovanju. Poleg zelo izvirnih izdelkov pa je bila pohvalna velika zavzetost staršev in njihovih otrok, tako da se je delavnica zaključila šele v večernih urah. Zase lahko trdim, da sem odšla domov zadovoljna, spremljali pa so me še posebno prijetni občutki. Za zaključek projekta in napoved velikonočnih praznikov so vzgojiteljice in njihove pomočnice pripravile razstavo starin in vseh izdelkov z delavnice. Obiskovalci so lahko videli lončene posode, mlinčke, luči pa tudi kolovrat. Takšne delavnice nam omogočajo spoznati delo otrok v vrtcih, njihovo ustvarjalnost in trud, ki jo pogojuje, zato se mi zdi tovrstno sodelovanje vrtca s starši nujen segment v vzgojnem procesu. Prav zanimivo je bilo namreč opazovati starše na nizkih stolčkih, kako se trudijo, seveda pod budnim očesom svojih otrok. Tako kot učimo mi otroke, tudi oni radi poučujejo nas, starše. Na omenjeni delavnici niso bile redke pripombe kot: "O, mami! Saj ti gre!" ali "Oči, to moraš pa narediti takole ..." in podobno. Zato bi se vzgojiteljicam vrtca Medvedek in njihovim pomočnicam rada zahvalila za njihovo samoiniciativnost. Njihovo delo je glede na delovne pogoje resnično vredno pohvale, hkrati pa bi moralo biti vzor in opomin ljudem, ki odločajo o delovanju vrtcev v občini. KARMEN SADAR 12. kviz na temo preprečujemo požare lenskr podpori občinstva je pre- Jevnica, 19. aprila - Letos je v Jev-nici potekal že 12. kviz gasilske mladine pri GZ Litija, in sicer na temo preprečujemo požare. Pogoj za sodelovanje na omenjenem kvizu so bile predriodno osvojene bronaste, srebrne in zlate značke na isto temo. Tako se je v Jevnici zbralo sedem mladih ekip iz PGD Dole, Ja-blanica, Jevnica, Kresnice, Ribče, Šmartno in Vače. Po enajstih letih je bila vsebina kviza popolnoma prenovljena. Avtorja sta predsednik komisije za delo z mladimi pri GZ Litija, Slavko Jalovec, in pa članica omenjene komisije, Nataša Potočnik, pri izbirni vsebini pa sta sodelovala še Rezka Mrhar in poveljnik gasilske zveze, Marjan Janežič. Sam kviz je potekal v prijetnem navijaškem vzdušju. Ekipe so pokazale izjemno veliko znanja na vseh področjih, in sicer iz splošnega gasilskega znanja, vprašanja iz značk, ekologije, zemljepisa o Sloveniji in občini Litija. Kviz je bil sestavljen iz devetih krogov, nekateri krogi pa so imeli tudi po dva dela. Ni manjkalo tudi vprašanj iz gasilske taktike, orodja in osebne zaščitne opreme. Trojke so se spoprijele tudi z gasilsko zgodovino in vsesplošnega znanja. V finale so se uvrstile ekipe iz Dol, Jablanice in Jevnice. Boj je bil hud in ob 'pek- pričljivo zmagala domača ekipa iz Jevnice, kajti v zadnjem krogu so se ekipe spoprijele še s tematikami kot so: šport, film, glasba in pa tehnika. Vse ekipe so prijele priznanje in veliko čokolado, prve tri ekipe pa se bodo odpeljale v tehnični muzej v Bistri, za 'likof pa bodo mladi snedli še pico. Ker je bil kviz v tej obliki organiziran prvič, seje tudi mene kot voditelja lotila nepopisna trema. No, mislim, da sem zadevo premagal in večjih napak ni bilo. Sam kviz je potekal ob budni tričlanski ekipi in vestnih evidentičarjih praktično brez zastojev in napak na zadovolj- stvo tekmovalcev, gledalcev in organizatorjev, pogrešali pa'smo ekipo iz osrednjega gasilskega društva v GZ Litija in tudi ekipe iz večjih društev, zato jih ob tej priliki pozivamo, da se nam drugo leto pridružijo. Na koncu bi se rad zahvalil domačemu društvu za izredno lepo organizacijo, ki ni minila brez kulturno umetniških vložkov in lepe postrežbe na koncu. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi pomagali kviz voditi in pa županu za spodbudne besede. SLAVKO JALOVEC, predsednik komisije za delo z mladino pri GZ Litija Rojstvo cestne ovire na Kidričevi cesti Zelo čudne so poti za dosego določenega cilja posameznika ali posameznikov v tej demokratični Sloveniji. Pa poglejmo, kako je nastajala cestna ovira v križišču na Kidričevi cesti, za katero so se zavzemali neznani občani in celo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi ta zahteva ima pravo ozadje in izvor. Namreč, ti so se obmili kar na KSP, v imenu katerega je direktor Janez Baš poslal dopis Oddelku za gospodarsko infrastrukturo na občino Litija, in sicer: "Na osnovi zahtev krajanov in sklepa Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlagamo kot upravljalci mestnih ulic v Litiji, da izvedete postopek za pridobitev potrebnega dokumenta, ali priglasitev del, ali gradbeno dovoljenje za ureditev križišča Kidričeve dogovoru z investitorjem (Občino Litija) poseglo samovoljno v trup ceste (odstranilo asfaltno prevleko in spodnji ustroj cestišča, nasulo zemljo ter zasadilo z grmičevjem). Kaj pomeni ta cestna ovira za udeležence v cestnem prometu, predvsem za pešce? Ta ovira pomeni, da vsi pešci, ki prihajajo po hodniku za pešce iz smeri Litija po Graški Dobravi in obratno, hodijo sedaj preko križišča po vozišču ob oviri, ki dejansko pomeni oviro in nevarnost prav za pešce, kajti pred oviro in za oviro parkirajo osebni avtomobili kar na hodniku za pešce (obiskovalci teh stanovalcev). Spoštovani občani, tako se poskrbi za varnost pešcev. Morda boste prav vi žrtev tega nepremišljenega posega. Če bi enostransko reševali take probleme, bi kaj kmalu imeli v Križišče Kidričeve ceste z odcepom za Predilnico Liitja. Vgrajeni robniki, nakar je sledila odstranitev asfalta in izkop trupa ceste, zasutje z zemljo in zasaditev grmičevja. Presodite sami, kje boste prečkali cesto? ceste z odcepom za Predilnico Litija. Način ureditve je predlagan na priloženi skici." Obrazložitev: "Na ta način izvedbe bi zmanjšali hitrost pri vključevanju iz neposredne na prednostno Kidričevo cesto." Na osnovi tega dopisa je Oddelek za gospodarsko infrastrukturo kot investitor dal vlogo za izdajo odločbe 0 priglašenih delih na UE v Litiji, Oddelek za okolje in prostor, čigar odločba je bila izdana v juniju 1997. leta. Iz dovoljenja o priglasitvi del so razvidna dela, in sicer: položitev robnikov in asfaltiranje na potrebno višino. Spoštovani občani, danes smo priče, da temu ni tako. Lahko bi uporabili star pregovor: "Ponudiš mu prst, zgrabi celo roko." V tem primeru je izvajalec KSP samostojno, ali v zato bomo morali biti še strpni v tej prometni gneči. Ker pa ravno pišem o problemih, bi se kar javno obrnil na direktorja KSP Litija in na načelnika Oddelka za gospodarsko infrastrukturo pri občini Litija, g. Toneta Kovica (mislim, da bom dobil javno podporo vseh občanov, ki se vozijo na železniško postajo Litija in odhajajo služit kruh širom po Sloveniji, in vseh sprehajalcev na Graški Dobravi, ki rte morejo uporabljat peš poti iz Praprošč na Graško Dobravo mimo Kodermana), in sicer: - da se na parkirišču pred železniško postajo Litija uredijo zaznamovana parkirna mesta, kajti kljub discipliniranosti voznikov že sedaj lahko parkira na tem mestu in Cankarjevi cesti do 200 vozil, z ureditvijo tega problema bi bilo še morda nekaj več parkirnih mest; - da se preplasti kotanjasta (globoke udarne jame) Cankarjeva cesta v zadovoljstvo vseh uporabnikov; - da se uredi pešpot iz naselja Praprošče mimo Kodermana na Graško Dobravo; - da se cestna ovira na Kidričevi cesti odstrani (kajti ovira, takšna kot je, pomeni resno nevarnost za vse udeležence v prometu, posebno pa še za pešce), sicer prevzamete vso odgovornost za nastale posledice. Spoštovani občani, mislim, da imamo pravico, da opozarjamo ter zahtevamo reševanje konkretnih primerov, ki nam grenijo življenje. Vsi pristojni pa imajo dolžnost, da te probleme rešujejo v zadovoljstvo občanov, saj gre za naš denar, denar nas, davkoplačevalcev, žal pa temu ni vedno tako. CIRIL GOLOUH Litiji same zelenice v križiščih, zelenice pa so že itak spremenjene v parkirišča. Konkretna rešitev takih problemov je postavitev betonskih korit (ocvetličenih), ki predstavljajo majhno investicijo z dosego istega cilja, seveda pa tak poseg ne sme povzročati še večje nevarnosti za udeležence, tako za voznike kot pešce. Drugo pa je prometna kultura. Vsi se zgražamo nad vozniki, kadar smo pešci, in obratno, kadar smo vozniki, se zgražamo nad početjem pešcev v cestnem prometu. Toda ne v enem in ne v drugem primeru ne Pešpot iz naselja Praprošče mimo Kodrmana na vidimo svojega po- Graško Dobravo. Iz slike je razvidno, kaj je potreb-četja. Žal vsi grešimo, no narediti. GLASILO OBČANOV Vgradnjo cerkvice sv. Petra je vloženo veliko prostovoljnega dela. Gradnja cerkvice na Jeznem vrhu Zadnjo aprilsko nedeljo (26. 04. 1998) meje pot - namenoma - vodila na Jezni vrh. Kraj, ki sodi v KS Primskovo, leži nekako na sredi poti med Primskovim in Libergo. Ni treba posebej poudarjati, da gre še za en lep košček naše domovine, kot je takih že nešteto. Vendar moj obisk ni bil namenjen občudovanju naravnih lepot, temveč sem se namenil na obisk k Vinku Zadražniku, ki se je odločil za dandanes kar nenavaden podvig. Na vrhu hriba, nad njegovo domačijo, kjer se ob lepem vremenu nudi enkraten pogled vse tja do Julijskih Alp, že od februarja naprej počasi dobiva podobo manjši sakralni objekt - cerkvica, ki bo posvečena sv. Petru. Dosedaj je bolj ali manj že dobila svojo podobo, saj je pozidana z zvonikom vred. Kot je povedal gospod Vinko, pridejo sedaj na vrsto krovska dela (ta naj bi se začela s 1. majem), nato pa bodo, da ne bi večkrat postavljali odra, opravili svoja dela še kleparji in zidarji, ki bodo naredili fasado, dela pa naj bi zaključili pleskarji. Vsa našteta opravila naj bi trajala ves mesec maj, ko naj bi z deli za letos končali, tako da bo notranjščina cerkve prišla na vrsto naslednje leto, blagoslov pa je predviden za 29. junij 1999, ko godujeta apostola Peter in Pavel, kot pa sem že omenil, bo cerkvica posvečena prav prvemu od obeh svetnikov. Drugače pa segajo začetki gradnje tri leta nazaj - v leto 1995, ko seje kar nekaj časa omahovalo, ali naj se gre v realizacijo tega projekta ali ne. Ko je padla odločitev za, se je formiral gradbeni odbor, ki ga tvorijo trije bratje Zadražnik: Vinko kot predsednik ter Tine in Jože kot člana, prvo sejo pa so imeli 15. 9. 1995. Nato so stekle akcije za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, ki so se končale v jeseni 1997, z zemeljskimi deli pa se je pričelo 19. februarja 1998. Načrt za objekt je bil sprva kopija cerkvice v Savinjskem gaju v Mozirju, le tega so za Jezni vrh malo spremenili, njegova predračunska vrednost pa je ocenjena na 20 mio. SIT, vendar kot pravi g. Vinko, bo zaradi prostovoljnega dela - vse v lastni režiji - zidava precej pocenjena. Vsa dela bodo izvršena s prostovoljnimi prispevki, s pomočjo sorodnikov in ostalih, še posebej pa je g. Vinko pohvalil g. Mirka Džagulo. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj odločitev za ta korak. Kot pravi g. Zadražnik, sega zaobljuba po Mulčki & Mulčice Dragi malčki in malčice! Kako je že rekel neki moj znanec? "Življenje je lepo, če ga jemlješ z lepe strani!" Tako? Kaj res?" sem tilio razmišljala in si mislila svoje. A misel je kot droben črviček pogosto prisotna v nas, v naših mislih. Včasih se z njo ne strinjamo, včasih pa prav z lahkoto. "Bo že držalo!" sem rekla tudi tokrat, ko sta si glavna urednika 'podala' moje pero. "Saj res! Saj prav zaprav je čisto vseeno, če pišem za Krajevne novice ali Občana. V vsakem primeru se pogovarjam z vami -od Litije do Šmartna ter obratno, z vsemi vasicami in zaselki ki sodijo zraven." Tako! Zdaj sem tu, spet delavno in nagajivo razpoložena kot mnogi med vami. Sicer pa, saj nismo sami krivi, če nam pomlad in topli sončni žarki dvignejo adrenalin in nam navijejo skrito energijo. A k sreči imamo - "ta odštekani... ta preveč naviti... vsi ti z motorčki v ..." svoje varuhe. Starše, učitelje, policaje, angele ...,ki budno bede nad nami, nas malo počo-fajo po glavi, nas tlesknejo po rami, nam vsake toliko časa le pristrižejo perut... in nas vsake toliko časa lepo postavijo na realna tla! "Veš kaj! Bodi resen! Saj si že dovolj star in pameten! Si naredila nalogo? Ali znaš to in to...? Glej, da si zvečer doma! Še malo, samo malo še zdrži do konca šolskega leta. " Še in še. In vse, pravzaprav, dobronamerno! "Hvala bogu. Dobro, da te imam," si rečem. "Dobro, da te imam rad!" slišim tvoj odgovor^ zidavi cerkvice v september 1944. leta, ko je bilo 60 domačinov, med njimi tudi on sam, rešenih gotove smrti. Kot je poznano, leta po vojni uresničitvi takih zaobljub niso bila naklonjena, vse pa se je spremenilo z osamosvojitvijo Slovenije. Glede na dejstvo, da je izmed šestdesetih danes živih še 10, pri zidavi cerkvice pa se udejstvuje samo g. Vinko, mi je le-ta na to odgovoril, da se mu postavlja podobno vprašanje kot Kristusu, ko je ozdravil 10 gobavih in se mu je prišel zahvalit le eden in ga je vprašal, kje je onih devet. Mogoče za konec samo še misel, ki se mi je porajala ob pisanju tega prispevka. V slovenski družbi je ob koncu 20. stoletja prisotna močna polarizacija - predvsem stanja duha, ki je v tem stoletju enkrat že močno zaznamovala naš narod. Tako se bodo in se že pojavljajo glasovi in mnenja posameznikov za in proti gradnji tega in podobnih objektov. Seveda je vsako mnenje treba spoštovati, mogoče pa je ravno sedaj čas, ko lahko presežemo to stanje in vidimo v tem dejanju še eno potrditev pridnosti slovenskega človeka, po kateri že dolgo slovi izven meja svoje domovine. PETER AVBELJ Piše: DARINKA KOBAL "Kaj ni življenje res zanimivo in lepo, če le sami zmoremo in hočemo to?" Jaz ga pogosto primerjam z živalmi, kjer je vse mnogo bolj preprosto in naravno. Tokrat dodajam zgodbico za najmlajše, vzeto iz knjižice Na sončni strani cest in mest. Preberite jo in razmislite, koliko truda in ljubezni je potrebnega za topel in prijazen dom. Razmislite, kaj k temu lahko prispevate tudi vi, čeravno ste zdaj še majhni in mladi. Za konec še to: Želim si sodelovanja z vami Rada bi vaše opombe, pripombe, kritične misli in drugačna iskanja. Med tistimi, ki boste poslali največ pregovorov o domu, bomo izžrebali tri in jim poslali skromne nagrade. POD SOSEDOVE BILO STARO ^^0? ■ NEKEGA JUTRA JE NARAVNOST V TO f^j^ PRILETELA \ OGLEDOVALA 61 GA JE IN GA ZAČELA POPRAVLJATI. NOSILA JE <=p*^^ IN q^ Q BLATA TOLIKO ČASA, DA JE OPAZOVAL POTOŽIL JE RAZOČARAN : "VES, TEGA PA RES NE RAZUMEM. LE ZAKAJ JE SLA ? LE ZAKAJ NI PRIŠLA V NAŠO, NOVO IN LEPŠO?" BILO ŠE S KOT NOVO. OBLOŽILA GA JE IN VANJ ZNESLA IMAŠ TUDI TI RAD SVOJ DOM, ČEPRAV JE MAJHEN IN SKROMEN? ZAČELA JE VALITI. JAN, KI JE VES ČAS 1111 POIŠČI PREGOVORE O DOMU. ZAPIŠI JIH: 33. področno tekmovanje matematikov v Gabrovki Gabrovka, 18. aprila - V OŠ Ga- brovka je potekalo 33. področno tekmovanje za srebrna Vegova priznanja. Tekmovanja se je udeležilo 73 učenk in učencev iz štirih OŠ v občini. Skupno je bilo podeljenih 25 srebrnih priznanj. Najbolje uvrščeni so prejeli tudi praktične nagrade. 6. razred: 1. mesto: Tadeja Hostnik, OŠ Gabrovka; 2. mesto: Miha Zupančič, OŠ Litija; 3. mesto: Simon Čopar, OŠ Šmartno, Tjaša Lo-gaj, OŠ Gradec, Domen Bajec, OŠ Šmartno. Priznanja so prejeli še: Andrej Semec, OŠ Gradec; Sabina Ljubi, OŠ Gradec; Dunja Gorišek, OŠ Šmartno. 7. razred: 1. mesto: Primož Špes, OŠ Gradec; 2. mesto: David Starina, OŠ Gabrovka; 3. mesto: Matej Škrinjar, OŠ Litija; Urška Kragelj, OŠ Gradec. Priznanja sta prejela še: Jure Hribar, OŠ Gabrovka in Tanja Mrzel, OŠ Šmartno 8. razred: 1. mesto: Matija Hostnik, OŠ Šmartno; 2. mesto: Tomaž Lokar, OŠ Gradec; 3. mesto: Urška Vrhovec, OŠ Vače; Marko Stoilovski, OŠ Litija. Priznanja so prejeli še: Klara Štrus, OŠ Gradec; Blaž Hostnik, OŠ Šmartno; Janja Nikolič, OŠ Gradec; Borut Povše, OŠ Dole; Karmen Perko, OŠ Gabrovka; Maja Šuštaršič, OŠ Šmartno; Jakob Sinigoj, OŠ Šmartno Državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 16. maja v Ljubljani, se bosta tako udeležila prva dva učenca iz sedmega razreda in prvi štirje učenci iz osmega razreda. Vsem učencem in njihovim mentorjem se v imenu kolektiva OŠ Gabrovka, ki je omogočila tekmovanje, zahvaljujem za,sodelovanje. Učencem, ki se bodo Udeležili državnega tekmovanja, pa želim veliko uspeha. BRANKA POVŠE Občni zbor društva Sožitje Litija, 15. aprila - Občni zbor je za vsako društvo poseben dogodek. Izvedli smo ga tako, da smo prostore šole zamenjali za sejno sobo Občine Litija. Sprejeli smo poročilo o delu za leto 1997 in ugotovili, da je izvršilni odbor ustrezno vodil aktivnosti in realiziral program. Tudi program za leto 1998 je že delno realiziran. Člani društva so v razpravi največ pozornosti namenili odprtju var-stveno-delovnega centra v občini Litija. Zavezeli so se za center, ki bi skrbel za delo in zavarovanje oseb s srednjo, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. V centru naj bi se organizirala tudi mobilna služba, ki bi skrbela za osebe na domovih. Člani so se dogovorili tudi za to, da bi bil VDC novogradnja, po možnosti na sedanji lokaciji Gorenčeve hiše v Litiji, ki je predvidena za rušenje. Razprava je potekala tudi o letovanju staršev in otrok. Starši so izrazili željo, da bi prihodnje leto lahko letovali v Zdravilišču Laško, ki je letos izvzet iz ponudbe. MARJETA MLAKAR - AGREŽ Priznanje na mednarodni razstavi likovnih del Dobil ga je 6-letni Patrik Benedičič, ki obiskuje zunanjo malo šolo v Šmartnem. Pridno je risal risbice na temo konj že od lanskega decembra, ko sem opazila razpis v Cicibanu. Risbic se je nabralo veliko, seveda z različnimi vsebinami. Konj z vprego, konj na paši,... Nisem se mogla odločiti katere risbice bi poslala na natečaj, zato sem se odločila za vse. Deček ima res izreden talent in s svojimi izdelki je prepričal tudi strokovno žirijo, 24. 4. 1998, sva bila povabljena na mednarodno razstavo likovnih del, kjer je Patrik dobil priznanje za kolekcijo posamezniku. Priznanje je podelila slikarka Irena Polanec.Na ta likovni razpis je prispelo 5245 likovnih del iz 25 držav. Mislim, da si deček zasluži javno pohvalo tudi v svojem Lutkovna igrica Patrik s svojimi risbami. domačem okolju, saj je bila konkurenca zares velika. Patrik, le še tako naprej. MATEJA PREMK, vzgojiteljica V. Kostrevnica, 22. aprila — Osnovnošolce so v Veliki Kostrevnici obiskali mladi lutkarji iz Radeč. Zaigrali so jim igrico z naslovom Koza. Tudi učence so aktivno vključili v svojo igro, saj so morali narisati kozo, kakor si jo predstavljajo oni. Ker je na podružnici v Veliki Kostrevnici 60 otrok, so si igrico ogledali v dvorani nad trgovino. Pridružilo se je tudi nekaj predšolskih otrok. JOŽICA ŽURGA GLASILO OBČANOV Maj-Junij 1998 Novice iz OŠ Gradec Pomladne aktivnosti V letnem delovnem načrtu OŠ Gradec že tretje leto izvajamo jesenske in pomladne aktivnosti, ki vključujejo kulturne, naravoslovne in športne dejavnosti. Od 23. do 27. marca so učenci višje stopnje praktično prekrižarili Slovenijo in marsikaj postorili tudi doma. Tako so petošolci izvedeli veliko novega o svojem zdravju, obiskali Stično in Muljavo ter se v živo seznanili s kraškim svetom, saj so obiskali Postojnsko jamo. Sestošolci so raziskovali živalski svet, obiskali Prežihovo domačijo v Kotljah in bili izredno aktivni na delovni akciji, kjer je skupina učencev pomagala pri ureditvi učne pešpoti na Vačah, ostali pa so se lotili temeljitega čiščenja okolice in notranjosti OŠ Gradec. To pa še ni vse. Ob tej priliki je nastalo tudi nekaj ličnih lesenih košev za smeti, kijih bomo v kratkem namestili pred šolo. Sedmošolci so izvedeli vse o zdravi prehrani in si pripravili malico po svojem okusu, spoznavali znamenitosti naše prestolnice in se v Idriji spustili pod zemljo, v rudnik živega srebra, obiskali pa tudi idrijski muzej. Osmošolci so obiskali Tržič, kjer je zelo poučna stalna razstava Lovci na mamute, ter obiskali še Dolžanovo sotesko, znano po številnih fosilnih ostankih, ki so pomagali razkriti skrivnosti razvoja živih bitij. V šoli so si ogledali gledališko predstavo in raziskali del geološke učne poti na Vačah. Učenci nižje stopnje so se manj potepali, bili pa vseeno aktivni. Drugošolci so obiskali Bistro, tretješolci so prehodili učno pot na Vačah, vsi učenci od 1. do 4. razreda so bili v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer so aktivno sodelovali v številnih delavnicah in bili navdušeni. Ostale dejavnosti so bile izvedene doma, tako na matični kot na vseh podružničnih šolah. Drugošolci na Vidrgi V okviru programa vpeljevanja zgodnjega naravoslovja na razredno stopnjo so se učenci 2. razredov udeležili tridnevnih aktivnosti na deželi. Od 23. do 25. aprila so bivali v gostišču Pri Vidrgarju in si v tem času ogledali usmerjeno kmetijo, obiskali Sveto goro, z gozdarjem opazovali gozd in se z lovcem napotili do lovišč, si ogledali krmišča in pasti. Šole v naravi se je udeležilo 50 otrok matične šole ter podružnic Hotič, Vače in Jevnica. Turizmu pomaga lastna glava Posebna oblika tekmovanja je sodelovanje na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, kjer naša šola sodeluje že četrto leto in tudi letos uspehi niso izostali. Sodelovali sta dve skupini. Prva je skupina iz matične šole, ki jo vodi A. Kadunc. Učenke, ki skupino sestavljajo, so dosegle bronasto priznanje za projekt in predstavitev in zlato priznanje za pripravljeno razstavo. Druga skupina, ki jo vodi M. Rogelj in prihaja iz podružnične šole Vače, je dobila zlato priznanje za projekt in domiselno odrsko predstavitev ter zlato priznanje za najboljšo igralsko vlogo. Iskrene čestitke vsem učencem in njihovim mentorjem. Nocoj pa, oh nocoj... Pust deževni sobotni večer smo poskušale pevke UPZ Gradec popestriti in olepšati s svojim prvim samostojnim koncertom. Da bi bil večer še pestrejši, smo v goste povabile Tanjo Zaje Zupan, ki je s svojimi citrami prav gotovo navdušila. Na pomoč nam je priskočil tudi MPZ Gabrovka, ki ga vodi M. Kolar. Fantje pojejo s srcem, so vztrajni in prav zato dosegajo dobre pevske rezultate. Zapeti z njimi, je pravi užitek in tudi slišalo se ni slabo. Recitacijski del je bil prispevek gimnazijke Maruše Brvar in njene mentorice, Tatjane Logaj, ki je izbrala pesmi A. Gradnika. Prireditev je prijetno in z občutkom povezovala naša kolegica Alenka Zupančič. Vsem gostom in vsem sponzorjem, ki so nam karkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi koncerta, predvsem pa našemu pevovodji g. Kolarju, se pevke še enkrat toplo zahvaljujemo. Hvala tudi poslušalcem za obisk. Zbrala in zapisala: I. SLABE Sola za starše nov iziv Ko je nekoliko polegla živahnost prvih septembrskih dni, koje pouk že zdrsnil v kolesnice vsakdanjih obveznosti, smo v šoli Šmartno začeli razmišljati o šoli za starše. Tovrstna dejavnost je v svetu že dobro utečena oblika sodelovanja med starši in šolo, pri nas pa jo je mogoče primerjati s telohi, ki se, včasih še med snegom, prebijajo k toploti, v življenje ... Zakaj sploh šola za starše? Ne za to, ker bi starši mnogih stvari še ne vedeli, ne znali in bi jih bilo potrebno izobraziti. Vsi smo na tem. Vsi se dnevno srečujemo z novimi izzivi in mnogokrat nanje ne znamo odgovoriti. Namen šole za starše je poglobiti sodelovanje šole in staršev, vzpostaviti nov, bolj odprt odnos staršev, nenazadnje pa starše tudi seznaniti s problematiko šole na vzgojnem področju in jih pritegniti k večjemu sodelovanju. Ko smo razmišljali o tej šoli, smo se spraševali o mnogočem bo ta oblika sprejeta ali ne, koliko staršev povabiti, katere vsebine izbrati. Povprašali smo ljudi, ki imajo s tovrstim delom že nekaj izkušenj. Deležni smo bili vzpodbud. Povprašali pa smo tudi nekatere starše - člane šolskega sveta star- šev. Dejali so, da je šola smiselna, na podlagi njihovih izbir pa smo tudi določili teme oz. vsebine srečanj. V šolo smo povabili le del staršev, starše učencev nižjih razredov, ali točneje 180 staršev. Prejeli smo 18 prijavnic in prav toliko nas je tudi bilo na prvem, februarskem srečanju. Prvo srečanje smo posvetili odnosu med starši in otroki, pogovoru med nami. Kaj vse počnemo starši, da bi "naredili" otroke po svojih podobah in predstavah, da bi služili našim željam ... Kako otroke sprejemamo, se z njimi pogovarjamo, to so bila vprašanja prvega petkovega večera. Prepričana sem, da so še odzvanjala v nas po tem, ko smo se že razšli. Drugič, v marcu, smo posvetili večer nagrajevanju in kaznovanju. Tokrat je bil pogovor že nekoliko živahnejši kot prvič. Predvsem pa se mi zdijo dragocena izkustva, ki smo jih delili drug z drugim. Tako kot smo ljudje različni, tako različno tudi vzgajamo (običajno pa nič drugače, kakor smo bili vzgajani) in tako različne dobivamo tudi odgovore. Zgovorna je misel iz uvoda v ta večer (govori o telesni kazni): "Pre- den (otroka) udariš, premisli in potem - ne udari." Naše tretje srečanje za starše je bilo v aprilu. Tokrat so lepo vreme, delo na vrtovih in druge obveznosti zadržale doma več staršev. Pogovor je vseeno stekel. Tokrat o problemu nasilja. To je sicer tema, ki se zdi včasih že oguljena, celo 'prenapeta', a vsak izmed nas se kdaj znajde kot žrtev katere od mnogih, grobih ali še tako prefinjenih oblik nasilja. Čeprav ta večer ni prinesel napisanih sklepov boja zoper nasilje, pa je znova prebudil v nas željo po strpnosti in pravičnosti, po pogovoru, razumevanju ... In za konec? Veseli smo, da je šola za starše zaživela. Zavedamo se, da ne bo prinesla takojšnjih rešitev, tudi ne bleščeče zloščila morebitnih zapletenejših odnosov med šolo in starši. Je pa gotovo korak k večjemu sodelovanju in povezovanju obeh pomembnih 'bregov' vzgoje - doma in šole. Ker si konec podaja roko z začetkom, naj dodam, da za novo šolsko leto snujemo novo šolo za starše. Potrudili se bomo, da bo še boljša. MARTINA BENEDIČIČ, OŠ Šmartno Se druge aktivnosti na OS Gradec v marcu in aprilu Mednarodni projekt Kelti - OS Gradec je bila kot edina v Sloveniji povabljena k sodelovanju v mednarodni projekt o Keltih. V tem projektu sodelujejo še šole iz Avstrije, Nemčije, Italije in Irske. Kar veliko število naših učencev in učiteljev se je vključilo v ta projekt, ki sedaj poteka drugo leto. Preko dela v interesnih dejavnostih bomo spoznali in opisali način življenja Keltov na naših tleh. Delo je zahtevno, vendar tudi zanimivo in poučno, saj poteka tudi na terenu. Tako se je 21. aprila skupina učencev udeležila Dnevov arheološkega izkopavanja v Novem Mestu in tako dobro spoznala delo arheologa na terenu. Cilj mednarodnega projekta je, da videoposnetke dejavnosti posamezne šole, ki jih morajo šole poslati v Palermo, združi v celovit in zanimiv posnetek življenja in dela Keltov na širšem področju zahodne Evrope. Namen projekta je prav tako spoznavanje in izmenjava izkušenj med učenci in učitelji, ki v projektu sodelujejo. In prav Mladi arheologi in zgodovinarji. srečanja bodo gotovo zanimiva in nepozabna za vsakogar izmed nas. A. KADUNC, koordinator projekta * * * Znanje in šport - V marcu in aprilu so se zvrstila številna tekmovanja, tako na športnem področju kot tekmovanja iz znanja. Začelo se je s tekmovanjem za Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika, nadaljevalo s tekmovanjem za Vegovo priznanje iz matematike, Štefanovo priznanje iz Bili smo vodni detektivi V tretjem razredu osnovne šole je v programu spoznavanja narave in družbe tema o vodi. Sicer že znana snov iz drugega razreda, ki pa se v tretjem razredu poglabljja. Že nekaj let obravnavamo vodo kot projektno delo, pri katerem učitelj učence vodi, jim svetuje, pomaga, sami pa opazujejo, raziskujejo, zbirajo, primerjajo, opisujejo, rišejo. Projektno delo traja štirinajst dni, vzporedno s projektom pa nastajajo teme za razredni časopis o vodi, ki ga kot zaključek projekta podarimo staršem kot novoletno čestitko. Tudi v letošnjem šolskem letu so bili učenci zelo navdušeni nad predlogom, da bodo raziskovali vodo in izdelali časopis. Bili so zelo delavni in ustvarjalni. In časopis je izšel. V njem so imeli članke - literarne ali likovne, prav vsi učenci. V času izida našega časopisa, pa je Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Zavodom za šolstvo, razpisal natečaj vodni detektiv, kjer naj bi mladi raziskovali vodno okolje v svoji okolici. Naš časopis smo poslali na natečaj in marca smo dobili obvestilo, naj se dva predstavnika razreda z mentorjem udeležita zaključne prireditve. Ob svetovnem dnevu voda, v petek 20. marca 1998, smo se zbrali na Ministrstvu za okolje in prostor vsi vabljeni. Na natečaj je svoje prispevke poslalo 200 šol iz cele Slovenije, sodelovalo je okoli 10.000 otrok. Komisija je izbrala 15 šol, ki so imele najboljše prispevke in so s svojim raziskovalnim delom pripomogle k izboljšanju stanja slovenskih voda. Med njimi je bil tudi 3. a razred OŠ Gradec iz Litije. Na zaključni prireditvi nam je čestital minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar in nam izročil diplomo - vodni detektiv. Čestitkam so se pridružili tudi mag. Tea Valenčič, državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport, mag. Marta Vahtar, direktorica Inštituta za celostni razvoj, ki nas je spremljala na celodnevni ekskurziji po okolici Domžal. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali proti Domžalam. Ogledali smo si centralno čistilno napravo za Kamnik in Domžale, Železno jamo in konjeniški center v Krumperku, kjer smo imeli v Jamarskem domu tudi kosilo. Žal nam je zmanjkalo časa za ogled Volčjega potoka, saj so se morali mentorji vrniti s svojimi učenci še v Ljubljano in z vlaki in avtobusi domov na Gorenjsko, Prekmurje, Štajersko, Dolenjsko in Primorsko. Tudi moja učenca, Tjaša in Matej, ki so ju sošolci določili, da predstavljata 3. a razred OŠ Gradec, sta bila utrujena od celodnevnih vtisov, hkrati pa skupaj z mano ponosna, da smo med najboljšimi v Sloveniji, in da smo tudi mi vsaj malo pripomogli k drugačnemu odnosu do naših voda. JOŽICA JUVANČIČ fizike, tekmovanjem iz angleškega jezika, za Preglovo priznanje iz kemije, prvič je bilo tudi tekmovanje iz zgodovine. Izvedli smo tudi tekmovanje iz logike za učence tretjih in četrtih razredov, kar v drugih šolah ni praksa, saj večinoma takšna tekmovanja potekajo v jesenskem času na višji stopnji. Naloge je pripravila mentorica, M. Savšek, kije prepričana, daje zgodnje odkrivanje nadarjenih učencev nujno potrebno. Logika sama prav gotovo pripomore k razvijanju logičnega razmišljanja, ki je pomemben pogoj za doseganje dobrih rezul-.tatov na vseh področjih. Na šolskih tekmovanjih je bilo doseženih veliko število bronastih priznanj, preko 80, najboljši pa so oz. bodo še nadaljevali tekmovanja na regijskem in državnem nivoju. Na občinskem prvenstvu v košarki so se najbolje odrezale mlajše učenke, ki so bile prve, prav tako so zmagale tudi na področnem tekmovanju v košarki v Grosupljem. Na občinskem prvenstvu v odbojki pa so učenke in učenci naše šole dosegli 2. mesto. Za dosežene rezultate in za vse, ki še pridejo, iskreno čestitamo. I. S. Računalništvo na OŠ Gradec - V mesecu aprilu se zaključujejo intenzivne aktivnosti na področju računalništva v letošnjem šolskem letu. Zaključenje projekt Petra za učence 5. razredov, prav tako fakultativni pouk in tudi tekmovanja. V tem šolskem letu je delovalo 9 računalniških skupin, ki jih je vodilo 6 mentorjev. Vodja celotne aktivnosti je bila Tatjana Gombač, sodelujočih pa 62 učencev od 4. do 8. razreda. Program je zajemal okolje Windows, Word 7, Excel, Turbo Pascal, Correl Draw, Logo in Power Point z elementi multimedije. Tekmovali smo letos prvič in sicer v Correl Drawu in Wordu, kjer seje na področnem tekmovanju najbolje odrezala učenka 7. razreda, Eva Jelnlkar, z 9. mestom. I. S. Vaja "Potres 98" je uspela Nesreča nikoli ne počiva, pravi star pregovor in prav je, da smo nanjo pripravljeni in za reševanje ustrezno usposobljeni. Obrambnih dni, kjer smo preizkušali našo pripravljenost, na šolah že nekaj let ni več in to področje smo kar nekaj časa zanemarjali. Življenje pa nam dokazuje, da nikoli ne vemo, kdaj nas lahko preseneti nesreča in če se v kritičnih trenutkih ne znamo dobro organizirati, lahko pride do zmede in dodatnih nevščečnosti, pa najsi gre za potres, poplavo, požar, eksplozijo ali druge nesreče. V Šmarinem smo se z gasilci dogovorili, da bomo zadnji dan pred prvomajskimi počitnicami organizirali reševalno akcijo 'Potres 98'. 'Potres'je 24. aprila okoli 11.15 do- poldne dodobra 'poškodoval' šolsko poslopje in takoj smo poklicali Center za obveščanje in prosili za pomoč gasilcev, ki so se kmalu odzvali, sami pa smo organizirali umik učencev iz šole iz prtličja in prvega nadstropja na šolsko igrišče. V drugem nadstropju so ostali učenci 7. a in 5. b razreda. Ker seje 'porušilo' stopnišče iz prvega v drugo nadstropje, so jih gasilci reševali iz poslopja skozi okno s pomočjo reševalne vreče. Prav tako iz šole niso mogli učenci 6. c razreda, ki so imeli pouk v podpritličju, saj je stopnice zasulo. Gasilci so prinesli k svetlobnemu jašku lestev, dvignili rešetke in s pomočjo učiteljice, kije odprla okno, reševali učence. Nič nas ne sme presenetiti Na naši šoli, OŠ Šmartno, smo izvedli vajo, kako se čim hitreje in varno rešiti iz šole ob različnih naravnih nesrečah. Vsi učenci smo se lepo in brezskrbno učili. Naenkrat se oglasi po zvočniku obvestilo, da je potres. Obvestili so nas, naj se nižja stopnja čim hitreje obuje in lepo v vrsti odide skozi najbližji izhod na igrišče. Izvedeli smo, da so stopnice poškodovane, in se bodo morali učenci višje stopnje in učitelji rešiti skozi okno po platnu. Tudi mi smo si šli to vajo ogledati Nato so ugotovili da dva učenca manjkata. Gasilci so si oblekli zaščitno obleko in masko. Pogumno so odšli učenca iskat in ju tudi varno prinesli na čisti zrak Končno so se vsi rešili. Spet smo se zbrali na igrišču, kjer nam je ravnatelj povedal, da smo vajo izvedli zato, da bomo ob slučaju, da nas doleti prava nesreča, čim hitreje, brez vznemirjanja in prerivanja odšli iz razreda. Pozdravil nas je član gasilcev, z željo, da se nam kaj takega ne bo pripetilo. Vendar si to vajo moramo zapomniti LAURA LAMBERGAR 2. b V tem času se je začel v drugem nadstropju na zahodni strani šole valiti skozi okno knjižnice gost dim. Prišlo je do kratkega stika ob potresu in nastal je požar. Gasilci so z zunanje strani postavili lestev, razbili steklo na oknu in požar 'pogasili'. Ko je bila akcija končana, smo ugotovili, da trije učenci manjkajo. Gasilci so se ponovno vrnili v šolo, preiskali vse prostore in dva učenca našli v učilnicah; oba sta se težje gibala zaradi mavca in se nista mogla pravočasno rešiti. Tretji, gasilec, seje poškodoval pri reševanju in obležal na stopnišču. Gasilci so vse rešili in jim nudili ustrezno prvo pomoč. Po končani vaji smo se vsi, učenci, delavci šole in gasilci, zbrali na igrišču, kjer smo analizirali vajo. O njej so spregovorili Radovan Petje, požarni inšpektor, Marjan Kahne, predsednik šmarskih gasilcev, Andrej Hostnik, njihov poveljnik in Martin Hostnik, tajnik občine. Ugotovili smo, da je vaja uspela, in da če bi kadarkoli do česa prišlo, šolarji in delavci ne bomo ostali osamljeni, zato se vsem, ki so vajo pripravili in izvedli, iskreno zahvaljujemo. Obenem pa želimo, da bi v Šmarinem ponovno okrepili gasilske vrste tudi najmlajši, kot je praksa v mnogih slovenskih krajih, kjer delujejo društva Mladi gasilec. BORIS ŽUŽEK Turistični podmladek OS Vače na tekmovalnem odru Turistična zveza Slovenije je letos že dvanajstič organizirala festival Turizmu pomaga lastna glava, na katerem se je predstavilo kar 97 turističnih podmladkov osnovnih šol Slovenije. Že sam naslov festivala pove, da morajo biti udeleženci turistično ustvarjalni; z lastnimi glavami snujejo bodočo turistično podobo Slovenije. Letošnja tema festivala je bila Pridite k nam na počitnice. Mladim bistrim glavam je bila naložena težka naloga - privabiti goste v njihov kraj. Morali so izdelati raziskovalno nalogo in jo predstaviti z razstavo in odrskim nastopom. Prve predstavitve so potekale na desetih regijskih festivalih. Ocenjevalne komisije so imele povsod težko delo -med dobrimi izbrati najboljšega. Člani Turističnega podmladka OŠ Vače so se 12. marca, skupaj s svojimi vrstniki iz matične šole Gradec, odpeljali'v ljubljansko OŠ Dra-vlje. Tam se je z razstavo in odrskim nastopom predstavilo dvanajst skupin iz Ljubljane in okolice; na državno tekmovanje sta se uvrstili dve: OŠ Vače in OŠ Dravlje. Državni festival je potekal 16. in 17. aprila v Šmarjah pri Kopru. Turistični zvezi Slovenije se je pri organizaciji tokrat pridružila OŠ Šmarje. Izkazali so se kot prijazni gostitelji in dobri organizatorji. Nagajalo je hladno in deževno vreme, ki pa ni pregnalo številnih gledalcev. Nastopilo je štirinajst turističnih podmladkov, ki so drug za drugim nizali zanimivosti svojih krajev, raztresenih širom po Sloveniji; nekateri so turistično dobro znani, za nekatere so obiskovalci slišali prvič. Pozno zvečer je ocenjevalna komisija objavila seznam osnovnih šol, ki so bile izbrane, da naslednji dan svojo predstavo ponovijo. Med njimi je bila tudi OŠ Vače. Njihov nastop je pripovedoval o možnostih, ki jih ponuja območje geometričnega središča Slovenije za preživljanje aktivnih počitnic: planinski izleti, gorsko Člani turističnega krožka OŠ Vače v Šmarjah pri Kopru. Predstavitve so bile slikovite, domi- kolesarjenje, vožnja selne in vabljive. Mlade bistre glave so potrdile, da so turizem predvsem ljudje s svojim znanjem, voljo, delavnostjo in gostoljubnostjo; pokazale so na poti, polne novih doživetij. Novica iz OŠ Šmartno Smarski četrtošolci so pred letošnjimi velikonočnimi prazniki s svojimi razredničarkami povabili starše v šolo, kjer so jim prikazali zaključek projektnega dela o velikonočnih običajih, ki še živijo med ljudmi. Na sliki je 4. c razred z ga. Marijo Celestina, ki jim je pokazala, kako se izdelujejo cvetnonedeljske butare. B. Ž. s čolnom po Savi, bivanje na kmetiji, raziskovanje narave na gozdnih poteh, sprehodi po prazgodovinskih tleh, iskanje skritega zaklada in veliko zabave ter prijateljskega druženja. S svojim sproščenim nastopom je skupina učencev z Vač pritegnila pozornost že na vaji pred začetkom festivala. Želja, ki je bila skrita v tihem upanju, biti med najboljšimi v državi, se je uresničila naslednji dan na zaključku festivala. Turistični podmladek OŠ Vače se je uvrstil med dobitnike zlatih priznanj, učenka četrtega razreda, Urška Požaršek, pa je bila razglašena za najboljšo igralko na festivalu. Čestitk je bil deležen tudi turistični podmladek OŠ Gradec, ki je med šolami, ki so na festivalu sodelovale samo z razstavo, tudi dobil zlato priznanje. Nastop na festivalu Tu-•a rizmu pomaga lastna glava je turi- 0 stičnemu podmladku OŠ Vače s n sponzorstvom omogočila Občina Li- 1 tija, Oddelek za drobno gospodar- y stvo in turizem. Zahvala velja tudi p Društvu Geoss in Jabox-u. POSkr-l&i beli so za živorumene kape, ki so bile množici osnovnošolcev prepoznavni znak vaških turističnih pod-mladkarjev. MILKA ROGELJ Novice iz OŠ Litija V petek, 3. aprila 1998, je v športni dvorani v Litiji potekal finalni turnir v košarki za starejše učence OŠ. Organizacija turnirja je bila zaupana OŠ Litija. V finalni del tekmovanja pa so se uvrstile štiri najboljše ekipe iz Slovenije - OŠ dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane, OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane, OŠ Livada iz Velenja in OŠ Litija iz Litije. OŠ Litija se je pri organizaciji zelo izkazala, saj smo se zavedali, da je izpeljava takega tekmovanja zelo odgovorno delo. Vse učence smo pripravili za mirno in korektno navijanje, na dan tekmovanja pa so si vsi učenci in vsi učitelji ogledali tekmovanje. Športno prireditev smo popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopila dekleta plesne skupine F iz OŠ Litija, mlada nadarjena pevka Daša Gradišek iz OŠ Litija in litijska godba na pihala. Vse nastopajoče igralce, njihove trenerje in spremljevalce smo pogostili, jim podarili promocijska darila šole in jim pripravili razstavo. Nagovoril pa jih je tudi litijski župan Mirko Kaplja in jim razkazal grad Bogenšperk. Košarkarska ekipa OS Litija. Mladi košarkarji so prikazali zelo kakovostno igro in visoko znanje košarke. Prvo mesto je osvojila OŠ Vita Kraigherja, drugo mesto je osvojila OŠ Franceta Bevka, tretje mesto OŠ Litija in četrto mesto OŠ Livada. Za OŠ Litija so sodelovali naslednji učenci: Nenad Ristič - št. 4, Zoran Peric - št. 5, Marko Stoilovski - št. 6, Siniša Škorič - št. 7, Bojan Kovač -št. 8, Adnan Blaževič - št. 9, Anel Kazič - št. 10, Blaž Oberčkal - št. 11, Dragan Pušič - št. 12, Denis Mujič - št. 13, Miha Medved - št. 14, Peter Poglajen - št. 15, trener Džemo Ibiši in vodja ekipe Peter Sterle. Prireditev je zelo lepo uspela, mi pa smo uživali ne le v športnem temveč tudi kulturnem poslanstvu športa. Zahvaljujemo pa se tudi vsem pokroviteljem prireditve. PETRA PAVLICA Novice iz enote s prilagojenim programom Štirinajst učencev 7. in 8. razreda je opravilo delovno prakso v osmih po-djetih v Litiji. Trudili so se tako učenci kot delodajalci, kim se najlepše zahvaljujemo. Učenci vseh razredov in oddelka vzgoje in izobraževanja so pod vodstvom g. Janeza Firma spoznali domačo obrt, pletarstvo in izdelali kar nekaj izdelkov iz slame. Učenci so izrazili željo, da bi pletarstvo v naslednjem šolskem letu imeli kot interesno dejavnost. Likovno najbolj uspešni učenci so izdelali čudovite pastele in akvarele gradu Bogenšperk. V sodelovanju z Lions klubom Litija jih bodo razstavili in prodali na predstavitveni noči Lions kluba na Bogenšperku. Čaka nas še veliko pomembnih nalog. V maju bo naš zbor nastopal na Republiški pevski reviji v Črnomlju. Izvedli bomo tudi regijsko tekmovanje v malem nogometu in regijsko tekmovanje mladih tehnikov OŠ s prilagojenim programom. MARJETA MLAKAR - AGREŽ Multimedija — Skupina sedmošolcev seje v okviru fakultativnega obiskovanja računalništva spoprijela tudi z multivizijo. Učenci so bili navdušeni in resno poprijeli za delo ter tako pripravili vsak svoj lastni kratki predstavitveni program, ki so ga v četrtek, 23. aprila, predstavili tudi svojim staršem. Mentor skupine je bila I. Slabe. t; . . -» Mladi dopisovalci — V letu 1996 smo si nekateri učenci 5. razreda začeli dopisovati z najstniki iz Amerike. Pobudo za to je dala Mrs. Fortin iz Marglanda. Naša učiteljica angleščine ga. Praunseis nas je podprla in tako seje začelo dopisovanje in izmenjava vtisov. Sama sem si začela dopisovati letos in priznati moram, da sem to dopisovanje vzljubila. Vesela sem, ker se ob tem izpopolnjuje moje znanje angleškega jezika, obenem pa spoznavam novo prijateljico. Edina slaba Stranje, da pisma zelo dolgo potujejo. Tudi vsem ostalim mojim sošolcem, ki si dopisujejo, je takšna oblika učenja tujega jezika v veliko zadovoljstvo. LILI ZUPANČIČ, 7.b. 3. pohod od cerkvice do cerkvice -7. junija v Polšniku Že veste, kje se boste potepali v nedeljo 7. junija? Pridite k nam, v Polšnik, kjer se bomo spet podali na pohod od cerkvice do cerkvice. Vsi tisti, ki ste nas že obiskali, veste, da smo se imeli zadnje dve leti zelo lepo, vendar Vam obljubljamo, da se bomo letos še bolj potrudili. Torej: 7. junija se dobimo pri žu-pnišču od 8.30 do 9. ure, kjer boste lahko ožigosali naše pohodniške izkaznice, pokofetkali, se ogreli s šilcem žganja ali s čajem. Okrog v Polšnik, kjer si boste lahko napolnili svoje lačne želodce, se dodobra odžejali, lahko pa tudi zaplesali. Vse cerkvice so lepo urejene, posebej se lahko pohvalimo še z obnovljeno farno cerkvijo Lurške Matere Božje. Pripravljamo pa tudi razstavo domačih izdelkov, s katerimi se predstavljajo ustvarjalni Polšničani, in obljubljamo, da bo zanimivo. Izdelki bodo na razpolago v obliki srečolo-va, saj nam bodo domačini tako 9.30 ure bomo krenili na Ostrež na obisk k Sv. Katarini, kjer bo naša prva postojanka. Po skritih gozdnih poteh bomo prišli na Selo oz. Stranski vrh, kjer Vam pripravljamo nekaj presenečenj, ki pa naj ostanejo še skrivnost. Po spustu do potočka nas čaka vzpon na Glinjek do prikupne cerkvice in velike gozdne jase, kjer bomo imeli mašo v naravi, nato pa bomo 'zašpalili klobaso' delno pomagali pri finančni izvedbi pohoda, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Da med potjo ne boste žejni, Vam bo na razpolago na vsaki postojanki tudi majhen bar. Skupaj se bomo veselili, peli, srečali nove prijatelje, zato - ne zamudite 3. pohoda od cerkvice do cerkvice 7. junija v Polšniku. MATEJA SLADIC 20. tek na Petelinjek Gabrovka - Zagnani športni delavci iz Gabrovke so pred dvajsetimi leti prvič organizirali tek. Pobudnik je bil domačin, znani atletski delavec, takrat še aktiven tekmovalec, Jože Potrbin iz Domžal. Prvega teka so se udeležili, poleg Potrbina, tudi Brane Sladic, Gusti Potočnik in Marjan Va-lenčič. Sprva je bila udeležba po številu bolj skromna, kasneje, ko pa je tek postal tradicionalen, se ga je udeleževalo vedno več ljubiteljev teka v naravi. Nanj so radi prihajali tudi znani tekmovalci: Vujasin, Velepec, Končina, Kregar in drugi. Malokatera športno-rekreativna prireditev ima tako dolgo tradicijo kot prav naš Tek na Petelinjek. Prireditev pomeni za majhen kraj, kot je Gabrovka, pravi tekaški praznik, in tako je bilo ob letošnjem, jubilejnem 20. teku na Petelinjek. Tek smo vsa leta posvetili tudi krajevnemu prazniku. Letošnjega, jubilejnega teka se je udeležilo 130 tekmovalcev, kar je največ do sedaj. Razveseljivo je predvsem to, da se ga je udeležilo veliko mladih iz Gabrovke, Litije, Šmartna in tudi od drugod. Tekmovanje je potekalo v lepem pomladanskem vremenu in prazničnem vzdušju. Organizator, športno društvo Presad, je tekmovanje izvedel brezhibno v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Za jubilej je pripravil za najboljše tudi bogate praktične nagrade, za kar gre zahvala vsem sponzorjem: Presad Gabrovka, Žito Ljubljana, GS Stickerei Gabrovka, M-KGZ Litija, KGZ Dole, Pe-trol in KS Gabrovka. REZULTATI: Fantje: 1. Marko Virtič, AK Sevnica 2. Mario Droždan, AK Sevnica 3. Peter Ameršek, AK Sevnica Mlajši fantje: 1. Jožko Zadražnik, OŠ Šmartno 2. Igor Osredkar, Litija 3. Matej Jug, OŠ Šmartno Starejši fantje: 1. Jan Mere, Ljubljana 2. Miha Stopar, Vipava 3. Gregor Resnik, SŠD Presad Člani: 1. Franci Menic, Pristavica 2. Toni Vencelj, Šentvid pri Stični 3. Tomaž Kušar, AK Domžale Starejši člani: 1. Aleš Cvar, Brestanica 2. Marino Baič, Ljubljana 3. Darko Hrovatin, Vipava Veterani: 1. Štefan Lešnik, Ljubljana 2. Brane Kregar, Tiskarna TIP 3. Rafko Drašček, Sevnica Deklice: 1. Suzana Mladenovič, AK Domžale 2. Dunja Gorišek, OŠ Šmartno 3. Laura Resnik, ŠŠD Presad Mlajša dekleta: 1. Adriana Virtič, AK Sevnica 2. Branka Virtič, AK Sevnica 3. Tjaša Hribar, AK Sevnica Starejša dekleta: 1. Vida Repnik, ŽAK Ljubljana 2. Diana Kralj, ŽAK Ljubljana 3. Nina Tome, ŠŠD Presad Članice: 1. Manja Trkman, Vipava 2. Mojca Lampe, ŠD Elektro Lj. 3. Karmen Repnik, AK Domžale Starejše članice: 1. Zvonka Bregar, Krško 2. Tina Kocjan, ŠD Modri dirkač 3. Veronika Bohinc, ŠD Krasna Starejši veterani: 1. Albin Struna, Tiskarna TIP 2. Franc Fajfar, Kisovec 3. Uroš Lampe, Gorenje ALBERT PAVLI, ŠD PRESAD Gabrovka Mrhe, ekipa Litije Veteranke Litija IV. memorial Toneta Lebingerja Veteranke KK Litija, ki tudi po končanem aktivnem igranju od leta 1985 nadaljujemo s svojo dejavnostjo, smo že četrtič zapored organizirale turnir veterank v počastitev spomina na našega dolgoletnega trenerja in košarkarskega delavca, Toneta Lebingerja, kije tudi najbolj zaslužen, da seje ženska košarka v Litiji toliko let obdržala. Na turnirju, kije potekal 18. 04. 1998 v športni dvorani, so sodelovale veteranke Montmontaže iz Zagreba, Jugoplastike iz Splita, Ljubljane, Zbogom pamet iz Kopra, Veteranke Litije in mlajša ekipa Litije z imenom Mrhe. Turnir je otvoril župan, ki je bil dolga leta Tonetov soigralec pod koši ter prijatelj, in se vsako leto z veseljem odzove našemu vabilu. Mirko, ki ga v košarkaških krogih raje kličemo Riko, pa je za nas vedno našel pohvalne besede in nam jih izreče vsako leto za organizacijo memorialnega turnirja, za kar se mu seveda iskreno zahvaljujemo in obenem želimo, da bi še v naslednjih letih s svojo pomočjo pripomogel k uspešni izvedbi turnirja. V nadaljevanju je obudil spomin na Toneta tudi g. Mirko Plaznik, ki je bil kar nekaj let tehnični vodja ženske ekipe, turnirja pa se je udeležila tudi ena izmed začetnic litijske košarke, ga. Anica Mohar - Čača. Rezultati: Litija : Zagreb - 27 : 40 Litija : Koper - 11 : 29 Zagreb : Koper - 31 : 32 Ljubljana : Split - 49 : 31 Mrhe Litija : Split - 20 : 32 Mrhe Litija : Ljubljana - 14 : 37 V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Ljubljane in Kopra, kjer so Ljubljančanke slavile visoko zmago, z rezultatom 60 : 27, s tem pa tudi prepričljivo osvojile 1. mesto, 2. so bile Koprčanke, 3. Zagreb, 4. Split. 5. Veteranke Litije in 6. Mrhe, ki pa so kljub zadnjemu mestu prijetno presenetile z dobro igro proti favoriziranim nasprotnicam. Po nekaj letih so se ponovno zbrale v velikem številu, interes za nadaljevanje košarkarske igre še ni upadel in porodila se je želja po ponovnem oživljanju ženske košarke, ki je z uvedbo profesionalizma nepričakovano zamrla, čeprav je imela dolgoletno, lahko rečemo tudi uspešno tradicijo. Veteranke s svojo igro nismo bile zadovoljne, kar je popolnoma razumljivo, saj smo v organizacijo vložile veliko truda in energije, ki pa nam jo je kljub prizadevanju in veliki želji na parketu zmanjkalo. Zadovoljstvo ob priznanju in pohvalah vseh sodelujočih ekip in gledalcev za dobro organizacijo turnirja nam ogromno pomeni in ga enakovredno delimo z našimi zvestimi sponzorji, saj brez njihove pomoči ne bi izpeljale nobenega turnirja. Svoj delež pa so vsekakor prispevale naše 'Mrhe', domači zapisnikarji, časo-merilci, sodniki, tehnično osebje športne dvorane, lokalna TV in radio ter vsi gledalci. Zdenki Bregar kot najboljši strelki v domačih vrstah z 11 koši pa bo ta turnir gotovo ostal v lepem spominu, saj je za svoj dosežek prejela lep prstan, za naš nepozaben spomin pa sta poskrbela ga. Ivica in g. Adi Slabe s snemanjem memoriala, za kar smo jima zelo hvaležne, saj si bomo posnetke lahko ob vsakem trenutku ogledale. Ni nam žal truda, niti porabljene energije, žal nam je, da Toneta ni več med nami. Še naprej bomo organizirale turnirje v počastitev njegovega spomina, seveda skupno z našo mlajšo ekipo in se mu na ta način skušale odolžiti in zahvaliti za ves trud in voljo ter energijo, ki jo je toliko let vlagal v nas. Prav tako pa se bomo odzvale vsem vabilom na gostovanja, in prvo nas že čaka 30. in 31. maja v Splitu, septembra v Ljubljani, decembra v Kopru, februarja 1999 v Zagrebu - Memorialni turnir Ružice Meglaj - Rimac, vmes pa -kaj se ve? * VETERANKE KK LITIJA Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o. Šeškova 9, 1310 Ribnica, tel.: 061/861-953, fax: 061/861-956 Objavlja TRETJI JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POSOJIL IN JAMSTEV projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Predmet razpisa za dodeljevanje posojil in jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v RS na podlagi zadnje objavljene uredbe, in sicer za posamezne namene, opredeljene v točkah A, B, C, Č in D tega razpisa. Po tem razpisu je za finananciranje projektov okvirno na voljo: - za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (A) in projekte gospodarskih dejavnosti (B) 950.000.000,00 SIT; - za premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov (C) 100.000.000,00 SIT; - za projekte izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja (Č) 50.000.000,00 SIT; - za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi (D) 300.000.000,00 SIT. Demografsko ogrožena območja v občini Litiji so: Boltija, Borovak pri Polšniku, Breg pri Litiji, Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Bukovica pri Litji, Cirkuse, Čateška Gora, Čeplje, Črni Potok, Dobovica, Dole pri Litiji, Dolgo Brdo, Dolnji Vrh, Dragovšek, Gabrovka, Gabrska Gora, Gob-nik, Golišče, Gorenje Jelenje.Gornje Ravne, Gornji Vrh, Gozd Reka, Gradišče k.o. Grad in Poljane, Gradišče k.o. Št. Lovrenc, Gradišče pri Litiji, Hohovica, Hude Ravne, Jablaniški Potok, Jastreb-nik, Javorje, Javorje pri Gabrovki, Jelša, Jevnica, Ježce, Ježevec, Jezni Vrh, Kal pri Dolah, Kamni Vrh, Kamni Vrh pri Primskovem, Kandrše-del, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konjšica-del, Kostanjevica, Koške Poljane, Kresniški Vrh, Kržišče pri Čatežu, Laze pri Gobniku, Laze pri Vačah, Le-skovica, Leskovica pri Šmartnem, Leše, Liberga, Ljubež v Lazih, Lukovec, Mala Goba, Mala sela, Mala Štanga, Mamolj, Mihelca, Mišji Dol, Moravska Gora, Moravče pri Gabrovki, Mulhe, Nova Gora, Obla Gorica, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podpeč pod Skalo, Podroje, Podšentjur, Poljane pri Primskovem, Polšnik, Potok pri Vačah, Prelesje, Preska nad Kostrevnico, Prevale, Preveg, Preženjske Njive, Primskovo, Rađanja vas, Radgo-nica, Ravne, Ravne nad Šentrupertom, Razbore-del k.o. Poljane, Razbore k.o. Jezni Vrh, Račica, Riharjevec, Ržišče, Selce, Sevno, Slavina, Slivna, Spodnje Jelenje, Stara Gora pri velikem Gabru, Stranski vrh, Strmec, Suhadole, Ščit, Širmanski Hrib, Široka Set, Štangarske Poljane, Šumnik, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Vače, Velika Grba, Velika Preska, Velika Štanga, Veliki Vrh pri Litiji, Vinji Vrh, Vintarjevec, Višnji Grm, Vodice pri Gabrovki, Volčja Jama, Vovše, Vrata, Zagozd, Zagrič, Zapo-dje, Zavrh, Zglavnica, Zgornja Jablanica, Zgornja Jevnica. Za področje kmetijstva se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo, Valvazorjev trg 3, Litija. Podrobnejši razpis je bil objavljen v Delu, Dnevniku, dne 22. 4. 1998, v Kmečkem glasu, dne 22. 4. 1998, in v Uradnem listu RS št. 33/98, dne 24. 4. 1998. Projekti CRPOV v občini Litija so del KS Polšnik. Občina Litija Občni zbor Planinskega društva Litija Pot pod noqe Piše: BORUT VUKOVIC Janče, 19. aprila - Planinski dom na Jančah je bil kar premajhen, da bi lahko sprejel vse planince, ki so prišli na občni zbor PD Litija. Tako kot običajno, so bila poročila posameznih sekcij objavljena v Pru-sniku, kije glasilo društva. Tokratna številka je bila jubilejna, deseta. Z domiselnimi ilustracijami sta jo obogatila Marija in Pavle Smolej. Uvodno poročilo je podal predsednik društva, Borut Vukovič. Poudaril je, da je s ponovno oživitvijo alpinističnega odseka društvo znova postalo 'kompletno', takšno, da pokriva ves spekter planinske dejavnosti, od dela z otroki, do upokojencev, od hoje po litijski okolici do odprav v tuja gorstva. Oživitev dejavnosti se je zgodila še pravočasno, da izkušena generacija alpinistov svoje izkušnje lahko prenaša na mlajše. Z delom sta pričeli alpinistična šola in šola plezanja. Vodi ju Franc Intihar, na čelu alpinističnega odseka pa je Janez To-mažič. Obeta se tudi oživitev nekoč priljubljenih orientacijskih tekmovanj, saj je društvo na tečaj za organizatorje poslalo dva mlada planinca, ki bosta svoje znanje lahko prenesla na druge. Tudi sicer je bilo delo mladinskega odseka pod vodstvom Aleša Preglja zelo uspešno. V Litiji in Šmartnem so na vseh šolah organizirane planinske skupine za nižjo in višjo stopnjo. Dokaz dobrega dela je tudi to, da je bil Aleš izbran za vodjo Pokrajinskega odbora MP pri meddruštvenem odboru planinskih društev Zasavja. Lanskega, že 17. planinskega tabora, se je v dveh izmenah udeležilo 111 mladih planink in planincev, vodnikov in organizatorjev (tisti, ki so bili v obeh izmenah, so seveda šteti dvakrat). Tabor je, tako kot vse dosedanje, uspešno vodila Ana Mo-har - Čača. Poseben fenomen zadnjih let je dejavnost planinske sekcije Društva upokojencev. Po zaslugi neumornega vodje te sekcije, Viktorja Čebele, so v preteklem letu organizirali kar 30 različnih izletov in pohodov, skupno število udeležencev pa znaša 1.278. Izletniška komisija, ki jo vodi Ana Mohar, je pripravila več zelo zahtevnih izletov v visokogorje. Vrhunec teh prizadevanj je bil trodnevni izlet na najvišji vrh sosednje Avstrije, 3798 m visoki Grossglock-ner. Tehnični vodja tega vzpona je bil Jože Repina. Savsko sekcijo vodi Marko Der- Vinko Jamnik prejema plaketo za 25-krat prehojeno Badjurovo krožno pot. novšek in po njegovi zaslugi Sava postaja planinsko najbolj aktiven kraj v občini. Slab teden po občnem zboruje ta sekcija priredila svoj 70. izlet, kije bil obenem tudi 7. izlet v neznano. Iz leta v leto se veča obisk Badju-rove krožne poti. V času med dvema občnima zboroma je popolne dnevnike oddalo kar 183 planincev iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške. Po prerani izgubi Franca Štrusa za BKP skrbi Jože Sinigoj. Lepo se je uveljavila tudi akcija V štirih letnih časih na Janče, 273 planincev iz 25 planinskih društev je v preteklem letu v vseh letnih časih obiskalo Janče. Tradicionalna akcija društva še naprej ostaja Pohod na Tišje. Lanski je bil že 17. po vrsti, ob tej priložnosti pa smo v sodelovanju s fondacijo Villa Litta izdali lično pri- ložnostno poštno dopisnico z akvarelom Marije Smolej. Organizacijski odbor pohoda zadnji dve leti zelo uspešno vodi Jože Sinigoj. Kot posebna oblika ohranjanja planinskega tovarištva in v spomin na zagnanega litijskega planinca Franca Štrusa, pa se uveljavlja tudi Spominski pohod F. Štrusa. Letošnjega, ki je bil drugi, se je udeležilo 122 planincev iz 12 društev. Veliko članov je za prostovoljno delo v društvu žrtvovalo veliko svojega časa, pa najsi bo to na društvenih prireditvah, ali pa pri raznih delih na domu. Vsem gre iskrena zahvala. Da bi dom čim bolje gospodaril, si je prizadevala gospodarska komisija pod vodstvom Albina Jesenska. Posebno skrb smo v preteklem letu namenili obveščanju članov. Ob tedenskih oddajah na Radiu Geoss je tu še Planinski kotiček v Glasilu občanov in mesečna obvestila, ki na enem listu prinašajo novice o načrtovanih in izvedenih dejavnostih. Aleš Pregelj in Mitja Andlovec pa sta poskrbela, da ima PD Litija tudi svojo stran na Internetu. Našega občnega zbora so se udeležili predstavniki številnih zasavskih in posavskih planinskih društev. Obiskal pa nas je tudi litijski župan, ki se je planincem z izbranimi besedami zahvalil za aktivnosti, ki pomenijo tudi svojevrstno promocijo občine. Sprejeti so bili tudi načrti za letošnje leto. O teh pa bomo raje kaj več poročali sproti. Običajno društva na občnih zborih podelijo priznanja in darila. Tokrat pa se je zgodilo tudi obratno. Zakonca Almira jn Vinko Jelnikar iz Kresnic sta Planinskemu društvu podarila iz lesa izrezljan znak društva, ki že visi na steni jedilnice na Jančah. Obema se tudi s to objavo najlepše zahvaljujem za pozornost. BORUT VUKOVIČ Nekateri zadovoljni, spet drugi razočarani April je čas, ko se mnoga prvenstva v 'zimskih', ali če hočete dvoranskih športih končujejo. Nekateri so svoja prvenstva seveda končali že tudi prej, prvi, ki so odšli na odmor pa so bili igralci malega nogometa Assaloni-Cosmos. Tudi letos so verjetno s svojo uvrstitvijo zadovoljni, saj so po lanskem naslovu državnih prvakov letos osvojili drugo mesto, kar je vsekakor lep uspeh, kajti le malo ekip iz naše občine se bo uvrstilo tako visoko v letošnjem prvenstvu, vsaj tako kažejo izidi v petih mesecih letošnjega leta, in lahko zapišemo, da je to še vedno najboljša naša, torej litijska ekipa. Malonogometaši so morebitni naslov zapravili že v jesenskem delu prvenstva, ko so prevečkrat remizi-rali in se mučili v dvobojih z 'na papirju' slabšimi nasprotniki, medtem ko so v srečanjih z vrhom razpredelnice zlahka osvajali točke. Tako jih niti kasnejši državni prvaki iz Sevnice niso spravili na kolena. Zanimivo je dejstvo, da jih tako prvaki kot Agencija Luvin iz Maribora, ki je osvojila tretje mesto na tem prvenstvu, niti v lanskem nista premagali, kar je še en dokaz več, da so fantje iz pravega testa. Še en rekord so zabeležili litijski malonogometaši: 32 krogov so bili namreč brez poraza. Zadnji poraz jim je prizadejal, v oktobru, že 'davnega' leta 1996 ljubljanski Vuko (3 : 1). Serijo neporaženosti pa je prekinil Puntar iz Tolmina. Tam so namreč Litijani igrali v zadnjem letošnjem krogu in izgubili, potem ko so izvedeli, da jim niti zmaga ne prinese naslova državnih prvakov. Pa še nekaj velja omeniti: v repre- zentanci so tudi letos nastopili igralci Assaloni - Cosmosa: Majcen (bilje celo kapetan reprezentance), Tanko in Tesko, medtem ko se je Fele reprezentanci za ta ciklus tekem odpovedal. Reprezentanca pa je 15. in 16. maja odigrala proti Slovaški. Poglejmo, kdo je osvojil drugo mesto v državi: Majcen, Tanko, Marjetic, Kos, Fele, Tesko, Indof, Vrhovec, Čarman, Kristan, Medvešek, Župa-nec, Sirca, Razboršek: Trenerje bil v jesenskem delu Janez Tišler, v drugem delu pa Igor Čarman. Kdo bo ostal, in kako bo v novi sezoni, nam v klubu še niso vedeli povedati, zato o tem kdaj drugič. Za še lepši zaključek pa so poskrbeli mladi igralci litijskega kluba, ki so na prvem državnem prvenstvu pod okriljem Nogometne zveze Slovenije, odigrano je bilo v litijski športni dvorani 27. aprila v organizaciji Assaloni-Cosmosa, osvojili tretje mesto, kar je vsekakor lep uspeh in nagrada trenerju Igorju Čarmanu za delo v zadnjih mesecih. Prav tako so s tekmovanjem končali rokometaši Šmartna. V zadnjem srečanju, ki je tudi odločalo o njihovi usodi v naslednji sezoni, so premagali Ajdovščino, neposrednega konkurenta, in tako ostali v 1. B ligi. Srečanje je bilo zaradi zasedenosti litijske športne dvorane v Zagorju, kjer seje zbralo precejšnje število pristašev rokometa, bili so tudi v veliko spodbudo rokometa-šem in precej glasni, kar je bil nenazadnje dokaz, da rokomet v litijski občini še živi. Prav zadnje srečanje so rokometaši Šmartna odigrali v kompletnem sestavu, saj so imeli vsaj v drugem delu prven- stva ogromno težav z poškodbami, na srečo se je končalo za Šmartno uspešno. Dve slabši novici prihajata iz kegljaških vrst in od košarkarjev Litije. Slednji so izpadli iz drugega kakovostnega razreda in se preselili v drugo ligo. Žal. Kegljači so dosegli svoj največji uspeh. Š prvim mestom v drugi ligi vzhodne skupine so se uvrstili v kvalifikacije za prvo ligo, tam pa imeli precej smole. V dveh srečanjih je bila ekipa Log Štanjel boljša od Litijanov za 21 klinov. Kako majhna je ta številka v primerjavi s številko 10.000, ki sta jih ekipi podrli v dveh nastopih, pa vendarle usodna za litijske kegljače. Vsekakor pa si kegljači zaslužijo vso pohvalo za doseženo, in če vemo, da odlično delajo z mladimi, se za njihovo prihodnost ne bo potrebno bati. Iz kegljaških vrst pa prihaja tudi Brigita Rozina, državna reprezentantka v keglanju, sedaj članica ljubljanskega kluba, z njim je bila druga v državi. Z odličnimi nastopi si je zagotovila dres reprezentance, ki bo/je nastopila na svetovnem prvenstvu v Celju, ki se je pričelo v 9. maja. Nekaj usperiov so zabeležili tudi člani Aero kluba Milan Borišek, ki so na tekmovanju v Murski Soboti osvojili prvo in drugo mesto (Brane Rozman) ter četrto (Toni Nečemer). To je bil samo kratek pregled rezultatov na pravkar končano sezono, s katero so nekateri zadovoljni, spet drugi ne. Vsekakor pa bodo morali vsi čim prej 'pljuniti v roke' ter pričeti iskati denarna sredstva (to je pri vsem tem najtežje) za novo sezono. Pa veliko uspehov pri tem delu. STANE KOKALJ Zasavska Sveta gora Še naprej bomo ostali na Badjurovi krožni poti. Tokrat pojdimo na Zasavsko Sveto goro.O Litijani smo s to 849 m visoko vzpetino še posebej povezani. Tu je pred 2. svetovno vojno stala Tomazinova koča, last litijske podružnice Slovenskega planinskega društva. Le malokdo sedaj ve, da je bilo takrat uradno ime vzpetine Sveta gora nad Litijo. Litijani, pravzaprav Savčani, pa smo še danes najpogostejši obiskovalci gore. Enkraten je tudi razgled z Zasavske Svete gore, saj vidimo praktično ves slovenski planinski svet. Ob jasnem vremenu se nam na jugovzhodu pokažejo Kočevski Rog in Gorjanci s Trdinovim vrhom, na jugu pa si sledijo Snežnik, Krim in Nanos. Očem se ponuja prelepa panorama Julijcev s Triglavom, še naprej so Karavanke s Stolom in Štoržičem. Posebno lep je pogled na Kamniške Alpe, kjer si sledijo Kočna, Grinto-vec, Skuta, Brana, Kamniško sedlo, Planjava in Ojstrica. Daleč na severu vidimo Ple-šivec, Raduho in Pohorje. Seveda pa je enkraten tudi razgled na bližnje hribovje: Čemšeniško planino, Partizanski vrh. Mrzlico, Primskovo, Ostrež, Prežganje, Janče, Slivno in Limbarsko goro. Na temeljih med vojno požgane šole stoji planinski dom, s katerim gospodari PD Zagorje, ki tudi izhaja iz litijske podružnice SPD. Zasavsko Sveto goro že od daleč z vseh koncev spoznamo po značilnem obrisu romarske cerkve Marijinega rojstva s taborskim obzidjem, ki izvira še iz časov turških vpadov. Za to goro je značilno, da vrh s cerkvijo ni najvišji, ampak ga sosednji Roviškavec prekaša kar za 80 metrov. Kot se za romarski hrib spodobi, so na Zasavsko Sveto goro speljane poti z vseh koncev. Badjurova krožna pot nas na vrh pripelje z Vač čez Klenik, Slemšek, Cvetež in Vovše. Hoje je za slabi 2 uri, zaradi številnih znamenitosti ob poti, ki so vredne ogleda, in prelepe pokrajine pa bomo porabili več časa. Z Zasavske Svete gore se Badjurova krožna pot naprej spusti do vasi Rovišče, gre mimo vasice Senožet do Zavšenika in Kolka ter se nato po strminah, ki jih je vrezala Sava, spusti do Renk. Za ta spust bomo porabili 2 debeli uri. Hodimo po pravem kraškem svetu s številnimi vrtačami. Žal pa ta del BKP kar sameva, odkar so Slovenske železnice ukinile postajališče v Renkah. Litijanom najbolj znana pristopa na Zasavsko Sveto goro sta seveda iz Save: eden čez Tirno in drugi čez Leše. Zadnja leta pa so številni litijski planinci dobro spoznali tudi pot čez Čolniše, Jablano in Pleše, po kateri poteka tradicionalni pohod po poteh 1. štajerskega bataljona. Ne glede po kateri poti se boste povzpeli na Zasavsko Sveto goro, vam bo obisk gotovo ostal v nepozabnem spominu in se boste tja še radi vračali. Zato le pot pod noge! Spet s kolesi na GEOSS TVD Partizan Litija bo v nedeljo, 31. maja 1998, že trinajstič organiziral tradicionalni vzpon na GEOSS - geometrično središče Slovenije. Start bo ob 10. uri pri teniškem parku AS v Litiji, proga pa bo potekala po običajni trasi kot vsako leto, od Litije do Sp. Hotiča, v strnjeni koloni s počasno vožnjo, nato pa do Geoss-a, kakor bo kolo hotelo in zmoglo. Seveda pa bo zmagovalec vsak, ki bo prikolesaril do vrha. Tu bo vsak kolesar in kolesarka prejel spominsko majico in toplo malico. Tudi letos bo organizator poskrbel za številne in lepe nagrade in praktična darila. Poleg medalj za najhitrejše bodo nagrade prejeli tudi najtežji kolesar, najstarejši in najstarejša kolesarka, najmlajši, najmlajša kolesarka, najštevilnejša ekipa, družina, najlepša kolesarka in še kaj. Najlepšo nagrado pa bo prejel kolesar oz. kolesarka, ki jo podarja Kolesarski servis Vidic, Tenetiše pri Litiji in Pulzar d.o.o., Komenda, in sicer kolo v vrednosti 60.000 SIT. Startno mesto pri teniškem parku AS v Litiji bo odprto že ob 8.30. Startnina bo 1.500,00 SIT. Proga bo dolga 14 km, višinska razlika 400 m. M. B. Ena od obeh novih razglednic. Litija je spet dobila novi razglednici. Tokrat je za založbo in tisk poskrbela Tiskarna Aco Litija, ki je izdala dve sestavljeni razglednici, ki predstavljata najrazličnejše predele mesta. Razglednici sta vam na voljo v litijski knjigarni DZS in na Turističnem društvu Liitja na Valvazorjevem trgu. M. B. NOVICE IZ KULTURE Z igro in pesmijo v pomlad Šmarski šolarji so tudi letos na pragu pomladi razveselili starše in druge krajane s kulturno prireditvijo. V šolski avli so člani gledališkega krožka zaigrali igrico Piki je bolan, zapeli pa so tudi pevci otroškega in mladinskega zbora. Gledališka skupina OŠ Šmartno z mentorico Heleno Muzga. Solopevski recital V šmarskem kulturnem domu sta se v solopevskem recitalu predstavili dve mladi umetnici: sopranistka Mateja Arnež in mezzosopranistka Helena Fojkar - Zupančič. Ob klavirski spremljavi prof. Alenke Šček - Lorenz sta izvajali dela domačih in tujih skladateljev. Razstava pirhov Turistično društvo Šmartno in Kmetijska svetovalna služba Litija sta organizirala že drugič razstavo pirhov, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali v šmarskem župnišču. Najuspešnejši razstavljalci so prejeli knjižna darila. Srečanje mladih pevcev V naši občini prevladuje pevska dejavnost tudi v šolah, zato je Zveza kulturnih društev Litija organizirala dve srečanji. Prvo je potekalo 20. aprila v kulturnem domu v Šmartnem, kjer je zapelo 11 otroških in mladinskih zborov iz Litije, Dol, Gabro-vke, Štangarskih Poljan in Šmartna. Nastopi mladih gledališčnikov Medobčinski svet Zveze kulturnih društev Zasavja in ZKD Litija sta letos pripravila področno srečanje gledaliških skupin v naši občini. Tako se je 22. in 23. aprila zvrstilo v Litiji, Šmartnem, Jevnici, Veliki Kostrevnici in na Vačah 10 predstav šolskih in mladinskih gledaliških skupin iz vseh petih zasavskih občin od Litije do Radeč, njihovi gledalci pa so bili šolarji. Srečanje tamburašev in folklornih skupin V soboto, 18. aprila, je potekalo v Metliki 18. državno srečanje slovenskih tamburaških skupin in orkestrov, ki so se ga letos že tretjič udeležili tudi Šmarčani pod vodstvom prof. Janka Slimška. V Novem Mestu pa so pripravili 13. me-dobmočno srečanje folklornih skupin Posavja, Zasavja in Dolenjske, kjer je zaplesala tudi Folklorna skupina Javorje iz Šmartna, pod mentorstvom Ide Dolšek. Zbral: BORIS ŽUŽEK ODPIRALNI ČAS V LEKARNAH v Litiji je naslednji: TRG SVOBODE 1: od ponedeljka do petka ob sobotah od 8.00 do 12.00 od 16.00 do 19.00 od 7.30 do 13.00 ZDRAVSTVENI DOM LITIJA: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 DEŽURSTVO ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 12.00 Lekarna Kamnik Hypo - leasing d.o.o. Ljubljana Dunajska 103 1000 Ljubljana Šmartno pri Litiji HYPO poslovno - trgovinski objekt, skupne površine 686 m2: - gostinski lokal 96,95 m2 - trgovska lokala 2 krat 44,15 m2 - samopostrežna trgovina 191,45 m2 - obdelana mansarda 100,58 m2 - neobdelana mansarda 208,67 m2 prodamo kot celoto ali po zaključnih delih. Dodatne informacije po tel.: 061/465-33-80 (g. Žličar). Šekli & Kukovica Veterinarska ambulanta d.o.o. Gabrovka Cepljenje psov proti steklini za leto 1998 Obveščamo lastnike psov s področja KS Šmartno pri Li- tiji, Vintarjevec, Velika Kostrevnica, Primskovo, Gabrovka in Dole pri Litiji, da bo cepljenje psov,, ki za leto 1998 še niso bili cepljeni proti steklini, potekalo po naslednjem razporedu: Četrtek, 28. 5. 1998 Ura Javorski Pil - koča 16.00 Moravče - trgovina 16.30 Gabrovka - Utenkar 17.30 Tihaboj - Jerič 8.30 Brezovo - Rismondo 19.15 Petek, 29. 5. 1998 Ura Primskovo - kopačija 16.00 Ješče - Adamlje 17.00 Razbore - Žnidaršič 17.30 Vrata - Rebolj 18.15 Velika Kostrevnica - trgovina 19.00 Liberga - gasilski dom 20.00 Sobota, 30. 5. 1998 Ura Šmartno - gostilna Gabrijel 16.00 Zavrstnik - Škrat 17.00 Vintarjevec - Hauptman 17.30 Ponedeljek, 1. 6. 1998 Ura Dole - gostilna Povše 16.00 Dobovica - Krjan 16.45 Gradišče - Oblak 17.30 Gabrovka - Utenkar 18.30 Šmartno - gostilna Gabrijel 19.30 Cena vakcinacije in dehelmintizacije psa znaša 3.650,00 SIT. Cepljenje proti steklini in dehelmintizacija je obvez- na za vse pse, starejše od 4 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Prav tako je cepljenje obvezno za vse vrste pašnih ži- vali, cepljene pa morajo biti vsaj 3 tedne pred izgonom na pašo. Cepljenje razpisujemo na podlagi Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998, Ur.l. RS , št. 35/8.5. 1998. Ponudba za prodajo osebnega avtomobila mercedes 260E, letnik november 1991, črne barve, radio Bec-ker 2000, klima, alu-platišča, cena v vrednosti 24.000 DEM. (tel.: 640-680) Prodamo dvosobno mansardno stanovanje, velikosti 59,60 m2 z balkonom, na Rozmanovem trgu v Litiji. Leto izdelave 1983. Tel: 883 - 356. Gradbeništvo Zdravko Sedevčič Partizanska pot 58 1270 Litija Tel.: 881 - 006 GSM: 041 - 688 - 493 Poleg že znanih storitev vam ponujamo vzdrževalna dela z dvižno košaro (barvanje napuščev, čiščenje žlebov, obžasovanje vej v drevesnih krošnjah...) Dvižno košaro si lahko pri nas tudi izposodite. Se priporočamo. KINO KULTURNI CENTER LITIJA Program filmov za maj in junij Sobota, 30.5. ob 19.00 POLJUB ZA LAHKO NOČ Nedelja, 24.5 ob 19.00 ameriški akcijski Režija: Renny Harlin Igrajo: Geena Daviš, Samuel L. Jackson Sobota, 6.6. ob 19.00 Nedelja, 7.6. ob 18.00 BOLJE NE BO NIKOLI ameriška komedija Režija: James L. Brooks Igrajo: Jack Nicholson, Helen Hunt Sobota, 13.6. ob 19.00 ŠAKAL Nedelja, 14.6. ob 18.00 ameriški akcijski Režija: Michael Caton - Jones Igrajo: Bruce VVilis, Richard Gere Sobota, 20.6. ob 19.00 MIŠJI LOV Nedelja, 21.6. ob 19.00 ameriška komedija Režija: Gore Verbinski Igrajo: Nathan Lane, Lee Evans Sobota, 27.6. ob 19.00 MOŽ Z ŽELEZNO MASKO Nedelja, 28.6. ob 18.00 ameriški pustolovski Režija: Randal Wallace Igrajo: Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons Vstopnice so v prodaji pol ure pred predstavo. Krasno je sonce na nebu, lep njegov zlati je sijaj, toda vse lepše na svetu otroški je smehljaj. Težko je verjeti, da sonce še sije, ko glas in smeh otrok izgine. ZAHVALA 0b boleči izgubi najinih sončkov MAŠE IN KRISTJANA AMERŠEK 2.2.1988 -15.3.1998 in 7.8.1990 -15.3.1998 se zahvaljujeva vsem, ki ste stali ob strani v najhujših trenutkih najinega življenja. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, se prišli poslovit od njiju in ju pospremili na njuni zadnji poti. Posebno hvala dr. Logarju in osebju UKC in ZD Litija, vodstvu in sodelavcem Kmetijske zadruge Litija, Hranilno-kreditni službi Litija, Pošti Slovenije, ravnatelju OŠ Šmartno, g. Borisu Žužku, učiteljicam Eriki Sedevčič, Darinki Premk, Romani Doles Čož, sošolcem Maše in Kristjana, vsem ostalim učiteljem in učencem, sorodnikom, sosedom, šmarskim pevcem, trobentaču Namestniku, duhovnikoma g. Kaduncu in g. Turku ter dekanu Masniku. Iskrena hvala! Oči in mami. Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti. ZAHVALA 0b boleči izgubi drage hčerke SUZANE JEVNIŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Dnevnika in Set Rototiska, vsem sošolcem, sosedom, ožjim sorodnikom in znancem za vso darovano cvetje, g. Setničarju za odigrano Tišino in dekanu Masniku za pogrebni obred. Žalujoči: mama Fani, oče Rajko in sestra z družino. Maj - Junij 1998 GLASILO OBČANOV -s Veselimo se vašega obiska. Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete MARIJE KASTELIC roj. Kremžar iz Zagozda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izražena sožalja ter številne spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen obred, g. Slavku Celestini za nagovor, Rdečemu križu, Društvu upokojencev, pevskemu zboru iz Polšnika, Mariji Tijan ter Povšetovim. Žalujoči: Polde, Martin, Marjan z družinami in Milan. HB Ubi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene VERICE KALTAK roj. leta 1963 se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim ter sedanjim sodelavcem in znancem, ki so sočustvovali z mano, izražali pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Kliničnega centra za skrb in nego. Žalujoči mož Fikret. Usoda tvoja je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela. Ostali pa sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela. V SPOMIN 25. maja 1998 bo minilo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, stara mama in teta VERONIKA POVŠE iz Gradišča 9, Dole pri Litiji Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, položite cvetje in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni. Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. Tone Pavček ZAHVALA Ob odhodu drage mame, mame, ki je bila mama dvema generacijama in mama za mnoge FRANČIŠKE UŠTAR Bizjakove mame iz Kresnic 46 se zahvaljujemo Vsem, ki ste jo imeli radi, Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji zemeljski poti, Vsem, ki jo nosite v srcu in se je spominjate. Posebna zahvala velja gospodu župniku za poslovilni obred, govorniku Stanetu Pepelnaku, pevcem, trobentaču Jožetu Setničarju, sosedom, gasilcem iz Kresnic ter Milanu, Boštjanu, Marku, Damjanu in Dušanu. Iskrena hvala! Žalujoči: sin Janez in hči Fani z družinama, sin Peter ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric CIRIL ZUPANČIČ iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Za besede slovesa hvala tudi dekanu g. Masniku. Vsi njegovi. Odhajajo rodovi, kot listje se ospe, ljubezen pa je večna, nikoli ne umre. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil VENOPAJERst. iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste mu poklonili toliko prelepega cvetja in sveč, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Pavlu Pajtnarju, g. Lojzetu Erjavcu, g. Tonetu Pavlihi, šmarskim pevcem, g. Setničarju ter trobentaču za zaigrano tišino. Žalujoči: mama Pavla, sinova Veno in Marjan v imenu sorodstva. V življenju le skrbi in delo si poznal, v pomladnem jutru za vedno si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a tvoj nasmeh nam večen bo spomin. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi ALBERT KOKAU 9.3.1969- 18.3.1998 iz Zagorice 6 pri Litiji Ob njegovem preranem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, govorniku, trobentaču in kvartetu Šmartin. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga v velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Vsi njegovi. Ugasnila je tvoja luč življenja. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po dolgoletni bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, stric in tast FRANC DOBRAVEC iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo pa se tudi dr. Ptičarju za lajšanje bolečin, g. dekanu za opravljen obred in g. Juriču za poslovilne besede v imenu PGD Litija. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ER*g; jHIj ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je tiho odšla od nas naša teta MARIJA DOLANC iz Konjšice 5 Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, sveče ter sv. maše, g. župniku za lepo opravljen obred ter Zofki Končar za poslovilne besede. Nečak Tone z družino v imenu vsega sorodstva. Ni več bolečin, hi več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcu bolečina. ZAHVALA V 55. letu starosti je odšel v večnost naš dragi mož, očka brat, nečak in svak SLAVKO ZAVRL Cerovica 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, poklonili cvetje, sveče in darovali za Sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovem zadnjem počitku. Iskrena zahvala župnikoma g. Franciju in g. Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred in v besedah obujeno njegovo življenjsko pot. Zahvaljujemo se šmarskim pevcem, trobentaču, pogrebcem in govorniku Jožetu Dolšku za lepe poslovilne besede ob njegovem odprtem grobu. Žalujoči: žena Nuša, sinova Damjan z Natašo in Roman z Niko, hčerka Tanja, bratje in sestre z družinami. Razpelo je nebo svoj molk in utišalo žvenket življenja, (dr. Ruža Vreg) ZAHVALA 24. marca se je poslovil od nas ANTON TOMAŽIN iz Litije Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot, izrekli sožalja, poklonili cvetje, sveče, darovali in nam pomagali. Neizmerno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Litija, g. Masniku, vsem sosedom, posebno Blažičevim in Sadarjevim. Vsi njegovi. Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje dobro srce, ostali so sledovi tvojih rok, ostala je večna ljubezen do te. ZAHVALA Mnogo prekmalu se je iztekla življenska pot predragemu sinu ROBERTU ŽUNIČU 20.5.1979-25.4.1998 iz Litije. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu prinesli cvetje ter izrazili sožalje. Posebna zahvala za tolažilne besede v najtežjih trenutkih zdravnici ZD Litija, dr. Milojki Juteršek. Hvala župniku g. Antonu Masniku za opravljen obred. Žalujoči: tvoja mami Rosanda, sestra Maja, Miro. novice iz knjižnice Predstavitev nove knjige Dekanijsko srečanje pevskih zborov "Naš oče, Radko Jože - Polič, je imel nenavadno razburljivo življenje in mi skupaj z njim," so pripovedovali na odru litijske kulturne dvorane člani družine Polič, Jožetovi sinovi, vrhovni sodnik Vasilij - Vaško, dramski in filmski igralec Radko - Rac in znanstvenik Svetozar. Litijska knjižnica je srečanje z družino Polič organizirala 12. maja. Predstavili so knjigo, ki je izšla pri založbi Desk, in ima naslov Gospod polkovnik & Berliner Trač. Knjiga je avtobiografsko delo očeta Radka - Jožeta. Ta dela zaradi smrti, ki je nenavadno prekinila njegovo življenje, ni dokončal, zato je zgodbo nadaljeval Vasilij - Vaško. Trije moški člani družine Polič so bili dobro uigrani in zanimivi govorniki, ki so publiko ves čas povezovali držali v napetosti, vse skupaj pa zasolili z obilno mero humorja. Z vzpodbujevalnim povezovanjem pa jim je pomagal družinski prijatelj igralec Gojimir Lešnjak - Gojc. Avtor knjige Gospod polkovnik & Berliner Trač je v zadnjih dveh letih napisal še pet strokovnih del in leposlovno delo Mavrica nad skupščino ali Zgodbe malega zakonodajalca. Knjižnica se predstavlja osnovnošolcem Da so knjige zanimive in se je od njih težko ločiti, nam dokazujejo tudi naši šolarji. Kaj je novega, in kako je sedaj v prenovljenih prostorih mladinskega oddelka, so knjižničarke knjižnice pokazale in povedale organiziranim skupinam obiskovalcev iz nižje stopnje OŠ Litija, Gradec, Gabrovka, Dole in višje stopnje iz Gabrovke in Dol. V aprilu in začetku maja je prišlo na obisk kar 391 učencev v 27 skupinah. Sedaj pa v knjižnici pričakujejo še učence nižje stopnje iz podružničnih šol in Šmartna. 26. maja knjižnica zaključuje svojo bogato prireditveno dejavnost v prvem polletju s potopisnim predavanjem o Irski popotnika Francija Novaka. Mesec junij je namenjen zaključnim prireditvam Bralne značke, julija in avgusta pa bodo le priložnostne počitniške prireditve za otroke. Pogovor z Ivanom Godcem Ste eden od občanov, ki je v zadnjih dveh desetletjih veliko naredil za ohranitev zgodovinskega spomina mesta Litija in Občine Litija. Ja potrudil sem se, kolikor je bilo mogoče. Moje področje je kultura, izobraževanje in zgodovina. Na teh področjih sem naredil, kolikor sem vedel, mogel in znal. Ker sem v službi v Ljubljani, je ta moj konjiček za popoldne, soboto, nedeljo in veselje. Zapisovanje dogodkov zahteva od človeka veliko doslednosti in natančnosti. Sprva ste svojo energijo namenjali Bogenšperku, Valvasorju in stari Litiji. Kakšni so bili odmevi? Kadar me kdo ustavi ali telefonira v zvezi s tem,vkar sem napisal, sem zelo vesel. Zadovoljen sem tudi, če pove, kaj je pri branju opazil, da bi bilo treba narediti boljše. To pomeni, da sem sovzeten za kritiko in pripombe. Konec leta 1997 je izšla knjižica Litija ■ Turistični vodnik, prd kratkim pa še knjižica Luke Svetca - Podgorski. Kako se odločite za novo temo? Vsako od dosedanjih knjižic, za katero sem zbral podatke, sem napisal vedno v skladu z dogovorm v skupini ljudi, s katerimi delam. Zadnji dve sta povezani z Odborom Litija skozi čas. Ste predsednik Odbora Litija skozi čas. Kaj dela odbor? Ja, sem predsednik tega odbora in kar nekaj sodelavcev vestno deluje pri tem odboru. Nekaj stvari smo že uspeli dokončati: spomenik Luki Svetcu, že prej omenjeno knjižico, odbor pa si ves čas pa tudi prizadeva za obnovitev knjižnice. Vsega, kar smo imeli v načrtu, nam ni uspelo uresničiti, tu mislim predvsem dejavnost za prikaz nekdanjega dela rudnika Sitarjevec v Podkraju. Vaši načrti za prihodnost? Prizadeval si bom, da bo Litija kot kraj, mesto in občina še bolj znana. Treba pa je delati po korakih. Zdaj zbiram podatke o reki Savi. Eden drobnih naslednjih korakov bi lahko bil dvojnik zapestnice, ki jo je našel Tone Čož na svoji njivi. Po trditvi strokovnjakov Narodnega muzeja je iz leta 500 pred Kristusom. "Naše življenje je prekratko in predragoceno. Prav neumno je, če si ga zastrupljamo z negativnimi mislimi in tako odvračamo dobre pobude, ki nastajajo v nas. Trdno se moramo oklepati predstav o uspehu in zastavljenem cilju. Samo ob tem se bodo preobražale nakopičene moči v nas, obenem pa se bo spričo pozitivnega izžarevanja spreminjal tudi zunanji svet. Vsa bližja okolica, naša okolica, se bo pripravljala na nujne spremembe. Čimbolj bodo te naše misli nesebične in usmerjene predvsem k dobremu, pa kar najmanj k slovesu nape osebnosti, s tem večjo gotovostjo bomo lahko pričakovali uspeh." (Herman Weidinger) Mešani cerkevni zbor Polšnik. Polšnik, 10. maja - Nesebično delo je doseglo velik uspeh vseh pevcev litijske dekanije, ki so se udeležili srečanja v Polšniku. Nepozabno, sončno nedeljo je prepleteno s pesmijo skupaj preživelo okrog dvesto pevcev, ki so z Marijinimi oz. cerkvenimi pesmimi počastili 140. obletnico prikazovanj Lurške Matere Božje, ki je zavetnica naše farne cerkve. V polni farni cerkvi je v čast Mariji zapelo kar 12 pevskih zborov oz. skupin. Naše srečanje smo pričeli s sveto mašo, pri kateri so peli vsi zbori pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar - Zupančič in organistom Ivanom Fojkarjem. Bilo je veličastno, saj so pesmi donele po cerkvi. Koncert je začel domači mešani cerkveni zbor pod vodstvom Jožeta Kosa, ki je bil tudi glavni pobudnik in organizator našega srečanja. Mešani zbor Zlati žarek iz Dol se je v Polšniku predstavil že drugič. Mlade pevce, ki z neutrudnim delom postajajo vedno boljši, vodi ambiciozna, bodoča zborovodkinja Petra Te-kavec. Jože Jelnikar je za nastop pripravil dva zbora, in sicer so pevke Dekliškega cerkvenega zbora iz Hotiča zapele simpatični mladinski pesmi, pod njegovim vodstvom pa se je predstavil tudi Cerkveni mešani zbor iz Kresnic z dvema bolj zahtevnima pesmima. Iz Šmartna sta se predstavila dva zbora. Pod vodstvom Rudija Vidica sta zapela Moški pevski zbor Fantje od fare in Mešani cerkveni zbor Svetega Martina, ki je bil najbolj številčen na našem nedeljskem kon- certu. Popolnoma prenovljen Mešani cerkveni zbor iz Litije sestavljajo sami mladi pevci, ki pojejo pod vodstvom Helene Fojkar - Zupančič. S svojim nastopom so dokazali, da so odlični pevci. Moški zbor Kor je zastopal pevce Iz Save. Pobudnik za to je bil Franci Dobrun, kije tildi njihov pevovodja. Našemu povabilu so se odzvali tudi pevci iz Štange, katerim so se pridružile še pevke iz Janč. Tako se nT Cerkveni mešani zbor Zlati žarek iz Dol. nam je predstavil združeni zbor župnij Štanga hi Janče, ki ga je vodil organist iz Šmartnega, Jurij Loc. Seveda ne smem pozabiti na domače predstavnike, saj so bili kar štirje. Poleg prej omenjenega Mešanega cerkvenega zbora, je zapel tudi Moški zbor Polšnik. Od novega leta dalje ga uspešno vodi Anton Tori. To odgovornost je prevzel od Ivana Foj- karja, kije zbor vodil kar dvajset let. Otroško-mladinski cerkveni zbor deluje pod vodstvom Katarine Feš-tanj. Zborček sodeluje pri svetih mašah, svoj nastop pa je tudi tokrat popestril z inštrumenti, in sicer z violino, ki jo igra Špela Kos, s flavto Petra Kosa, na klavir je zaigrala Erika Korimšek, po kitari pa sta zabrenka-la Sonja Bevc in Jože Kos, ki mlade inštrumentalistke vztrajno spodbuja pri delu in jih vključuje v vsak nastop. Ob koncu pa je zapel še dekliški kvintet iz Polšnika, ki ga prav tako vodi Katarina Feštanj. Združeni zbori so zaključili koncert s pesmijo Marija skoz' življenje, ki je v svojem veličastvu poslušalcem in pevcem prav gotovo segla do srca. Pevci so se po koncertu zbrali na šolskem dvorišču, kjer smo jih pogostili, skupaj smo zapeli še nekaj lepih pesmi v upanju na ponovno snidenje. Bilo je lepo in nepo- zabno. Naj zaključim še z eno lepo mislijo Hermanna - Josefa Weidin-gerja: "Mostovi med ljudmi ne nastajajo sami od sebe. Moramo jih zgraditi zavestno in odločno. Samo tistemu, ki zmore kopico drobnega dela, se bo posrečilo premostiti preprade in ustvariti dragocene vezi" MATEJA SLADIC Fondacija Villa Litta iz Litije je predstavila diplomsko delo Jožice Zupančič Peter Jereb v diplomskem delu Prireditev je popestril MPZ Lipa iz Litije. — Pogovor z Jožico Zupančič je vodila Marjana Kolar. In še druge take stvari se porodijo. Pri tem delu ima mnogo idej Vinko Damjan, s katerim lepo sodelujeva. Dobro bi bilo, da bi ustrezni organi občine to dejavnost tako podprli, da bi dobila pravo veljavo. JOŽA OCEPEK V delno že prenovljeni litijski knjižnici je fondacija Villa Litta iz Litije organizirala predstavitev diplomskega dela mlade litijske glasbenice (sedaj že prof. glasbe), Jožice Zupančič, ki je študij na ljubljanski Is Akademiji za "glasbo uspešno za-B ključila z diplomsko nalogo o Petru