160
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Obema zboroma, tukaj in v Pesti, ste vladi predložili načrt, kako dobiti onih 60 milijonov, ki jih Andrassv potrebuje za varstvo do danes ne še jasno znanih „interesov" Avstrijskih ali, kakor službeni Dunajski in Peštanski časniki naglašajo, za razpostavljenje Avstrijsko-ogerske armade na Erdelj-skem in v Dalmaciji, posebno v Boki Kotorski. — Do-zdaj pretresata ta predlog še le dotična odbora, a ni dvombe, da ministerska večina državnega zbora ga sprejme čisto po vladnem načrtu.
—  Odbor, ki pretresa novo pogodbo Avstrijsko-ogersko, je sprejel razmero doneskov za skupne državne stroške Avstrije in Ogerske tako, kakor je do-zdaj bila: mi naj plačamo 70, Magjari pa le 30 odstotkov. Da večina zborova sprejme ta predlog, je že z žebljem pribito.
—   Poslanec Groholski a še 25 poslanci Poljaki je stavil ministerstvu interpelacijo: ali res misli Avstrijska armada posesti Bosno, na kakoŠen povod in s katerim namenom, ali po dogovoru z vsemi velikimi vladami ali le s samo Rusijo? — Ministerstvo ni še odgovorilo na to vprašanje Poljakov, ki, kakor Magjari, bi danes raji kakor jutri imeli boj z Rusijo.
Francosko.    Iz Pariza.   —   1. maja se je odprla razstava s tako svečanostjo ,   kakor   še nobeoa poprej ; tudi nebesa   so  jo slavile z gromom in bliskom ,   z viharjem in ploho.   Tu tolika svečanost,  po deželi pa velike nadloge, kajti več fabrik je zaprtih zato, ker dela nimajo.    Tudi Dunjsko razstavo   leta 1873. so odprli z naslovom „volkswirthschaftlichen Aufschwunges",   pa kmalu potem je prišel veliki „krah" — denarni polom. Iz Rima. — Nedavno je bil tukaj „republikanaki kongres",   ki se je oziral tudi na »Italijanske brate" v južnih Tirolib,  Trstu in v Istri.    Osnoval se je poseben odbor iz rogoviležev vseh dežel, iz katerih ima velika republika Italijanska obstati, kateri bode — kakor  je   nek   Itaiijansk   državnik   rekel — sedanji kralj Humbert prav rad „iskren predsednik in pokrovitelj"* Avstrija bo res še marsikaj doživela, ko pride na Francoskem Gambeta na čelo republike in se kralj Humbert tudi vsede na republikanski prestol!
Iz Berolina. — Ko se je nemški cesar Vilelm 11«. dne t. m. peljal po sprehodu popoldne domu, je na ulicah „pod lipami" 21 let star človek po imenu Ho del,, domd v Leipcigu, z revolverjem 2krat nanj strelil, pa ga nič zadel. V tem hipu so zgrabili hudodelnika, ki taji, da bi bil na cesarja strelil, rekši, da je le sam sebe hotel ubiti pred očmi cesarjevimi, da vidi, kaj siromaki trpijo, ki nimajo kruha. Preiskava bo razodela laž, ker se sliši, da je bil hudodelnik človek tiste liberalne sorte, ki ima na svojo zastavo pisano „socijaii-zem". In kaj je mislil z umorom cesarjevim doseči ta aocijalist? Cesar Vilelm je ljubljen in spoštovan vladar, al politika Prusko nemška nima središča v njegovi glavi; on ni to, kar je bil Peter Rusiji, Friderik Pru-siji, Napoleon Franciji, da bi se z njegovo smrtjo pre-menila Nemčija.
O Rusko-turških zadevah se ni nič posebnega zgodilo. Dokler ne bo vrnil se Suval o v iz Petrograda nazaj, bo menda v unanji politiki vse pri miru. Rusija je jela kazati vso resnobnost v dejanji, Turški sultan je obljubil ravnati se točno po pogojih miru sv* Stefanskega. Dokler se Angleško brodovje ne umakne, je Rusom na tem ležeče, da dobe v svoje roke Varno in Batu m; ti dve luki ne smete ostati odprti Angležem. — Na Angleškem tudi ni vse tako vneto za vojsko, kakor pišejo. Kraljici je namreč došla prošnja s 17.200 podpisi tergovcev in plemenitažev za ohranitev miru, več jih je še na potu, isto tako se je čez 600 pooblaščencev delavcev v Londonu oglasilo zoper vojsko. Nemčija, Švedska in Danska pa protestirajo zoper to, da bi prišlo Angleško brodovje v severno morje. — Turški sultan se boji svojih Turkov in je> prav vesel, da so Rusi blizo Carigrada. — Kaj bo A v-strija storila s Turškimi begunci, se še zdaj ne ve; zato tudi ni znano, bo li zasedla Bosno in Hercegovino, ali ne. — Neutralitete Nemčije ne more nobena reč podreti. Kako je prij atelj stvo Nemško in Rusko, o tem priča izrek cesarja Viljema samega, ki je rekel, „da svojega žlahtnika ne bo pustil na cedilu." — Po vsem tem je politično obnebje zopet bolj jasno, čeravno trdijo, da na Nemškem se jim zdi vojska med Angleško in Rusijo bolj gotova, kakor ne.