številka 4. letnik X., december 2019 Šentvid nAd LjubljaNo Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Vesele praznike in srečno 2020 Šentvid nAd LjubljaNo 2 Izdajatelj: Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Odgovorni urednik: Mateja Brus Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever, Urša Sofranič Bogdanovič in Andreja Bečan. Lektoriranje: Tjaša Plut Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 4. Leto izdajanja X. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Makor, d.o.o. Uvodnik Spremna beS eda urednice Nedolgo tega sem poslušala mladeniča, ki je prestregel pot moji dostikrat pojenjajoči motivaciji z besedami, da ne verjame v talent. Zgolj v motivacijo. S pomanjkanjem talenta in pregovorne sreče navadno prehitro nehamo upati, da lahko uspemo. Motivacija je menda večja in močnejša od talenta. Najbrž res. Ampak nalijmo si čistega vina, težko si je priznati, da ne gre vedno iskati izgovorov za neuspeh drugod. Da je potrebno zavihati rokave in sam slediti zastavljenim ciljem. In to z neomajnim zaupanjem vase in v motivacijo, ki bi lahko tudi gore premikala. Je tako, kajne? Ker seveda človek zmore premakniti tudi svet, če ima voljo. Najbrž ti pri tem talent lahko pomaga preskočiti kakšno stopničko, če ga ni, pa niti ne veš, da bi jo sicer preskočil. Kar želim povedati, je, da je tudi dobra volja ob pogledu na dež, ki mu ni konca, naša odločitev. Kot je naša odločitev, da si vzamemo čas zase. Pa odločitev, da se ne pritožujemo in da delamo, kar nam je všeč. In navsezadnje, da najdemo pozitivno tudi v delu, ki nam ni vedno po godu. S pozitivnim pristopom lahko tako delo lažje opravimo. Pred nami je še skoraj cel praznični december. Vse se že sveti, vse diši, vse buhti, povsod samo veselje in kar plavamo v ponavljajočih se melodijah prazničnega časa. Marsikomu se zdi preveč glasno, svetleče, pretirano in nepotrebno. Najbrž res. Če pa to pomeni, da med nami veje optimizem, da se zasmejimo že ob prvih taktih vsakoletnih prazničnih popevk, da se smejimo ob misli na druženja, da se veselimo prostih dni, snega in smučanja, sankanja in medsosedskega druženja ob kidanju snega, naj bo napihnjen, naj se začne vsako leto prej, naj bo še bolj vesel, če to pomeni optimizem v času večnega nerganja in v času poplave knjig o izgorelosti. Naj prazniki še naprej v prvi vrsti pomenijo pristna druženja brez pretirane potrošnje in z obilo prostega časa. Vzemimo si ga in uživajmo do zadnje proste sekunde. Misel na praznike naj nas greje tudi po njih. Ob vsem tem pa ne pozabimo na tiste, ki so kljub vsemu rompompomu sami in predvsem osamljeni. Namenimo jim nekaj svoje družbe, nasmehov in jih nalezimo s svojo energijo. Vse lepo. Mateja Brus, odgovorna urednica Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi naj zamenja sreča tiha. Naj bo novo leto srečno, zdravo, prijazno in z ljubeznijo bogato. Vesele praznike in srečno 2020! 3.1 Grb barvna reprodukcija pozitiv Poenostavljen grb (uporaba pri velikosti pod 20 mm) barvna reprodukcija pozitiv številka 4. letnik X., december 2019 Šentvid nAd LjubljaNo Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Vesele praznike in srečno 2020 Na naslovnici: ZIMSKA IDILA iZ VSebine: akutalno..................................................................3 delo Sveta ČS Šentvid.......................................................3 d eteljin modrin - prezrt biser savskih prodov...................4 načrti kajak kanu kluba Tacen..........................................5 Spoznavanje Tolmina na vikendu za zdravje ..................6 Spomini na božični večer pri nas doma............................6 Sorarmonica se ne ustavi......................................................7 Zelena Knjižnica Šentvid v strokovnem članku revije Knjižnica....8 pestro jesensko dogajanje v društvu bpČ.....................9 ribno pri bledu 2019.......................................................10 n ova pridobitev na Šrc Š d Šentvid – Ljubljana.................10 dogajanje v Zavodu sv. Stanislava..................................11 a stronomsko društvo VeGa – Ljubljana.........................12 projekt zdrava vadba...........................................................13 Kotiček za najmlajše.............................................................14 mercatorjeva akcija r adi delamo dobro in du Vižmarje-b rod....15 Letošnji 80-letni jubilanti..................................................15 napovednik dogodkov........................................................16 3 Šentvid nAd LjubljaNo d eL o SVe Ta ČS ŠenTVid Minilo je že skoraj eno leto, odkar je Svet Četrtne skupnosti Šentvid v novi sestavi nastopil svoj mandat in s tem začel z delom. Foto: arhiv ČS Šentvid Sestali smo se na sedmih rednih in treh izrednih sejah. Poleg rednih zadev, ki so nujne za delovanje ČS Šentvid, je svet obravnaval predlagani prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Ena glavnih pripomb je bila, da na področju četrtne skupnosti primanjkuje gospodarsko-obrtnih con. Na finančnem področju svet četrtne skupnosti ohranja dobro prakso preteklih let, tako da je struktura finančnega načrta zelo podobna tisti v predhodnih letih – v sodelovanju z našimi lokalnimi društvi pripravimo vrsto aktivnosti s področja športa, kulture, požarne varnosti in še nekaterih drugih področij. Na tak način spodbudimo pripravo dogodkov, ki precej razgibajo običajen vsakdanjik, društvom pa pomagamo doseči večjo prepoznavnost, poleg tega pa tako tudi lažje izpeljejo svoje lastne programe. Foto: arhiv ČS Šentvid Vrhunec teh aktivnosti predstavlja Jesensko srečanje Četrtne skupnosti Šentvid, ki ga običajno pripravimo prvo soboto v mesecu septembru, ko k sodelovanju povabimo vsa društva, ki delujejo v naši četrtni skupnosti, in seveda tudi šole in vrtce ter druge javne ustanove. Letos je bila prva sobota prezgodnja, zato smo se na rugby igrišču Oval v Guncljah zbrali 14. septembra 2019. Zbralo se je 37 društev in drugih nevladnih organizacij, pridružili sta se nam tudi OŠ Šentvid in OŠ Franca Rozmana - Staneta. Svojo dejavnost in opremo so predstavili tudi policisti policijske postaje Šiška ter predstavniki mestnega redarstva. Ljubljanski potniški promet je na ogled postavil najsodobnejši avtobus, ki so ga kupili le kratek čas pred tem, predstavili pa so tudi projekt Letna urbana. Sodelovali so tudi predstavniki projekta Aplausse, ki se posveča koristni uporabi tujerodnih rastlin. Društva so se predstavila s svojimi izdelki in publikacijami, odvisno od dejavnosti pa so pripravila tudi del programa na CS Šentvid glavnem odru prireditve ali delavnice za obiskovalce. Bilo je živahno in zanimivo. Razšli smo se z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo. V okviru malega dela Četrtne skupnosti Šentvid se je svet odločil, da v sodelovanju z Oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL v ožjem Šentvidu uredimo otroško igrišče, ki ga pogrešamo že dalj časa. Tik pred začetkom poletja je bil narejen projekt ureditve ceste Na poljane, ki je ena od mnogih po zasnovi lokalnih, v resnici pa tranzitnih cest v naši ČS. Neposredno »prizadeti« krajani so imeli možnost dati pripombe na projekt, sedaj pa je projekt v izvedbi, trenutno poteka postopek pridobivanja potrebnih zemljišč. Z realizacijo projekta naj bi dosegli večjo varnost, v prvi vrsti pešcev in kolesarjev, in, upamo, odvrnili vsaj del tranzitnega prometa. Verjetno ste opazili, da se je pri Stanežičah vendarle začela izgradnja parkirišča P+R. V Svetu ČS Šentvid upamo, da bo parkirišče ustavilo vsaj del prometa, ki se skozi našo četrtno skupnost vali proti centru Ljubljane, in vsaj delno razbremenilo parkirišča, namenjena prebivalcem četrtne skupnosti. Zaradi vremenskih pogojev je gradnja ustavljena do pomladi 2020, ko naj bi bilo parkirišče končano. Kako bo z mestnim avtobusom, še ni čisto jasno, v vsakem primeru pa bo avtobus obračal v okviru parkirišča. Čeprav bo še vedno potrebno nekaj hoje, si tako obetamo tudi ugodnejšo povezavo za vaščane Stanežič in Dvora z mestom. Za leto 2020 je obljubljena izgradnja plinovoda do Dvora, če bo dovolj zanimanja, pa naj bi bil plinovod leto kasneje speljan tudi do Stanežič. In če gre verjeti obljubam, bo v naslednjih nekaj letih zgrajena tudi kanalizacija za obe vasi. Našteli smo le nekaj večjih stvari, seveda pa je še veliko majhnih, a za vas pomembnih težav, ki jih s skupnimi močmi skušamo rešiti. Ob zaključku pa običajno povabilo: spremljajte našo spletno stran cs-sentvid.si, kjer lahko pogledate, kaj se dogaja v naši ČS, preko objavljenih zapisnikov pa lahko spremljate tudi delo Sveta ČS Šentvid. Damijan Volavšek, predsednik Sveta ČS Šentvid MESTNA OBČINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA B REZPLAČNE RAČU N ALNI ŠKE TE Č AJE ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJI (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDE ŽU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! VABLJENI NA 35-URNE ZAČETNE 30-URNE NADALJEVALNE IN 20-URNE IZPOPOLNJEVALNE TEČAJE (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) Več na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/starejsi/ izobrazevanje-starejsih/ PRIJAVITE SE LAHKO NA VAŠI ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID TEL. ŠT. 512 46 07 in 512 41 22 ALI V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. MESTNA OBČINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA B REZPLAČNE RAČU N ALNI ŠKE TE Č AJE ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJI (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŢJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŢU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŢBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! Šentvid nAd LjubljaNo 4 Narava deTeLjin modrin – preZr T biSer Sa VSKih prodo V Savski prodi pri Ljubljani Prodišča reke Save pri Ljubljani (savski prodi), ki se raztezajo od Tacna do Beričevega, predstavljajo pomemben naravni prostor neposredno ob prestolnici. Tukaj so prisotne urbane in kmetijske površine, prebivalci bližnjih naselij ta prostor uporabljajo za rekreacijo, sprostitev, vrtičkanje, neredko pa na žalost tudi kot prostor za divje odlaganje vsakovrstnih odpadkov. Prodišča je oblikovala reka z nanosi materiala, sčasoma se je območje deloma zaraslo v gozd, deloma pa so se tukaj s pomočjo človeka oblikovali travniki. Zanje je značilen suh značaj z malo humusa, saj voda zaradi proda hitro odteče s površine. Temu so se prilagodile tako rastline kot živali. V Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) smo savske prode pri Ljubljani prepoznali kot izredno pomembno območje, zlasti zaradi prisotnosti metulja deteljinega modrina (Polyommatus thersites), ki se pojavlja na travnikih s hranilno rastlino gosenic turško deteljo (Onobrychis sp.). Poleg njega tu živi še vsaj 80 drugih vrst dnevnih metuljev, kar predstavlja izredno pestrost te skupine žuželk. Raznolikost metuljev je na savskih prodih primerljiva z nekaterimi drugimi »vročimi točkami« za metulje v Sloveniji (npr. območje Krasa). Aktivnosti DPOMS V DPOMS si prizadevamo, da bi suhe travnike na savskih pro- dih ohranili kot pomemben življenjski prostor metuljev, zlasti deteljinega modrina. V ta namen že vrsto let izvajamo projekt Deteljin modrin – prezrt biser savskih prodov, ki ga sofinan- cira Mestna občina Ljubljana. S projektom želimo povečati prepoznavnost savskih prodov pri Ljubljani kot izrednega naravnega okolja, ki pa ga v zadnjih desetletjih izgubljamo. Največjo grožnjo predstavlja postopno, a vztrajno zaraščanje travnikov v grmišča in gozd, zelo problematično pa je tudi zaraščanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin, kot npr. z japonskim dresnikom (Fallopia japonica) in zlato rozgo (So- lidago sp.). Med drugimi aktivnostmi, ki so predvsem izobra- ževalne, v projektu že vsa leta ročno in strojno odstranjujemo zlato rozgo na nekaterih travnikih, ki smo jih prepoznali kot posebno pomembne za varstvo metuljev. V letu 2019 smo zlato rozgo odstranjevali na Dovježu pri Šentvidu in na Jar- škem produ pri Črnučah. Zlato rozgo smo oddali v zbirnem centru odpadkov na Povšetovi ulici, kjer imajo vzpostavljen primeren sistem uničevanja teh rastlin. Odstranjevanje inva- zivk izvajamo na istem mestu že vrsto let, in čeprav so učin- ki našega dela očitni, saj se je razrast npr. zlate rozge z leti bistveno manjšal, se le-ta še vedno pojavlja. To pomeni, da takšna površina potrebuje primerno dolgoročno upravljanje. V letošnjem letu smo oblikovali tudi plakat Metulji Ljubljane in okolice. Na njem je s slikami predstavljenih 40 vrst metuljev, od katerih so nekatere splošno razširjene vrste, ki jih lahko opazimo tudi v samem središču Ljubljane (npr. repin belin, navadni modrin), nekatere vrste pa so manj pogoste in jih najdemo le v značilnem habitatu za določeno vrsto (npr. travniški okarček, deteljin modrin, scopolijev zlatook). Plakat predstavlja izobraževalno in promocijsko gradivo. Če bi ga želeli imeti, nam pišite na elektronski naslov info.metulji@ gmail.com ali na Facebook spletno stran DPOMS. Tekst in foto: Primož Glogovčan, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije Značilen prebivalec savskih prodov pri Ljubljani je metulj deteljin modrin; hranilna rastlina gosenic te vrste metulja je turška detelja Travniki na savskih prodih imajo suh značaj. Predstavljajo življenjski prostor številnim vrstam metuljev in drugim žuželkam. Takšne travnike ogroža predvsem zaraščanje z lesnimi in invazivnimi tujerodnimi rastlinami (npr. zlata rozga) Puljenje zlate rozge je najučinkovitejši način odstranjevanja te rastline, ki ga moramo ponoviti večkrat na leto in več let zaporedoma Tacenska cesta 20 1210 Ljubljana Šentvid 01 292 60 12 info@salon20.si www.salon20.si Naročnik oglasa je HITELEKTRONIK d.o.o. kozmetični salon za nego in lepoto telesa MEDICINSKA PEDIKURA KLASIČNA PEDIKURA LASERSKO ODSTRANJEVANJE GLIVIC SPONKA ZA VRAŠČEN NOHT 5 Šentvid nAd LjubljaNo Aktualno na Čr Ti KajaK K anu KLuba Tacen V kajakaškem klubu v Tacnu v obdobju zimskih mesecev za naše člane organiziramo raznovrstne dejavnosti. Najstarejši člani kluba se počasi že pripravljajo na odhode na zimske priprave v tujini, za najmlajše pa organiziramo tek na smučeh v Planici, zimske priprave na morju v Vrsarju in priprave v mestu Saint Pierre de Boeuf v Franciji. V Planico se odpravljamo 10. 1. 2020, tam bomo preživeli en teden radosti in treningov na snegu. V februarju pa se že tradicionalno odpravljamo na enotedenske priprave v Vrsar, kjer en teden veslaških treningov izvedemo na morju. Kot novost pa bomo letos februarja naše kadete in mladince peljali tudi na trening na divjo vodo v Francijo. Vse navdušence nad športom, kjer naši mladi upi krotijo savske brzice, pa marca 2020 vabimo na otvoritvene tekme kajakaške sezone, ki bodo potekale na popolnoma prenovljeni tacenski zapornici! Vsi iz kluba vam želimo lepe božične in novoletne praznike! Jan Bregar *Cena velja za model Renault Kadjar Life Tce 140, z vključenim rednim popustom 2.400 €, ter dodatnim popustom v višini 600 € ob nakupu prek Renault Financiranja. Ob nakupu vozila prejmete tudi brezplačen paket zimskih pnevmatik. Ob nakupu vozila iz izbrane zaloge prejmete popust v višini 800 €. Akcija za izbrano zalogo velja do 30.11. 2019 oz. do razprodaje zalog. Vse podane cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče cene in vključujejo 22 % DDV in DMV. **Ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja prejmete brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Poraba pri mešanem ciklu: 4,7–7,3 l/100 km. Emisije CO 2 129–159 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,02–0,0465 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00016– 0,00084 g/km. Število delcev (x10 11 ): 0,01–1,87. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WL TP . Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Paket zimskih pnevmatik * Dodatni popust na izbrano zalogo * Brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto ** 5 let podaljšano jamstvo *** Že za 17.490 € * Renault priporoča renault.si SUV Renault KADJAR Novi Šentvid nAd LjubljaNo 6 Aktualno SpoZna V anje To Lmina na ViKendu Za Zdra Vje Tridnevno spoznavanje Tolmina smo začeli v Triglavskem narodnem parku, in sicer v Tolminskih koritih. Učiteljica iz CŠOD-ja nam je pred ogledom povedala glavne značilnosti Tolminskih korit in nas seznanila z izjemnimi lepotami Tolmina. Hodili smo čez Hudičev most, ki ga je bilo zaradi izjemne višine hudičevo težko zgraditi. Ogledali smo si termalni izvir, ki se ga lepo vidi s Hudičevega mostu, in medvedovo glavo, ki jo lahko vidiš le s kančkom domišljije. Šli smo mimo sotočja rek Tolminke in Zadlaščice ter izvedeli veliko o tamkajšnji zaščiteni vrsti rib, soški postrvi. Tolminska korita mi bodo ostala v zelo lepem spominu. V soboto nas je pot vodila na hribček sredi Tolmina – Kozlov rob. Na poti navzgor nam je Mojca povedala nekaj o zgodovini Tolmina in takratnih razmerah med vojno. Poleg razlage smo videli bunkerje in kaverne vojakov. Če si se ob vzpenjanju dobro zamislil, si lahko kar začutil vzdušje med vojno in se vživel v takratno dogajanje. Na vrhu pa se je razprostiral pogled na Tolmin, čeprav je bilo malce megleno. Videli smo tudi ostanke gradu oziroma obzidja, kjer je dolgo nazaj živel grof. Zanimivo je bilo, da so se morali podložniki vzpenjati po tem strmem hribu z grofom v rokah vsak dan. V popoldanskih urah smo pri lokostrelstvu izpopolnjevali natančnost, pri plezanju gibljivost in pri namiznem tenisu odzivnost. Čakal nas je tudi večer, poln zabave in druženja, ki smo ga popestrili z malo glasbe in plesa. Nedelja je zjutraj obetala še sprehod do sotočja Soče in Tolminke. Pot ob reki Soči nas je vodila vse do grobnice padlih nemških vojakov. Grobnico, ki je zelo lepo okrašena s pozlačenimi mozaiki, smo si lahko ogledali in o njej izvedeli pomembne stvari. Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se odpravili domov. Tega vikenda ne bom nikoli pozabila, saj sem se zelo zabavala, videla nove stvari in skovala nova prijateljstva. Vikend bi takoj še enkrat ponovila! Brina Perčič, 9. a OŠ Šentvid Foto: Brina Perčič, Tolminska korita Foto: Brina Perčič, Soča s Kozlovega roba Foto: Brina Perčič, Sotočje Tolminke in Soče Spomini na boŽi Čni VeČer pri na S doma Cel dan smo imeli tako imenovani sveti post – veseli post, saj smo živeli v pričakovanju rojstva Jezuščka. Mati je imela obilo dela, v hiši je bilo treba poribati pod, mizo, stole, klopi. Oče in bratje so že popoldan opravili vse, kar je bilo potrebno v hlevu. Ostalo delo je utihnilo. V hiši je dišalo po peki, mati je pekla božični kruh, potice in ostale dobrote. Posebno omamno je dišal in vabil bel božični hlebec. Imenoval se je podprtnik, ker je bil pokrit pod prtom. Jaz sem bila zadolžena za peko piškotov, s katerimi sem okrasila božično drevesce, ki smo ga imeli do svečnice. Ob mraku so se oglasili prvi zvonovi. Mati je vzela v roke posodico z blagoslovljeno vodo in smrekovo vejico, začel se je sprevod po hiši in zunaj nje. Prvi je šel oče, nato otroci, nazadnje mati, ki je vse v obliki križa blagoslavljala s smrekovo vejico, pomočeno v blagoslovljeno vodo. Nikdar v letu ni bilo tako prijetnega večera v družini, kot je bil ta večer. Pesmi so se vrstile druga za drugo. Te pesmi, ki so med najlepšimi, je ustvaril preprost človek iz globokega doživljanja svetonočne skrivnosti. Ko smo šli k polnočnici, štiri kilometre daleč, je bilo včasih tako mrzlo, da je škripalo pod čevlji. Oglasili so se zvonovi, ki so opozarjali, naj se podvizamo, da ne bi zamudili svečane skrivnosti. Še danes se spomnim tistega pristnega ljudskega petja, ki je prihajalo ne samo iz glasilk, ampak tudi iz srca. Po polnočnici smo hiteli domov. Čakala nas je bogato obložena miza. Naslednji dan je bil »sveti dan«, najsvetejši dan v letu. Nikamor nismo hodili, niti k sosedovim. Drobni mlini neusmiljeno meljejo čas: sekunde v minute, minute v ure, ure v dneve. Mahoma se zavemo, da se staramo … zableste se spomini – ti drobni kristali v mozaiku resničnosti. Nasmehnemo se in se zavemo – bili smo srečni, čeprav tega nismo vedeli. Prav na koncu mi dovolite željo, da se vas na sveti večer dotakne družinska sreča; naj bo naše srce tudi s tistimi, ki ne morejo biti z nami, pa so še vedno v naših srcih. V prihajajočem letu vam želim strpnosti, vse lepo tega sveta, veliko zdravja, miru in dobre volje, saj dobra volja vedno pokaže pravo pot – PA SREČNO 2020!!! Milena Bras P. S. Še vedno v imenu pevskega zbora Svoboda Vižmarje-Brod prisrčno vabim k nam NOVE PEVKE (telefon 041 945 938). Vir: Svetovni splet, Božično drevo 7 Šentvid nAd LjubljaNo Aktualno Sorarm0nica Se ne uSTa Vi Koncertno igranje na ustno harmoniko, po domače »orglice«, je – tako v Sloveniji kot drugod na našem še vedno lepem planetu – bolj redkost kot redni pojav v svetu t. i. »resne«, »klasične« glasbe. A je zato lahko za poslušalce različnih okusov in starosti toliko bolj zanimivo. Člani ansambla Sorarmonica to dokaj redno dokazujejo s svojimi nastopi, ki jih bo v obdobju od konca novembra 2019 do začetka leta 2020 kar nekaj. Najprej spomnimo, da sta marca letos člana Simona Perme in Vladimir Hrovat z izvedbo prav posebne nove Hrovatove skladbe Concerto S v okvirju abonmaja Celjskega godalnega orkestra »prinesla nebeško vzdušje v dvorano« (kot je zapisala kritika v tedniku Celjan). Nekaj takšnega vzdušja naj bi bilo moč doživeti tudi na naslednjih prireditvah s sodelujočo Sorarmonico in njenim pisanim sporedom različnih glasbenih zvrsti, od svečane proslave 25-letnice Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije v Mestnem muzeju Ljubljana konec novembra pa do januarskega abonmajskega koncerta v Trstu. Za bralce glasila Šentvid nad Ljubljano pa velja še posebej prisrčno vabilo v sosednje Zgornje Pirniče, kjer KD Sorarmonica pripravlja že 6. tradicionalni božično-novoletni koncert 27. decembra v novi cerkvi Marijinega vnebovzetja, tokrat s sodelovanjem izvrstnega ansambla Tamburjaši iz Vipave in s sporedom od Vivaldijevega Koncerta za dve trobenti (Vladimir in Simona na ustnih harmonikah) do čarobne Offenbachove Barkarole, s katero se bomo prijetno zasanjani pripravili na prihod novega leta 2020. Simona Perme Foto: Arhiv Sorarmonica, Sorarmonica kvartet Šentvid nAd LjubljaNo 8 Aktualno Besedna zveza zelena knjižnica se povečini uporablja v naslednjih dveh pomenih: - najpogosteje uporabljena definicija se nanaša na knjižnično zgradbo, ki je zasnovana, zgrajena ali prenovljena tako, da zmanjšuje negativne vplive na okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije, - druga razlaga pa knjižnico pojmuje kot družbeno in informacijsko središče, ki se osredotoča na pomen okoljskih vprašanj oz. je zavezana trajnostni okoljski politiki in ozaveščanju o pomenu slednje preko svojih aktivnosti. V slovenskem okolju je pojem zelene knjižnice relativno nov ter se v strokovni in teoretični praksi še ne uporablja pogosto. Vendar tudi slovenske knjižnice ne zaostajajo za svetovnimi trendi na področju bibliotekarske stroke, tako da trenutno pri nas delujeta že dve takšni knjižnici. Poleg zelene Knjižnice Šentvid je to še predhodno omenjena Knjižnica Ksavra Meška v Ormožu, iz katere prihaja zaposlena soavtorica članka. Preko primerjave opisa njunih značilnosti si je v članku mogoče ogledati, kako je bil isti koncept na različna načina realiziran v dveh slovenskih regijah oz. tipih lokalnega okolja (urbano/ruralno), kako so bili cilji in oblike dela v tem okolju v obeh knjižnicah sprejeti in kako so nanj vplivali. V isti številki revije Knjižnica je izšel še en članek, ki obravnava tematiko zelenih knjižnic. Vsi, ki bi vas omenjena članka in tematika zelenih knjižnic zanimali, si ju lahko preberete na naslednji spletni povezavi: https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/issue/view/681, kjer sta članka na voljo v obliki datoteke PDF, ali pa v Knjižnici Šentvid, kjer je izvod revije Knjižnica na voljo za ogled v čitalnici. Revija Knjižnica izhaja vse od konca petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je slovensko knjižničarstvo doživelo svoj prvi veliki razmah. V njej so v slovenskem in angleškem jeziku objavljeni znanstveni in strokovni prispevki, ki prinašajo najnovejša znanstvena spoznanja in strokovne dosežke s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti, knjigarstva in sorodnih ved. Revijo izdajata Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Tekst in foto: Knjižnica Šentvid ZeLena KnjiŽnica ŠenTVid V STro Ko Vnem ČL anKu re Vije KnjiŽnica V letošnji dvojni številki 63. letnika revije Knjižnica, slovenske znanstvene revije za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki je bila tematsko posvečena knjižničnim zgradbam in prostorom, je bil objavljen strokovni članek z naslovom: »Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas«. Njegovi avtorici sta mag. Ana Zdravje, vodja Knjižnice Šentvid, krajevne knjižnice v mreži Mestne Knjižnice Ljubljana in prve zelene knjižnice v Sloveniji, ter Marijana Korotaj, strokovna sodelavka iz Knjižnice Ksavra Meška Ormož. V članku je podrobneje predstavljena tudi Knjižnica Šentvid, kot že rečeno prva zelena knjižnica pri nas, ki kot taka deluje že vse od svoje prenove leta 2014. Večina članka pa je namenjena predstavitvi pojma zelene knjižnice ter njegovega razvoja v svetu in pri nas. Ta koncept, ki zaznamuje sodobne knjižnice 21. stoletja in je v svetu že dodobra uveljavljen, izvorno prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer se imenuje green library oz. tudi sustainable library (trajnostna knjižnica). Revija K n j iž n ic a izhaja vse od konca petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je slovensko knjižničarstvo doživelo svoj prvi veliki razmah. V njej so v slovenskem in angleškem jeziku objavljeni znanstveni in strokovni prispevki, ki prinašajo najnovejša znanstvena spoznanja in strokovne dosežke s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti, knjigarstva in sorodnih ved. Revijo izdajata Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Knjižnica Šentvid Mestna knjižnica Ljubljana | Knjižnica Šentvid | Prušnikova 106 | 1210 Ljubljana Šentvid T: +386 (1) 308 52 10 | M: +386 (31) 311 498 | www.mklj.si 9 Šentvid nAd LjubljaNo Goja. Predstavili so nam oljarno, kjer pridelujejo kakovostno oljčno olje. Po predstavitvi so nam postregli z degustacijo oljčnega olja in namazov iz oljk. Nekateri smo se tudi založili s tem najboljšim oljem in namazi. Po obisku oljarne smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Mihaela. Po ogledu Krkavč je sledila sv. maša v Koštaboni in predstavitev župnijske cerkve sv. Kozme in Damjana. Nato smo si ogledali pokopališče in šli do rojstne hiše naše krajanke Elde Viler. Sledil je ogled kulturnega doma v Novi vasi in muzeja, imenovanega Kapelučina hiša, po zadnji prebivalki te hiše. V muzeju je zbrana etnološka zbirka predmetov, ki so jih v teh krajih uporabljali v vsakdanjem življenju. Kosilo smo si privoščili na kmetiji Mahnič, kjer so nam postregli s tipičnim kosilom ter nas popeljali skozi degustacijo vin v svoji vinski kleti. Izlet smo zaključili s pesmijo in zahvalo organizatorjem pred šentviško cerkvijo. Kot smo uvodoma omenili, se leto taborov počasi bliža h koncu. V društvu Blaž Potočnikova čitalnica imamo na voljo še nekaj taborskih svetinjic, kozarcev in piramid vižmarskega tabora, ki so lahko čudovit spominek in darilo Slovencu ob zaključku tega uspešnega leta 2019. Bi lahko bil tak spominek tudi poslovno darilo, zakaj pa ne? Piramido, kozarec in svetinjico smo opremili z razlago pomena in novoletnim voščilom. Za več informacij pišite na drustvobpc@gmail.com ali pokličite na 031 298 496. Tekst in fotografije: Robert Vurušič, Alen Salihović, Andreja Bečan, Helena Kopač peSTro jeSenSKo doGajanje V druŠTVu bLaŽ poToČniKoVa ČiTaLnica V novo sezono dogodkov 2019/2020 smo vstopili z izjemno pestrimi vsebinami, spet smo okusili nekaj drobtinic naše Slovenije. Ker se leto obeleževanja taborov na Slovenskem bliža h koncu, smo na okrogli mizi 30. 9. 2019 v knjižnici Šentvid malo bolj poglobljeno pretresli vižmarski tabor. Spraševali smo se »Ali je vižmarski tabor res to, za kar ga imamo?« K tej temi nas je spodbudil odgovor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Naše društvo je vložilo pobudo za presojo spomenika piramide. Nanašajoč se na število udeležencev vižmarskega tabora (30.000) in dejstvo, da se je prvič v zgodovini javno združila desna in leva politična struja (mladoslovenci in staroslovenci), smo morda upravičeno razmišljali, da bi bila piramida lahko spomenik državnega pomena. V Sloveniji imamo zelo prepoznavna obeležja, ki nas opominjajo na 1. in 2. svetovno vojno, nimamo pa državno prepoznavnega obeležja, ki bi nas spominjal na tabor, čas, ko so se začeli delati zametki za našo samostojno državo. Odgovor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je bil negativen. Piramida vižmarskega tabora naj ostane spomenik lokalnega pomena. Slednje nas ni zmotilo toliko kot strokovna utemeljitev tega odgovora. V njej je namreč zapisano, da so ljudje prihajali na tabor, da bi videli Ljubljano, ker so bile karte za vlak takrat znižane, so zgolj prišli pasti »firbec«. Tudi ta izjava ne bi bila tako sporna, če bi bila podprta z gradivom iz arhiva. Železnica iz Gorenjske takrat npr. sploh še ni bila zgrajena, nikjer v arhivu ni podatka, da bi bile karte poceni ipd. Naši lokalni zbiralci (Jani Škrbinc, Jurij Šilc) in g. Stane Granda so predstavili številna dejstva, podprta s članki iz takratnih izdaj časopisov in drugimi viri, ki so opisovala resnično veličino tega tabora. Človeka zatorej žalosti, ne odločitev našega strokovnega organa Zavoda za kulturno dediščino RS, temveč utemeljitev. Z viri nepodprtih, pavšalnih utemeljitev si takšna strokovna institucija ne bi smela privoščiti. Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na Youtubu – Je vižmarski tabor res to, za kar ga imamo? V soboto, 12. 10., pa smo si ogledali zelo zanimivo razstavo Plečnikovih kelihov in monštranc v Mestnem muzeju. Kustos je poudaril, da Jožetu Plečniku ni bilo do okrasja v cerkvah. Vsak detajl v cerkvi bi moral imeti liturgično podlago/ razlago in tega se je pri stvaritvah držal tudi sam. Bogastvo in okrasje se ni skladalo z Jezusovimi nauki. Svoje smernice v arhitekturi je prelil v oblikovanje kelihov in monštranc. Vsak kos zase je liturgična zgodba npr. Jezusovega rojstva, vstajenja, odrešenja, štirih evangelistov. Opazovali smo tudi za Plečnika prepoznavne materiale, kot sta npr. marmor in les, ter njegove oblike, kot je npr. spirala. Kelihe so za namen razstave posodile župnije širom Slovenije, razstava pa je bila na ogled tudi v Vatikanu. Na Martinovo soboto pa se je poln avtobus podpornikov in članov Društva BPČ odpravil v slovensko Istro. Najprej smo se ustavili v Krkavčah, kjer nas je že čakal vodič g. Pavel Dogodki v Šentvidu Šentvid nAd LjubljaNo 10 Dogodki sloga in športa, tako tekmovalnega kot rekreativnega. Enako je bilo tudi kasneje, ob delovanju društva v predvojnih letih in letih po 2. svetovni vojni pod tedanjim imenom DTV Partizan Šentvid, in tudi sedaj najbolj aktivni člani svoj prosti čas namenijo prostovoljnemu delu v društvu, da prav vsem, mladim in starejšim, pa tudi socialno ogroženim osebam, omogočijo višjo kvaliteto življenja in uživanje v športu. Osrednje športno dogajanje društva poteka v športno- rekreacijskem centru ŠD Šentvid – Ljubljana, ki ga je društvo, tudi s pomočjo prostovoljnega dela in prispevkov najbolj angažiranih članov, leta 1988 zgradilo na Bokalovi ulici 14. Tu so športnim navdušencem na voljo večnamenski športni dvorani in zunanja igrišča za tenis, košarko, mali nogomet ter odbojko na mivki. Poleg tega pa društvo svojim članom in članicam ponuja strokovno vodeno telesno vadbo za odrasle in starejše v različnih telovadnicah v Ljubljani, predvsem na območju Šentvida. Društvo skrbi tudi za mladi rod športnikov, pri čemer je vodilo celosten razvoj mladih, za kar je zaslužen skrbno izbran strokovni štab. Pod taktirko kvalitetnih trenerjev mladi košarkarji in košarkarice pridno trenirajo, iz meseca v mesec napredujejo in so izjemno uspešni tako na uradnih državnih prvenstvih Košarkarske zveze Slovenije kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. V lanskem in letošnjem letu je Športno društvo Šentvid – Ljubljana s sofinanciranjem Fundacije za šport obnovilo razsvetljavo na teniških igriščih in postavilo zunanji fitnes v športno-rekreacijskem centru ŠD Šentvid – Ljubljana. Zunanji športni park z vadbenimi napravami bodo mladi košarkarji in košarkarice uporabljali za razvoj telesne pripravljenosti, starostnikom bo omogočal še bolj kvalitetno telovadbo na svežem zraku z namenom ohranjanja vitalnosti in samostojnosti, vsi uporabniki športnih površin društva pa bodo imeli možnost svojemu gibanju dodati še vadbo na fitnes napravah, kar jim bo omogočilo boljšo pripravo telesa na igre z žogo in ostale oblike športne rekreacije, predvsem pa na življenjske izzive in spoprijemanje z vsakdanjim stresom. Športno društvo Šentvid – Ljubljana vsako leto v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Šentvid organizira več raznovrstnih športnih prireditev, ki potekajo na igriščih in v dvorani športno-rekreacijskega centra ŠD Šentvid – Ljubljana. V obdobju košarkarske sezone se v naši dvorani odvije preko 200 tekem, poleg tega dvorano za redno vadbo uporabljajo različne rekreativne skupine. Tako se v dvorani in na zunanjih igriščih vsako leto zvrsti na tisoče ljubiteljev športa različnih starosti: mladi in odrasli. Vse krajane ČS Šentvid vabimo, da se nam pridružijo, in jih športno pozdravljamo! ribno pri bLedu 2019 Mladina PGD Ljubljana Šentvid je celo lansko leto pridno vadila in dosegala presenetljive rezultate na tekmovanjih. Sodelovali so tudi na vseh akcijah in res predstavili naše društvo v najboljši luči, zato smo se mentorji odločili, da jih presenetimo in peljemo na izlet. Taborniki rodu Beli Bober so nam prijazno odstopili hiško v Ribnem pri Bledu in tako smo se med 26. in 29. septembrom podali na dogodivščino z vlakom in odkrivali lepote Gorenjske, seveda pa ni manjkalo utrjevanja gasilskih znanj. V Ribnem nas je pričakalo sonce in presenetljivo toplo vreme, tako da smo večino časa preživeli zunaj. Kot pravi taborniki smo dneve preživeli (skoraj) brez elektrike, ki je bila namenjena le večerni razsvetljavi, za želodčke pa smo poskrbeli kar mi, mentorji. Prehodili smo nekaj kilometrov in na koncu prispeli vse do Bleda, kjer so se najbolj pogumni kopali. Nekaj se jih je naslednji dan kopalo tudi v reki Savi. Večere smo preživeli taborniško, ob ognju, s peko hrenovk in tvista – taborniškega kruha, največ pozornosti pa smo posvetili povezovanju mladine in nas, mentorjev. Seveda ni manjkalo večernih kvizov na tematiko gasilstva v Sloveniji, spoznavanja mentorjev in našega društva ter iger na prostem, pri katerih so otroci porabili vso svojo energijo. V igre smo vključili praktične vaje orientacije v gozdu, vozlov, prve pomoči in ostalih veščin, ki otroke pripravljajo na bodoča gasilska tekmovanja. Ker pa smo čas preživeli na taborniškem ozemlju, je bilo treba postoriti tudi nekaj za ogrevanje koče. Žaganje drv smo prepustili mladincem in pripravnikom pod vodstvom mentorjev, malo mlajši pa so medtem nabirali palice za kurjenje ognja. Imeli smo pravo preživetje v naravi! Tako smo v štiridnevno dogodivščino združili gasilske in taborniške veščine, druženje in ogromno zabave, igre z mentorji in mladino, kopanje, celo praznovanje rojstnega dne, na poti domov pa je na avtobusu, ki je bil zamenjava za vlak, še sledila finalna tekma v odbojki. Kaj vse še sledi? Definitivno vse, kar si bomo zadali! Od vsakotedenskih vaj do sodelovanja na dnevu odprtih vrat in različnih druženj. Lea Ulčar n o V a pridobiTe V V Šrc Šd ŠenTVid– Ljub Ljana: TeL o V adba na ZraKu Eno najstarejših športnih društev v Sloveniji v letošnjem letu obeležuje 111 let uspešnega delovanja na področju športa in športne rekreacije. Že ob ustanovitvi društva Sokol v letu 1908 so se člani društva trudili za promocijo zdravega življenjskega 11 Šentvid nAd LjubljaNo Dogodki Seminarji za pedagoške delavce V Zavodu sv. Stanislava na podlagi bogatih lastnih izkušenj in s pomočjo zunanjih sodelavcev že več let organiziramo seminarje za pedagoške delavce, pri čemer je naše vodilo: iz prakse za prakso, da bi ljudem pomagali razvijati se v polnosti. Od letošnje jeseni so predstavitve izobraževanj, ki jih ponujamo, zbrane na enem mestu, najdete jih na naslovu http://seminarji.stanislav.si/. Naši seminarji pokrivajo različna področja, od celostne pedagogike do virtualnega sveta, vmes pa se najdejo tudi glasba, učilnica v naravi, formativno spremljanje, celostno spremljanje (poklicna orientacija), komunikacija med starši in učitelji ter družbeno koristno učenje. Vsi zainteresirani toplo vabljeni k udeležbi. Irena Jamnik Foto: Prijatelj&Prijatelj, Matija Miklavič, Arne Jarc in arhiv Zavoda sv. Stanislava d o Gajanje V Za Vodu SV . ST aniSL a V a Leto gradnje mostov Letošnje šolsko leto, katerega začetek smo obeležili s skupno fotografijo otrok, mladih in zaposlenih, v Zavodu sv. Stanislava zaznamuje geslo »Skupaj gradimo mostove«. Spodbuja nas h gradnji mostov tako med posameznimi enotami v zavodu, od vrtca, osnovne šole in gimnazije do dijaškega in študentskega doma ter glasbene šole, kot tudi znotraj in zunaj njih. Geslo leta je bilo tudi rdeča nit Megarona, letnega zbornika Zavoda sv. Stanislava, in slavnostne akademije ob godu sv. Stanislava, ki se je odvijala 13. novembra 2019. Praznik zavodskega zavetnika sv. Stanislava Kostke smo najprej obeležili z mašo v šentviški cerkvi, kjer je somaševanje vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, nadaljevali pa s kulturnim programom v športni dvorani Osnovne šole Alojzija Šuštarja. VZAJEMNA JE ODPRLA NOVO POSLOVALNICO V ŠIŠKI. Obiščite nas v Celovških dvorih, na Rakuševi ulici 16. Več na www.vzajemna.si 01 / 75 73 918 otvoritev 180x134mm.indd 1 13. 11. 2019 13:33:07 Šentvid nAd LjubljaNo 12 Pogled v nebo aSTronomSK o druŠTV o VeGa – Ljub Ljana Skupina REP ATICE IN KOMETI na Gimnaziji Šentvid Društvo že vrsto let prireja redna tedenska predavanja, ki zaobjemajo široko paleto tem s področja astronomije in so namenjena vsem, ki jih astronomija zanima. Program letošnjih predavanj do konca šolskega leta je sledeč: - Astronomija stare kitajske civilizacije - Vsakdanjik na ISS - Space shuttle - Kako naredijo satelit? - Razvoj zvezd in nastanek elementov - Sonde na Marsu - Črne luknje in temna snov - Razvrščanje galaksij - Ozvezdja, orientacija na nebu - Asteroidi, posledice trka z Zemljo, sonde Osiris Rex itd. - Nesreče raket, zakaj vse na začetku ali koncu poti - Preučevanje supernov - Potovanje človeka na Mars - Zgradba Lune, planetov in meteoritov (kamnine, kemijska sestava) - Združenja amaterskih astronomov - Sonce, sonda Parker, prihodnost osončja - Majhni sateliti (cubesat in podobno) - Odkrivanje kometov - Samogradnja teleskopa - Primer projekta izdelave paraboličnega zrcala - Geologija, tektonika plošč, vulkani, gejzirji, potresi - Odkrivanje eksoplanetov - Vesoljske smeti - Kroglaste kopice Predavanja potekajo v času šolskega leta, od oktobra do konca maja. Za udeležbo na predavanjih ni potrebno posebno predznanje, saj posvečanje specifičnim temam vedno pospremimo tudi s sprotno razlago osnov. Tako lahko tisti, ki z astronomijo še niso poglobljeno seznanjeni, sproti pridobijo potrebno znanje. Na vsakem srečanju si ogledamo in obravnavamo »slike dneva« (najnovejše dogodke iz sveta astronomije). Predavanja trajajo uro in pol. Dopolnjujemo jih z astronomskimi opazovanji, ki jih izvedemo v terminu predavanj, če to le dopuščajo vremenske in nebesne razmere. Predavanja potekajo na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani, ob sredah ob 19.00. Društvo prispeva predavatelje, sicer pa je skupina povsem samoorganizirana in vselej odprta za nove obiskovalce. Pred obiskom se ni treba prijaviti, vpisati ali na kakršenkoli način najaviti: dovolj je, da se ob pravem času znajdete na pravem kraju. Zbirno mesto je pri službenem vhodu v Gimnazijo Šentvid (nasproti zdravstvenega doma). Priporočamo, da ste na zbirnem mestu nekaj minut pred 19.00, saj je ob večernem času vstop v gimnazijo mogoč le s ključem, zato se skupina zbere zunaj stavbe, nato pa skupaj odidemo do predavalnice. V primeru lepega vremena namesto predavanja izvedemo astronomsko opazovanje s teleskopom na šolskem observatoriju na strehi gimnazije. Olga Wagner Vsako leto si iz našega observatorija 20. ali 21. junija ogledamo znameniti »dvakratni« sončni zahod za Triglavom. Živ ahen sev erni sij nad Nor v ešk o O gr omni oblak i plina, k ot tile na znameniti Hubblovi fotografiji Stebri stvarjenja, so zvezdne porodnišnice. Iz odseka enega takih se je rodil tudi naš Sončni sistem. Velika meglica v Orionu, velikansko bližnje območje nastajanja zvezd, je verjetno najbolj znamenita od vseh astronomskih meglic. VABIMO VSE OTROKE MED ČETRTIM IN OSMIM LETOM, DA SE NAM PRIDRUŽIJOV V TELOVADNICI NA KOSIJEVI 1, VSAK TOREK OB 17:00 KONTAKT: 040 555 924 - ANJA 13 Šentvid nAd LjubljaNo projeKT Zdra V a V adba Letos smo začeli z aktivnostmi v društvu DRAiSS že malce bolj zgodaj. Za nastopa v septembru na igrišču Oval in na festivalu za tretje življenjsko obdobje smo se začeli pripravljati že v poletnih mesecih. Septembra pa smo začeli z vsemi aktivnostmi. Kaj vse počnemo? Klepetamo pri tujih jezikih, družimo se, učimo se plesati, seznanjamo se z zdravim načinom življenja, skupaj se veselimo napredka in vitalnosti naših udeležencev, ki štejejo 50+++ … V oktobru smo ponovno izvedli projekt zdrava vadba za starejše. Projekt je bil zasnovan tako, da je trajal en mesec, obsegal pa je po dve 60-minutni vadbi na teden. Prisotnih je bilo 12 upokojencev, 6 žensk in 6 moških, starih od 66 do 84 let. S staranjem posameznik izgublja mišično moč. Poleg tega hrbtenica postaja trda, sklepi vse manj gibljivi, vezi neelastične in vse več je osteoporoze. Vendar se s pomočjo redne telesne dejavnosti lahko tudi v zrelejših letih ohranijo telesne sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih. Telesna dejavnost vpliva tudi na posameznikovo počutje, na občutek dobrega zdravja in na splošno zadovoljstvo z življenjem. Če želi posameznik živeti neodvisno od drugih, mora ohraniti sposobnost, da za različna opravila poskrbi sam. Njegovo telo se mora tako sklanjati, dvigati, nositi bremena in se brez večjega napora premikati. S pomočjo redne telesne dejavnosti lahko posameznik svoje telo ohrani močno in gibljivo in s tem potisne tegobe staranja za nekaj let v svojo bodočnost. Vadba je bila sestavljena iz različnih zvrsti vadb: pilates, fizioterapevtske vaje, Feldenkreis vaje, joga, telovadne vaje. Poudarek je bil na vajah z lastno težo. Ura vadbe je bila sestavljena iz 8-minutnega ogrevanja s hojo in vajami med njo (oponašanje hitre hoje tekmovalcev, hoja vzvratno, obračanje med hojo v obe smeri, hoja po prstih, petah, cik cak, oponašanje plesnih korakov kola v obe smeri). Nato so opravili udeleženci 17-minutno vadbo na mestu v stoječem položaju. Vadba v stoječem položaju je sestavljena iz 20 različnih vaj, ki se ne izvajajo vsako uro, temveč periodično. Sestavljene so iz vaj za raztezanje, krepilnih vaj za moč in za izboljšanje ravnotežnih vaj. Sledila je vadba, ki je trajala od 35 do 40 minut, izvajala se je v treh vadbenih položajih: na trebuhu, na hrbtu in na obeh bokih. Vaje so bile pripravljene tako, da so šli starejši na tla, na telovadne blazine, le enkrat vmes in na koncu te skupine vaj so vstali. Med temi vajami ni bilo vstajanja, le spreminjanje položaja telesa. Intenzivnih vaj v vadbi za starejše v tem projektu nismo imeli. Za starejše je najpomembnejša vadba na tleh, saj moramo z leti nujno izvajati večino vaj v položaju, kjer vadečega ne obremenjuje lastna teža. S tem so sklepi razbremenjeni, utrjuje pa se center telesa, to so mišice telesa. Del projekta je bilo tudi druženje po vadbi, saj smo želeli ugotoviti, kakšno je vsakokratno stanje vadečih. Opravili smo tudi meritve količine kisika v krvi, izmerili utrip in preverili delovanje srca. Projekt je vodil in izvedel organizator športne rekreacije s specifičnim znanjem vadb za starejše. Jaka Sadar, predsednik društva DRAiSS Seniorji Poraba pri mešanem ciklu: 4,338–6,699 l/100 km. Emisija CO 2: 114–151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209–0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018–0,00222 g/km. Število delcev (x10 11 ): 0,1–0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Podana cena (MPC = maloprodajna cena) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. *Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si 1 LETO BREZPLAČNEGA OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* JAMSTVA* 5 LET VZDRŽEVANJA* 3 LETA že za 8.400 € ZIMSKIH PNEVMATIK PAKET + Dacia Sandero DRUŠTVO SENIORJEV DRAiSS URNIK AKTIVNOSTI 2019/2020 TOREK SREDA ČETRTEK URA AKTIVNOST URA AKTIVNOST URA AKTIVNOST 7.00–8.30 ANGLEŠČINA 1 8.00–9.00 TELOVADNO druženje 8.00–9.00 TELOVADNO druženje 8.30–10.00 ITALIJANŠČINA 1 8.30–10.00 ITALIJANŠČINA klepet 10.00–11.30 ANGLEŠČINA klepet 9.00–10.00 PLESI v vrsti – začetnice 9.30–10.30 PLESI v vrsti – začetnice 19.00–20.30 ANGLEŠČINA 19.00–20.00 PLESI v vrsti – začetnice 19.00–20.00 TELOVADNO druženje 20.15–21.15 PLESI v vrsti – nadaljev. 20.15–21.15 PLESI v vrsti – nadaljev. Janja Sadar 031 577 744 IT., ANGL. Jaka Sadar 030 278 480 TEL., PLESI e-mail: drustvo.seniorjev.draiss@gmail.com Dvorana MOL-a Vižmarje-Brod, Na Gmajni 1 Šentvid nAd LjubljaNo 14 Stran za najmlajše STaro L eTo odhaja in no Vemu roK o podaja Bliža se tisti čas, konec leta. Zamenjali bomo koledar in vstopili v novo, prestopno leto 2020. Mnogo želja si izrečemo v teh dneh. Oči se nam iskrijo, lička v pričakovanju snega zažarijo. Pričakujemo obisk Božička in dedka Mraza, Miklavž pa nas je že obdaril. Poveži pike in pobarvaj sliko spodaj. Prikazuje veselega Božička, ki je podal roko snežaku. V sobi si lahko polepšaš pisalno mizo. Izdelaj smrečico iz papirja. Miklavž ti je morda prinesel darilo. Če je bilo ovito v lep papir, ga lahko uporabiš še enkrat, preden ga zavržeš. Narediš tulec v obliki stožca. Na ta stožec lepiš papirnate trakove. Na vrhu smrečice pa nalepiš zvezdico ali snežinko. Izdelaš lahko zanimivo smrečico iz plutastih zamaškov. Potrebuješ jih kar 130. Za podstavek naberi borove storže, lupinice žira in druge plodove iz gozda. Da bo vse lepo stalo, potrebuješ lepilo Mekol ali lepilno pištolo. Na vrhu smrečice zavežeš lepo pentljo z darilnim trakom. Več idej za smrečico pa najdeš še na spletni strani https:// www.okay.si/nekoliko-drugacna-novoletna-drevesca/ . Ob toplem čaju, dišečih piškotkih lahko v lepo okrašeni sobi zapoješ pesem Zima je prišla. To je slovenska ljudska pesem. Besedilo ti bo v pomoč. Zima je prišla, sneg leti z neba, je puščava zemlja vsa. Mraz prihaja z njo, hud možak je to, nam pa nič hudo ne bo. Mrazek, prava reč, mi gremo za peč, pa ne moreš nam nič več. Čigavo je darilo? Nekdo že nestrpno čaka nanj. Poveži s črto in ugotovil boš kdo. vir: internet Za konec pa le še misel, ki naj obogati leto 2020. NOVO LETO, NOVI ČAS, KAJ V TEM LETU ČAKA NAS? ZDAJ VSE BUŠKE IN SOLZICE, VSE PREPIRČKE IN JEZICE, VSE TEŽAVE POZABIMO, NOVIH DNI SE VESELIMO. Hvala za druženje z mano v kotičku za najmlajše. Srečno na poti v letu 2020 vam želi uredništvo časopisa! Marjeta Bilban 15 Šentvid nAd LjubljaNo mercaTorjeVa aKcija radi deL amo dobro in du ViŽmarje- brod Na povabilo vodje Mercatorjeve trgovine Na gmajni, se je letošnje akcije »najboljšega soseda« RADI DELAMO DOBRO udeležilo tudi Društvo upokojencev Vižmarje-Brod. Do sodelovanja smo prišli po naključju. Organizatorja prireditve Marčna pozornost, ki jo za naše članice in druge krajanke prirejamo že nekaj let med 8. marcem (dan žena) in 25. marcem (materinski dan), sva se z blagajničarko oglasila pri vodstvu trgovine, da se dogovorimo o pecivu, ki ga postrežemo po prireditvi. Med pogovorom je vodja prodajalne prosila, da opozoriva predsednico, naj čim prej vrne prijavni obrazec za akcijo RADI DELAMO DOBRO 2019. Na vprašanje, katera predsednica naj prinese izpolnjeni obrazec, sva dobila odgovor, da predsednica upokojencev. Zanimalo me je, kako se piše ta predsednica, pa mi sogovornica ni znala odgovoriti, saj si ni zapisala priimka niti telefonske številke, zato je naju prosila za pomoč. Seveda sem se tedaj predstavil in povedal, da sem predsednik društva že šesto leto in da močno dvomim, da bi se prejšnja predsednica še vedno predstavljala kot naša zakonita zastopnica. Po nekaj pojasnilih smo zadevo uredili. Nenavadno izigravanje neznane osebe pa omenjam zato, ker ni prvič, da se nekdo nepooblaščeno predstavlja za predstavnika Društva upokojencev Vižmarje-Brod. Pred leti je neznanec prevzel obljubljeni prispevek za srečelov v takratni Gostilni Žibert (na Trati), saj se je predstavil, da iz našega društva prihaja po predhodno dogovorjeno nagrado. No, letos smo nato že drugič sodelovali v Mercatorjevi akciji RADI DELAMO DOBRO. Aprila smo pred vhodom v trgovino predstavili naše društvo na stojnici, ki jo je priskrbel Mercator. V društvu smo se zelo potrudili, da bi se uvrstili čim višje, saj se na vse kriplje trudimo obogatiti naše finančno stanje s še kakšnim drugim prilivom kakor zgolj s članarino. Od te nam namreč ostane razmeroma malo, saj je treba – na podlagi pozitivne zakonodaje – odvajati članske prispevke za zveze, katerih del je naše društvo. Po nakazilu članskega prispevka za Zvezo društev upokojencev Slovenije, za Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – osrednjeslovensko pokrajinsko zvezo društev upokojencev in za Zvezo društev upokojencev Ljubljana Šiška nam od posamezne članarine, ki znaša 10 € na leto, ostane le nekaj več kot 8 € članskega prispevka za poslovanje društva. S temi skromnimi sredstvi pa poleg administrativnih stroškov vsako leto pripravimo t. i. Marčno prireditev za članice in druge krajanke, pogostitev po seji zbora članov, plačamo najem steze za tiste, ki želijo rekreativno kegljati, in na koncu leta obdarimo tisti del članstva, ki je v letu dopolnil 80 let ali več. Za kaj več ali morda za bogatejšo božično-novoletno obdaritev najstarejših enostavno nimamo dovolj lastnih sredstev. Letos smo s pomočjo našega članstva in simpatizerjev našega društva upokojencev v omenjeni akciji zasedli odlično drugo mesto in tako od lanskega leta napredovali za eno mesto. Sredstva, ki smo jih prejeli, bomo namensko porabili za obdaritev naših starejših članic in članov, ki jih je v našem društvu že več kot 54 odstotkov. Vsem, ki ste v navedeni Mercatorjevi akciji glasovali za naše društvo, se ob tej priložnosti srčno zahvaljujemo, da ste po nakupu v naši trgovini pomislili tudi na najstarejšo populacijo v območju, kjer deluje DU Vižmarje-Brod. Marko Koračin Ob predstavitveni stojnici se je ustavil Manjši od mnogih obiskov stojnice. tudi del naše kolesarske skupine. foto: M. Koračin Le ToŠ nji 80-Le Tni jubiL anTi Pravzaprav sem napisal pomanjkljiv naslov! Pa ga takoj popravljam: LETOŠNJE 80-LETNE JUBILANTKE IN 80-LETNI JUBILANTI. V našem društvu je namreč primerneje, da najprej poudarimo članice in nato člane, saj ženski del članstva številčno prevladuje skoraj v vseh preglednicah: v celotni evidenci članstva, pa tudi v posameznih izpeljankah skupnega pregleda. Nič drugače že dolgo ni tudi v spiskih generacij jubilantk in jubilantov, ki v danem letu praznujejo svoje 80-letnice. Ampak slovenski pravopis dopušča, da uporabljamo samo moško obliko navajanja … Pa naj bo tako tudi v tem članku. Tudi letos je upravni odbor Društva upokojencev Vižmarje- Brod organiziral srečanje za jubilante z letnico rojstva 1939. Odkar upravni odbor organizira takšna generacijska srečanja, so ta vedno v okrepčevalnici Žibert na Brodu. Prej so se enako stari člani in članice zbirali samostojno, potem pa pred leti ni bilo nikogar iz tiste generacije, ki bi bil pripravljen zbrati vrstnike in vrstnice ter rezervirati sobo za skupno druženje. Tisto leto je bila na seji UO podana pobuda, da namesto enega od jubilantov organizacijo prevzame upravni odbor. Predlog je bil potrjen in lepo tradicijo smo uspeli ohraniti naprej. Zaradi tega je sicer vloženega nekaj več napora in tudi nekaj dodatnih finančnih odhodkov, saj jubilanti in jubilantke prejmejo nageljček in frakeljček s spominskim lističem, na katerem je na eni strani jubilantovo ime, na drugi pa datum dogodka. Frakelj, spominsko darilo upravnega odbora, seveda ni prazen … Poskrbimo tudi za profesionalno fotografiranje in prav vsi nato kupijo komplet fotografij: en posnetek, na katerem so samo udeleženi jubilanti, in še enega, na katerem so vsi udeleženci srečanja. Seveda se srečanja nikoli ne udeležijo prav vsi konkretnega letnika, približno polovica pa vsakokrat. Vedno predlagamo, da jubilanti povabijo na srečanje spremstvo; bodisi partnerja ali pa koga drugega. Pod enakimi finančnimi pogoji so na srečanju zaželeni še člani organov društva in poverjenice, ki so glavni stik društva s članstvom. Srečanje je pravzaprav skupno kosilo z druženjem. Ob prihodu jubilanti prejmejo nagelj in frakelj. Nato se posedemo in naročimo vsak svojo pijačo, da lahko nazdravimo jubilantom ter jim zapojemo voščilno pesem KOL'KOR KAPLJIC. Potem počakamo fotografa. Ko opravi svoje delo, je že čas za kosilo. Po kosilu vsak iz družbe predlaga pesem, ki jo skupaj zapojemo vsi zbrani, vmes povemo kakšen hudomušni pripetljaj ali šalo, popijemo še kavico ali čaj in že se začne mračiti, ko je treba domov. Od 32 članic in članov letnika 1939 se jih je letos srečanja udeležilo 12; osem članic in štirje člani. Vseh udeleženk in udeležencev je bilo 21 in prav vsi smo se vračali domov židane volje! Marko Koračin Jubilanti in jubilantke DU Vižmarje-Brod letnik 1939 foto: Z. Kodrič Spominsko darilo, foto: M. Koračin Seniorji Šentvid nAd LjubljaNo 16 Napovednik - Kaj dogaja Napovednik Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si NAPOVEDNIK MAJ−JULIJ 2017 KONCERT BIG BAND ZASEDBE ORKESTRA SV Torek, 31. 5. 2016, ob 20.00 na ploščadi pred Ljudskim domom Društvo BPČ in Slovenska vojska SVITOV KOTIČEK, meritve krvnega tlaka, sladkorja in prikaz nordijske hoje Četrtek, 9. 6. 2016, med 9.00 in 16.00 na ploščadi pred Ljudskim domom »NAJ SIJE V OČEH« – otvoritvena slovesnost ob 150. obletnici šolstva in čitalništva v Šentvidu Sreda, 1. 6. 2016, ob 17.00 v Ljudskem domu OTVORITEV PRVE ŠOLSKE MIKROPIVOVARNE V SLOVENIJI Četrtek, 9. 6. 2016, ob 14.00, BIC Ljubljana − Center kulinarike in turizma KULT316 KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN NASTOP FOLKLORNE SKUPINE Četrtek, 2. 6. 2016, ob 17.00 v Ljudskem domu SLAVNOSTNA ZAKLJUČNA AKADEMIJA ob 150. obletnici šolstva in čitalništva v Šentvidu Četrtek, 9. 6. 2016, ob 19.30 v Ljudskem domu PRAZNOVANJE S KNJIŽNICO ŠENTVID: ob 150. obletnici šolstva in čitalništva v Šentvidu Petek, 3. 6. 2016, med 16.30 in 21.00 na parkirišču pred Knjižnico Šentvid LETNI KONCERT ŽPZ Rozka Usenik Petek, 10. 6. 2016, ob 20.00 v dvorani OŠ Vižmarje Brod KUD Šentvid nad Ljubljano »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!« KAVA Z MANCO KOŠIR Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 19.00 v BIC Ljubljana − KULT316 Koncert POD ZVEZDNIM NEBOM Četrtek, 16. 6. 2016, ob 19.30 v Atriju Zavoda sv. Stanislava GŠ Franca Šturma - Zavod sv. Stanislava JEZERSKI ZMAJ, glasbena bajka Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 19.00 v Domu sv. Vida Glasbeni center Zvočna zgodba RITEM NA PARKETU Torek, 21. 6. 2016, ob 18.00 v telovadnici OŠ Franca Rozmana Staneta OŠ Franca Rozmana Staneta KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO − lutkovna igrica Torek, 7. 6. 2016, ob 9.30 v Vrtcu Dobrega pastirja Vrtec Dobrega pastirja FRANETOV MEMORIAL − tek in kolesarjenje Sreda, 22. 6. 2016, ob 17.00 − križišče nasproti NLB Šentvid Društvo BPČ OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFSKIH IN LIKOVNIH DEL Torek, 7. 6. 2016, ob 17.00 v Meršo- lovem atriju (Zavod sv. Stanislava) KONCERT ADIJA SMOLARJA Sreda, 22. 6. 2016, ob 20.00 v Ljudskem domu Društvo BPČ in Adi Smolar ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV GŠ FRANCA ŠTURMA Torek, 7. 6. 2016, ob 18.00 v dvorani GŠ Franca Šturma Glasbena šola Franca Šturma PROSLAVA OB 40-LETNICI OŠ VIŽMARJE BROD Petek, 24. 6. 2016, ob 10.30 v avli šole OŠ Vižmarje Brod KVIZ OSNOVNOŠOLCEV IN SREDNJEŠOLCEV OB 150. OBLETNICI ŠOLSTVA IN ČITALNIŠTVA V ŠENTVIDU Sreda, 8. 6. 2016, ob 18.00 v Ljudskem domu v Šentvidu Abonma ŠODRČEK – ŠODR Teater RAZSTAVA ŠENTVIŠKIH STARODOBNIKOV − 'oldtimerjev' Nedelja, 26. 6. 2016, ob 11.00 na parkirišču pri šentviški cerkvi Društvo BPČ LITERARNI VEČER S PESNIKOM MILANOM JESIHOM Sreda, 8. 6. 2016, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid AKADEMIJA − POZDRAV DOMOVINI Nedelja, 26. 6. 2016, ob 20.30 na trati za šentviško cerkvijo Društvo BPČ Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si NAPOVEDNIK DECEMBER 2019─MAREC 2020 BRALNO SREČANJE OB KNJIGI BELO JADRO Torek, 10. 12. 2019, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid Knjižnica Šentvid JEŠ, JEŽ? – predstava za otroke Petek, 24. 1. 2020, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 KUD Unikat STRAŠNI STRAH – abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 12. 2019, ob 18.00 v Ljudskem domu ŠODR TEATER DAN ODPRTIH VRAT ZAVODA SV. STANISLAVA Sobota, 25. 1. 2020, od 9.00 v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava PO ČUDOVITIH POTEH ISTRE – potopisno predavanje Sreda, 11. 12. 2019, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid Knjižnica Šentvid/Tina Balant RAZREDNI PEVSKI FESTIVAL ŠKG Sreda, 5. 2. 2020, ob 16.00 v Zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Tradicionalni BUTIČNI SEJEM Sobota, 14. 12. 2019, med 10.00 in 16.00 na naslovu Stanežiče 4b Me Vi Art PESMICE S PODSTREŠJA – abonma ŠODRČEK Sreda, 12. 2. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Miškino Gledališče PREDBOŽIČNI KONCERT (Z)MEŠANE- GA ZBORA ŠKG IN DEKLIŠGEKGA TER FANTOVSKEGA ZBORA 1. LETNIKA Četrtek, 19. 12. 2019, v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava INFORMATIVNI DAN ŠKG IN JEGLIČEVEGA DIJAŠKEGA DOMA Petek, 14. 2. 2020, ob 9.00 in ob 15.00 in v soboto, 15. 2. 2020, ob 9.00 v Zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA Četrtek, 26. 12. 2019, ob 18.00 v dvorani Kosijeva 1 ČS Šentvid in KUD Unikat PUSTNI KONCERT UČENCEV GŠ V ZAVODU SV. STANISLAVA Torek, 25. 2. 2020, ob 18.00 v Zavodu sv. Stanislava Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA (za otroke od 1. do 3. leta starosti) Petek, 27. 12. 2019, ob 16.30 v dvorani Na gmajni 1 ČS Šentvid in KUD Unikat PRAVLJIČNA URA BABICE PRA, KI SPOLH NE PRIČAKUJE TIGRA Petek, 6. 3. 2020, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 KUD Unikat GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA (za otroke od 4. 6. leta starosti) Petek, 27. 12. 2019, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 ČS Šentvid in KUD Unikat CESARJEV SLAVEC – abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 3. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Družinsko gledališče Kolenc HALO, RDEČA KAPICA? – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA Sobota, 28. 12. 2019, ob 18.00 v Ljudskem domu ČS Šentvid in KUD Unikat BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Torek, 14. 1. 2020, ob 19.00 v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava LUNOŽER – abonma ŠODRČEK Sreda, 15. 1. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Bimbo Teater Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si NAPOVEDNIK DECEMBER 2019─MAREC 2020 BRALNO SREČANJE OB KNJIGI BELO JADRO Torek, 10. 12. 2019, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid Knjižnica Šentvid JEŠ, JEŽ? – predstava za otroke Petek, 24. 1. 2020, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 KUD Unikat STRAŠNI STRAH – abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 12. 2019, ob 18.00 v Ljudskem domu ŠODR TEATER DAN ODPRTIH VRAT ZAVODA SV. STANISLAVA Sobota, 25. 1. 2020, od 9.00 v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava PO ČUDOVITIH POTEH ISTRE – potopisno predavanje Sreda, 11. 12. 2019, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid Knjižnica Šentvid/Tina Balant RAZREDNI PEVSKI FESTIVAL ŠKG Sreda, 5. 2. 2020, ob 16.00 v Zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Tradicionalni BUTIČNI SEJEM Sobota, 14. 12. 2019, med 10.00 in 16.00 na naslovu Stanežiče 4b Me Vi Art PESMICE S PODSTREŠJA – abonma ŠODRČEK Sreda, 12. 2. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Miškino Gledališče PREDBOŽIČNI KONCERT (Z)MEŠANE- GA ZBORA ŠKG IN DEKLIŠGEKGA TER FANTOVSKEGA ZBORA 1. LETNIKA Četrtek, 19. 12. 2019, v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava INFORMATIVNI DAN ŠKG IN JEGLIČEVEGA DIJAŠKEGA DOMA Petek, 14. 2. 2020, ob 9.00 in ob 15.00 in v soboto, 15. 2. 2020, ob 9.00 v Zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA Četrtek, 26. 12. 2019, ob 18.00 v dvorani Kosijeva 1 ČS Šentvid in KUD Unikat PUSTNI KONCERT UČENCEV GŠ V ZAVODU SV. STANISLAVA Torek, 25. 2. 2020, ob 18.00 v Zavodu sv. Stanislava Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA (za otroke od 1. do 3. leta starosti) Petek, 27. 12. 2019, ob 16.30 v dvorani Na gmajni 1 ČS Šentvid in KUD Unikat PRAVLJIČNA URA BABICE PRA, KI SPOLH NE PRIČAKUJE TIGRA Petek, 6. 3. 2020, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 KUD Unikat GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA (za otroke od 4. 6. leta starosti) Petek, 27. 12. 2019, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 ČS Šentvid in KUD Unikat CESARJEV SLAVEC – abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 3. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Družinsko gledališče Kolenc HALO, RDEČA KAPICA? – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA Sobota, 28. 12. 2019, ob 18.00 v Ljudskem domu ČS Šentvid in KUD Unikat BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Torek, 14. 1. 2020, ob 19.00 v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava LUNOŽER – abonma ŠODRČEK Sreda, 15. 1. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Bimbo Teater Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si NAPOVEDNIK DECEMBER 2019─MAREC 2020 BRALNO SREČANJE OB KNJIGI BELO JADRO Torek, 10. 12. 2019, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid Knjižnica Šentvid JEŠ, JEŽ? – predstava za otroke Petek, 24. 1. 2020, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 KUD Unikat STRAŠNI STRAH – abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 12. 2019, ob 18.00 v Ljudskem domu ŠODR TEATER DAN ODPRTIH VRAT ZAVODA SV. STANISLAVA Sobota, 25. 1. 2020, od 9.00 v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava PO ČUDOVITIH POTEH ISTRE – potopisno predavanje Sreda, 11. 12. 2019, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid Knjižnica Šentvid/Tina Balant RAZREDNI PEVSKI FESTIVAL ŠKG Sreda, 5. 2. 2020, ob 16.00 v Zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Tradicionalni BUTIČNI SEJEM Sobota, 14. 12. 2019, med 10.00 in 16.00 na naslovu Stanežiče 4b Me Vi Art PESMICE S PODSTREŠJA – abonma ŠODRČEK Sreda, 12. 2. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Miškino Gledališče PREDBOŽIČNI KONCERT (Z)MEŠANE- GA ZBORA ŠKG IN DEKLIŠGEKGA TER FANTOVSKEGA ZBORA 1. LETNIKA Četrtek, 19. 12. 2019, v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava INFORMATIVNI DAN ŠKG IN JEGLIČEVEGA DIJAŠKEGA DOMA Petek, 14. 2. 2020, ob 9.00 in ob 15.00 in v soboto, 15. 2. 2020, ob 9.00 v Zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA Četrtek, 26. 12. 2019, ob 18.00 v dvorani Kosijeva 1 ČS Šentvid in KUD Unikat PUSTNI KONCERT UČENCEV GŠ V ZAVODU SV. STANISLAVA Torek, 25. 2. 2020, ob 18.00 v Zavodu sv. Stanislava Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA (za otroke od 1. do 3. leta starosti) Petek, 27. 12. 2019, ob 16.30 v dvorani Na gmajni 1 ČS Šentvid in KUD Unikat PRAVLJIČNA URA BABICE PRA, KI SPOLH NE PRIČAKUJE TIGRA Petek, 6. 3. 2020, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 KUD Unikat GREMO NA VLAK – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA (za otroke od 4. 6. leta starosti) Petek, 27. 12. 2019, ob 18.00 v dvorani Na gmajni 1 ČS Šentvid in KUD Unikat CESARJEV SLAVEC – abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 3. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Družinsko gledališče Kolenc HALO, RDEČA KAPICA? – predstava za otroke s prihodom DEDKA MRAZA Sobota, 28. 12. 2019, ob 18.00 v Ljudskem domu ČS Šentvid in KUD Unikat BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Torek, 14. 1. 2020, ob 19.00 v Zavodu sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava LUNOŽER – abonma ŠODRČEK Sreda, 15. 1. 2020, ob 18.00 v Ljudskem domu Bimbo Teater Enota Šentvid, Ob Zdravstvenem domu 1 Zdravstveno vzgojni center Z znanjem do boljšega zdravja Januar & Februar 2020 V želji po ohranjanju in krepitvi zdravja ste vljudno vabljeni v programe svetovanja za zdravje zdravstveno vzgojnega centra Šentvid. 10. 1. 2019 ob 10.00h učna delavnica Tehnike sproščanja 27. 1. 2019 ob 17.00h učna delavnica Zdravo hujšanje 5. 2. 2019 ob 10.00 h učna delavnica Spoprijemanje z depresijo Učne delavnice bodo v sejni sobi ZD Šentvid ( II. nad. levo). Individualno svetovanje za opuščanje kajenja poteka v dogovoru z udeležencem. Informacije: tel. 01/ 58 37 435 ( Petra Globočnik)