■o
ist :o !o
¡i^
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod •centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA tal DARIL
Kjer vsa darila so domal
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Robert Pevnik,
novi trener Drave
O Stran 15
Po naših občinah Šolstvo • Stavka možna že konec letošnjega leta
O Stran 5
Politika
Ptuj • Za skupnost občin, ki bo tretji zbor v državi
O Stran 7
Kronika
Ormož« Parkirišča v parku gradijo brez dovoljenj
O Stran 32
Ptuj, petek, 16. maja 2008
letnik LXI • št. 38 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEafl
Hajdina • Gradnja hitre ceste Slivnica-Draženci napreduje
Po vzporedni cesti še leto dni
Gradnja hitre ceste Sliv-nica-Hajdina-Draženci uspešno napreduje po začrtanem terminu, saj je vreme gradbincem -delavcem podjetja SCT iz Ljubljane in podizvajalca Cestnega podjetja Ptuj -naklonjeno že od rane pomladi.
Zaradi gradnje dveh rondo-jev in priključka avtoceste na obstoječo državno cesto G1-2 Šikole-Hajdina so v sredo, 14. maja, za ves promet zaprli del odseka sedanje glavne oziroma šikolske ceste med Hajdino in Njivercami. Promet je tako že preusmerjen na vzporedno obvozno gradbišč-no asfaltno cesto. V Cestnem podjetju Ptuj pa so nam včeraj povedali, da naj bi takšen prometni režim veljal vsaj leto dni, predvidoma do 2. maja 2009, kar je odvisno predvsem od napredovanja preostalih gradbenih del na celotnem avtocestnem odseku Slivnica-Hajdi-na-Draženci.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Razrešili UO in direktorja J Ormož • Sodišča imajo polne roke dela
Negotovost v KZ Zapleti našli epilog na sodišču
Tik nroH TaUiupknm rariakfiia cmn itvoHoIi Ha ca iav	'	'	"
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da se je v sredo sestal upravni odbor Kmetijske zadruge Ormož.
Na sestanku je bilo prisotnih vseh šest članov, vključno s predsednico Otilijo Kolarič, sestanku pa sta prisostvovala tudi predsednik nadzornega odbora Miroslav Majcen in direktor Anton Ša-lamon. Zadnja dva naj bi menda upravni odbor po krajšem
Vabljeni na predizbor ansamblov za
29. slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptuj 200?
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 13. uri izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Pošljite kupon, med prijavljenimi bomo izžrebali 35 potnikov.
Perutnina Ptuj
i
uvodu zaprosila, da prostor zapustita. Čez kakšno uro pa so dosedanjemu direktorju prinesli sklep, s katerim so ga razrešili direktorske funkcije. Med razlogi za to so menda navedli različne postopke, ki naj bi po mnenju upravnega odbora oškodovali zadrugo. Miroslav Majcen trdi, da je bil upravni odbor z vsemi temi postopki seznanjen. Doslej nam predsednice upravnega odbora Otilije Kolarič še ni uspelo priklicati na telefon.
Še isti večer se je na svoji seji sestal tričlanski nadzorni odbor, ki je razrešil dosedanji upravni odbor in postavil novega. Ta je začasen in bo sovje delo opravljal do naslednjega volilnega občnega zbora, ki bo sklican v roku 60 dni. Sklenili so tudi da v.d. direktorja postane Anton Šalamon.
Anton Šalamon se je na naš klic sicer odzval, a je povedal, da izjav pred ponedeljkom ne bo dajal.
Več o dogajanju v ormoški KZ naslednji teden
To, da se nekdanji član SDS Bogomir Luci in predsednik ormoške SDS Branko Šumenjak nekako ne razumeta najbolje, je jasno že nekaj časa.
Odkar je Luci izstopil iz SDS, pa so vse ostrejše tudi njegove kritike na račun vodstva te stranke v Ormožu. Veliko tovrstnih prispevkov ste imeli priložnost prebrati tudi v Štajerskem tedniku pod rubriko Pisma bralcev. Stvari pa so se med politikoma zaostrile tako daleč, da je med njima razsojalo sodišče.
Branku Šumenjaku, ki se na pripombe in kritike Bogomira Lucija sicer ni odzival kaj prida, je očitno prekipelo in tako je po svojem odvetniku Viktorju Osimu 27. februarja letos vložil obtožnico zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 170. člena Kazenskega zakonika (KZ) in kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 169. člena KZ.
O tem zakaj se je na koncu le odločil za tožbo, je Šume-
njak povedal: »Vsak človek ima en tolerančni prag, in ko je ta presežen, stvari ne more več prenašati. Pa to ni bila prva taka stvar. Že pred časom je bil na eni izmed sej občinskega sveta (OS) razdeljen poziv mojega odvetnika gospodu Luciju, da preneha z žalitvami. Ker to ni zadostovalo, smo tudi na podlagi vašega pisanja, vložili tožbo z enim samim namenom, da se to neha. Luciju smo ponudili poravnavo, v smislu, da me preneha žaliti in obreko-vati, pa poravnave ni hotel sprejeti. Nič nimam proti kritiki, ampak žalitev pa si ne dovolim. V dveh točkah od treh ga je sodišče spoznalo za krivega. Moj odvetnik je napovedal pritožbo, ker ga ravno v tistem delu, ki je bil najbolj evidenten, sodišče ni spoznalo za krivega.« Po sodbi bi Branko Šumenjak moral plačati okrog 300 evrov. Pa pravi, da mu pri tem ne gre
za denar, saj je bil v primeru poravnave, ki jo je Luci zavrnil, pripravljen plačati polovico stroškov. Zahteval pa ni tudi nobenih odškodnin.
Bogomir Luci se na drugi strani ne čuti krivega, sicer bi si vzel odvetnika, ne pa da je na sodišče 23. aprila prišel sam, kot je povedal. »Menim, da je podžupan imenovan za nadomeščanje župana v njegovi odsotnosti, ne pa da hodi za njim povsod kot kakšen hišni ljubljenček, za to pač podžupani niso, sem povedal na tiskovni konferenci, nikjer in nikoli nisem rekel, da Šumenjak hodi za Sokom kot hišni ljubljenček. Sploh pa, kaj je to hišni ljubljenček? Na mnogih kmetijah pes ni hišni ljubljenček, ampak čuvaj. Pri nas je hišni ljubljenček najmlajši otrok. Kar se tiče očitka ustrahovanj, sem jih povzel iz vašega članka.
O Stran 3
Ptuj • Nekdanja grajska konjušnica bo še samevala
Jih resnično omejuje le čas?
Ko smo v tretji številki Štajerskega tednika januarja letos pisali o tem, da se je rok za razpis za oddajo bivše konjušnice na ptujskem gradu v dolgoročni najem, ki je kulturni spomenik v lasti Republike Slovenije, iztekel, in se zanimali za ponudnika, smo tudi zapisali, da bo zagotovo mimo grajske restavracije splavala še ena turistična sezona, razen če se ne bo zgodil čudež. Čudeža pa ni bilo. Naša napoved se uresničuje, grajska restavracija letos zagotovo še ne bo v funkciji. V Termah Ptuj pa odgovarjajo, da od projekta še niso odstopili, da pa se v prvem krogu niso ujeli z razpisnimi pogoji, ki so bili preostri. Zagotovo pa se bodo prijavili na novega, ki ga napoveduje ministrstvo za kulturo.
Konec novembra 2007 je v Uradnem listu RS izšel razpis za oddajo bivše konjušnice v dolgoročni najem. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 17. decembra 2007. Skladno z razpisno dokumentacijo so v prvih dneh decembra lani organizirali tudi ogled objekta. Med tistimi, ki so si ga ogledali, so bile tudi Terme Ptuj, ki so na koncu tudi edine oddale ponudbo, a so jo morali še dopolniti, so v Ministrstvu za kulturo RS povedali v začetku leta. Takrat je bil še rok za odprtje restavracije poletje 2008, oziroma avgust 2008. V samem razpisu pa so nava-
jali, da naj bi bila restavracija odprta že maja letos, kar se je že ob zaključku razpisa zdel neresen rok. Tudi sam razpis se je zgodil pozno, skoraj dve leti po tem, ko je bil objekt obnovljen, zdaj pa so vsi znova pametni, nekateri celo tako, da bi se šli mednarodnih razpisov. V Termah Ptuj pravijo, da ni bil omejujoč samo čas izvedbe, ujeli se niso tudi s projektantom, ki jim je bil dodeljen s strani ministrstva za kulturo. Kakorkoli že, razpis naj bi ministrstvo za kulturo ponovilo, tokrat z omiljenimi pogoji. Nanj se bodo Terme Ptuj zagotovo prijavile, smo
slišali te dni Andreja Klasin-ca, direktorja, ki je tudi povedal, da je bil čas izvedbe po prvem razpisu glavni razlog,
membno, da se je veliko simbolnih in dejanskih zadev v zvezi s tem dogajalo prav v Sloveniji. Zaradi predsedovanja Evropski uniji, pa ne samo zaradi tega. Pravzaprav je Slovenija še posebej značilna miniaturna podoba različnih evropskih časov. V bistvu se vsi skupaj premalo (in preveč površno) spominjamo in zavedamo, da Evropa še pred kratkim ni bila tisto, kar je zdaj, in da je v bistvu še vedno v nekakšnem vrenju in (samo)pre-izkušanju. So nove vrednote (in značilnosti), ki nastajajo v Evropi, dovolj trdne, so cilji, ki si jih zadaja Evropa, dovolj ambiciozni?
Maj je za Evropo še posebej značilen mesec. Maj simbolizira začetek nastajanja nove evropske skupnosti, maja 1945 je bila končana druga svetovna morija. Kljub vsemu, kljub razvidni evropski streznitvi in spodbudni novi poti je (še vedno) dovolj razlogov, da nova Evropa tudi zdaj ne pozablja na staro Evropo (in vse njene tragične izkušnje). Zagotovo je največji dosežek povojne Evrope njeno združevanje na novih temeljih in preseganje starih in novih sovraštev. Pri
da se zadeva ni zasukala v želeni smeri. Res pa je tudi, da projekt dokončanja obnove grajske konjušnice še ni zao-
tem ne gre samo za zgodovinsko pomiritev in novo sodelovanje ter prijateljstvo med Nemci in Francozi, med Nemci in drugimi zahodnimi državami, ampak v zadnjem času tudi za pomembne premike in v marsičem tudi nove odnose, denimo na Balkanu, ki potekajo prav tako po zaslugi Evrope. Ta čas je pravzaprav lahko največja zasluga že "institucionalizirane Evrope" (se pravi tistih, ki sestavljajo Evropsko unijo) vsakršno prizadevanje za nadaljnje združevanje in sodelovanje v Evropi, pri čemer je seveda še posebej pomemben odnos do vseh tistih, ki so iz različnih razlogov še zunaj formalnih povezav. Hkrati pa seveda to pomeni tudi posebno zavezo EU, da znotraj sebe hitreje zaznava (in odpravlja) vse tiste moteče dejavnike, ki bi kakorkoli lahko rahljali ali problematizirali zaupanje v "združeno Evropo". Zato seveda ni nepomembno, kako se bo končalo pravkaršnje ratificiranje nove evropske "ustave", ki je sicer tako plod različnih kompromisov in dejanskih razlik v trenutni evropski realnosti. Gre preprosto za to, ali je EU sposobna vzpostaviti kolikor toliko učinkovite okvire za delovanje v novih razmerah in se zares spopadati z najpomembnejšimi temami in izzivi tega časa, ali pa se bo še naprej zapletala v lastnih organizacijskih težavah. S tega vidika pomeni parlamentarno
krožen. Tako bo potrebno temeljito obnoviti tudi ploščad in zid pred samo restavracijo. Vlaganja bodo visoka, na kon-
ratificiranje novega dokumenta o delovanju EU (to mora biti opravljeno v vsaki članici EU posebej) svojevrsten preizkus dejanske politične volje (in moči) v posameznih državah. Zatekanje k referendumom je za nekatere tudi dokazilo lastnega oportunizma in lastne nesposobnosti, da bi se jasno opredeljevali. V takšnih razmerah je vsekakor težko razumljivo, da so se edino na Irskem odločili za referendum (in tako pravzaprav najbolj ogrozili sprejetje dokumenta, ki naj bi zagotovil normalno nadaljevanje dela in nadaljnjo širitev EU), čeprav je to ena izmed držav, ki je imela od svojega vključevanja v EU dokazano največ (materialnih) in drugih koristi ... Prav tako seveda tudi ni povsem razumljivo, da ena izmed baltskih držav - članic Evropske unije - vnaprej preprečuje začetek pogajanj EU z Rusijo o novem sporazumu o sodelovanju med EU in Rusijo, čeprav si vse druge članice EU takšna pogajanja želijo. Seveda je pomembno, da ima v EU sleherna članica (velika in mala) pravico do svojega mnenja in do obrambe sovjih nacionalnih interesov, vendar pa to ne sme biti pojmovano preveč togo in ultimativno. Zaradi lastnih strahov in morda upravičenih "posebnih interesov" ni korektno kar vnaprej blokirati pogovorov in iskanja rešitev, ki bi v končni posledici lahko ustrezale vsem. Pa tudi sicer Rusije ne kaže kar tako potiskati od EU . Morda je ena izmed najbolj pomembnih nalog EU in nasploh združene Evrope preseganje vnaprejšnjih strahov in nezaupanja. Vsak v Evropi mora znati
cu pa bo odločila rentabilnost naložbe. Obveznosti v tem projektu pa ima tudi MO Ptuj glede infrastrukture, postavka letošnjega proračuna 20 tisoč evrov bo verjetno zadostovala le za izdelavo projektov. Projekt oddaje bivše konjušnice v dolgoročni najem bo zagotovo moral potekati sočasno z izgradnjo infrastrukture, saj brez vode, elektrike in kanalizacije projekta ne bo mogoče realizirati. Skrajni čas bi že bil, da se o tem za skupno mizo pogovorijo vsi zainteresirani oziroma vpleteni, sicer bo tudi drugi razpis strel v prazno. Grajska restavracija pa bo še naprej samevala. Verjetno je bil izvirni greh storjen že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se turizma polnih ust odločili za njeno zaprtje, in to na območju, kjer se letno obrne več deset tisoč turistov.
MG
poslušati drugega, Evropa se mora medsebojno poznati in pogovarjati. Brez vnaprejšnjih izključevanj in kakršnihkoli diktatov ter groženj z "embargi" in vetom. Prejšnji teden smo se lahko v Sloveniji soočali z različnimi podobami Evrope. Na slovenski televiziji so vrteli film o zadnjih dnevih in propadu Hitlerja. Ruševine Berlina so se mnogim zdele nekaj nestvarnega (in neznanega), pa vendar se je vse skupaj dogajalo šele pred dobrimi petdesetimi leti. Predsednik evropske komisije in predsednik evropskega parlamenta sta v Ljubljani govorila o novi Evropi in novih Evropejcih in poudarjala, da gre pri vsem skupaj tudi za nov čustveni odnos. Ne inštitucije, ampak predvsem ljudje naj bi občutili, da gre zares za nekaj čisto drugega, česar Evropa še ni doživela. Prav je, da so ob dnevu Evrope - 9. maju - mnogi poudarjali tudi, da je to dan zmage nad fašizmom in nacizmom, nad mračnimi silami, ki so pahnile Evropo in svet v najhujšo tragedijo. V Ljubljani je 30 tisoč ljudi sproščeno korakalo po poteh prijateljstva, ki opozarjajo na nekdanje poti z žico okoli okupirane Ljubljane, okoli mesta, katerega ogromna večina prebivalcev se ni nikoli predala nobenemu okupatorju. Tudi zaradi tega smo lahko ponosni v Evropi in tudi zaradi tega ne vidim nobenega tehtnega razloga in opravičila, zakaj se nekatere politične opcije tega ne zavedajo bolj in zakaj tega bolj ne poudarjajo.
Jak Koprivc
Uvodnik
I fell sLOVEnia!
Zagotovo se bo našel kdo, ki mi bo očital, da se med lasanjem na slovenski politični sceni, ki vse bolj spominja na komično "butkanje" z avtomobilčki v lunaparku, lotevam na videz obrobne zadeve. A verjamem, da nisem edini, ki ga moti pravcata poplava vse bolj agresivnih oglaševalcev in njihovih veleumnih marketinških prijemov. Glava me zaboli ob pogledu na nabasan poštni nabiralnik, iz katerega poleg zmečkanega, na silo vstavljenega časopisa ali kuverte na vse strani molijo še zmečkana reklamna sporočila, s katerimi trgovci in drugi prepričevalci poskušajo utrditi pozicijo neke blagovne znamke ali super ugodne nakupovalne akcije v mojo, potrošniško zavest. In to kljub nalepkam Agencije za telekomunikacije, ki v posameznih nabiralnikih prepovedujejo vstavljanje nenaslovljenih reklamnih sporočil. Grozno. Še posebej, ker tega ne počno le poštarji, ampak tudi drugi razpečevalci.
Tistih nekaj las na glavi se mi naježi, ko se ob kliku na katero od želenih spletnih strani na računalniškem monitorju pojavi vsiljiv elektronski oglas, ki ga sicer lahko odklikaš, a moteč občutek, da ti nekdo "sračka"po glavi in ti jemlje dragocen čas, te spremlja še nekaj časa. Da ne govorim o televiziji. Tečne reklame in raznorazna cmoka-joča povabila na "šopinge", pred neko, recimo, priljubljeno oddajo in po njej, celo med oddajo. Človek bi pobesnel. Pod krinko načela svobodne trgovine in marketinških prijemov nam oglaševalci v imenu subinteligentne kreativnosti in evropsko usmerjene marketinške strategije vcepljajo in vsiljujejo vedno nove in vse bolj ostudne metode. Žal tudi na področju športa. Kaj pa so drugega razni tridelni naslovi nekih klubov in ekip, ki jim je poleg znanega imena obvezno vsiljeno še ime sponzorja. In to v imenu športnega duha. Spet groza.
A žal tovrstnemu oglaševalskemu nasilju nad potrošniki kljub nacionalni strategiji za zaščito potrošnikov, kljub dokaj dejavnemu uradu za zaščito potrošnikov in celi vrsti nekih potrošniških združenj še vedno ni videti konca. Domišljija ne pozna meja, sodobne in bistroumne marketinške in oglaševalske poteze pa si dovoljujejo vedno več in iščejo nove medije. Sicer je predvsem od nas, potrošnikov, odvisno, kaj in v kolikšni meri bomo nekaj sprejeli in česa ne, a občutek vse bolj agresivnega podajanja in vsiljevanja je vsaj zelo neprijeten, če že ne moteč. Še posebej, ker so redki oglaševalci, ki se držijo zakonodaje in določil oglaševalskega kodeksa. Slovensko potrošništvo je resnično povsem skolonizirano z zahodnjaškimi vplivi, žal tudi v jezikovnem smislu. Just do it -1 fell sLOVEnia!
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Grajska restavracija bo zagotovo samevala tudi v letu 2008.
Evropa vseh
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Sodišča imajo polne roke dela (tudi) z Ormožani
Zapleti našli epilog na sodišču
To, da se nekdanji član SDS Bogomir Luci in predsednik ormoške SDS Branko Šumenjak nekako ne razumeta najbolje, je jasno že nekaj časa. Odkar je Luci izstopil iz SDS, pa so vse ostrejše tudi njegove kritike na račun vodstva te stranke v Ormožu. Veliko tovrstnih prispevkov ste imeli priložnost prebrati tudi v Štajerskem tedniku pod rubriko Pisma bralcev. Stvari pa so se med politikoma zaostrile tako daleč, da je med njima razsojalo sodišče.
Branku Šumenjaku, ki se na pripombe in kritike Bogomira Lucija sicer ni odzival kaj prida, je očitno prekipelo in tako je po svojem odvetniku Viktorju Osimu 27. februarja letos vložil obtožnico zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 170. člena Kazenskega zakonika (KZ) in kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 169. člena KZ.
O tem zakaj se je na koncu le odločil za tožbo, je Šume-njak povedal: »Vsak človek ima en tolerančni prag, in ko je ta presežen, stvari ne more več prenašati. Pa to ni bila prva taka stvar. Že pred časom je bil na eni izmed sej občinskega sveta (OS) razdeljen poziv mojega odvetnika gospodu Luciju, da preneha z žalitvami. Ker to ni zadostovalo, smo tudi na podlagi vašega pisanja, vložili tožbo z enim samim namenom, da se to neha. Luciju smo ponudili poravnavo, v smislu, da me preneha žaliti in obrekovati, pa poravnave ni hotel sprejeti. Nič nimam
Če ste mislili, da se bo zadeva zaključila na sodišču s pritožbami, vam lahko povem, da se motite. »27. aprila, na sam praznik, se je zgodil fizični napad na mene. Vložil sem kazensko ovadbo. Na okrožnem državnem tožilstvu sem podal predlog za pregon, ker fizični napad ni več hec. Po oddaji na Radiu Prlek smo se dobili na OMW. Pogovor je nanesel tudi na to, da bo Luci pač moral v zapor. In ker je takrat, ko je v OS bral opravičilno pismo, povedal, da se boji za svojo mlado ženo, če bi moral v zapor, sem ga vprašal, če se sedaj nič več ne boji za njo. Nato je skočil pokonci, od zadaj meje prijel za vrat in mi odnesel kožo, verjetno z nohtom. Boštjan Štefančič ga je porival vstran. Nevemkakšna telesna poškodba to ni, ampak vprašanje je, kako bi se vse skupaj končalo, če bi bila sama. Na vrsti je državni tožilec, kajti to ni več zasebna tožba, ampak kaznivo dejanje, ki ga državni tožilec preganja po uradni dolžnosti. Imam tudi zdravstveno spričevalo,« je o razvoju dogodkov povedal Branko Šumenjak. Bogomir Lucije povedal, daje tega dne res bil na pijači v omenjenem bifeju, da pa nič od tega, kar mu očita Šumenjak, ni storil. Povprašali smo tudi na državno tožilstvo na Ptuj, kjer nam je vodja Milan Birsapovedal, da se o zadevi državno tožilstvo še ni odločilo in še preverja okoliščine.
proti kritiki, ampak žalitev pa si ne dovolim. V dveh točkah od treh ga je sodišče spoznalo za krivega. Moj odvetnik je na-
Obtoženi Bogomir Luci
Tožnik Branko Šumenjak
povedal pritožbo, ker ga ravno v tistem delu, ki je bil najbolj evidenten, sodišče ni spoznalo za krivega.« Po sodbi bi Branko
Šumenjak moral plačati okrog 300 evrov. Pa pravi, da mu pri tem ne gre za denar, saj je bil v primeru poravnave, ki jo je Luci zavrnil, pripravljen plačati polovico stroškov. Zahteval pa ni tudi nobenih odškodnin.
Bogomir Luci se na drugi strani ne čuti krivega, sicer bi si vzel odvetnika, ne pa da je na sodišče 23. aprila prišel sam, kot je povedal. »Menim, da je podžupan imenovan za nadomeščanje župana v njegovi odsotnosti, ne pa da hodi za njim povsod kot kakšen hišni ljubljenček, za to pač podžupani niso, sem povedal na tiskovni konferenci, nikjer in nikoli nisem rekel, da Šumenjak hodi za Sokom kot hišni ljubljenček. Sploh pa, kaj je to hišni ljubljenček? Na mnogih kmetijah pes ni hišni ljubljenček, ampak čuvaj. Pri nas je hišni ljubljenček najmlajši otrok. Kar se tiče očitka ustrahovanj, sem jih povzel iz vašega članka. Ustrahovanje pa mi je potrdil tudi eden izmed občanov, ki mu je podžupan grozil, da mu lahko zaradi podpisa referendumske pobude zapre tudi cesto. To je povedal na eni od sej občinskega sveta tudi svetniški kolega Stanko Podgorelec, pa se ni zgodilo nič, nihče ga za to ni tožil. A mislite, da sem to napisal, da bi ga žalil? Hotel sem opozoriti na napake, da bi župan Alojz Sok vzpostavil v občini Ormož stanje, v katerem bi se lahko ljudje povsem normalno izrekali, kaj želijo. Še manj sem se čutil krivega, ker sem to povzel iz medijev. V tretji točki pa so mi očitali razžalitev, ker sem v pismih bralcev napisal, 'da bi na mojem mestu v občinskem svetu verjetno rad sedel podžupan, da bi se ljudje čudili lepoti njegovih brkov, odraza neizmerne moči in inteligence, ki ju morda izžareva njegov obraz'. To sem napisal zato, ker je Branko Šumenjak zahteval, da se me v OS prese-de. Na sodišču je rekel, da je
zahteval, da se me presede, ker sem sedel med skupino SDS. Pa to ni res! Jaz sedim na začetku vrste in jih z ničemer nisem ločeval. Res pa je, da sedim na najboljšem mestu za kamero, zato sem napisal, da bi tam verjetno rad sedel podžupan.«
Ptujsko sodišče ekspres
Bogomir Luci je bil spoznan za krivega v dveh od treh točk in obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni pogojno na leto dni, plačati pa bi moral skupaj okrog 1300 evrov stroškov. Točno ni znal povedati, saj sodbe še nima. Ko mu je bila sodba prebrana, je menda pristopil k sodnici in jo prosil za zapisnik, kar pa je ta zavrnila, češ da bo že dobil sodbo po pošti. Odvetnik nasprotne strani pa je menda zapisnik dobil. »Tako te lahko zavirajo. Sicer bi sedaj že lahko prosil kakšnega odvetnika, da zadevo preštudira. Zapisnik ima očitno le Viktor Osim. Verjetno se bom na sodbo pritožil, a do strokovnega mnenja ne morem priti, dokler nimam papirja v rokah.«
Luci je omenil tudi, da razmišlja o odhodu iz politike, ker zaradi tega trpi družina. »Nenehno v zadeve vpletajo mojo ženo in vse to je normalnemu človeku težko vzdržati. Na tak način se ne da nič narediti, je pa to prisila, s katero te utišajo. Sodba bo pravnomočna ravno v času volilne kampanje. Pri nas je žalitev očitno lahko tudi to, če nekomu z malo drugačnim glasom rečemo dober dan. Politiki smo za to, da opozarjamo na napake in to počne vsak na svoj način, jaz sem si izbral pisno izražanje. To sem počel tudi v prejšnjem mandatu, ampak takrat se to vse ni končalo na sodišču,« je dodal Luci.
Tako obtoženemu kot tožniku je bil zelo nenavadno kratek rok med vložitvijo ob-
tožnice in izrekom tožbe, še posebej zato, ker lahko nenehno poslušamo, kako velike zaostanke imamo menda na naših sodiščih. Obtožnica je bila vložena konec februarja, v začetku marca je Luci nanjo vložil ugovor in pred koncem aprila je že bil obsojen. Kot pravi Luci, so naša sodišča zares zelo hitra, še posebej za takšne zločince, kot je on. Priznam, da se je tudi meni zazdelo, da je bil postopek izjemno hiter. Zato sem Andreja Žmavca, predsednika okrožnega sodišča Ptuj, poprosila za nekaj odgovorov. Zanimalo me je, kakšni so sodni zaostanki na ptujskem okrožnem sodišču, ali je pri njih običajno, da se zasebne tožbe izvedejo v pičlih dveh mesecih oziroma kakšen prioritetni vrstni red upoštevajo. Zanimalo me je tudi, ali je sodnik dolžan po zaslišanju izročiti zapisnik obdolženemu, ki se je branil sam, če obdolženi to zahteva. Odgovorila mi je vodja kazensko preiskovalnega oddelka, okrožna sodnica-svetnica Biserka Rojic, ki je razsojala tudi v primeru Šumenjak : Luci: »Kazenski oddelek Okrožnega sodišča na Ptuju je imel na dan 30. 4. 2008 177 nerešenih zadev, od tega 46 zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek. To pa pomeni, upoštevajoč dejstvo, da na kazenskem oddelku dela 3,5 sodnika; ko imajo 3 sodniki le 2 oziroma 11 zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek, ti trije 3 sodniki določajo glavne obravnave v vsaki kazenski zadevi takoj, ko je obtožba pravnomočna. Sodišče strankam po zaključku glavne obravnave izroči zapisnik o glavni obravnavi, če stranke to zahtevajo, seveda pa imajo stranke pravico, da vpogledajo v spis tudi kasneje in tudi kasneje lahko prosijo za zapisnik o glavni obravnavi ali pa za fotokopijo katere koli druge listine spisa.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Kidričevo • Na dvanajsti seji o petnajstih točkah
Kdo uspe prebrati »šalato«, težko 2,66 kg?
Čeprav so svetnice in svetniki občine Kidričevo v torek, 13. maja, na 12. seji sklepali o 15 točkah dnevnega reda, so z njimi opravili v dobrih petih urah. Po pričakovanju je bila najbolj zanimiva razprava o zaključnem računu v minulem letu 2007 ter o rebalansu letošnjega, nekoliko povečanega občinskega proračuna, kritični pa so bili tudi zaradi preobsežnosti delovnega gradiva.
Zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka je tokrat sejo vodil podžupan Jože Medved, ki je svoje delo opravil dobro in korektno. Vodja svetniške skupine SDS Anton Leskovar je že v uvodnem delu seje opozoril, da tudi tokrat niso dobili odgovora na svetniška vprašanja, ki so jih zastavili na prejšnji seji, ter dodal, da se s takšnim delom ne morejo strinjati. Menil je tudi, da je 15 predlaganih točk za obravnavo na eni seji mnogo preveč, ponovno pa je opozoril, da se ni strinjal s sklicem 4. izredne seje, ker bi o tem, kar so na njej razpravljali, sklepali tudi na redni seji. Svoje nezadovoljstvo je izrazil tudi njegov strankarski kolega Milan Fideršek, ki je dejal, da je na prejšnji seji podal dve pobudi, pa ni dobil nobenega odgovora nanje. Da je dnevni red preobsežen, je menil tudi Janko Baštevc, ki je dejal, da ga je postalo kar strah, ko je prejel tako obsežno gradivo, svetnike pa je vprašal: »Zanima me, kdo od vas je uspel prebrati to šalato, ki tehta 2,66 kg?!«
Na predlog podžupana Jožefa Medveda so 10. točko dopolnili še z obravnavo dveh investicijskih programov, zavrnili pa so predlog Milana Fiderška, da bi na seji razpravljajo tudi o vračilu vloženih sredstev občanov v javno telekomunikacijsko omrežje na območju nekdanje KS Cirkovce, ker naj bi ugotovili določene nejasnosti, podžupan in nekateri svetniki so namreč menili, da je potrebno za to obravnavo pripraviti tudi ustrezno gradivo.
Kritični do varnostnih razmer
Sicer pa so se najprej lotili ocene trendov varnostnih pojavov v občini Kidričevo, ki jih je predstavnik policijske postaje Ptuj Marko Br-glez na splošno ocenil kot ugodne. Na področju kriminalitete so lani zabeležili
Prejeli smo
23 % porast kaznivih dejanj, na področju gospodarske kriminalitete so obravnavali 45 % manj primerov, za okoli 20 % manj pa je bilo tudi evidentiranih dogodkov na področju javne varnosti. Na področju prometne varnosti se je sicer lani pripetilo za 7 % manj prometnih nesreč, žal pa so bile posledice bolj tragične, saj je v teh nesrečah lani umrlo kar sedem oseb, največ na tedaj še nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcah.
Svetniki pa so bili do pro-metnovarnostnih razmer še bolj kritični, saj je v razpravi Viktor Cafuta opozoril na vse bolj perečo prometno problematiko na šikolski cesti, kjer vse pogosteje prihaja do hujših prometnih nesreč, ter na to, da se skozi Apače vozi vse večje število tovornih vozil. Branko Valentan je opozoril na nevarnost tovornih vozil, ki v neposredni bližini Taluma zaradi pomanjkanja parkirišč pogosto parkirajo na pol na cesti, ter na govorice, da se mladina, ki se pogosto zbira ob vojaškem strelišču v Apačah, baje tudi drogira. Na nevarne pasti v križiščih stranskih lokalnih cest z regionalno šikolsko cesto pa je opozoril tudi Srečko Lah.
Ko so razpravljali o posameznem programu prodaje občinskega stvarnega premoženja v letošnjem letu, je višji pravni svetovalec Egon Repnik pojasnil, da gre za prodajo 1121 m2 zemljišča v sklopu obrtne cone za potrebe tamkajšnjega podjetja Boxmark ter za prodajo 352 m2 zemljišča ob Baru Nina v Kidričevem, kjer želijo urediti parkirišča. Anton Leskovar in Bogdan Škafar sta sicer bila proti prodaji zemljišča v centru Kidričevega, svetniki pa so oba predloga podprli in z večino glasov sprejeli.
Nadzorniki burili duhove
Precejšen del razprave so namenili predlogu odloka o
Izjava
Župan občine Videm Friderik Bračič:
»V zvezi z objavljenim uvodnikom Ravnatelj-sko swingerstvo pod odejo, objavljenim v torek, 13. maja, želim povedati, da se nisem in se tudi nočem vpletati v izbiro ravnatelja! Svet zavoda je samostojen organ, ki bo odločal avtonomno, brez sugestije župana. Ne vem, kdo in zakaj širi govorice v zvezi z omenjeno zadevo in mojo vpletenostjo v izbiro ravnateljskega kandidata, vsekakor pa gre za neresnice, ki škodijo mojemu ugledu!«
Foto: M. Ozmec
Za dvig temperature je tokrat poskrbel predsednik nadzornega sveta Marjan Bezjak.
zaključnem računu občine za leto 2007, predvsem zaradi poročila nadzornega odbora, ki ga je svetnikom posredoval predsednik Marjan Bezjak. Ta je o poslovanju občine v minulem letu sicer podal pozitivno mnenje, svetnik Anton Leskovar pa je ugotovil, da je nadzorni odbor čez leto med pregledi poslovanja vedno izdelal poročilo o svojih ugotovitvah, vendar župan ni poskrbel, da bi bili z njimi seznanjeni občinski svetniki. Anton Habjanič in Andrej Napast sta zato predlagala, da naj bi jih z omenjenimi ugotovitvami predsednik nadzornikov seznanil kar na seji, vendar je Bezjak predlog zvrnil, češ da je po statutu za poročanje o ugotovitvah nadzornega odbora dolžan skrbeti le župan. Silvestra Klemenčič je spomnila, da je končno mnenje nadzornega odbora o poslovanju občine vendarle pozitivno, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik pa je dodala, da z nadzornim odborom dobro sodelujejo, da je pri svojem delu zelo natančen ter da je bil občinski upravi v veliko pomoč; svetnike pa je seznanila tudi s tem, da je za pregled zaključnega računa že napovedana notranja revizija pri revizijski hiši Rividera. Milan Fideršek je še enkrat opozoril na domnevne razlike pri seštevku zneskov glede vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje, saj naj bi po njegovem izračunu manjkalo okoli 3000 evrov. Po krajši prekinitvi seje zaradi primerjave zneskov v občinski upravi pa je strokovna sodelavka Zdenka Frank pojasnila, da so manjkajoči znesek, nekaj manj kot 3000 evrov, porabili za plači-
lo nadurnega dela delavkam občinske uprave, ki so odločbe o vračanju sredstev pisale v popoldanskem času, ter za poravnavo manipulativnih stroškov. Janko Baštevc je sicer menil, da nadurnega dela ne bi smeli plačevati iz zneska, ki je bil namenjen vračilu vlagateljem, pri glasovanju pa se je izkazalo, da se z vsebino odloka o zaključnem računu strinja večina, saj je za njegov sprejem po hitrem postopku glasovalo 11 svetnikov, proti pa so bili le štirje.
Sprejeli rebalans in dopolnitve odlokov
Računovodkinja Tatjana Kačičnik je svetnike seznanila, da v prvem rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto dvigujejo prihodke za dobrih 32 %, predvsem na račun okoljskih dajatev, ter vključitve predvidenega financiranja države in evrop-
ske unije v projektih modernizacije cest, ureditve centra Župečje vasi, sekundarne kanalizacije v Strnišču ter 1. faze projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, tako da prihodki sedaj znašajo 8.069.676 evrov. Za dobrih 30 % pa dvigujejo tudi letošnje odhodke, predvsem zaradi povečanja splošne proračunske rezervacije ter zaradi načrtovanih prej omenjenih projektov, tako da sedaj odhodki znašajo 10.033.064 evrov. Ob tem je poudarila, da zato, da bi bil rebalans uravnotežen, dvigujejo tudi zadolževanje na 1.100.00 evrov, in sicer za gradnjo vrtca v Kidričevem ter gradnjo kanalizacije. Nekaj dodatnih pojasnil, zakaj je prišlo do tako velikih proračunskih sprememb, je dodala še direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, med pripombami svetnikov pa je bilo odmevno
predvsem vprašanje Milana Fiderška, ki je svetnike vprašal, kaj bodo lahko storili z borimi 25.000 evri, ki so predvideni za razvoj kmetijstva v občini, a odgovora žal ni dobil.
Brez posebnosti so nato v drugi obravnavi soglašali s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča v Ptuju, po krajšem pojasnilu strokovnih sodelavcev občinske uprave pa so v prvi obravnavi soglašali tudi s spremembami odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Kidričevo, Cirkovce ter Vrtec Kidričevo. Po krajšem posvetovanju ter z manjšo dopolnitvijo pa so v združeni obravnavi sprejeli tudi pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki prinaša nekaj novih kriterijev, pristojnost o sprejemu otrok pa prenaša s sveta zavoda na lokalno skupnost.
Brez posebnih težav so soglašali še z dokumentom identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za investicijo Krajinska arhitekturna ureditev trga v Župečji vasi, projektom in investicijskim programom za investicijo Ureditev sekundarne kanalizacije v naselju Strnišče ter z manjšo dopolnitvijo še s projektom za rekonstrukcijo lokalne ceste na odseku od Mihovc do reke Polskave. Soglašali so tudi s predlogi za potrditev ocenjevalnega lista in delovne uspešnosti ravnateljev javnih zavodov OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Cirkovce, Vrtca Kidričevo, OŠ Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj ter direktorice ZD Ptuj, po burni razpravi pa so zavrnili predlog za izplačilo delovne uspešnosti direktorici in delavcem Lekarne Ptuj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
»Zanima me, kdo od vas si je prebral to šalato, ki tehta 2,66 kg?« je vprašal Janko Baštevc.
Šolstvo • Še vedno ni jasno, aH bodo šolniki stavkali
Stavka možna že konec letošnjega šolskega leta
Medtem ko je vlada v zadnjih mesecih z veliko večino sindikatov uspela najti skupni jezik in podpisati kolektivno pogodbo, dogovora s šolniki zaenkrat še ni na vidiku.
Za SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture - je še vedno najbolj sporno uvrščanje v plačne razrede. Nov plačni sistem bo po njihovem mnenju razmerja med učitelji in vzgojitelji s primerljivimi poklici v javni upravi in zdravstvu ponovno poslabšal v škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Na zadnjih pogajanjih je pri uvrščanju strokovnih nazivov v plač-ne razrede sicer prišlo do približevanja stališč vladne in sindikalne strani, zaradi česar je SVIZ odložil poziv članstvu, da glasuje o splošni stavki, in sicer do 21. maja, ko se bodo ponovno sestali in ocenili razmere. To pa ne pomeni, da stavke ne bo.
Za SVIZ so še vedno najbolj sporni plačni razredi za delovna mesta na univerzah: za docente, izredne in redne profesorje. Ocenjujejo, da njihove uvrstitve v plačne razrede v primerjavi z zdravniki in nekaterimi zaposlenimi v javnem sektorju pomenijo razvrednotenje pomena visokošolskega izobraževanja v naši družbi. Predlog vladne pogajalske skupine je, da se delovna mesta docentov, izrednih in rednih profesorjev združijo v dve delovni mesti: v prvo za docente in izredne profesorje in drugo delovno mesto za profesorje. Docenti in izredni profesorji bi bili uvrščeni v 41. oziroma 45. plačni razred z možnostjo napredovanja za pet plačnih
Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj
razredov, redni profesorji pa v 49. plačni razred z možnostjo napredovanja za deset razredov. Sindikat vztraja pri povečanju plač za docente, čemur pa vladna stran ni naklonjena.
Za delovni mesti učitelj začetnik in vzgojitelj začetnik je bila potrjena vladna sprememba, po kateri naj bi bili uvrščeni v 30. plačni razred, kar bi znašalo 1443,26 evra bruto. Po mnenju glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja pomeni takšna uvrstitev zdrs v spodnji del primerljivih delovnih mest na univerzitetni izobrazbi. Učitelji mentorji so po predlogu vlade uvrščeni v 33. plačni razred, učitelji svetovalci v 35. razred, učitelji svetniki pa v 37. plačni razred - 1899,23 evra bruto. Za učitelje svetnike sindikat vztraja na uvrstitvi v 38. plačni razred. »Pri uvrstitvi svetnikov v vzgoji in izobraževanju v primerjavi z uvrstitvijo primerljivih mest
v državni upravi gre za nedoslednost in nepravičnost novega plačnega sistema, ki svetnikom v državni upravi dopušča do pet plačnih razredov višjo uvrstitev kot kolegom v šolstvu,« je prepričan Štrukelj.
Odprto je tudi vprašanje pri uvrščanju plač vzgojiteljic v razrede. Vladna stran vztraja na uvrstitvi vzgojiteljic začetnic v 30. plačni razred, mentorjev v 32. plačni razred, svetovalcev v 34. plačni razred in svetnikov v 36. plač-ni razred.
Po mnenju SVIZ je presenetljiva sprememba izenačenje V. in VI. stopnje v celotnem javnem sektorju pri zniževanju plač zaradi nižje izobrazbe od zahtevane. Predlog je namreč, da se vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki imajo nižjo izobrazbo od zahtevane, odbije tri plačne razrede, tistim, ki imajo nad 25 let delovne dobe, pa dva plačna razreda.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je prepričan, da vlada zavestno pristaja na zniževanje pomena izobraževanja v naši državi.
Približevanje stališč
V nekaterih pomembnih delili je prišlo do približevanja sindikalnih in vladnih stališč. Kljub temu pa je Glavni odbor SVIZ odločno sprejel stališče, da če se ne uskladijo delovna mesta v visokem šolstvu v smislu sindikalnih zahtev - če se pri vzgojiteljicah ne znižajo pogoji za napredovanje v naziv, če sindikalne zahteve ne bodo upoštevane pri kolektivni pogodbi za zaposlene v kulturi ipd. - SVIZ ne bo parafiral niti Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje niti Kolektivne pogodbe za javni sektor. Menijo namreč, da vlada zavestno pristaja na zniževanje pomena izobraževanja v državi.
Prepričani so, da se bodo v novem plačnem sistemu razmerja med učitelji in vzgojitelji s primerljivimi poklici v javni upravi in zdravstvu ponovno poslabšala v ško-
do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ugotavljajo tudi, da bodo delovna mesta visokošolskih učiteljev in posledično primerljiva delovna mesta zaposlenih v raziskovalni dejavnosti in kulturi krepko zaostala za delovnimi mesti zdravnikov specialistov, zato so vladni predlog odločno zavrnili. Med drugim bodo vztrajal tudi pri sindikalnem predlogu uvrstitve najvišjih strokovnih nazivov učitelja svetnika v zahtevani plačilni razred. Znižanje prvotnih zahtev za vzgojitelje bodo sprejeli le ob hkratnem znižanju pogojev za napredovanje v strokovne nazive. Neusklajena pa ostajajo tudi vsa delovna mesta tehničnih, administrativnih in računovodskih delavcev, katerih predlagane uvrstitve vladne pogajalske skupine so za SVIZ nesprejemljive.
Ker pa je med zadnjimi pogajanji pri uvrščanju strokov-
nih nazivov v plačne razrede vendarle prišlo do približevanja stališč vladne in sindikalne strani, je SVIZ odložil poziv članstvu, da glasuje o splošni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, in sicer do 21. maja, ko se bo Glavni odbor sindikata ponovno sestal in ocenil razmere.
Stavka še v zraku
Ali bo do stavke prišlo, še ni povsem jasno. Kot je dejala Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj, so odprte še vse možnosti, vključno s stavko, do katere bi lahko prišlo že konec letošnjega šolskega leta. »Upam, da bo prišlo do dogovora, saj želim, da se šolsko leto normalno zaključi. Ob neuspelih pogajanjih bomo zaposleni v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi stavkali. Številna vprašanja so namreč ostala nerešena. Ne glede na naravo našega dela togo zahtevajo osem urno prisotnost na delovnem mestu. Ponekod morajo vzgojiteljice pisati priprave na otroških stolih v igralnicah. Učitelji veliko dragocenega časa, ki bi ga lahko namenili učencem, porabimo za nepotrebna administrativna dela. Ne želijo slišati naših opozoril, niti upoštevati naših priporočil. Pri delu z mladimi moramo biti inova-tivni, ustvarjalni, seznanjeni z vsakdanjimi dogodki, razpoloženi, spočiti, pripravljeni na pouk, upoštevani, motivirani in primerno nagrajeni,« je zaključila Zelenikova.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Test hoje na dva kilometra
Hoja - »najcenejša« oblika gibanja za zdravje
Na svetovni dan hoje, 10. maj, so v Sloveniji potekali številni dogodki povezani z gibanjem oziroma hojo.
Na Ptuju je Zdravstveni dom Ptuj v sodelovanju s Karate Do klubom, ki ga vodi Andrej Cafuta, izvedel test hoje na dva kilometra. Gibanje je za ohranjanje zdravja izredno pomembno, je ob tej priložnosti še posebej poudarila Anka Moro, dipl. medicinska sestra, ki je v ZD Ptuj odgovorna za preventivne programe oziroma zdra-vstvenovzgojno dejavnost odraslih. Še posebej pa zaradi telesne teže, ki posredno vpliva na dejavnike tveganja, krvni tlak, sladkor, holesterol, če je previsoka. Če se telesna teža pri posamezniku zmanjša za pet ali deset odstotkov, se možnost za nastanek kapi zniža celo za 50 odstotkov. »Zato poskušamo čim več ljudi aktivirati, jih spodbuditi za različne oblike gibanja, ki jih izberejo sami oziroma
se odločijo za tiste, ki so jim najbližje. Z gibanjem pozitivno vplivajo na vse dejavnike tveganja. Zniža se raven slabega helesterola, dobro se da nadzirati sladkorno bolezen tipa II, dobri uspehi pa se pokažejo tudi pri zvišanem krvnem tlaku. Priporočljivo je, da bi se človek gibal vsaj petkrat na teden po pol ure. Idealno pa bi bilo sedemkrat na teden po eno uro,« je pred sobotnim testom hoje povedala Anka Moro. S Karate Do klubom sodelujejo v projektu testa hoje že od vsakega začetka. Sodelovanje poteka v obojestransko zadovoljstvo, klub ima v rokah vso organizacijo, spremljanje ljudi na poti, prav tako pa poskrbi za obveščanje, če kateri od pohodnikov potrebuje kakršno koli zdravstveno pomoč. Udeleženci občinskega testa
Foto: Črtomir Goznik
Zdravstveni dom Ptuj in Karate Do klub Ptuj sta na svetovni dan hoje uspešno izvedla test hoje na dva kilometra.
hoje, ki ga organizirajo najmanj dvakrat letno oziroma glede na zaiteresiranost ljudi, si ob teh priložnostih izmerijo krvni tlak, težo, višino, srčni utrip. V delavnicah in šoli hujšanja teste hoje organizirajo sproti. Na testih hoje ponavadi pokažejo tudi nordijsko hojo, palice in tudi kakšno drugo vrsto gibanja.
Rezultati na testih hoje ponavadi pokažejo, da je telesna dejavnost velike večine na zelo nizki ravni. Kar osemdeset odstotkov ljudi se giblje malo ali skoraj nič, okrog dvajset odstotkov pa dosega rezultate malo pod povrečjem. Hoja je »najcenejša« oblika gibanja za zdravje, zato ljudem tudi najbližja, a zaradi življenja v naglici pogosto zanemarjena.
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Intera poglablja stike s Kitajsko
Poskusno sodelovanje s kitajskim podjetjem
Ptujska Intera s širjenjem na kitajski trg, povezovanjem s kitajskimi partnerji in strokovnjaki misli zelo resno, ker zaupajo v svoj izdelek in sposobnosti, poudarja direktor Davorin Gabrovec. Sredi aprila se je udeležil kitajskega sejma programske opreme Chinasoft, največjega dogodka za informacijsko tehnologijo na Kitajskem.
Intera s svojimi programskimi rešitvami za projektno vodenje in vodenje odnosov s strankami že več let osvaja številne najuglednejše nagrade in priznanja. Letos je bila rešitev Intrix Project med drugim izbrana med tri najboljše inovacije v kategoriji malih in srednje velikih podjetij na Slovenskem forumu inovacij, lani so zanjo dobili zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za najboljšo inovacijo v štajerski regiji, v letu 2006 pa je bila platforma Intrix uvrščena v ožji izbor najboljših inovativnih idej, inovacij, izumov, tehnoloških in drugih rešitev v okviru prireditve Hevreka!06. Na Chi-nasoftu, največjem azijskem sejmu programske opreme, ki je potekal od 17. do 19. aprila v azijski Silicijevi dolini Čengduju, so bila prisotna vsa
velika mednarodna podjetja za informacijsko tehnologijo, kot so Oracle, IBM, Sun, Sales-force in druga. V času sejma je imel Davorin Gabrovec dvanajst posamičnih sestankov s potencialnimi investitorji in partnerji. Po končanem sejmu je na Kitajskem ostal še nekaj časa. Med skoraj tritedenskim bivanjem si je ogledal podružnice velikih podjetij za informacijsko tehnologijo, Google, IBM in Mozzila. Čengdu je kitajsko središče elektronske industrije ter informacijske in komunikacijske tehnologije, s številnimi ključnimi inštitu-cijami za raziskave in razvoj, razpolaga pa tudi z veliko vi-sokotehnološko industrijsko cono, ki je pritegnila številne multinacionalke.
»Brez razvoja, večjega števila kadrov, mednarodnega trga in financiranja razvoja nadalj-
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Gabrovec, direktor podjetja Intera, je prepričan, da brez razvoja, večjega števila kadrov, mednarodnega trga in financiranja razvoja nadaljnja rast podjetja ni mogoča. S širjenjem na Kitajsko mislijo zelo resno.
nja rast tudi za ptujsko Intero ne bo mogoča,« je prepričan mladi ptujski podjetnik in direktor, ki je že kar reden gost v Aziji. Poizkusno obdobje
Ljutomer • Gradnja stanovanjskega objekta
Bo gradil Ziherinvest?
V Ljutomeru se obeta gradnja novega stanovanjskega objekta. Zanj se poteguje podjetje Žiherinvest iz Moškanjcev pri Gorišnici, ki bo naložbo uresničilo na podlagi javno-zasebnega partnerstva, v skladu z določili občinskega odloka, sprejetega po hitrem postopku, saj v prleški prestolnici
primanjkuje profitnih in neprofitnih stanovanj.
Občina Ljutomer razpolaga z zazidljivim zemljiščem v velikosti 991 kvadratnih metrov, ki se nahaja med trgovskim centrom Mercator in vrtcem. Na sedanjih vrtovih bo predvidoma v doglednem času postavljen večstanovanj-ski objekt z dvajsetimi stanovanji. Podjetje iz Moškanjcev je naročilo izdelavo investicijskega elaborata, na podlagi katerega so se ugotavljali ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta ter sklenitev razmerja javno-za-sebnega partnerstva. Iz ela-
borata je razbrati, da je v Ljutomeru 19 vloženih prošenj po neprofitnem stanovanju, zato se načrtuje izgradnja objekta manjših zmogljivosti. Pritličje objekta predvideva pet neprofitnih stanovanj, ki jih bo odkupil Javni stanovanjski sklad občine Ljutomer, ostalih petnajst stanovanj pa bo investitor prodal zasebnim kupcem. Občina Ljutomer naj bi v zameno za svoj vložek, ki predstavlja komunalno urejeno zemljišče, prejela še stanovanjsko površino v izmeri 80 kvadratnih metrov. Po prvotnih izraču-
sodelovanja s kitajskim podjetjem za informacijsko tehnologijo že poteka. »Izdelana je lokalizacija izdelka, zakupili smo nekaj programerjev, ki bodo izvedli prvi pilotski razvojni projekt. Če se bo izkazalo, da je tak način dela ustrezen, bomo lahko hitro dobili še več razvojnih sodelavcev. Na Kitajskem je podjetje s sto programerji še zmeraj relativno majhno podjetje,« pojasnjuje Gabrovec, ki že dolgo opozarja, da je eden glavnih problemov poslovanja takšne-
ga visokotehnološkega podjetja v ptujskem okolju prav pomanjkanje dovolj usposobljenih kadrov. Podjetje si želi v kratkem pridobiti čim več programerjev in druge kakovostne kadre, ki bi želeli skupaj z njimi razvijati obetavno mednarodno zgodbo. Že od samega začetka poslovanja se zavedajo, da je prijazno okolje pri zaposlovanju eden najpomembnejših dejavnikov. Mlado ptujsko podjetje je bilo med prvimi podjetji v Sloveniji, ki so dobila certifikat Družini prijazno podjetje. Do konca leta nameravajo povečati število zaposlenih za okrog 50 petdeset odstotkov. Drugi pomemben cilj Intere pa je iskanje investitorja za širitev podjetja,j naprej v okviru EU, nato postopoma tudi na Kitajsko. Za širitev bodo poiskali t. i. sklade tveganega kapitala, uvodne pogovore so že opravili. Še v maju se bodo udeležili dveh konferenc v Romuniji in Španiji, na katerih se bodo srečali investitorji. Davorin Gabrovec je povedal, da iščejo investitorja, ki jim bo ob kapitalu ponudil tudi dodano vrednost, trg, kupce ali izkušnje. V tem trenutku je tako, da so
prvi del raziskave azijskega in evropskega tržišča naredili, po izpeljani investiciji bodo širili svoje aktivnosti najprej na trge Evropske unije, nato pa do konca leta pripravili vse potrebno za resen vstop na Kitajsko, morda pa tudi Japonsko, saj ga je po končanem obisku Kitajske pot vodila tudi v Tokio. Do leta 2010 bi morala biti prva faza končana, napoveduje direktor podjetja Intera, podjetja z globalno vizijo, ki dokazuje, da sedež podjetja na Ptuju na prodor v svet ni nobena ovira. Za lažji prodor v svet pa so v začetku maja letos odprli poslovno enoto v Ljubljani. »Kot uspešno podjetje iz napredne panoge smo dobili prostore v tehnološkem parku Ljubljana - Brdo, ki ima vso primerno infrastrukturo za razvoj inovativnega podjetništva. Park je delno financirala EU s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj s ciljem, da se na enem mestu srečajo podjetja, ki prvenstveno delujejo na globalnih trgih, s tem prispevajo h konkurenčnosti Evrope,« je še povedal direktor Intere Davorin Gabrovec.
MG
nih naj bi najemnina znašala 3,5 evra/m2, za odkup kvadratnega metra stanovanja pa bi bilo potrebno odšteti 1455 evrov. Ob novozgrajenem stanovanjskem objektu je predvidenih 30 novih parkirišč. Celotna naložba naj bi bila vredna okoli 1,4 milijona evrov, podjetje Žiherinvest pa zagotavlja, če bi bilo na javnem razpisu izbrano za izvedbo gradnje, da se bo le-ta pričela v letošnjem poletju, spomladi prihodnjega leta pa bodo stanovanja že vseljiva.
NŠ
Lenart • Podjetje Saubermacher Slovenija
Delili brezplačen kompost
Ob dnevu Zemlje posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.
Tudi ob letošnjem dnevu Zemlje so v Sloveniji potekale številne akcije urejanja okolja, ki so jih izvajala turistična in druga društva. Posebno pozornost so namenili urejanju okolja jezer, potokov in vodnjakov. Urejali so gorsko-turistične centre in se pripravljali na poletno sezono. Pozornost okolju namenjajo tudi upravljavci cest, ki urejajo nabrežja in okolico,
počivališča, cestne postaje, bencinske servise, ki s tem postajajo prijaznejši za turiste in obiskovalce.
V podjetju Saubermacher Slovenija na ta dan že po tradiciji svojim strankam, ki ločeno odbirajo biološke odpadke, ponudijo brezplačen kompost, ki ga pridelajo na lastni kompostarni. Tako so strankam iz občin Radenci in Gornja Radgona podarili vsa-
kim po 200 brezplačnih vreč komposta, medtem ko so si stranke iz Lenarta lahko same prišle po kompost na njihovo kompostarno. Ni potrebno posebej poudarjati, da je, na zadovoljstvo vseh, komposta za vse dovolj in bo tako vsaj del tistega, kar iztrgamo iz narave, prišlo vanjo nazaj, tokrat v okolju prijaznejši obliki.
Zmago Šalamun
V neposredni bližini trgovske hiše Mercator in ljutomerskega vrtca se bo, kot kaže, kmalu pričela izgradnja stanovanjskega objekta.
Foto: NS
Foto: ZS
Ptuj • Skupščina Skupnosti slovenskih občin
Za skupnost občin, ki bo tretji zbor v državi
V Grand hotelu Primus na Ptuju se je 13. maja sestala redna letna skupščina Skupnosti slovenskih občin z 62 predstavniki občin članic, na kateri so pregledali delo v lanskem letu in sprejeli načrt dela za letos. Hkrati pa so govorili tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih, kot so projekt skupnega javnega naročanja električne energije za občine, članice skupnosti, ki zaradi nenehnega draženja močno ogroža proračune občin, v času od leta 2006 do 2008 se je namreč cena zvišala za več kot 100 odstotkov.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je prepričan, da bodo občine in vlada morale doseči sprejemljiv dogovor za cenovno politiko električne energije, ob tem pa se bodo občine morale tudi same znajti, da bodo na prostem trgu poiskale najugodnejše dobavitelje električne energije, če bo treba, tudi na Švedskem, je bil slikovit. Projekt skupnega javnega naročanja električne energije je predstavil Dejan Ferlin, direktor Ade-sca, d. o. o. Prednosti in slabosti novega sistema ravnanja z odpadki so predstavili mag. Bernardi Podlipnik, generalni direktorici Direktorata za evropske zadeve in investicije. Eden od velikih problemov občin pa je še vedno tudi nerešeno vprašanje križanj železnic in cest, ki je našlo mesto tudi v programu dela Skupnosti občin Slovenije za letos. Pri tej temi je sodelovala Jelka Šinkovec Funduk, generalna direktorica Di-rektorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet.
Predsednik Franc Kan-gler je v izčrpnem poročilu predstavil delo v letu 2007, ko je skupnost štela 147 občin članic ali 70 odstotkov vseh slovenskih občin. Na novo se je v skupnost vključilo dvanajst občin, med njimi tudi občini s Ptujskega - Pod-lehnik in Zavrč. V tem trenutku skupnost šteje 152 članic. V Skupnosti slovenskih občin si med drugim prizadevajo, da bi našli skupni jezik z Združenjem občin Slovenije, ker so interesi in cilji enaki, saj bi skupen nastop okrepil pogajalsko pozicijo občin nasproti vlade. Skupnost, ki je bila tudi pobudnik združitve, si bo za to še naprej prizadevala, da bi obe našli novo pot v enem združenju.
Na nek način bi Skupnost občin skupaj z Združenjem občin Slovenije morala biti tretji zbor v državi, poudarja Leo Kremžar, župan občine Miklavž na Dravskem polju, da se ne bo dogajalo, da se predstavniki občin kljub polletnim prizadevanjem še niso uspeli pogovoriti z ministrom za okolje Janezom Podobnikom o dimnikarskih storitvah, ki močno burijo duhove ljudi v posameznih občinah. Za boljše in korek-tnejše delovanje dimnikarskih služb je skupnost imenovala tudi delovno skupino za uskladitev in ureditev vseh
odprtih vprašanj. Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, občina je članica obeh združenj občin, je povedala, da si bodo še naprej prizadevali za čim boljšo finančno pozicijo občin, saj želijo pridobiti čim več finančnih sredstev za lažje zadovoljevanje potreb občanov.
Skupnost je po Kanglerje-vih besedah kvaliteten sogovornik, ko nastopa v imenu občin do vlade, ministrstev in drugih državnih organov. V tej svoji vlogi deluje apolitično, predvsem pa združevalno in povezovalno, ne glede na aktualne politične opcije. Dvanajstim občinam, ki so jih lani prizadele poplave, so razdelili več kot 402 tisoč evrov, ki so jih zbrali v 43 občinah. S Ptujskega so se v akcijo Skupnosti slovenskih občin s prispevki vključile MO Ptuj, ki je prispevala dvanajst tisoč evrov, občina Juršinci tisoč, Žetale 1419 in Trnovska vas 931 evrov, ostale občine so se v to solidarnostno akcijo vključile po drugih poteh. V Skupnosti slovenskih občin so prepričani, da bo potrebno krepko zaostriti pogajalsko vlogo do proračuna glede financiranja občin, ki jim je potrebno priznati določene višje stroške, na primer pri električni energiji, dodatne vire sredstev pa je potrebno zagotoviti pri vsakem prenosu novih nalog na lokalne skupnosti. O tem, da je Skupnost občin Slovenije lani opravila veliko dela, govorijo tudi podatki o 99 predlogih k zakonskim in podzakonskim aktom in o organizaciji 32 delovnih posvetov, na katerih je sodelovalo 1396 udeležencev. Tone Peršak, župan občine Trzin, pa je prepričan, da bi se morala tudi Skupnost slovenskih občin, podobno kot je to že storil državni svet, dogovoriti s predsednikom vlade, da se jo vključi v pripravo zakonov, ki zadevajo občine, še pred resorskim usklajevanjem.
Finančni položaj občin se je okrepil
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar se je predstavnikom občin danes zahvalil za dosedanje sodelovanje v tem mandatu, saj je verjetno v vlogi ministra brez listnice zadnjič med njimi. Predstavil je novosti zakona o financiranju občin, ki občinam za naslednje obdobje prinaša bistveno ugodnejšo pogajalsko pozicijo nasproti proračuna, ki pa jo morajo
Foto: Črtomir Goznik
Franc Kangler (v sredini), predsednik Skupnosti občin Slovenije, je prepričan, da bo združitev obeh skupnosti občin, cilji so enaki, okrepila pogajalsko pozicijo občin do vlade in ministrstev ter drugih državnih organov.
Foto: Črtomir Goznik
Skupščine Skupnosti občin Slovenije se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravojn regionalno politiko dr. Ivan Žagar. Na fotografiji v pogovoru z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom, gostiteljem tokratnega srečanja.
Foto: Črtomir Goznik
Župani slovenskih občin so si tudi na tokratni skupščini imeli kaj povedati. Tone Peršak (levo), župan občine Trzin, je predlagal, da si skupnost podobno kot državni svet izbori vključitev v pripravo zakonskih dokumentov, ki zadevajo občine, še pred medresorskim usklajevanjem.
uveljaviti občine same. Občine so svoj finančni položaj v tem mandatu okrepile za več kot 30 odstotkov, vlada tega mandata je občutno povečala sredstva za investicije. Povezali so vire z nalogami, ki jih morajo občine pokrivati s 54 odstotki dodeljene dohodnine. Glede višjih cen električne energije, ki močno bremenijo občinske proračune, pa je Žagar prepričan, da gre za vprašanje, ki bi mu morala večjo pozornost posvetiti tudi vlada. Za pokrajine je Žagar prepričan, da so nujne, na referendum pa je potrebno iti z vprašanjem, ki bo dal odgovore, ne pa z vprašanjem, ki ne odgovarja na nič. Osebno upa, da bo do njega prišlo, nekateri poslanci bodo sedaj imeli priložnost, da bodo glasovali tako, kot je ljudska volja, sedaj namreč te možnosti niso imeli, ker so se morali podrejati strankarski volji. Problem pokrajin ni v vladi, ampak nekje drugje. Kar pa zadeva evropske projekte, pa poslej ni več omejitev. Pokrajine so tudi edina sistemska rešitev glede prenosa pristojnosti na nižjo raven. Občine in država pa se morajo po novem tudi dogovoriti za zagotavljanje sredstev za obvezne naloge.
Gostiteljica tokratne skupščine Skupnosti slovenskih občin je bila MO Ptuj. Njen župan dr. Štefan Čelan se je v pozdravnem govoru dotaknil tudi svojega štiritedenskega bivanja v ZDA. Povedal je, da je Amerika dejansko že v Evropi in da evropske kulture in vrednot ne bi zamenjal za ameriške. Prizadeval pa si bo, da bi zaupanje, kakršno vlada v Ameriki na lokalni ravni, čim prej dosegli tudi v Sloveniji. »V Ameriki je sistem decentralizacije neverjeten, če si ne znaš pomagati sam, ti niti bog ne bo pomagal,« je povedal Čelan. Iz Ljubljane, čeprav je Slovenija majhna država, ni mogoče učinkovito upravljati sistema od spodaj navzgor.
Župani, podžupani in direktorji občinskih uprav občin, članic skupnosti, so se po kosilu v popoldanskih urah udeležili tudi pripravljalne tekme za evropsko prvenstvo županov v nogometu, ki ga pripravlja avstrijska skupnost občin v sodelovanju z nogometnim klubom Sport Aktiv, ki se ga bo udeležila tudi ekipa Skupnosti občin Slovenije. Tekmo so odigrali s žensko nogometno ekipo Ljudski vrt Ptuj.
Sv. Trojica • Praznujejo drugi občinski praznik
Veliki poudarek razvoju turizma
Župan občine Sveta Trojica Darko Fras o minulem letu pravi: »To leto je minilo neverjetno hitro. Največ časa in energije nam je vzela investicija nadgradnje in nadzidave osnovne šole ter rekonstrukcija telovadnice. To je tudi največja investicija, ki je potekala lani in letos.
Prav tako smo nadaljevali modernizacijo občinskih cest. Veliko sredstev pa smo namenili tudi za izdelavo strateških in prostorskih programov, investicijske in projektne dokumentacije na področju cest, turistične in druge infrastrukture. V zadnjem času se ukvarjamo z razširitvijo vrtca z enega na tri oddelke. To leto pa je nekako zaznamovala tudi odločitev naše zdravnice, ki se je odločila za vrnitev koncesije. Tako se tudi intenzivno ukvarjamo z iskanjem rešitev tega problema.«
Župan Fras tudi pravi, da bo v prihodnosti velik poudarek na razvoju turizma, predvsem stavijo na Trojiško jezero, po katerem je kraj že danes poznan. Tako so v tem času v teku spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za športno-rekreacijski
center ob jezeru. Izdelujejo pa tudi idejne projekte za sanacijo divjega odlagališča ob jezeru. Ob jezeru pa bodo že letos zgradili večje makadamsko parkirišče, zgradili bodo nov dovoz do jezera. Veliko pa delajo tudi na zagotavljanju čistoče in varovanju okolja, še posebej ob jezeru. V teku je tudi izdelava idejnega projekta za rekonstrukcijo in razširitev občinske ceste z izgradnjo pločnika, ki bo povezala center občine z jezerom. Pripravljajo pa tudi projekte za obnovo starega trškega jedra pri Sveti Trojici. Delajo tudi na mednarodnem projektu Martinova pot, pri katerem računajo na obnovo dela trojiškega samostana in samostanske kleti, da bi tudi ti mogočni prostori dobili pravo vsebino in ponovno funkcijo romarskega in na splošno turističnega značaja.
Zupan občine Sveta Trojica Darko Fras
Sicer pa prireditve ob letošnjem občinskem prazniku trajajo že ves teden. Praznovanje so pričeli z Lan partijem, v petek zvečer je v Kulturnem domu Sveta Trojica potekala revija pevskih zborov Orfe-jeva pesem. Sobota je minila v znamenju športnih prireditev. Na kolesarjenje po poteh občine so je najprej odpravilo 48 kolesarjev. Najmlajši udeleženec kolesarjenja je štel komaj štiri leta, najstarejši pa šestdeset let. Nato so se na pohod po mejah občine podali pohodniki, sledil je turnir v tenisu na rekreacijskem centru Na griču. Športno društvo Sveta Trojica je organiziralo še odbojko na mivki med zaselki ali skupinami občine, v soboto pa se je odvil še turnir v namiznem tenisu Ob 19. uri pa je v Kulturnem domu v Sveti Trojici potekala še predstavitev
zgoščenke ljudskih pevk KD Trojica. V nedeljo, 11. maja, je PD Hakl organiziralo pohod na Golico, v ponedeljek pa je potekalo srečanje starejših občanov. V torek, 13. maja, so učenci 9. razreda z mentorji predstavili raziskovalne naloge Divja odlagališča odpadkov pri Sveti Trojici in Iz šolske kronike. V sredo zvečer so se v Kulturnem domu pri Sveti Trojici predstavili člani skupine Reporter Milan s Psihiatrijo za kadilce. V četrtek so se v kulturnem domu pri Sveti Trojici predstavili učenci in učitelji OŠ Sveta Trojica. Danes, v petek, 16. maja, pa bo osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo s tradicionalnim farnim žegnanjem - kvaterna nedelja.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Gradnja vrtca v zaključni fazi
Ptuj • Širjenje znanj o Rdečem križu
V teh dneh potekajo Mladi so se tudi instalacijska dela tokrat zelo izkazali
Gradnja novega vrtca v Kidričevem je že v zaključni fazi; trikraka stavba je že zastekljena, v teh dneh pa pospešeno potekajo instalacijska in druga zaključna dela, tako da bo do jeseni zagotovo nared za svoje mlade varovance.
V tednu Rdečega križa, ki poteka od 8. do 15. maja, je Območno združenje Rdečega križa Ptuj že sedmič organiziralo tudi osnovnošolsko tekmovanje na temo Širjenje znanj o Rdečem križu.
Kot je povedla župan občine Kidričevo Jože Murko, so z gradnjo novega vrtca pričeli maja lani. Glavni izvajalec del je podjetje Vegrad iz Velenja, nov vrtec pa je zasnovan tako, da je umeščen ob obstoječi Osnovni šoli Borisa Kidriča, kar omogoča skupno koriščenje kuhinje ter s tem racionalizacijo stroškov prehrane. Celotna investicija zajema izgradnjo novega vrtca z zunanjo ureditvijo, skupno kuhinjo za potrebe vrtca in osnovne šole ter jedilnico z veznim hodnikom, ki povezuje nov vrtec z obstoječo šolo.
Objekt je sestavljen iz treh
funkcionalno ločenih lamel, ki se stikajo na severo-zahodnem vogalu, oziroma na mestu vhodne avle. Dve lameli igralnic sta postavljeni v smeri sever-jug, rahlo zamaknjeni ena proti drugi, tretja lamela s kuhinjo, jedilnico in prostori za zaposlene pa je obrnjena proti vzhodu. Novogradnja vrtca predvideva osem igralnic, od tega tri za prvo starostno obdobje in pet za drugo starostno obdobje, kar pomeni okvirno možnost 75-odstotno vključenosti otrok drugega starostnega obdobja in 40-odsto-tno vključenost otrok prvega starostnega obdobja.
V skupaj 1659 kvadratnih metrov uporabnih površin bodo urejeni sodobni prostori za igro, prostori za zaposlene, sodobna kuhinja, servisni prostori za pralnico, likalnico, shrambe in hišnika ter prostori za komunikacije. Celotna pogodbena vrednost investicije z davkom na dodano vrednost je 3.068.907 evrov, zaključek vseh del pa je predviden oktobra letos. Dobrih 60 odstotkov investicije bodo pokrili iz občinskega proračuna, slabih 40 odstotkov ali 890.460 evrov pa naj bi zagotovili iz državnega proračuna.
-OM
8. maja je tudi svetovni dan Rdečega križa, tega dne je bil rojen njegov ustanovitelj Henry Dunant. V gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca je danes vključenih že 175 nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Rdeči križ je na Slovenskem začel delovati leta 1866. Danes v Sloveniji deluje 56 območnih združenj s 385 tisoč člani. Rdeči križ Slovenje je nevladna, nestrankarska humanitarna organizacija, katere osnovna naloga je pomoč ljudem v stiski.
Tekmovanja, ki je bilo 9. maja v prostorih Gasilskega doma Ptuj, se je udeležilo 14 ekip
iz osnovnih šol na Ptujskem. Tričlanske ekipe so zastopale osnovne šole iz Cirkovc, Dorna-ve, Grajene, Hajdine, Juršincev, Kidričevega, Podlehnika, Sel, Trnovske vasi, Žetal, iz Ptuja pa ekipe OŠ Breg, Ljudski vrt in Olge Meglič. Ob tej priložnosti sta jih nagovorili predsednica Območnega združenja RK Ptuj Tilčka Šuman in sekretarka Marjan Cafuta. Zaželeli sta jim veliko uspeha, hkrati pa pohvalili delo mentoric in mentorjev, ki spodbujajo mlade, da širijo obzorja oziroma znanja o Rdečem križu, ob tem pa jih tudi navajajo, da skušajo biti humanitarni in solidarni s tistimi, ki potrebu-
jejo pomoč.
Tudi letos so se mladi člani Rdečega križa zelo potrudili v pripravah na tekmovanje, kar so potrdili tudi rezultati. Do zmagovalcev oziroma prvih treh ekip so prišli šele z dodatnim krogom vprašanj. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt Ptuj, druga je bila ekipa OŠ Olge Meglič Ptuj, tretja pa OŠ Dornava. Vse ekipe so prejele priznanja za sodelovanje in simbolične nagrade. Četrto mesto si je delilo osem osnovnih šol, ekipe so dosegle 26 točk, peto mesto pa tri osnovne šole, katerih ekipe so dosegle 25 točk.
MG
Foto: M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Prostori novega vrtca v Kidričevem so že zastekljeni, monterji pa te dni opravljajo montažo elektro in drugih instalacij.
Na sedmem tekmovanju Širjenje znanj o Rdečem križu so se vse sodelujoče ekipe izredno izkazale. Do prvih treh so prišli šele z dodatnim krogom vprašanj. Mladim sta solidarnost in humanost zelo blizu.
Foto: ZS
Gorišnica • Z zadnje seje
Dva rebalansa na en mah
Gorišniški moški svetniški zbor je v torek zvečer doživel še eno od sej s skorajda nadzvočno hitrostjo. Čeprav so na začetku župana Jožeta Kokota še malo poskušali ustavljati z »rdečo lučjo«, jim v drugem delu obravnave točk dnevnega reda to ni več uspelo.
Na začetku so svetniki imeli opraviti z vprašanjem odmere komunalnega prispevka, ki ga bodo v bodoče plačevali vsi graditelji stavb. Dokaj hitro so sicer sprejeli merilo, da se vrednost določa v razmerju 30:70 (glede na velikost parcele in stavbe), zataknilo pa se je pri določanju olajšav pri plačilu tega prispevka. Predlog, da naj bi nekaterim omogočili fazno plačilo, je padel v vodo, saj bi, kot je pojasnil direktor občinske uprave Matevž Cestnik, od dolžnika težko izterjali zahtevan denar potem, ko bi slednji že imel gradbeno dovoljenje. Mnenja pa so se dalja časa kresala okoli višine olajšave plačila za mlade družine, socialno ogrožene in kmete. Slišati je bilo predloge, da naj se prispevek za polovico zmanjša za mlade družine, vendar se župan s tem nikakor ni strinjal, češ da potem iz tega naslova ne bo zbranega skoraj nič denarja in potemtakem tega novega prispevka niti ni smiselno uvajati: »Zavedati se morate, da je ta prispevek vse, kar bo občina po uvedbi sploh še dobila za izgradnjo javne infrastrukture. Občani potem ne bodo več sofinancirali asfalta in drugih potrebnih zadev, saj bodo s tem prispevkom poravnali vse svoje obveznosti. Menim, da je 15 % več kot dovolj velika olajšava za mlade družine in socialno ogrožene!«
Komu olajšave pri komunalnem prispevku
Da ne bi iz olajšave izpadli tudi kmetje, se je najbolj zavzemal Ivan Kelenc, a mu je nasprotoval Alojz Žiher, da ima kmetijstvo že taka ali tako subvencije in da če velja olajšava za kmetijstvo, po-
Direktor občinske uprave (eden najbolje plačanih v občinah Sp. Podravja) Matevž Cestnik na seji tokrat ni imel kaj prida dela; na kratko se je oglasil le dvakrat, sicer pa se je očitno bolj kot ne dolgočasil.
tem naj še za gospodarstvo in podjetništvo. Potem se je oglasil še Andrej Horvat z vprašanjem, kako gredo skupaj novogradnje in socialno ogroženi oziroma kako naj bi že tako revni občani sploh lahko gradili nove hiše?! Na to je dobil pojasnilo, da se olajšava za socialno ogrožene nanaša predvsem na adaptacije z razširitvijo stavbe, zato je to potrebno upoštevati. Pač, komunalni prispevek bo potrebno v prihodnje plačevati za vsako gradnjo, ki bo zahtevala gradbeno dovoljenje, pa četudi bo šlo zgolj za dogra-dnjo že obstoječe hiše ali drugega poslopja. Pogajanja okoli višine olajšave so trajala kar nekaj časa, na koncu je župan vse skupaj prekinil z zahtevo po glasovanju, da se za mlade družine in socialno ogrožene občane določi olajšava 15 odstotkov, za kmete pa 10 odstotkov. In takšen predlog je dobil tudi polno podporo.
Nato pa je sledila dobesedno hudourniško hitra razlaga župana, zakaj je potrebno sprejeti rebalans proračuna za leto 2008 in hkrati za leto 2009. Kot je bilo razbrati iz poplave besed, je rebalans
za letos potreben zato, ker so pridobili nekaj dodatnega denarja iz naslova RRP (uspeli so jih pridobiti od občin Pod-lehnik in Starše), s katerimi morajo še letos modernizirati zadnji večji odsek ceste skozi Zamušane, do meje z občino Ormož in na drugi strani do Guma bara: »S tem bomo rešili vprašanje vseh večjih cestnih povezav v naši občini. Projekt je vreden 625.000 evrov, od tega bo občina prispevala dobrih 354.000 evrov. Denar moramo porabiti letos, zato se mudi. Menim tudi, da je to zelo dobra poteza, saj v prihodnje najverjetneje ne bo več razpisov za ceste.«
Svetniki, ki so komaj sledili razlagi, so rebalans nato brez posebnih vprašanj tudi potrdili. Podobna zgodba se je nato v nekaj minutah odvila še pri rebalansu proračuna za leto 2009, kjer je prišlo do sprememb zaradi prenosa denarja za primarno in sekundarno kanalizacijo. Na tej točki se je oglasil le Srečko Peklar, ki ga je zanimalo, zakaj v rebalansu ni predvidenega denarja za novo vozilo za PGD Muretinci, kot je bilo obljubljeno. Razlaga župana
je bila kratka: »Zdaj sprejemamo rebalans samo zaradi namensko pridobljenih sredstev. Bo pa še en rebalans, predvidoma jeseni, ko bo finančna situacija bolj točna in takrat bomo tudi o tem!« Glasovanje je spet pokazalo, da se s spremembami v proračunu strinjajo vsi.
Proti sofinanciranju novogradnje OŠ Ljudevita Pivka
V zadnjem delu hitre seje so se svetniki še strinjali, da se za letošnji občinski praznik podelita le ena plaketa in eno priznanje občine z razlago, da je občina zdaj manjša in da tudi ne želijo razvrednotiti pomena teh priznanj. Prav tako so se strinjali, da občina podpiše le pogodbo o sofinanciranju dejavnosti OŠ Ljudevita Pivka, nikakor pa ne sodeluje pri sofinanciranju načrtovane novogradnje. Četudi naj bi večinski delež sofinanciranja predstavljala prodaja imetja občin v Bio-gradu, so se svetniki strinjali z županom, da bodo o porabi svojega deleža iz prodaje objektov v Biogradu razpravljali takrat, ko bo imetje prodano, in da nikjer ne piše, da bodo ta delež res namenili za novogradnjo omenjene šole. »Poleg tega pa mi že tako plačujemo redno najemnino za to šolo, ki naj bi bila namenjena novogradnji in ne vem, zakaj bi potem plačevali še kaj dodatno,« je piko na i pribil župan Kokot in s tem že dal vedeti, da bo občina Gorišnica zelo težko podprla načrtovano preselitev te šole. Sicer pa sporazuma oz. projekta nove šole ni potrdilo več občin: Dornava, Maj-šperk, Markovci, Podlehnik, Zavrč in Trnovska vas.
SM
Cannes • Mondial du Rose
Ptujski Pinky Chick s srebrno medaljo
V Cannesu, svetovni filmski metropoli, je potekalo prav posebno vinsko ocenjevanje - svetovni pokal vin rose - na katerem se je Ptujska klet z vinom Pinky Chick odrezala odlično, saj je v hudi mednarodni konkurenci osvojila srebrno medaljo.
Petdeset mednarodnih in uveljavljenih strokovnjakov je namreč ocenjevalo vrhunske roseje iz Libanona, Nemčije, Avstrije, Avstralije, Španije, Madžarske, Švice, Italije ter iz Francosko svetovno poznanih vinskih leg - Languedoca, Champaigne, Al-zacije ter Provanse. »Vemo, da je vinorodno območje Slovenskih goric in Haloz, kjer raste grozdje za naše polnitve, med najboljšimi na svetu, zato je vsako odličje je za nas in naša vina potrditev, da vemo, kaj delamo. Na izjemnih legah, ki nam jih je namenila narava, skupaj s kooperanti vložimo v vsako grozdno j agodo maksimalen napor, da potem na koncu
iz nje na naraven način donegujemo žlahtno kapljico, vredno odličja,« je po dobljeni medalji povedal Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti, ki je in bo še skrbel, da bodo ne le Pinky Chick, temveč tudi ostala vina iz kleti (Pullus) na naše mize konstantno prinašala kakovost.
Sicer pa na Mondialu du Rose podeljujejo le zlata in srebrna odli-čja, ki jih lahko (skupaj) prejme le 30 odstotkov prispelih vzorcev. Da se je neko vino prebilo med prvih trideset, je torej zagotovo izjemen uspeh, letos pa je srebrne ali zlate medalje osvojilo 245 vin.
Dialog
Od tod in tam
Dornava • Sprejem najmlajših v MČ RK
Najmlajši Dornavčani, učenci prvega in drugega razred tamkajšnje osnovne šole, so v začetku tega tedna postali uradni člani podmladka MČ RK. To
seveda ni kar vsakdanja zadeva, zato so jo obeležili s posebno prireditvijo v šolski telovadnici, kjer jim sekretarka območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta predstavila nastanek človekoljubne organizacije ter njen razvoj skozi zgodovino do današnjega dne. Mlade nadobudneže pa je opozorila še na dejstvo, da je smisel in poslanstvo organizacije, ki temelji na načelu solidarnosti, pomagati pomoči potrebnim.
Učenci so se na vstop v MČ RK odlično pripravili, saj so skozi vse leto izvajali različne projekte, s katerimi so tako ali drugače uresničevali temeljna načela Rdečega križa; med drugim so dosegli tudi lepe uspehe na tekmovanjih v nudenju prve pomoči, prvo- in drugošolčkipa so se aktivno spoznavali s pravilno nego zob v okviru projekta z naslovom Moji zobje - moj ponos. Svoja spoznanja in ugotovitve so predstavili tudi v okviru proslave, na kateri so recitirali in odpeli nekaj pesmi prav na tematiko nege zob.
SM
Haloze • Člani Sožitja na pohodu
Člani društva Sožitje Ptuj so se minuli vikend podali na pohod med haloškimi griči. Približno sedemkilometrskega rekreacijsko-oglednega srečanja se je udeležilo okrog 70 pohodnikov.
Na prvem letošnjem pohodu Medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ptuj so udeleženci spoznavali lepote haloškega bisera - občine Zavrč. Lepo vreme, prijazni domačini in prekrasna narava so poskrbeli za nepozabno doživetje. Tudi naslednje rekreacijsko srečanje članov bo izredno mamljivo. Obeta se namreč pohod po občini Videm pri Ptuju.
Dženana Bečirovič
Prlekija • Domače dobrote v Bunčanih
T
V prleškem naselju Bunčani iz občine Veržej že vrsto let izjemno aktivno in uspešno deluje aktiv gospodinj, ki se po mnogih slovenskih krajih predstavlja s kulinaričnimi dobrotami. Najpogosteje in najraje doma, še posebej razkošno in slovesno v času občinskega praznika. Tokrat je na tradicionalni razstavi sodelovalo več kot 50 gospodinj, ki so pripravile skoraj 200 različnih domačih kuharskih izdelkov, značilnih za prleškopokrajino. Izstopale so slaščice, po besedah vodje aktiva Anice Osterc pa je najpomembnejše, da se s specialitetami, ki so jih znale pripravljati že njihove babice, ukvarja tudi mlajši rod, ki bo poskrbel za ohranjanje tovrstnega običaja.
NŠ
Foto: Dialog
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DB
Foto: NS
Ljutomer • Zaključek celovite prenove Glavnega trga v Ljutomeru
Mestno središče s prenovljeno podobo
Ljutomer je leta 1265 dobil trške pravice, leta 1927 pa je postal mesto. Ponaša se s štirimi trgi - Stari trg je bil v razvojnem obdobju središče dogajanja, Miklošičev trg, trg Jakoba Babiča in Glavni trg z letošnjo prenovljeno podobo.
Zamisel in želja po obnovi Glavnega trga sta obstajali že pred letom 1991. Dve leti pozneje je Občina Ljutomer na podlagi izvedenega arhitekturnega natečaja pridobila idejno projektno rešitev za njegovo ureditev. Leta 2001 se je pristopilo k izvedbi javnega naročila za pridobitev projektne dokumentacije, ki predpisuje ureditev trga. Za izdelovalca projektne dokumentacije je bilo izbrano mariborsko podjetje Arhitekturni biro z odgovornim vodjem projekta Bogdanom Re-ichenbergom. Žal do uresničitve projekta ni prišlo vse do lanskega leta, v tem času pa se je spremenila zakonodaja, zato je bilo potrebno v celoti novelirati projektno dokumentacijo, pridobiti gradbeno dovoljenje ter zagotoviti sredstva. Na prijavi javnega razpisa, v objavi službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je bila Občina Ljutomer uspešna in je pridobila 1.231.333 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev RS.
Prve obnovitvene posege je izvajalec del gradbeno podjetje Segrap iz Ljutomera pričel izvajati prve dni septembra lanskega leta 2007, ko sta bila v okviru prenove Glavnega trga v celoti zgrajena nov kanalizacijski sistem in vodovodno omrežje z novimi hišnimi priključki. Nadalje je bilo izvedeno restavriranje Marijinega znamenja, nameščeni so
bili montažni mobilni kioski in parkirna avtomatika, na novo je bil urejen spomenik NOV, zgrajena je bila fontana ter urejena aleja velikanov kakor tudi nova osvetlitev trga in ulic. Osrednji del trga je tlakovan iz kamna, na preostalih površinah pa je tlakovec. V nameščenih petih kioskih se bodo opravljale informacijska, gostinska in prodajna dejavnost. Promet skozi Glavni trg bo potekal enosmerno, reguliran z dvižnima zapornicama. Urejenih je 42 parkirnih mest, v neposredni bližini Glavnega trga v Rajh Nade ulici pa je bilo svojemu namenu predanih dodatnih 86 parkirišč.
Na osrednji slovesnosti ob otvoritvi prenovljenega mestnega središča je župan občine Ljutomer Franc Jurša dejal: »Trgi so bili v preteklosti prostor, kjer so se ljudje zbirali in srečevali. Na njem so se odvijali najpomembnejši dogodki. Bili so prizorišče sejmov, kulturnih dogodkov, promenada mode in ne nazadnje odsev vsakdanjega življenja meščanov. Menim, da mestni trgi zopet dobivajo svojo veljavo. Njihova kulturna dediščina je vse bolj navzoča, zato vedno znova spoznavamo čare in pomen trgov ter se nanje vračamo. Trg je prostor za sprehod, snidenje in srečevanje. S takšno miselnostjo bo tudi naš pre-
Del prenovljenega mestnega središča v Ljutomeru, kjer so na otvoritveni slovesnosti sodelovale številne glasbene in plesne skupine. Trg so svojemu namenu predali (z leve): direktor Segrapa Miran Blagovič, vodja projekta Bogdan Reichenberg, župan občine Ljutomer Franc Jurša in minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko RS Ivan Žagar.
novljen Glavni trg oživel. Seveda pa mora imeti trg tudi vsebino, ne le obliko. Namen prenove je poudariti kulturno-zgodovinsko pomembnost centra kraja. Obnovljena komunal-
na infrastrukturo bo zagotovo izboljšala kakovost bivanja v središču mesta in povečala možnosti ekonomskega in turističnega razvoja kraja. Z novo podobo bo omogočena iz-
vedba različnih prireditev, delna izključitev prometa pa bo zagotavljala varno in nemoteno zadrževanje ljudi na trgu.«
S priložnostnim nagovorom se je v slavnost na Glavnem
trgu v Ljutomeru vključil tudi minister Ivan Žagar, ki je skupaj z županom, odgovornim projektantom in direktorjem Segrapa odprl prenovljeno mestno središče.
Niko Šoštarič
Slovenska Bistrica • Otvoritev tretje lekarne
Nova lekarna v industrijski coni Bistrica
Na območju občine Slovenska Bistrica delujeta v okviru javnega zavoda Lekarna Slovenska Bistrica v mestu dve lekarni. Lekarna Center in lekarna Bistrica ob Zdravstvenem domu. Že nekdaj pa so želeli lekarniško ponudbo približati uporabnikom, tako so kot najemniki našli prostor ob tehnični trgovini Inpos v industrijski coni Bistrica.
»Ljudje ob sedanjem tempu življenja stremimo k temu, da čim več stvari opravimo na enem mestu in da se lahko čim bližje temu mestu pripeljemo z avtomobilom. Zato smo v našem zavodu začeli razmišljati, da odpremo še eno lekarniško enoto v bližini nakupovalnih centrov v obr-tno-podjetniški coni Bistrica - jug. Menili smo, da bi bila nova lekarna pridobitev še zlasti za prebivalce krajevnih skupnosti Alfonza Šarha, dr. Jagodiča, Črešnjevca, Laporja, in za vse druge uporabnike nove industrijske cone,« je povedala direktorica Lekarne iz Slovenske Bistrice Justina Lešnjak.
Celotna investicija znaša 138.480 evrov, notranja oprema je bila narejena po zamisli arhitekta Andreja Malgaja in skrbni izvedbi mizarstva Medved. Zadnji del lekarne, namenjen sprejemu zdravil, materialki, pomivalnici
in drugim prostorom, ki jih določa pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti, pa je zasnovan sodobno in uporabno. Lekarna Plečnikova, ker stoji na Plečnikovi ulici v Slovenski Bistrici, meri 89 kvadratnih metrov, od katerih so največ prostora namenili »oficini« z ločenim prostorom za svetovanje, torej delu, v katerem se zadržujejo strokovni delavci in obiskovalci lekarne, s katerimi si želimo pristnejše stike, zaupno komunikacijo in tako tudi uspešnejše posredovanje farmacevtovega znanja o zdravilih ljudem, ki želijo in potrebujejo nasvet. Svetovanje je še toliko bolj pomembno, ker se je precej razširila ponudba izdelkov, ki se v lekarnah prodajajo. Gleda na to, da receptov ne pričakujemo veliko, menimo, da bodo zaposleni v Lekarni Plečnikova imeli več časa za svetovanje pri samozdravlje-
Foto: Nataša Petrovič
nju, izvajanju farmacevtske skrbi, pa tudi več časa za svetovanje pri izbiri kozmetike, prehranskih dopolnil in sredstev za varovanje zdravja, je še povzela direktorica Lekarne Slovenska Bistrica Justina Lešnjak. Lekarna bo odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro, v soboto pa med 8. in 15. uro. V lekarni bosta zaposleni dve magistrici farmacije in en farmacevtski tehnik. Kljub novi pridobitvi pa v slovenskobistriški lekarni ne bodo zaposlili nobenega novega farmacevta, ker jih ni.
Na koncu naj še dodamo, da bo lekarniška dejavnost javnega zavoda iz Slovenske Bistrice v Poljčanah prešla v privatne roke, pod okriljem javnega zavoda iz Slovenske Bistrice pa bodo verjetno v kratkem odprli tudi lekarno na Zgornji Polskavi.
Nataša Pogorevc
Foto: NS
Grajena • Rekonstrukcija večnamenske dvorane
Osrednji prostor gledaliških dogodkov in pevskih srečanj
MO Ptuj bo v letošnjem letu dokončala obnovo Doma krajanov Grajena, ki jo je začela v letu 2006. Dela v vrednosti skoraj 483 tisoč evrov naj bi opravili v treh mesecih, začenši še v maju.
S predinvesticijskim projektom načrtuje obnovo kulturne dvorane oziroma izvedbo gradbeno-obrtniških del za ureditev prostorov v Domu krajanov Grajena za izvajanje kulturnih dejavnosti. Gre za dela v višini 482.880 evrov, ki jih bo MO Ptuj zagotovila sama oziroma v sofinanciranju države oziroma ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS -Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Kulturna dvorana je last MO Ptuj, z njo pa upravlja ČS Grajena. Dom krajanov Grajena, ki so ga pričeli graditi leta 1948, je bil dokončno zgrajen leta 1975. Zatem pa se vse do leta 2003 skorajda ni obnavljal, v tem letu so uredili plinsko ogrevanje dvorane, do tega leta se je dom izgrajeval in obnavljal izključno s sredstvi krajanov, iz samoprispevka in s prostovoljnim delom. Leta 2005 so prekrili streho doma, v letu 2006 pa je bil delno obnovljen oder, obnovljena elektrika in urejeno ogrevanje na odru. Že desetletja je Dom krajanov Grajena središče kulturnega in družabnega življenja ČS Grajena. Z dokončno ureditvijo
Foto: Črtomir Goznik
Obnovo večnamenske dvorane Grajena naj bi pričeli še v tem mesecu, končali pa do julija, ko Gra-jenčani praznujejo svoj krajevni praznik. Za praznični dan so si leta 2001 izbrali 26. julij, ko so tudi postavili temelje novi osnovni šoli.
oziroma ureditvijo kulturne dvorane bo pridobil veliko, lahko bo postal osrednji prostor gledaliških dogodkov in pevskih srečanj, saj ima odličen oder, v dvorani in na balkonu je prostora za več kot 350 gledalcev. Dvorana Doma krajanov Grajena je tudi največja dvorana v MO Ptuj, ki jo je mogoče uporabljati za kulturne in družabne oziro-
ma društvene prireditve. Območje ČS Grajena že od nekaj razvija bogato kulturno in društveno dejavnost. Na območju četrti je aktivnih devet društev, kulturno društvo, PGD, ŠD, KO Rdečega križa, NK, DU, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo kmetic MO Ptuj in Turistično društvo Krčevina pri Vurber-
ku. Z rekonstrukcijo obstoječe kulturne dvorane se bodo pogoji za društveno, kulturno in družabno življenje bistveno izboljšali, s tem pa tudi kakovost življenja tega območja MO Ptuj, ki čaka še na obsežnejša vlaganja na področju infrastrukture, zlasti še kanalizacije in cest.
MG
Dornava • Strokovno srečanje medicinskih sester Slovenije
Posebnosti zdravstvene nege
V zavodu dr. Marijana Borštnarja je konec minulega tedna potekalo strokovno srečanje medicinskih sester na temo Pediatrična zdravstvena nega otroka in mladostnika z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Medicinske sestre iz različnih koncev Slovenije so se na srečanju lahko seznanile
z značilnostmi sodobnega multidisciplinarnega pristopa obravnave otrok in mlado-
stnikov z motnjami v razvoju, v drugem delu srečanja pa so v okviru praktičnih učnih de-
Strokovnega posveta medicinskih sester v Zavodu dr. Marijana Borštnarja se je udeležilo izjemno veliko slušateljic.
lavnic spoznavale hipoterapi-jo ter druge oblike sodobnih metod zdravljenja.
V uvodnem delu srečanja je Ivanka Limonšek predstavila tudi vlogo medicinske sestre v multidisciplinarnem timu, ki je nujen v obravnavah oseb z motnjami v razvoju, Aleksandra Glatz je govorila o posebnostih v komunikaciji s temi otroki in mladostniki, Jožica Benčič pa o sodobnem pristopu v pediatrični zdravstveni negi, medtem ko sta se Natalija Topolovec in Metka Kelbič dotaknili posebnosti zdravstvene nege predšolskega otroka z motnjo v duševnem razvoju, Slavojka Šrok pa je predstavila delo s starši otrok s posebnimi potrebami.
Številne zbrane strokovnjake je pred začetkom celodnevnega srečanja pozdravil tudi direktor Zavoda Milenko Rosic, varovanci zavoda pa so jih razveselili s krajšim kulturnim nastopom.
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Biserna poroka
Bisernoporočenca Katarina in Štefan Trstenjak sta se poročila 2. maja 1948 v Štrigovi na Hrvaškem in v maju sta letos sta praznovala visok jubilej skupnega življenja. V zakonu se jima je rodilo pet hčerk.
Leta 1961 sta kupila hišo v Središču ob Dravi in si s svojo družino uredila novi dom. Čeprav je bil Štefan dolga leta zaposlen, Katarina pa je gospodinjila, sta oba večino življenja posvetila kmetovanju in gospodarila na manjši kmetiji. Ponosna sta na svojih deset vnukov in tri pravnu-ke.
Kljub svojim letom še vedno rada poprimeta za vsako delo. Z veseljem se udeležujeta upokojenskih srečanj in izletov. Vesela sta, da sta dočakala zavidanja vredno obletnico čila, zdrava in srečna in da še vedno lahko skrbita sama zase.
Milena Milosavljevič
Središče ob Dravi • Zlata poroka
V soboto, 3■ maja 2008, je v prostorih Občine Središče ob Dravi podžupan Ivan Viher opravil svečanost ob jubileju zlate poroke za Ano in Ivana Gaveza iz Središča ob Dravi ter biserno poroko za Katarino in Štefana Trstenjak iz Središča ob Dravi.
Zlatoporočenca Ana Gavez, rojena Ivanuša, in Ivan Gavez sta se poročila 3■ maja 1958 v Središču ob Dravi. V zakonu sta se jima rodila dva sinova: Ivan in Bojan. Danes ju razveseljujeta dve vnukinji in dva vnuka.
Ivan se je izučil za mlinarja v Središču ob Dravi in delal v mlinu pri Zadravcu, upokojilpa se je kot poklicni mlinar v obratu mešalnice Perutnina Ptuj. Anica se je izučila za šiviljo v Obrežu, kjer je nekaj časa tudi delala, upokojila pa se je kot poklicna šivilja v krojaštvu Moda Ptuj.
Od upokojitve naprej živita na svojem domu v Središču ob Dravi.
Še vedno se aktivno udeležujeta razgibanega življenja v občini in aktivno sodelujeta v Društvu upokojencev. Anica sodeluje tudi v cerkvenem pevskem zboru in pevskem zboru Društva upokojencev Središče.
Milena Milosavljevič
Tibolci • Zlata poroka
V	soboto, 12. maja, smo proslavili 50 let trdne zakonske zveze Elizabete in Franca Kokota iz Tibolcev 29.
V	krogu sovjih sorodnikov in bližnjih prijateljev ju je civilno poročil župan občine Gorišnica, cerkveni obred pa sta zlatoporočenca opravila pred farnim župnikom Ivanom Holobarjem. Prvič sta se poročila 13. 4.1958 v Miklavžu pri Ormožu. Zlata nevesta Elizabeta je bila rojena leta 1930 v Miklavžu, z dekliškim priimkom Perger, zlati ženin Franc pa je bil rojen leta 1928 v Podgorcih. Ženin je svojo izbranko spoznal, ko je bil na terenskem delu kot PTT-monter v Miklavžu. Ljubezen je vzklila in poročila sta se. Rodili sta se jima dve hčerki, sedaj pa ju razveseljujejo vnukinje Sandra, Klara, Valerija, Vanja in vnuk Jernej.
MZ
Foto: MM
Foto: MM
Foto: MZ
Foto: SM
Skorba • Poroka čistilke Marije
Tudi v domu za ostarele se lahko dogajajo lepe stvari
V KD Skorba počasi zaključujejo sezono 2007/2008. Gostovanje Mojce Partljič s komedijo Poroka čistilke Marije je bilo eden izmed zadnjih dogodkov v tej sezoni.
Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba, je povedal, da so se v IO društva odločili, da bodo enkrat na svoj oder povabili tudi poklicno igralko. Odločili so se za Mojco Partljič in komedijo Poroka čistilke Marije, nadaljevanje Čistilke Marije, potem ko se je v tej vlogi več kot odlično odrezala mlada amaterska igralka Katja Markež, KPD Hajdina.
Mojca Partljič ne nastopa samo v Čistilki Mariji, temveč tudi v nadaljevanju komedije, Poroki čistilke Marije. S Čistilko Marijo je nastopila že več kot 400-krat, po premieri Poroka čistilke Marije, junija lani v Celju, pa je doslej imela že 70 ponovitev nadaljevanja monokomedije. Kot svobodna umetnica igra na številnih slovenskih odrih, povsod, kamor jo povabijo, ker je potrebno preživeti, pravi, zato tudi igra v Čistilki Mariji in podobnih monoko-medijah. Trenutno igra tudi v Špas teatru, v Mišolovki. Poklicna igralka je od leta 1988. Na vprašanje, kako je igrati
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Partljič na odru Doma krajanov Skorba. Kot je povedal predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc, je Mojca Partljič prva poklicna igralka na njihovem odru. V soboto je za smeh poskrbela s komedijo Poroka čistilke Marije, z drugim delom komedije Čistilke Marije.
na očetove tekste, obe komediji je napisal Tone Partljič, je povedala, da brez problemov, zelo sta si blizu, pozna njegov humor, teksti so napisani enostavno, zato jih ni težko igrati.
Čistilko Marijo na začetku dela v domu za ostarele zelo motijo roke oziroma otipavanje enega od varovancev, Karla Frangeža, a se zadeve kmalu zasučejo drugače. Vdova Marija, ki je v domu
zaposlena prek javnih del, počasi prične z drugačnimi očmi gledati na varovanca Karla, ki jo zelo spoštuje, kar ji dokazuje tudi s pisanjem pesmi. Zelo je tudi načitan, delal je kot inspicient v gledališču. V oskrbo v dom pa je prišel zaradi operacije na srcu, preko direktorice doma jo je zasnubil, dal deset dni za premislek, ob »ponudbi« dvosobnega stanovanja in vdovske pokojnine. Četudi se ji je zdelo, da gre bolj za raču-nico kot za prošnjo za roko, se je odločila za poroko. Vsaj za starost bo preskrbljena, je razmišljala, kmalu po poroki je namreč ponovno ovdovela. Tisti čas, ko sta bila poročena, jima je šlo lepo, življenje v domu pa je lahko tudi lepo, ne samo »grozna« čakalnica na smrt. Vdova Marija je odločena, da si bo tudi ona na starost rezervirala sobo v domu za ostarele. Če pa bo morda prišel kakšen mlad bolničar, bo morda tudi njej roka sama »poletela« tja, kamor ne bi smela.
MG
Ptuj • Seminar Učinkovita komunikacija
Občinski uradniki bodo poslej učinkoviteje reševali konfliktne situacije
V sklopu seminarjev, ki jih izvaja Ljudska univerza Ptuj, so v maju izpeljali kar tri enodnevne seminarje Učinkovite komunikacije. Na teh so 57 zaposlenih na Mestni občini Ptuj poučevali o tem, kaj je konflikt, zakaj in kako se pojavi ter kako se mu izogniti ali ga razrešiti.
Potem ko so uradniki, zaposleni na MO Ptuj, med temami, ki bi jih želeli obravnavati in pobližje spoznati, izpostavili reševanje konfliktov, je bila odločitev vodstva, da za zaposlene izpeljejo seminar na to temo. Gre za projekt, ki ga za Ljudsko univerzo Ptuj izvaja Peter Srpčič, univ. dipl.
gled. režiser. Seminar obsega šest študijskih ur in ponuja celovito predstavitev veščin učinkovitega reševanja konfliktov in obvladovanja kon-fliktne komunikacije pri delu s strankami. Uporabljene so različne oblike dela, delo pa poteka v manjših skupinah, s poudarkom na praktičnem
usposabljanju in pridobivanju konkretnih izkušenj in znanj. Udeleženci so že na začetku seminarja spoznavali pomen konflikta, kako in zakaj se pojavi ter kakšne so posledice. Ob tem so obdelali tudi čustva in njihov pomen pri obvladovanju in reševanju konfliktnih situa-
Občinski uradniki so pridobili znanje, ki jim bo pomagalo reševati konfliktne situacije.
cij, pri čemer je osnovni poudarek na tem, da so čustveni odzivi naučena reakcija, na katero lahko vplivamo. Seminar zajema tudi spoznavanje uporabe besednih tehnik za preprečevanje in razreševanje konfliktnih situacij. Skozi igro so udeleženci prepoznavali tudi lastno vedenje v kon-fliktni situaciji in uporabne tehnike, tako govorice telesa kot besednih tehnik, ki lahko pripomorejo k preprečevanju ali reševanju konflikta. Srpčič poudarja, da je osnovni namen seminarja spoznati načine, kako se izogniti kon-fliktnim situacijam, in sicer na način, da sta zadovoljni obe strani. Ob tem dodaja, da gre za vseživljenjsko učenje, seminar pa ponuja določen pogled na to, kako se izognit konfliktu in obenem prevzeti odgovornost za svoja čustva. »Vsakega konflikta se ne da rešiti enostavno, pomemben pa je naš odziv na določeno situacijo,« poudarja Srpčič. Pridobljena znanja bodo občinskim uradnikom, ki se skorajda vsakodnevno srečujejo z nezadovoljnimi strankami, vsekakor prišla prav.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
O Toplem potoku
Literarno prizorišče je prostor, kjer se gibljejo junaki v knjigah; je kraj, ki je včasih natančno odmerjen in opisan v vsej geografski, lokacijski natančnosti, pogosto pa lahko ostaja - kljub natančnemu opisu - katerokoli mesto na svetu. Čarovnija pač! Vsakemu kraju, mestu, vasici, travniku pod tistim in tistim hribom, ob tej in tej reki, vsakemu kraju dobro dene, če postane prostor dogajanja v umetniških očeh - v zgodbi, povesti, pesmi, romanu... So prostori, svetovno znani, ki jih je opisovalo mnogo peres. So avtorji, ki so kraje naredili - šele njih beseda (ali slika, skulptura, muzika ...) je ponesla krajevno slavo naokoli. Hja, so kraji, ki jim turizem cveti tudi zaradi literature, npr. zaradi velikih ljubezni, ki so se odvijale na določenem balkonu... In se sprašujem, kako in koliko umetnikov je častilo naše kraje. Koliko jih je, ki so starosto slovenskih mest ponesli skozi umetnost po deželi in še naprej? Hmm, take misli so se mi začele poditi po glavi ob pravljici Topli potok, ki jo je napisala Erna Starovasnik in postavila pravljični pomnik Toplemu potoku (Topli potok. Ilustracije Ive Šubic. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. Čebelica; 56).
Pisateljica Erna Starovasnik, dekliško Potočnik, seje rodila 6. februarja 1919 v Celju. Kruta bolezen je prekinila njeno življenje na mednarodni dan knjig za otroke (2. april) leta 1977 v Poljčanah, kjer je živela vsa leta po 2. svetovni vojni. Pisala je otroško in mladinsko prozo ter povesti in črtice. Prvo črtico ji je po vojni objavila Mladina, potem je pisala za mariborski Vestnik, Pionirski list (današnji PIL), Pavliho, Kmečki glas, ITD (Se še spomnite tega časopisa?), Anteno in drugi revijalni tisk.
Njeno prvo daljše leposlovno delo je bila Ukradena mladost z ilustracijami Cite Potokar in je izšlo v Kurirčkovi knjižnici leta 1970. Erna Starovasnik je bila avtorica založništva Kmečki glas in je izdala pet samostojnih knjig: Spomeniki na tujem (1975), Odločilno leto in Plačani računi (1974), Regratova lučka (1976). Njena zadnja knjiga Zibka pa teče (izšla 1978) je bila končana s poslednjimi močmi na Onkološkem inštitutu.
Pravljica Erne Starovasnik o Toplem potoku pripoveduje, da je ledeno mrzla voda, ki izvira iz osrčja Boča, postala topla po uroku dobre vile. Tej se je zasmilil fantič, ki je nabiral suhljad v gori, da bi zakuril ogenj ob tem istem potoku. V mrzli vodi je namreč njegova revna mati prala za gospodo v zimskih dneh, ko so bila polja pospravljena. Nežna pravljica o otroški dobroti, ki jo poplača dobra vila, ni edina pripoved o gori, ki ji ljudje laskavo pravijo Štajerski Triglav (glej Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik. Irena Cerar Dra-šler. Ljubljana: Sidarta, 2004). Na Boču (979 m) je najti pragozd zmajev, vil in razbojnikov. Pravijo, da je Boč votel in znotraj se skriva veliko jezero. Tam je nekoč živel strašen zmaj, tak s plavutmi, da je lahko plaval v jezeru. In imel je tudi peruti, da je lahko letal. Napovedoval je slabo vreme, saj je »nervozno« švigal sem ter tja, da seje slišalo grmenje iz Boča. Nekoč pa je prišel ta zmaj iz jame na poljčanski strani Boča in je letel proti Polskavi .
Te prijetne pomladne dni tako priporočam razen branja navedenih knjig še pravljični izlet na Boč in okoli njega. Brati je, daje Boč zelo obiskana gora, saj so za njen obisk primerni vsi letni časi. In ne pozabite se ustaviti v Studenicah in preveriti toploto potoka.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
petek • 16. maja 2008
Kultura, izobraževanje
Štajerski	[ 13
Cirkulane • Vabijo na koncert ob jubileju
Deseta obletnica Mladih veseljakov
Pred natanko desetimi leti je skupina devetih mladih fantov začela skupaj prepevati in ustanovila vokalno skupino Mladi veseljaki. Kot 18-letniki so se podali v svet glasbe in svoj prosti čas namenili druženju ob petju ljudskih pesmi. Večina tistih, ki so vokalno skupino ustanovili, je dejavnih še danes. Ob okroglem desetem jubileju pa se bo 11-članska zasedba s svojevrstnim koncertom na gradu Borl oddolžila za zvestobo svojim poslušalcem.
Marca leta 1998 je skupina mladih pevskih navdušencev začela s skupnim prepevanjem lepe in ubrane ljudske pesmi - poimenovali so se Mladi veseljaki. V zasedbi enajstih članov, katerih povprečna starost je 29 let, danes prepevajo Aleš Klinc, Dušan Debeljak, Danijel Belšak, Darko Fajfar, Boštjan Emer-šič, Marjan Prašnički, Jože Zavec, Sebastijan Meznarič, Dušan Bratušek, Andrej Ma-učič in Ivan Debeljak. Skupina deluje pod okriljem Kulturnega društva Cirkulane. Njihov prvi umetniški vodja je bil Jože Dernikovič, njegovo delo je nato nadaljevala Jana Kovačec, od januarja 2004 pa je njihov umetniški vodja Franc Lačen, ki je več kot 25 let vodil Komorni moški zbor Ptuj.
Ob 10-letnici delovanja, ki jo bodo v soboto obeležili s celovečernim koncertom na gradu Borl, bodo Mladi veseljaki - tako kot na svojem prvem koncertu - gostili tamburaše iz Cirkulan. Ob tej priložnosti bodo predstavili zgodovino svojega glasbenega razvoja. Prepevali bodo ljudske, renesančne, dalmatinske pesmi in priredbe domačih in tujih skladb, celoten repertoar pa bo zastavljen tako, da bo všečen čim širšemu krogu poslušalcev.
»S petjem smo se začeli
Vokalna skupina Mladi veseljaki
ukvarjati že veliko pred ustanovitvijo skupine, saj smo v veliki večini začeli pevsko pot že kot najstniki, v mešanem pevskem zboru v Cirkulanah. Ker pa nas je zelo zanimalo tudi ljudsko petje, smo nekateri najprej začeli peti ljudske pesmi s starejšimi člani pevskega zbora, ki so nas z velikim veseljem učili starih že skoraj pozabljenih haloških pesmi. A tudi to ni bilo dovolj in spet nas je premagala želja po novih, zahtevnejših, drugačnih pesmih. Tako se nam
je porodila ideja, da bi lahko sami začeli s pravim moškim zborovskim petjem, seveda pod strokovno taktirko, ki smo jo zaupali Jožetu Der-nikoviču. Najprej smo začeli z nekoliko lažjimi ljudskimi pesmimi, v priredbi za moški zbor, nato pa smo ob pridobivanju novega znanja začeli z zahtevnejšimi pesmimi. Tako naš repertoar zajema različne priredbe slovenskih ljudskih pesmi, slovenskih in tujih umetnih pesmi, pojemo tudi dalmatinske pesmi, svoj
program pa smo nazadnje obogatili še s črnskimi duhovnimi pesmimi ter pesmi iz zgodnejših obdobij glasbenega ustvarjanja,« pojasnjujejo Mladi veseljaki, ki dodajajo, da je njihovo vodilo ohranjati lepo pesem, iz pozabe iztrgati ljudsko izročilo in v tem uživati. Vse, ki radi prisluhnejo dobri vokalni glasbi, pa vabijo, da se jim pridružijo in skupaj z njimi obeležijo 10-le-tnico delovanja s sobotnim koncertom v čudovitem am-bientu gradu Borl.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Pogovor ob knjigi Petra Petroviča
Navadne stvari
Nekoč poslanska kolega, danes dobra prijatelja, Peter Petrovič in Tone Partljič sta minuli teden gostovala v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Ugledna gosta sta predstavila Petrovičev roman Navadne stvari, ki ga je Partljič opisal kot zelo zanimivo, a težko branje.
Druženje se je začelo z opisom pestrih in bogatih življenjskih poti, ki so združile Petroviča in Partljiča. Direktor ptujske Knjižnice mag. Matjaž Neudauer je izrazil zadovoljstvo nad izvedbo
literarnega večera ob izidu Petrovičevega romana Navadne stvari in obenem naznanil, da že pripravljajo literarni večer, posvečen Partljiču; ta je tokrat nastopil v vlogi kritika, ki je spremljal nastajanje Pe-
trovičeve knjige.
»Roman Navadne stvari je zelo zanimivo, a precej težko branje,« je uvodoma dejal Partljič. Kot je pojasnil, se je izmed kopice rokopisov, ki jih dobiva, znašel tudi Petrovičev. »Za rokopise sem
očitno zelo vabljiv, saj mi jih nosijo različni ljudje. Od tistih, ki pišejo, ker imajo preveč prostega časa, do tistih, ki dogodke in stvari opisujejo izredno idilično. Ko mi je Petrovič prinesel rokopis, sem videl, da ne sodi v nobeno izmed teh skupin. On piše, ker ga življenje boli ali čudi in bi ga enostavno rad razumel,« je pisanje nekdanjega poslanskega kolega komentiral Partljič.
Roman je sestavljen iz šestih novel, ki nosijo naslove po različnih predmeti, po mnenju Partljiča pa gre za neobičajno branje, vredno pozornosti resnih bralcev.
Dženana Bečirovič
Tone Partljič: »Ker Petrovič ni imel 'kilometrine', sem bil skeptičen, a me je s tem romanom izredno presenetil.«
Peter Petrovič je povedal, da se Ptuja, kjer je preživljal otroštvo, zelo rad spominja.
Škandalozna dohodnina
Nisem predvideval, da bom nekoč pisal, da se strinjam z izjavami gospoda M. Cvikla.
Prevelike kulturne razlike so med nama, vendar ko so prišle v javnost prve davčne napovedi, izračunane na podlagi zadnje davčne reforme ministra Bajuka, je bil edini, ki je znal jasno spregoi 'oriti in opisati nastalo situacijo. Novi davčni sistem, ki seje rodil iz prvotne, sodobne ideje enotne davčne stopnje, ki jo je vlada želela uveljaviti pred skoraj dvema letoma, je tipičen rezultat politične treme, ki je pripeljala do škandaloznega rezultata.
Govorim iz lastne izkušnje: čez noč je večina Slovencev, ki še vedno živijo pod povprečnimi evropskimi standardi in dobivajo precej nižje plače kot drugje po Uniji, zvedela, da uradno spada med bogataše!
Davčne stopnje so bile poenostavljenje, vendar tudi znižane. Ves srednji sloj, na katerega politika ponavadi gleda z največjo previdnostjo, malo zato, ker predstavlja gonilno silo kateregakoli gospodarstva, precej pa zato, ker predstavlja najštevilčnejši del volilnega telesa, se je znašel v najvišjem plačilnem razredu in na seznamu dolžnikov države.
Da še malo izkoristim osebno izkušnjo, lahko mirno priznam, da sem pred dvema letoma z avtorskimi honorarji zaslužil malo več kot lansko leto. Prvič sem z veseljem sprejel novico, da mi država vrača več sto evrov, drugič pa sem ostal brez besed, ko sem prebral, da vse, česar mi davčna uprava ni pobrala že med letom s svojimi davki, zahteva od mene nazaj do začetka junija. Praktično vse leto sem pisal analize, izgubljal ure in ure vsak teden, iskal vire in seveda vsaj malo razmišljal o tem, da lahko vrnem ves svoj zaslužek državi.
Takšno spoštovanje ima naša družba do intelektualnega dela? Tako inteligentno davčno reformo, ki bo uničila ves srednji sloj, smo si zaslužili državljani? Precej smo si krivi sami, ker smo se pustili izkoristiti določenim političnim krogom in nismo želeli razumeti, kako napredno bi bilo za državo, ki je že nekaj let v pozitivnem gospodarskem vzponu in prihaja do točke, v kateri bo morala odločiti, kako pritegniti še več tujih investiciji za to, da se rast ne bi prehitro ustavila, izbrati dovolj poguma za uveljavitev enotne davčne stopnje. Po drugi strani pa je kriv sam predsednik vlade, ki pa, mislim, da je danes zelo jasno razumel svojo napako. Janez Janša je takrat za mir znotraj koalicije raje popustil pritiskom nekaterih strank in populistično izkoriščanega javnega mnenja in pustil počasi umreti idejo o eni sami stopnji. Zaradi tega imamo danes Bajukovo reformo.
Janša je naredil strateško napako. Obljubil je - in to na številnih področjih - da bo veliki reformator, pustil pa se je ujeti v vsakdanjo politično obračunavanje.
Namesto da se sprejmejo napačne odločitve, slabe reforme oziroma spremeni že ustaljeno stanje, je včasih bolje mirovati. Nikoli se ne smemo lotiti projekta, ki ga nismo pripravljeni izpeljati do konca. Neodločanje privede do večjih političnih razočaranj kot pretirana odločnost.
Predvolilna kampanja se je že začela. Več faktorjev kaže, da SDS še vedno lahko zmaga na volitvah, a davčna reforma ga bo zagotovo drago stala na voliščih.
Janša jasno nadaljuje igro »vsi proti vsakomur«. Zaradi napačnih političnih ciljev ali bolje rečeno zaradi napačne politične drže SLS, ki bi lahko bila stranka z največjim skritim političnim potencialom, že dolgo ne spada več med priljubljene sopotnike SDS. Nova Slovenija drvi proti samomoru. Desus pa je tako ali tako pripravljen preskočiti na levo takoj, ko bo imel možnost. Torej vse, kar preostane premierju, je, da igra samostojno, da »razdeli in vlada«. SDS-u bo jeseni dovolj, da pridobi en sam glas več od katerekoli druge stranke. S tem si bo Janša zagotovil še en mandat za sestavo vlade. Kako mu lahko uspe, ne glede na pretrese davne reforme? Zagotovo bo izkoristil bonus, ki ga ima pri Sanaderju - ki mu je s slovensko držo med hrvaškimi volitvami pomagal priti ponovno do zmage - da se podpiše nekakšen sporazum med Ljubljano in Zagrebom, potem lahko pričakujemo še vročo vojno na temo pokrajin, ki imajo v državi zagotovo večinsko podporo državljanov in skoraj vseh strokovnjakov in kjer opozicija igra katastrofalno slabo vlogo, ter seveda še nekaj nepredvidljivih potez, kot je bil na primer napad na gradbeniški kartel, s katerimi bo verjetno odgovoril na vse napade, ki mu prihajajo iz določenega medijskega prostora.
Trenutna opozicija, čeprav se skuša pokazati vedno bolj enotna, potem ko je potrebovala čas za ustalitev novih identitet, še vedno ni pokazala zadovoljivega nivoja konstruktivnosti, zato da bi bila nagrajena v svoji celoti, še manj pa ima človeka, ki bi se dejansko lahko samostojno postavil za Janševega protikandidata.
Vendar, to je analiza današnjega stanja. Do volitev je še veliko tednov, in če se bomo analitiki odločili nadaljevati naše pisanje, ne glede na to, da nam minister Bajuk ne pusti več niti denarja za črnilo, bomo še naprej pozorno poročali o nadaljnjih spremembah političnega prostora.
Laris Gaiser
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Na Ptujskem pred sedmimi desetletji (4.)
Na pragu II. svetovne vojne
Na Ptuju se je čutila narodna napetost, narodna mržnja se je stopnjevala. Oblasti po poslani spomenici niso ukrepale.
Oportunistično ravnanje oblasti in nemška aro-ganca sta v mestu vzbujala nezadovoljstvo. Pozivu na bojkot nemških trgovin in obrtnikov so se odzvali tudi sokoli, ki so večkrat razkrivali povezanost in veseljačenje uradnih oseb, celo oficirjev, s ptujskimi Nemci. Popisna akcija v mestu je bila odgovor slovenske mladine.
Ker se ogorčenje javnosti ni poleglo, se je v razreševanje nastale situacije 4. julija 1938 vpletel Mestni občinski svet pod vodstvom dr. Alojzija Remca. Zaradi razburjenja, ki ga je povzročil aprilski dogodek med ljudmi in v »interesu reda v državi«, so se morali umakniti naslednji štirje odborniki nemške narodnosti: dr. Sixt Fishtenau, Viktor Kodella, Hans Straschill ter Albert Scharner. Solidarno z njimi sta takoj »odložila« funkcijo še Herman Kersche in Johann Steudte.
Na dvigovanje ptujskega nemštva, spodbujenega ob
Hitlerjevih zmagah in popustljivosti jugoslovanskega režima, je bilo potrebno odgovoriti enotno. Zavedno slovenstvo se je moralo povezati v enotno narodnoo-brambno fronto ne glede na politično-ideološke nazore. Prvi korak je bil storjen, ko se je v marcu 1938 na Ptuj vrnil član mladinske komisije pri CK KPS Ivan Bratko, nekdanji ptujski dijak in zaradi komunizma že obsojen.
V Narodnem domu tedaj ustanovljeni pripravljalni odbor, ki ga je vodil dr. Alojzij Remec ob zastopniku Sokolskega društva, naj bi simboliziral povezanost slovenstva ob fašistični nevarnosti. Toda ko naj bi se na pobudo KP 12. maja 1938 formiral narodni svet, v katerem bi bili zastopniki vseh struj v mestu ne oziraje se na politični nazor in bi njegovo dejavnost razširili na ves ptujski okraj, so morali na zahtevo notranjega ministra izstopiti zastopniki režimske JRZ.
Kot govorijo nadaljnja do-

Lehrbuch für Volksbildurigsstätten
des Deutschen Votksbiidungswerkes
Deutsch
• . *
rasch und richtig!
N t''
2. Teil
Von
Walter Weber

1940
Semelnschaftsverlag Heckners Verlag, Wolfenbüttel / Ferdinand Hirt, Breslau Hermann Schroede! Verlag, Halle
ŠE SRED VDOROM OKUPATORJA SO PTUJSKI HITLERJEVOI PROPAGIRALI UČENJE HEMŠKEGA JEZIKA D! ZATO DOBIVALI I % EEKČIJ3 UČBENIKE.
(Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP.)
Primer propagandne literature o učenju nemščine, ki je pred okupacijo prihajala na ptujsko območje.
gajanja, poseg notranjega ministra ni omajal narodno-obrambnega protifašističnega gibanja na Ptuju. Pod vplivom levičarjev so v ospredje stopili narodno zavedna mladina. Gimnazija, Žižkovo gledališče, Delavsko-prosvetno društvo Vzajemnost in sokoli so bili v ospredju protihitler-janskega odpora. Z mnogimi popisnimi in listkovnimi akcijami ter prireditvami so se razkrivala početja ptujskih Nemcev in krepila narodna zavest.
V majhni ciklo stilni tehniki KP, tedaj skriti v muzejskih prostorih nekdanjega dominikanskega samostana, so mladinci ob pomoči tam živečega Frančka Glavnika »tiskali« in razmnoževali številne letake s podpisom S. O. F. (Severna obrambna fronta). Letake (hrani Zgodovinski oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj) so vsebinsko sestavljali in jih razpečevali nekateri gimnazijci, med njimi Franc Jeza, Štefan Kuhar, Marko Rems, Zvonko Saga-din in Mitja Vošnjak.
Njihov letak »Naši javnosti« je npr. opozarjal na nemškutarstvo in potrebo poenotenja slovenskega naroda, izobešanje nemške zastave na Ptuju pa je bil zanje »atentat na suverenost našega naroda in države«. Zato so Slovence na Ptuju pozvali, da naj ne pozabijo nekaznovanih velikonočnih
dogodkov, češ: »Konec mora biti malenkostnih sporov med nami! Bodimo složni o obrambi slovenskega naroda proti nemškemu fašizmu!«. Več lističev je klicalo: »Svoji k svojim!, saj se ptujski Nemci in nemškutarji dosledno izogibajo slovenskih trgovin, gostiln.«, »Maščujmo septembrske dogodke!«, »Parola današnjih dni: 1908-1938«, »Borba proti fašizmu!«
Septembrski dogodki so bili v zavesti slovenstva še vedno simbol narodnega odpora proti gospodujočemu nemštvu, mladina pa je 30 let po njih ob hitlerjanski nevarnosti klicala po enotnosti. Manifestativna slovesnost na Ptuju s sokolskim okrožnim zletom ob 30-letnici septembrskih dogodkov je nosila sporočilo boja proti nemški nadvladi, nacistični nevarnosti in okrepljeni nestrpnosti ptujskih Nemcev. V listkov-ni akciji mladine je eden od letakov pozival »borbeno slovensko mladino« k zavestnemu ignoriranju ptujskih nemčurjev, ker »je to slovenska zemlja«. Drugi ilustrirani letak, ki je s podobo kljukastega križa opozarjal na nacistično nevarnost, ki je dosegla slovenske meje, je klical: »Maščujmo septembrske dogodke! Nočemo vojne! /... / Koroška in Primorska sta bili naši zemlji! Parola današnjih dni: Borba za svobodo!«
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • 19. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava presežkov, ki pa uradne politike skorajda ne zanima
V Mestni hiši na Ptuju so včeraj predstavili program in potek 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju na ogled od 23. do 26. maja. Letošnja razstava je rekordna, v ocenjevanje so slovenske kmetije in kmetije iz zamejstva prijavile kar 1066 izdelkov. Skupaj pa bo na razstavi in v spremljevalnem delu, letos se od pokrajin predstavlja Primorska, okrog 750 kmetij.
Ob trinajstih skupinah najboljših izdelkov, na ogled bodo vsi izdelki, ki so prejeli bronasta, srebrna in zlata priznanja ter znake kakovosti, bodo v posebnem delu na ogled izdelki kmetij za darilne programe, značilni za posamezne pokrajine. Največ dobrot je letos v ocenjevanje prijavila celjska regija, kar 263. Na otvoritveni slovesnosti bo udeležence razstave pozdravil tudi minister za kmetijstvo Izidor Jarc, ki bo tudi slavnostni govornik.
V času razstave poteka v Sloveniji neformalno srečanje ministrov iz EU, v Mariboru pa bo zasedal odbor za kmetijstvo. Čeprav so organizatorji državne razstave Dobrote slovenskih kmetij že lani junija prijavili dogodek, ki bi ga bilo vredno pokazati tudi tem gostom Slovenije v času njenega predsedovanja svetu EU, je povedal Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora razstave,
večjega števila oziroma vidnejših predstavnikov obeh srečanj na Ptuju ni pričakovati. Posebej zanje bodo namreč organizirali tržnico na Rotovškem trgu v Mariboru, ki pa niti približno ne more pokazati vsega kulinaričnega bogastva Slovenije oziroma njenih pokrajin, ki na Ptuju predstavljajo svoje najboljše izdelke. Tudi oblast v teh devetnajstih letih ni našla poti na Ptuj, razen kmetijskih ministrov si je doslej ni ogledal noben predsednik vlade in države, čeprav so jih polna usta pomena razvoja podeželja za siceršnji razvoj države. Naposled na podeželju živi tudi polovica Slovencev.
Iz leta v leto razstava beleži večjo kvalitetno rast, iz leta v leto je tudi več skupin izdelkov za ocenjevanje. Na letošnji razstavi bodo podelili rekordno število priznanj, okrog 800 zlatih, srebrnih in bronastih priznanj ter znakov kakovosti. Od leta 1990, ko so z razstavo pričeli na pobudo Turističnega društva Ptuj, ki
je zanjo dobilo podporo tudi v takratni občini Ptuj, Republiški upravi za pospeševanje kmetijstva in Kmetijski svetovalni službi Ptuj, se je število izdelkov s treh (mesni, mlečni in krušni) povečalo na trinajst skupin. Že od vsega začetka je bil njen osnovni
cilj spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Peter Pribožič pravi, da se bo število skupin izdelkov v prihodnje zagotovo še povečevalo. Temu v prid govorijo tudi spremembe zakonodaje oziroma ureditev zakonskih možnosti prodaje dobrot v
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo organizirajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj s kmetijsko svetovalno službo in MO Ptuj. Od lani se kmetije z dobrotami pojavljajo že v Mercatorjevih trgovinah, kar je pomemben napredek v trženju in promociji le-teh.
okviru prireditev lokalnega in državnega pomena. Tudi po zaslugi organizatorjev vsakoletne razstave je prišlo do spremembe zakona o gostinstvu, zakona o vinu, delno pa so usklajene tudi že zahteve glede prodaje dobrot na stojnicah v času prireditev. Tako lahko registrirane kmetije svoje izdelke prodajajo na celotnem območju Slovenije. Termin dobrote s kmetij navaja tudi zakon o kmetijstvu. »To je novo obdobje za organizatorje kot za vse kmetije, da bomo v programskem razvoju podeželja 2007/2013 skupaj naredili en premik. Dvajseta razstava bo že priložnost, da bomo lahko pokazali, kam z dobrotami v bodoče. Termin v zakonu bo omogočil širitev skupin izdelkov,« pravi Pribožič.
Že po tradiciji bo razstavo Dobrote slovenskih kmetij spremljal bogat kulturni program, med drugim bo v organizaciji FS Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj potekal Folk-fest s skupinami iz Slovaške,
Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Novo v programu 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij pa je javna radijska oddaja Radia Ptuj z voditeljem Marjanom Nahbergerjem Med ljudskimi pevci in godci. V strokovnem delu letošnje razstave bodo govorili o zidaniškem turizmu na podeželju ter o pomenu grafične podobe izdelkov s kmetij in označevanju živil. Od kmetijskih šol se bosta predstavili Srednja kmetijska šola Nova Gorica in Kmetijska šola Ptuj, ki tudi vabi na dneve odprtih vrat, prav tako tudi Semenarna Ljubljana. Dobrote slovenskih kmetij pa bodo tudi letos vabile k nakupu. Prodajne stojnice bodo postavili pod arkade minorit-skega samostana.
Kakorkoli že, Ptuj še ni izkoristil vseh priložnosti, ki jih v to okolje že 19 let prinaša državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, čeprav se bo v dneh razstave vendarle začutila Slovenija.
Rokomet
V znamenju slovesa od Potočnjaka in Bezjaka Stran 16
Judo
Lea zmagala na tekmi svetovnega B pokala
Stran 16
Plavanje
Na Ptuju bo nastopilo 765 plavalcev!
Stran 17
Kolesarstvo
Bauman postavil nov mejnik
Stran 17
Nogomet
Pokal zasluženo v roke Zavrčanov
Strani 18
Bowling
V finalu najboljša Aleš in Mojca
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<!J->oíluíajt¿ naí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Ponoviti vajo iz Kopra
V	torek so se nogometaši ljubljanskega Interblocka z velikimi črkami prvič vpisali na zemljevid dobitnikov lovorik v slovenskem nogometnem prostoru. V svoji kratki (novejši) zgodovini so pod vodstvom predsednika Joca Pečečnika osvojili pokal Slovenije. Uspešen podjetnik je na tribuni žarel od sreče, saj se mu je že v kratkem času uresničila želja, da bi njegov klub nastopal v evropskih tekmovanjih, kar si je pred prevzemom kluba tudi najbolj želel. Zaveda se namreč, da lahko z uspešnim nastopom na odmevnih (evropskih) tekmah cena njegovim nogometašem bistveno zraste. V finalu so bili njihovi tekmeci Mariborčani, ki so s tem porazom doživeli novo veliko razočaranje. Po slabšem začetku v prvenstvu in izgubi možnosti za naskok na naslov državnih prvakov so praktično celotno sezono „gradili" na zmagi v pokalu. Le-to jim je speljal njihov nekdanji igralec Ermin Rakovič, ki je z dvema doseženima zadetkoma odločil finale. Čeprav mu v prvenstvu ne gre najbolje, mu je trener Skočič dal priložnost na najpomembnejši tekmi sezone in izkušeni strelec mu je zaupanje vrnil z obrestmi.
Pokal Hervis, finale: Interblock - Maribor 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Rakovič (31), 1:1 Rozman (52, ag), 2:1 Rakovič (71).
Pred nogometaši v 1. SNL so le še trije igralni dnevi, tisto moštvo, ki bo redni del končalo na 9. mestu, pa čakata še dva obračuna z drugouvrščenim moštvom v 2. SNL. Skupni zmagovalec tega dvoboja bo v naslednji sezoni nastopal v 1. SNL, poraženec pa v 2. SNL. Po sedanjem stanju na lestvici bi to tekmo odigrali Drava in Bela krajina, a pustimo se presenetiti ...
Ptujčani v nedeljo gostijo Koper, ki so ga na zadnji tekmi premagali na Bonifiki. Ta dosežek bo na Mestnem stadionu težko ponoviti, saj je pomembnost tekme velika, varovanci Vlada Badžima pa so še vedno v boju za naslov državnega prvaka (za Domžalami zaostajajo 6 točk, tako da bo to izredno težko izvedljivo). Na uvrstitev Drave bodo vplivali tudi rezultati njihovega neposrednega tekmeca Primorja, ki tokrat gosti Maribor. Vprašanje je, ali se lahko vijoličasti po izgubi finala Pokala toliko zberejo, da premagajo Ajdovce na njihovem igrišču.
V	ponedeljek bosta derbi tega kroga odigrala Interblock in Domžale, ki sta oba zanesljiva udeleženca evropskih tekmovanj v naslednji sezoni. Ob zmagi slednjih bi lahko rekli tudi pokalni in državni prvak. (JM)
Drava - Koper,
nedelja, 18. 5., ob 17.00 na Ptuju.
Medsebojne tekme Drave in Kopra v letošnji sezoni:
7. krog: Koper - Drava 2:1 (Volaš 2x; Bošnjak)
16. krog: Drava - Koper 1:0 (Kelenc)
25. krog: Koper - Drava 2:3 (Djukič 2x; Kmetec 2x, Horvat)
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Drava)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	SS	ig	10	4	5B:2B	BT
2. KOPER	SS	iT	10	B	BS:44	Bi
3. HIT GORICA	SS	i4	g	10	5G:44	5i
4. INTERBLOCK	SS	i4	T	12	45:SB	4g
5. MARIBOR	SS	iS	g	ii	52:44	4S
6. NAFTA	SS	ii	ii	ii	40:52	44
7. MIK CM CELJE	SS	12	B	i5	4i:45	42
8. PRIMORJE	SS	ii	B	iB	4T:Sg	Sg
9. DRAVA	SS	ii	5	iT	40:5T	SS
10. LIVAR	SS	4	5	24	SS:S5	iT
Pari 34. kroga: sobota, 17. maja, ob 17. uri: Nafta - Hit Gorica; ob 20. uri:
MIK CM Celje - Livar. Nedelja, 18. maja, ob 17. uri: Drava - Koper, Primorje - Maribor, Interblock - Domžale.
Nogomet • Robert Pevnik, novi trener Drave
»Pričakujete lahko popolnoma
novo Dravo!«
V ptujskem prvoligašu so imeli (imajo) zares burne dneve. Po dogodkih v prejšnjem tednu, ko je po petkovem sestanku trener Duričič zapustil Ptuj in je tekmo 33. kroga v Novi Gorici s klopi Drave vodil Emil Šterbal, so v ponedeljek iz kluba prihajali pomirjajoči toni. Ko pa Milan Duričič vendarle ni sprejel pogoja, da bi ekipo vodil brez pomočnika Bona-čiča, je zadeva v torek dobila povsem nepričakovan epilog: za trenerja članskega moštva je bil imenovan Robert Pevnik. Le-ta je nazadnje vodil drugo ekipo Domžal in v istem klubu kadete, z Dravo pa je podpisal dvoletno pogodbo. V igralski karieri je med drugim igral za Korotan, Publikum, Osijek, igral je tudi na Švedskem. V sredo je novi trener že vodil prvi trening, po njem pa smo ga zaprosili za kratek pogovor.
Je bila odločitev za prihod na Ptuj težka?
R. Pevnik: »Težka je bila le s tega vidika, da sem imel v Domžalah zelo dobro atmosfero, saj sem z njimi delal že dve leti. Kot mlademu trenerju pa mi je bilo seveda v ponos ponudba prvoligaškega kluba, zato sem ta izziv sprejel brez prevelikega razmišljanja. Verjamem v to, da imam dovolj trenerskih izkušenj, da bo Drava obstala prvoligaš.«
Kako dobro poznate igralce Drave?
R. Pevnik: »Redno sem spremljal slovensko prvenstvo, ogledal pa sem si jih tudi na DVD-jih. V živo sem videl tekme v Domžalah, v Novi Gorici in v Celju, tako da ekipo poznam, v teh štirih dnevih pred prvo tekmo pa bom poskušal spoznati še kakšne podrobnosti. Upam na najboljše v tekmi s Koprom.«
Takoj po igralski karieri ste zašli v trenerske vode.
R. Pevnik: »Takoj po vrnitvi iz Švedske, kjer sem sklenil kariero nogometaša, sem ustano-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Pevnik je v sredo dopoldan prvič vodil trening nogometašev Drave.
vil svojo nogometno šolo v Zre-čah. Zatem sem bil pri celjskem prvoligašu pomočnik trenerja Ilievskega, od koder sem odšel v Domžale, kjer sem vodil drugo ekipo. Pred letošnjo sezono sem tam prevzel kadete, ki so trenutno na 1. mestu 1. SKL.«
Razlika med kadetsko in člansko ekipo je vendarle velika.
R. Pevnik: »Seveda, a sam sem navajen profesionalizma. Le-tega lahko tukaj uveljavljam bistveno drugače kot pri kadetih, ki jih v bistvu bolj usmerjaš. Igralci so tukaj profesionalci in za dres Drave bo na tem stadionu tekla tudi kri'.«
Katere so glavne usmeritve vašega trenerskega dela?
R. Pevnik: »Osnova je napadalna igra, ki jo imajo gledalci najraje. Nogomet se igra zaradi zadetkov in k temu bo težila naša igra, pomemben dejavnik pa bo tudi prava mera agresivnosti.«
Kateri model igre vam je
najbližji?
R. Pevnik: »Ne bom vam izdal, kako bomo igrali v nedeljo, a imam dve ali tri rešitve. Seveda pa se bom prilagodil igralcem, saj mora vsak trener iz razpoložljivega igralskega ka-
dra sestaviti najboljšo celoto.«
Kaj lahko pričakujemo od Drave v nedeljo na tekmi proti Kopru?
R. Pevnik: »Pričakujete lahko popolnoma novo Dravo!«
Jože Mohorič
Kakšni so vaši kratkoročni in kakšni dolgoročni načrti v ptujskem prvoligašu?
R. Pevnik: »V Dravo sem prišel z namenom, da uveljavim čim več mladih igralcev iz te okolice, da formiramo pretežno domačo ekipo. V zadnjih treh krogih tega prvenstva se bom 'naslonil' na izkušene igralce, ki imajo za sabo več težkih tekem. Imamo izredno težak razpored, a verjamem v to ekipo, da nam lahko uspe obstati v 1. ligi. Igralci so pravi profesionalci, zato je delo z njimi lahko, sam pa bom poskušal z nekaj taktičnimi zamenjavami dodati tisti kamenček v mozaik, ki nam bo omogočil izognitev dodatnim kvalifikacijam za obstanek.«
Nogomet • 2. SNL
Prihajata Rudar in Mura
V 2. SNL se nam v zadnjih treh krogih obeta zanimiv boj pri vrhu in pri dnu. V navidezno najboljšem položaju v boju za prvaka je velenjski Rudar (43), vendar ga čakajo še tri zahtevne preizkušnje. Najprej v Kidričevem, nato gostijo Boni-fiko (39), v zadnjem krogu pa gredo na gostovanje v Zagorje (30). Najugodnejši razpored ima lanskoletni prvoligaš Bela krajina (42), ki gostuje v Zagorju in Krškem (29), doma pa igra proti Zavrču (27).
Nekaj podobnega je pri dnu prvenstvene razpredelnice: novomeška Krka (17) je že tret-jeligaš, kandidatov za drugega potnika pa je več. Trenutno najslabše kaže Zavrču, ki je predzadnji, v soboto pa gosti Muro 05 (33); igra še z Belo krajino v gosteh in doma s Triglavom (34). Krško najprej gostuje v Novem mestu pri odpisani Krki in nato proti Muri, v zadnjem krogu pa gosti Belo
krajino. Kombinacij je veliko, vsaj polovica pa je za Zavrč neugodnih.
Zavrčani bodo v soboto gostili Muro 05 in za ohranitev upanja v obstanek morajo zmagati. Če bodo prikazali nekoliko boljšo igro, kot so jo proti Zagorju, in ob tem popravili realizacijo, potem je strah odveč. Trener Miran Emeršič bo imel na voljo vse razpoložljive moči, čeprav so nekateri igralci lažje poškodovani.
V Kidričevem bodo nogometaši Aluminija gostili vode-čo ekipo Rudarja iz Velenja. Nastopili bodo brez glavnega organizatorja igre Roberta Te-žačkega, ki ga bo težko nadomestiti. Navidezno so Kidriča-ni izgubili praktične možnosti za drugo mesto, za katerim trenutno zaostajajo štiri točke, a tudi v nogometu se dogajajo preobrati.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga, 1. A SRL (ž)
Slovo od Potočnjaka, Marka Bezjaka ter od uspešne sezone
Tekma zadnjega, 10. kroga, Lige za prvaka v Hrpeljah med Gold Clubom in Jeruzalemom praktično ne odloča o ničemer več. Hrpeljci bodo prvenstvo končali na petem, Ormožani pa na šestem mestu. Primorci bodo proti vinarjem odigrali zadnjo tekmo pod pokroviteljstvom Gold Cluba, ki se po koncu sezone umika iz rokometa. Trenutno še ni jasen status hrpeljskega kluba za sezono 2008/09, tiste črne napovedi celo govorijo, da bodo Hrpelje ostale brez 1. A-ligaša. V tem primeru bi za dvanajstega člana 1. A-lige odločale kvalifikacije med ekipama Sviš in Klima Petek Maribor.
V dresu kockarjev so v tej sezoni bolj ali manj uspešno nastopali trije bivši igralci Jeruzalema: Aljoša Štefanič, David Koražija in Darjan Ivanuša; slednji se vrača v vrste matičnega kluba iz Ormoža. Zadnjo tekmo v ormoškem dresu bo v Hrpeljah odigralo kar nekaj igralcev: v prvi vrsti se od zelo
Foto: Črtomir Goznik
Alan Potočnjak (Jeruzalem Ormož) bo po sklenitvi igralske kariere ostal v ormoškem prvoligašu.
uspešne aktivne kariere poslavlja Alan Potočnjak, ki velja za enega najboljših rokometa-
Za konec zmaga?
V petek in soboto bodo rokometašice odigrale zadnji krog v 1. slovenski rokometni ligi. Glede končnih uvrstitev pri vrhu in na dnu je vse jasno, posebnih presenečenj ni bilo. Novo šampionsko zvezdico so vpisale rokometašice ljubljanskega Krima Mercatorja, druge so igralke Celjskih mesnin, tretje pa ptujske rokometašice. Za slednje je to drugi največji uspeh v zgodovini igranja v samostojni Sloveniji. Čeprav so pred prvenstvom poti-hem pričakovali drugo mesto, se je pozneje izkazalo, da je realen dosežek stopničko nižje.
Že večkrat smo zapisali, da ekipa ne bo več igrala v enaki sestavi v novem prvenstvu, saj bo prišlo do določenih sprememb v igralskem kadru. Zato je sobota zvečer pravi čas, da se ptujski ljubitelji rokometa dostojno poslovijo od deklet in jih pridejo vzpodbujati v zadnji tekmi sezone. V goste prihaja mlada in ambiciozna ekipa ljubljanske Olimpije na čelu s selektorjem slovenske ženske reprezentance Robertom Begušem. To pa bo prava priložnost, da v srečanju, ki ne odloča o končnih uvrstitvah, pokažejo vse svoje znanje, ki ga nedvomno imajo. (DK)
šev v zgodovini malega mesta Ormož. »Mumija« je vrsto let igral pri zagrebškem Medveš-čaku v jugoslovanski ligi, ki je takrat veljala za najmočnejšo ligo na svetu. V 1. A-ligi je nosil dres ptujske Drave, Velike Nedelje in nazadnje matičnega kluba iz Ormoža. Potočnjak ostaja v klub in bo v prihodnosti pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami. Že dalj časa je znano, da klub zapušča Marko Bez-jak, prva violina Jeruzalema, ki odhaja v Gorenje. Zanimivo, da so v Velenju podaljšali pogodbo z Lukom Dobelškom in bodo tako v novi sezoni imeli kar tri organizatorje igre: Har-mandica, Dobelška in Bezjaka. Upamo, da se bo za mladega
Ormožana našla dovolj velika minutaža, saj bi v nasprotnem primeru igralsko največ izgubil Bezjak, ki je večji potencial od Harmandica in Dobelška. Vendar bo slednje potrebno tudi dokazati.
Igralci Jeruzalema se od zelo uspešne sezone želijo posloviti s točko proti Gold Clubu. Če še glave niso na dopustu, je to misija mogoče, ker je stanje v Gold Clubu trenutno precej klavrno. Trener Saša Prapotnik ne bo mogel računati na vratarja Gregorja Čudiča, ki ima poškodovano ramo. Priložnost bosta dobila Cvetko in Borko. Tekma v Hrpeljah je na sporedu v soboto ob 20. uri.
Uroš Krstič
Judo • EJU B turnir v Sarajevu
Lea še drugič zmagala v Sarajevu
V olimpijskem centru Zetra so organizatorji konec prejšnjega tedna priredili tekmo svetovnega B-pokala v judu za člane in članice. Lei Murko (JK Drava Ptuj) je uspel velik podvig z osvojitvijo prvega mesta. Zraven nje sta prvi mesti izmed Slovencev osvojila še Matjaž Tr-bovc (JK Sankaku) do 60 kg in Tina Razinger (JK Bežigrad) do 63 kg.
Lea je v Sarajevu gladko opravila s konkurentkami in tako osvojila 1. mesto v kategoriji do 78 kg, kar je njena druga lovorika na tem turnirju. V prvem krogu je premagala Bosanko Lukič, nato v polfina-lu tesno še Hrvatico Maranič in v finalu brez težav še drugo Hrvatico Antonelo Miškovič.
Na tekmovanju je skupno nastopilo 180 članov in članic iz 15 držav, med njimi tudi
Zmagovalci posameznih kategorij, članice:
-	48 kg: Majlinda KELMENDLI
-	ALB
-	52 kg: Tatjana TRIVIC - SRB
-	57 kg: Dijana MORIC - SRB
-	63 kg: Tina RAZINGER - SLO
-	70 kg: M. GURTSIEVA - RUS
-	78 kg: Lea MURKO - SLO nad 78 kg: E. SHEREMETOVA
-	RUS ČLANI:
-	60 kg: Matjaž TRBOVC - SLO
-	66 kg: Michael POPIEL - KAN
-	73 kg: Pedro GUEDES FERREIRA LUCIO - BRA
-	81 kg: Uroš NENKOVIC - SRB
-	90 kg: Nikola NIKOLIC - SRB
-	100 kg: N. MILOVIC - MAK nad 100 kg: A. PETKOVIC - SRB
Američani in Brazilci.
Sebi Kolednik
Lea Murko (JK Drava Ptuj) je v Sarajevu stopila na najvišjo stopničko na tekmi svetovnega B-pokala.
Teniške novice
Odličen štart Ptujčanov v 2. ligi
2. moška liga
Igralci TK Terme Ptuj - Nes so pretekli teden začeli nastope v 2. ligi, kamor so se uvrstili po lanskoletnem zmagoslavju v 3. ligi. Tekmujejo v skupini B, kjer nastopa 6 ekip, v skupini A jih je 5. Za napredovanje v 1. ligo se bosta med seboj pomerila zmagovalca skupin.
Ptujčani so si pred začetkom lige zastavili ambiciozen načrt - napredovanje v slovenski elitni razred. "To je realen cilj, vendar je dosegljiv le ob sodelovanju vseh igralcev. Že sedaj pa vemo, da v naslednjih dveh tekmah ne bo nastopil Blaž Rola, ki bo za en teden odšel v Španijo v teniški kamp, kjer bo na preizkušnji. Vrzel bodo morali zapolniti ostali: Martin Kraljič, Matej Rus, Ivor Lovrak, Aleš Adamčič, Miha Rosič, Toni Hazdovac, Andrej Artenjak in
Rezultati:
1.	krog: TK Brezina Brežice - TK Terme Ptuj-Nes 3:4 (zmage so dosegli Rola, Kraljič, Lovrak in dvojica Rola/Lovrak);
2.	krog: TK Terme Ptuj-Nes -TK Trbovlje 5:2 (Lovrak, Kraljič, Rola, Rus in Adamčič/Rus).
Goran Durdevič. Ekipo smo letos okrepili s 25-letnim Zagrebčanom Ivorjem Lovrakom, ki se je vrnil s študija v Ameriki, nekoč pa je že zasedal 500. mesto na lestvici ATP," je povedal trener Luka Hazdovac.
Njegovi varovanci so načrte potrdili z zmagama v prvih dveh krogih. V nedeljo se bodo v 3. krogu doma od 9. ure dalje merili s tekmeci iz TK Krško. V ligi poleg omenjenih sodelujeta še ekipi ŠTK Velenje in TK Krka Otočec.
Nina in Neja v finalu turnirja v Čakovcu
Mladi igralki TK Terme Ptuj Nina Potočnik in Neja Krajnc-Domiter sta se v začetku maja udeležili turnirja EuropeJunior toura v Čakovcu. V konkurenci deklic do 12. leta starosti sta se odlično kosali s tekmicami in si v konkurenci dvojic priigrali tudi prvi finalni nastop v omenjenem tekmovanju. Med 16 dvojicami sta se s tremi zmagami (premagali sta avstrijsko,
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik in Neja Krajnc-Domiter - finalistki turnirja Europe Junior tour U-12 v Čakovcu.
slovaško in italijansko-hrvaško dvojico) uvrstili v finale, kjer sta izgubili z madžarskima igralkama.
Med posameznicami je Neja po težkem boju zmagala v 1. krogu z Italijanko Mocciolo, rezultat je bil 2:6, 7:6 (8), 7:6 (5). Pri tem je izgubila preveč moči za uspešen nastop v 2. krogu, kjer je izgubila. Nina je dosegla še boljši rezultat, saj je s tremi suverenimi zmagami zmogla do četrtfinala, kjer jo je ustavila Bosanka Dina Paočič.
Novost v TK Terme Ptuj - Liga Tednik
Poleg tradicionalnih turnirjev so pred letošnjo sezono v TK Terme Ptuj pripravili tudi nekaj novosti: turnir posameznikov z nastopom trojic v košarki in nogometu (16. in 17. 5.), ligo dvojic in tekmovanje ekip, imenovano Davis cup
-	slednje se bo začelo predvidoma 21. avgusta (prijave sprejemajo!).
Že dva tedna pa poteka liga dvojic v različnih kategorijah
-	Liga Tednik: ženske (nastopa 8 parov), moški 90 + (oba igralca skupaj morata biti stara vsaj 90 let, 10 parov) in moški brez omejitev (17 parov, ki so razdeljeni v dve skupini). Boštjan Skerbiš, vodja tekmovanja, je za Štajerski tednik povedal: "Pred začetkom smo imeli predvideno, da se bo liga
odvijala samo ob četrtkih, vendar smo morali zaradi izredno velikega odziva nekaj dvobojev prestaviti na druge termine. Prijavljene pare smo razvrstili v 4 skupine, kjer bodo nastopajoči igrali po sistemu vsak z vsakim na dva dobljena seta (tretji je podaljšani tie-break), na koncu pa se bodo najboljši štirje v vsaki skupini pomerili
Motokros
Borut Bele sedmi pri Semiču ...
V Stranski vasi pri Semiču je potekala tretja dirka za državno prvenstvo v motokrosu. V kategoriji do 125 ccm je nastopil tudi Borut Bele (TRK Tajfun šport), ki je v vožnji za trening zasedel 8. mesto, v obeh vožnjah v konkurenci pa je bil sedmi, kar je skupno zadoščalo za sedmo mesto.
... Peter Tadič pa v Ukrajini
Mladi motokrosist MTD Racing teama Peter Tadič iz Majšperka je minul vikend sodeloval na mednarodni dirki v Ukrajini, kjer je zasedel sedmo mesto. S tem dosežkom je pokazal, da je v vedno boljši formi, kar je dobra napoved za naslednja tekmovanja.
DK
na mastersu, ostali pa v repesa-žu. Zaključni dvoboji so predvideni za konec junija ali začetek julija."
V ligi nastopa veliko znanih igralcev in igralk iz ptujskega rekreativnega in tudi tekmovalnega tenisa, kar obeta zanimive in napete dvoboje.
Jože Mohorič
Borut Bele
Strelstvo • Liga z VK
Presenetil Ivanovič
Preteklo soboto je v organizaciji SD Dornava na strelišču Maribor-Melje potekal 2. krog lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Dobro organizirano tekmovanje, kjer letos ponovno streljajo le dve seriji (v lanski sezoni tri), je bilo nagrajeno predvsem z dobrimi rezultati strelcev.
Pri pištoli je še drugo zaporedno zmago dosegla ekipa Policista I iz Maribora s 565 krogi, v prvem krogu 578 krogov. Ptujski strelci so dosegli 507 krogov in osvojili 8. mesto ter za pet krogov popravili svoj nastop s 1. turnirja, kjer so zasedli 10. mesto. Strelci iz Dornave so dosegli identičen rezultat kot na 1. turnirju, 457 krogov, in osvojili 10. mesto. Med posamezniki je zmagal Boris Peršak, SK Maribor I, s 193 krogi, 2. mesto je osvojil Jože Plahuta, Rečica, s 191 krogi in 3. mesto Boris Sitar, SD Policist, s 190 krogi. Eno večjih presenečenj pa je pripravil dornavski strelec Slavko Ivanovič, ki si je s 187 krogi priboril odlično 6. mesto. Med Ptujčani sta najbolje streljala Borut Sagadin in Marjan Gril, ki sta s 171 krogi osvojila 28. in 29. mesto, Milan Stražišar je s 165 krogi zasedel 33. mesto, Bruno Šincek in Aleksej Vajda iz Dornave pa sta s 149 in 121 krogi pristala na 37. in 40. mestu.
V drugi disciplini VK, v streljanju z revolverjem, je najbolj prepričljiv nastop pokazala ekipa SK Maribor I, ki je s 587 krogi vodstvo prevzela tudi v skupnem seštevku ekip, za en krog pred Policistom I, ki je tokrat dosegel 568 krogov in osvojil le 4. mesto. Dobro streljanje so demonstrirali tudi Ptujčani, ki so v okrepljeni postavi z Marjanom Grilom dosegli 530 krogov in svoj rezultat s 1. turnirja zvišali za osem krogov ter osvojili 6. mesto, v skupnem seštevku pa si sedaj delijo 6. mesto z ekipo ZSČ Trbovlje. Za krog bolje kot prvič so se odrezali tudi dornav-ski strelci, ki so dosegli 451 krogov in osvojili 10. mesto. Med posamezniki je zmagal
Agility • 3. tekma za DP
Foto: Simeon Gönc
Slavko Ivanovič, SD Dornava
Nikolaj Zorec iz Rečice s 199 krogi pred Miletom Stošičem s 197 krogi in Miloradom Po-povičem s 195 krogi, oba iz SK Maribor. Slavko Ivanovič, SD Dornava, je s 182 krogi osvojil 20. mesto, Marjan Gril, SK Ptuj, je s 180 krogi dosegel 21. rezultat, Milan Stražišar in Borut Sagadin, oba SK Ptuj, sta s 176 in 174 krogi osvojila 26. in 28. mesto, Bruno Šincek in Aleksej Vajda pa sta s 157 in 112 krogi osvojila 35. in 38. mesto.
Kot posebnost letošnjega tekmovanja lige z VK velja omeniti, da se notranji centri, t. i. muši, ocenjujejo z vrednostjo 11 krogov, zato so predvsem rezultati najboljših strelcev občutno višji kot v lanski sezoni, zaradi tega pa je možno dosegati tudi rezultate preko »maksimalnih« 200 krogov pri posameznikih oziroma 600 krogov za ekipe.
Simeon Gonc
Revolver ekipno:
1. SK Maribor I (586 krogov), 2. SD DP Rečica I (580), 3. SD Policist MB II (568), 4. SD Policist MB I (564), 5. ŠD ZPE Ljubljana (561), 6. SK Ptuj (530), 7. SK Maribor II (522), 8. ZSČ Trbovlje (520), 9. SD Policist MB III (506), 10. SD Dornava (451).
Pištola ekipno: 1. SD Policist MB I (565), 2. SK Maribor I (560), 3. SD DP Rečica I (557), 4. SD Policist MB II (543), 5. ŠD ZPE Ljubljana (531), 6. ZSČ Trbovlje (529), 7. SD Policist MB III (526), 8. SK Ptuj (507), 9. SK Maribor II (495), 10. SD Dornava (457).
Uspešen nastop ptujskih agilitašev
Lepa in sončna prva majska sobota je pritegnila številne gledalce na poligon Kinološkega društva Ptuj v Bu-dino, ki so si lahko ogledali zelo kvalitetno 3. tekmo za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo (Avstrija, Italija in Hrvaška) v agilityju, ki je hkrati štelo tudi za prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu.
Gledalci so imeli kaj videti: lepo urejen tekmovalni prostor, odlično organizacijo tekmovanja v režiji ptujskih članov - kinologov, 158 tekmovalnih parov, vodnikov in njihovih štiri-nožnih prijateljev, in pravo borbenost.
Ptujski agilitaši pod vodstvom Elvi-sa Deniča so bili uspešni, zlasti mlada Maša Hren s psičkom Ealethom
Alistarjem (na fotografiji), saj sta na njuni prvi tekmi dosegla izjemen rezultat. V skupini, kjer je tekmovalo največ, kar 58 udeležencev, sta v dveh tekmah brez kazenskih točk zasedla odlično drugo mesto v kategoriji A1/J1 large. Da je bila tekma zelo ostra, dokazuje tudi podatek, da sta v njeni kategoriji prvi in druga tekmo zaključila brez kazenskih točk. Odločala je le hitrost. Za ptujsko kinološko društvo so še tekmovali Boštjan Šterbal in Eva Repič, oba 5. mesto, Mateja Geč, Gertrud Salzbrunn in Oto Mesa-rič žal tokrat niso imeli rezultata.
Naj na koncu omenimo, da je Oto Mesarič s svojo Piko sodeloval na zimskem pokalu Slovenije in postala sta zimska državna prvaka v kategoriji A2/J2 small. Čestitamo!
S. Lepej
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj - mladi
Bauman
Kolesarji mladinske kategorije ptujskega kluba so minuli konec tedna nastopili na treh dirkah za veliko nagrado sejemskih mest v Srbiji. V konkurenci štirinajstih moštev iz Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Srbije in Slovenije so bili najuspešnejši, saj so domov odnesli kar dve zmagi. Prvo ime tekmovanja je bil Tomaž Bauman, ki je prvi prečkal ciljno črto na sobotnem kriteriju in nedeljski cestni dirki. Klubski uspeh sta z dvema četrtima mestoma dopolnila Niko Vogrinec in Marko Purg. Kolesarji so v treh dneh prevozili 270 kilometrov. Najtežjo, z dvema vzponoma na Fruško goro, 100 kilometrov dolgo dirko so vozili v petek.
V	soboto je kolesarje čakal 50 kilometrov dolg kriterij na končni cilj, ki pa je bil vse prej kot sprinterski. V vsakem od dvanajstih krogov so namreč morali prečkati pol kilometra dolg vzpon z 12 % naklonom.
V	nedeljo je karavano čakala še povsem ravninska 120 kilometrov dolga proga od Novega Sada do Apatina.
Bauman se, kot kaže, najbolje počuti, ko kolesari sam. Obe zmagi si je zagotovil v dolgih pobegih. V soboto je v ospredju kolesaril več kot 25 kilometrov, v nedeljo mu je zadnjih 20 kilometrov dirke delal družbo le srbski kolesar, ki pa se ga je Ptujčan v zadnjih metrih brez
nov mejnik
Foto: Uroš Gramc
Tomaž Bauman (KK Perutnina mejnik v zgodovini uspehov KK
Ptuj mladi) je v Srbiji postavil nov Perutnina Ptuj.
večjih težav otresel. Ni dosti manjkalo, da bi mu na podoben način uspelo slaviti že v petek, vendar so ga tekmeci po petih kilometrih solo vožnje
petsto metrov pred ciljem ujeli. »Malo sem presenečen, saj takšnih rezultatov nisem pričakoval. Tomaž je dobesedno eksplodiral. Prvi dan smo se malo
Plavanje • Na Ptuju 4. mednarodni miting
Nastopilo bo 765 plavalcev!
V Termah Ptuj bo ta konec tedna, 17. in 18. maja potekal četrti mednarodni plavalni miting, ki ga organizira PK Terme Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj, ki so tudi sponzor slovenske plavalne zveze. Nastopilo bo kar 765 plavalcev iz 35 klubov iz desetih držav. Oba dni se bo miting začel ob 9. uri.
Med udeleženci bodo tudi plavalke in plavalci državnih reprezentanc, kar bo tudi prispevalo k še večji odmevnosti in atraktivnosti največjega le-
tošnjega plavalnega mitinga v Sloveniji, je prepričan predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman. Med udeleženci plavalnega mitinga bodo tudi slovenski olimpijci, evropska prvakinja Sara Isakovič, svetovni prvak Peter Mankoč, Anja Klinar, Luka Turk in Matjaž Markič. Normo za olimpijske igre pa še lovita Emil Tahirovič in Nika Kozamernik, daljinska plavalka. Skupaj bo nastopilo najmanj deset olimpijcev. V ptujskem bazenu bodo izjemne rezultate lovili še Ukrajinca Denis Silantjev in Jana Kločko-
va ter Belorusinji Aleksandra Herasimenja in Svetlana Haha-lova. V okviru prvega tekmovalnega dneva mitinga bo jutri, 17. maja, ob 12.30 potekalo v Termalnem parku Ptuj tudi tekmovanje v toboganskem spustu. Z največjim in najdaljšim toboganom v Sloveniji najhitrejši opravijo v 18 sekundah, uspešno pa so ga že preizkusili tudi slovenski reprezentanti.
Vlado Čermak, selektor slovenskih reprezentanc, je na tiskovni konferenci povedal, da je ptujski miting tudi eden od pomembnih preverjanj
Na tiskovni konferenci, ki je bila 14. maja v Grand hotelu Primus, so predstavili letošnji najmnožič-nejši plavalni dogodek v Sloveniji, ki bo 17. in 18. maja zbral 765 plavalcev iz 35 klubov iz desetih držav. Med udeleženci bodo tudi člani slovenske reprezentance, ki se bo udeležila olimpijskih iger na Kitajskem. Ptujski miting je eden od pomembnih preverjanj forme, je med drugim povedal selektor slovenskih reprezentanc Vlado Čermak.
lovili, s padcem Slaka in okvaro kolesa Purga imeli tudi nekaj smole, pa tudi tekmece smo morali spoznati. Če bi vedeli, kakšen dragulj imamo, bi taktiko zastavili malo drugače in ne dvomim, da bi nam uspelo pobrati vse tri zmage. Ne glede na to smo izjemno zadovoljni,« je povedal trener mladih perut-ninarjev Boštjan Arnuš.
Bauman si je s tem rezultatom na široko odprl vrata tudi v državno reprezentanco. Uspeh kariere mora jutri z dobro vožnjo potrditi na Bledu, nato pa lahko skoraj zagotovo misli usmeri v reprezentančni nastop v Nemčiji ob koncu meseca. Za dirko v Carlsbergu je že potrjen Vogrinec. »Fantje so odlično pripravljeni, nenazadnje je bil že prejšnji teden v Toskani odličen Vogrinec. Razmerja med slovenskimi klubi se v zadnjem času precej spreminjajo, upam, da bomo že v kratkem to uspeli dokazati. Nekateri kolesarji so že precej utrujeni, mi šele prihajamo v tisto pravo formo. Mislim, da je to pomembno pred državnim prvenstvom in ostalimi težkimi nastopi, ki nas čakajo v prihodnjem mesecu,« je še povedal Arnuš.
Tomaž Bauman je z zmago na dirki prve kategorije obrnil nov list v zgodovini ptujskega kluba. Doslej med mladinci to ni uspelo še nikomur.
Uroš Gramc
forme. Takšnih in podobnih nastopov bodo imeli slovenski reprezentanti v prihodnjih dneh še nekaj. Slovenski olim-pijci so nadvse zadovoljni s pogoji treningov, bivanja, hrano in možnostmi za sprostitev. Hrana je tako dobra, da morajo kar paziti, da je ne bi zaužili preveč, je med drugim povedal Peter Mankoč. Tudi eden od trenerjev, Miha Potočnik, je zelo zadovoljen s potekom in kvaliteto priprav na Ptuju, zato si želi, da bi Ptuj postal ena od stalnic priprav slovenske plavalne reprezentance, ki se na letošnje olimpijske igre v Pekingu na Ptuju pripravlja že 14 dni. Tudi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je zadovoljen; ko so pred petimi leti pričeli razmišljati o organizaciji plavalnega mitinga na Ptuju kot enega od vsakoletnih prireditvenih vrhuncev, si niti v snu niso zamišljali, da bo že četrti miting imel takšne razsežnosti, toliko najboljših plavalcev na enem mestu. Vsem plavalcem je čestital za dosedanje uspehe, zaželel jim je veliko tekmovalnih uspehov tudi na Kitajskem, pri tem pa poudaril, da so zanj že sedaj vsi zmagovalci, ne glede na to, kakšne rezultate bodo dosegli v Pekingu. Tudi novinarji so upoštevali želje trenerjev in olimpijcev, niso se obremenjevali s takšnimi in podobnimi vprašanji.
Na 4. mednarodnem plavalnem mitingu bodo plavalke in plavalci razvrščeni v štiri starostne kategorije. Tekmovanje bo potekalo bo pravilih Plavalne zveze Slovenije in FINA, veljalo pa bo pravilo enega starta. S strani FINA je tekmovanje normirano kot kvalifikacijsko za doseganje norm za olimpijske igre v Pekingu 2008.
Foto: MB
Nogomet • Finale Pokala MNZ Ptuj
Športni napovednik
Pokal zasluženo v roke NK Zavrč
Zavrč - Aluminij 3:0 (1:0)
Strelci: Greguric 29., Letonja 77., Kokot 87.
Gledalci v Športnem parku Zavrč so bili to sredo priča finalnemu obračunu MNZ Ptuj med domačim Zavrčem ter Aluminijem iz Kidričevega. Lepo sončno vreme je v Zavrč privabilo okrog 200 gledalcev, ki so videli zasluženo zmago Zavrčanov. Tekmo je sodil Roman Glažar.
Po začetnem otipavanju so imeli domačini v nadaljevanju prvega polčasa večjo iniciativo, medtem ko si Aluminij ni ustvaril praktično nobene prave priložnosti. Večjo željo Za-vrča po zadetku je v 29. minuti kronal Greguric. Po zadetku se je igra nekoliko umirila in do konca polčasa nismo videli zadetkov.
V drugem polčasu so gostje pričeli z ofenzivo proti vratom Zavrča, vendar so se vsi poskusi končali pred kazenskim prostorom domačinov. Le-ti so
uspeli kaznovati neučinkovitost Aluminija še z dvema zadetkoma iz protinapadov, in sicer v 77. minuti preko Letonje
ter tik pred koncem srečanja še z zadetkom kapetana Koko-ta. S tem so zasluženo osvojili pokal MNZ Ptuj. Oba finalista
tega srečanja sta se že uvrstila v pokalno tekmovanje NZS, ki bo v jeseni 2008.
Peter Golob
Foto: Črtomir Goznik
Finalno tekmo Pokala MNZ Ptuj so v Zavrču zasluženo dobili domačini. Na sliki sta Goran Šnajder (Zavrč) in Dejan Purišič (Aluminij).
Atletika • Veterani AK Cestno podjetje Ptuj
Začetek sezone v znamenju metalnih disciplin
Najbolj aktivna ptujska veterana Miki Prstec in Dušan Koren sta letošnjo sezono odprla v Zagrebu. Najprej sta konec aprila nastopila na 2. mitingu hrvaških veteranov, v maju pa še na 2. mednarodnem prvenstvu Zagreba za veterane. Poleg skoka v daljino in višino sta največ tekmovala v metalnih disciplinah, saj se pripravljata za državno prvenstvo v metalnem peteroboju, ki bo konec meseca v Slovenski Bistrici. Tam želi Prstec izboljšati državni rekord v svoji starostni kategoriji (M50, od 50 do 55 let). Po rezultatih iz Zagreba sodeč je na pravi poti. Na prvem mitingu je zmagal kar v treh metalnih disciplinah: 6-ki-logramsko kroglo je sunil 11,47 metra, 1,5-kilogramski disk je
letel 32,24 metra, 6-kilogram-sko kladivo pa 24,06 metra. Pri metu kopja pa ga je z zmago dopolnil Koren, ki je orodje
vrgel 44,92 metra.
Skupaj sta člana Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj zmagala v vseh metalnih dis-
Miki Prstec in Dušan Koren
ciplinah, metalni peteroboj pa poleg naštetih sestavlja še met 11,34 kilograma težke gire. Na drugem mitingu so Prstcu uspele tudi skakalne discipline, v skoku v daljino mu je po dolgih letih uspelo premagati mejo petih metrov (513 centimetrov), v višino pa je skočil 157 centimetrov. Koren pa je bil ponovno najboljši v metu 700-gramskega kopja (41,79 metra). Ostali ptujski veterani Mirko Vindiš, Brane Komel in Dejan Dokl zaenkrat še niso pričeli tekmovati, a se že pri-pavljajo na tekmovanja, ki sledijo, predvsem pa na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo konec julija v Ljubljani.
Uroš Esih
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14
Presenetljiv poraz mladincev Drave in zmaga ekipe U-14
1. SML
REZULTATI 24. KROGA: Mura 05 - Aluminij 1:5, Rudar Velenje
-	Dravograd 1:0, Triglav - Koper 4:4, MIK CM Celje - HIT Gorica 3.1, Bilje Primorje - Interblock 2:0, Domžale
-	Britof 1:0, Maribor - Svoboda 2:1.
1. MARIBOR	24	19	5	0	66:16	62
2. DOMŽALE	24	15	4	5	49:21	49
3. MIK CM CELJE	24	14	3	7	57:31	45
4. TRIGLAV	24	11	4	9	56:49	37
5. ALUMINIJ	24	10	7	7	40:32	37
6. HIT GORICA	24	10	6	8	48:37	36
7. MURA 05	24	11	3	10 42:452		36
8. RUDAR (V)	24	9	8	7	44:37	35
9. INTERBLOCK	24	9	6	9	37:36	33
10. KOPER	24	8	7	9	42:40	31
11. BILJE -PRIM.	24	7	2	15	30:57	23
12. SVOBODA	24	5	3	16	27:62	18
13. DRAVOGRAD	24	4	4	16	20:41	16
14. BRITOF	24	4	2	18	21:68	14
Celje - HIT Gorica 1:1, per 0:5.
1.	DOMŽALE
2.	KOPER
3.	INTERBLOCK
4.	HIT GORICA
5.	TRIGLAV
6.	MARIBOR
7.	MIK CM CELJE
24 17	5
24 17	4
24 14	5
24 12	7
24 12	5
24 12	4
24 10	6
8. BILJE-PRIMOR. 24 10	5 9
10.	BRITOF
11.	DRAVOGRAD
12.	MURA 05
13.	RUDAR (V)
14.	SVOBODA
9 7 5 6 5 5 5 4 4 2 2 3
Triglav -	Ko-
2	63:18	56
3	48:16	55 5	48:22	47 5	56:22	43
7	46:36	41
8	56:33	40 8	49:28	36
47:41	35
8	47:29	34
13	31:65	21
14	25:71	20
15	24:42	19
18	19:81	14
19	15:70	9
4.	DRAVOGRAD
5.	MIK CM CELJE
6.	ALUMINIJ
7.	NŠ POLI DRAVA
8.	TEHNO. VERŽEJ
9.	NAFTA
10.	A. E. BISTRICA
11.	L. C. SPORTIF
12.	RUDAR (V)
13.	LJUTOMER
14.	RADGONA
23 15	2	6
23 11 4	8
23 11 4	8
23 9	6	8
9	4	10
7	3	13
7	2	14
6 3	14
6 2	15
4	3	16
4	2	17
53:19	47
37:33	37
32:31	37
53:40	33
24:38	31
21:51	24
25:49	23
36:51	21
22:57	20
15:52	15
15:55	14
2. SKL
REZULTATI 24. KROGA: Mura 05 - Aluminij 1:1, Rudar Velenje - Dravograd 1:0, Domžale - Britof 5:1, Maribor - Svoboda 7:1, Bilje Primorje - Interblock 2:3, MIK CM
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 23. KROGA: Maribor
-	NŠ Poli Drava 2:3, AHA EMMI Bistrica - Aluminij 0:0, Le cog Sportif - Nafta 3:0, Tehnostroj Veržej
-	Rudar Velenje 3:0, MIK CM Celje
-	Dravograd 2:0, Davidov Hram Radgona - Simer šampion 0:4, Mura 05
-	Ljutomer 6:0.
1.	MURA 05 23 20 3 0 78:6 63
2.	SIMER ŠAMP. 23 15 4 4 45:16 49
3.	MARIBOR 23 16 0 7 68:26 48
2. SML - VZHOD
REZULTATI 23. KROGA: GIC Gradnje Rogaška - NŠ Poli Drava 3:1, Krško - Nissan Ferk Jarenina 0:2, Pohorje - Simer Šampion 0:6, Ljutomer - Šmartno 1928 6:1, Železničar - Dravinja 1:2, Zreče - Bistrica 7:0.
1.	NŠ POLI DRAVA 23	19	2	2	133:19	59
2.	SIMER ŠAMPON 23	16 5	2	86:24	53
3.	KRŠKO 23	16 2	5	60:23	50
4.	FERK JARENINA 23	15	4	4	58:23	49
5.	NAFTA 23	12	3	8	79:36	39
6.	LJUTOMER 23	10 3	10	48:48	33
7.	DRAVINJA 23	10 3	10	31:40	33
8.	GIC ROGAŠKA 23	10 3	10	38:57	33
9.	ŽELEZNIČAR 23	7	6 10	43:35	27
10.	MALEČNIK 23 5 5 13 31:98 20
11.	ŠMARTNO	23	6	1	16 23:63	19
12.	ZREČE	23	5	4	14 29:77	19
13.	POHORJE	23	3	4	16 18:48	13
14.	BISTRICA	23	3	3	17 21:105	12
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 23. KROGA: GIC Gradnje Rogaška - NŠ Poli Drava 2:3, Krško - Nissan Ferk Jarenina 2:3, Pohorje - Simer šampion 1:2, Ljutomer - Šmartno 1928 5:2, Železničar
- Dravinja 1:0, Zreče -				Bistrica 3:1.		
1. FERK JARENINA 23		20	2	1	88:20	62
2. NŠ POLI DRAVA 23		19	1	3	95:17	58
3. SIMER ŠAMIP.	23	18	2	3	94:12	56
4. POHORJE	23	17	0	6	86:27	51
5. LJUTOMER	23	16	2	5	56:33	50
6. BISTRICA	23	12	2	9	52:58	38
7. ZREČE	23	9	2	12	28:58	29
8. ŽELEZNIČAR	23	7	3	13	27:46	24
9. MALEČNIK	22	5	4	13	20:62	19
10. KRŠKO	23	4	5	14	28:55	17
11. DRAVINJA	23	5	2	16	29:82	17
12. NAFTA	22	4	3	15	23:62	15
13. GIC ROGAŠKA 23		3	4	16	28:71	13
14. ŠMARTNO	23	3	4	16	20:71	13
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 34. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Nafta - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: MIK CM Celje - Livar; NEDELJA ob 17.00:Drava - Koper, Primorje - Maribor; PONEDELJEK ob 17.00: Interblock - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč . Mura 05; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Rudar Velenje, Krka - Krško, Zagorje - Bela krajina, Bonifika - Triglav Gorenjska.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA -VZHOD
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Odranci - Malečnik, MU Šentjur - Paloma, Pohorje - Roma, Črenšovci - Kovinar Štore, Tehnostroj Veržej - Šmartno 1928; NEDELJA ob 17.30: Stojnci - Dravinja, Koroška Dravograd - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Gerečja vas Unukšped - Mons Claudius, Peca - Šentilj Jarenina, Oplotnica - Holermuos Ormož; NEDELJA ob 17.00: Podvinci - Šoštanj, Železničar - Simer šampion, GIC Gradnje Rogaška - Partizan Fram, Zreče - AGA EMMI Bistrica.
1.	LIGA MEDEOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče - Skorba, Zgornja Polskava - Apače, Rogoznica - Boč; NEDELJA ob 10.30: Videm - Cirku-lane; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Bukovci, Dornava - Hajdina.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Grajena - Hajdoše, Tržec
-	Podlehnik, Pragersko - Slovenja vas, Markovci - Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Spodnja Polskava - Lovrenc.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA
PARI 17. KROGA - PETEK ob 18.00: Gorišnica - Podvinci, Grajena
-	Tržec, Leskovec - Videm, Ormož - Dornava, Stojnci - Markovci. VZHODNA SKUPINA
PARI 17. KROGA - PETEK ob 18.00: Zgornja Polskava - Polskava, Hajdina - Boč, Pragersko - Prepolje, Skorba - Apače, Lovrenc - Pod-lehnik.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota ob 16.30)
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota ob 15.30)
LIGA U-14 VZHOD
24. KROG: Aluminij - Tehnostroj Veržej (nedelja ob 11.00), NŠ Poli Drava - Davidov Hram Radgona (sobota ob 10.00)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
24. KROG: NŠ Poli Drava - Nafta (sobota ob 17.00)
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
24. KROG: NŠ Poli Drava - Nafta (sobota ob 15.00)
DEKLETA U-17
14. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Maribor (sobota ob 12.30, igrišče z umetno travo)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 10. KROGA: Gold club - Jeruzalem Ormož (sobota ob 20.00), Gorenje - Trimo Trebnje, Celje Pivovarna Laško - Ci-mos Koper.
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 10.KROGA: Knauf Insulation - Prevent, Slovan - Rudar Velenje.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija PLK (sobota ob 19.00 v ŠD Center na Ptuju), Kočevje Evrocasino - Brežice, Krim Mercator - Velenje, Celjske mesnine - Škofja Loka KSI, Celeia Žalec - Izola, Burja Škofije - Zagorje Istrabenz Gorenje.
Danilo Klajnšek
Na Ptuju konec tedna mednarodna jadralna regata
Brodarsko društvo Ranca Ptuj skupaj z Jadralno zvezo Slovenije organizira kriterijsko mednarodno jadralno regato v razredih OPTIMIST, LASER 4.7 in LASE RADIAL. Regata bo potekala 16., 17. in 18. maja 2008 na Ptujskem jezeru. Uradna otvoritev tekmovanja bo v petek ob 12. uri, pol ure zatem pa bodo tekmovalci že začeli tekmovati. V soboto in nedeljo bo start ob 10.30, takoj po zaključku nedeljske regate pa bo svečana razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. Tekmovalo bo več kot 60 jadralcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
12. ZZ Nesov tek po ulicah Maribora
V Mariboru bo v torek, 20. maja, v organizaciji Univerzitetne športne zveze Maribor potekal 12. ZZ Nesov tek. Od 14. ure do starta teka, ki bo ob 18. uri, se bo na Grajskem trgu odvijal pester spremljevalni spored (koncert, predstavitve športne opreme in prehrane, testiranje, animacija). Proga je dolga 3 kilometre in pol in poteka do UŠC Leona Štuklja. Prijaviti se bo mogoče od 14. ure naprej na Grajskem trgu. Prvih 800 prijavljenih bo prejelo majico. Startnine ni.
JM
Športni napovednik
Plavanje
4. mednarodni miting na Ptuju
Terme Ptuj bodo v soboto in nedeljo, 17. in 18. maja, gostile 4. mednarodni plavalni miting s plavalci iz desetih držav; skupno je prijavljenih 765 plavalcev in plavalk. Oba dneva se bodo tekmovanja pričela ob 9. uri. Organizator je PK Terme Ptuj.
MG
Tenis
2. slovenska liga
Pari 3. kroga: TK Terme Ptuj-Nes - TK Krško (v nedeljo, 18. 5., ob 9. uri na igriščih TK Terme Ptuj), ŠTK Velenje - TK Brezina Brežice, TK Trbovlje - TK Krka Otočec.
Konjeništvo
V nedeljo kasaške dirke v Ljutomeru
Že tretjič letos bo na ljutomerskem hipodromu v organizaciji domačega kluba kasaška prireditev, kjer se bo predstavilo 45 domačih in tujih tekmovalnih konj. V šestih točkah sporeda se bodo 3-14-let-niki pomerili na 210 metrov dolgi stezi. Pričetek nedeljskih dirk ob 14.30 uri.
NŠ
Nogomet nas združuje
Športno društvo in ženski nogometni klub Dornava prirejata šport-no-zabavno prireditev, s katero želita spodbuditi razvoj ženskega nogometa v občini. Prireditev se bo odvijala v nedeljo, 24. maja, s pričetkom ob 9. uri na igrišču v Dornavi. Program prireditve:
ob 9. uri: nogometni turnir selekcij U-8 in U-10 (Dornava, Markovci, Bukovci, Cirkulane);
ob 11. uri: prvenstvena tekma starejših dečkov med ekipama Do-rnave in Cirkulan;
ob 14. uri: prijateljska tekma moških članskih ekip: DORNAVA - INTERBLOCK;
ob 16.30: prijateljska tekma med ženskima ekipama NK DORNAVE IN NK POMURJE;
ob 19. uri: ekshibicijska tekma med ekipo veteranov NK Dornava in znanimi medijskimi osebnostmi (Dejan Zavec, Milan Zver, Mladen Dabanovič, Štefan Čelan, predstavniki NZS, župani sosednjih občin ...). Sodniško delo bo opravil Robert Krajnc.
Med polčasi tekem bodo gledalce zabavali glasbeni gostje in plesne skupine!
UR
Mali nogomet
PLMN Sv. Tomaž
Rezultati 1. kroga: Bar pri križu Mihovci - TRS Trnovci Rucmanci Savci 8:1, PGD Ključarovci - Brcko-va ulica Tomaž 6:3, Pršetinci - ŠIT študentje iz Tomaža 1:5, Koračice
-	Litmerk 6:2.
Razpored 2. kroga, petek, 16. maj: TRS - Litmerk (ob 19.00), ŠIT - Koračice (ob 19.50), Bar pri križu Mihovci - PGD Ključarovci (ob 20.40), Brckova ulica Tomaž - Pr-šetinci (ob 21.30).
UK
ONL Majšperk
REZULTATI 3. KROGA: ŠKD Ses-trže - ŠD Medvedce 1:1, ŠD Breg
-	ŠD Ptujska Gora II. 1:6, ŠKD Ses-trže - ŠD Ptujska Gora I. 3:2, ŠD Medvedce - TD Naraplje 4:1.
1.	ŠD MEDVEDCE	4	3 10	10:4	10
2.	ŠKD SESTERŽE	4	3 10	11:6	10
3.	PTUJ. GORA II.	4	2 0 2	11:9	6
4.	PTUJ GORA I.	4	112	9:8	4
5.	ŠD BREG	4	1 0 3	7:16	3
6.	TD NARAPLJE	4	0 1 3	7:12	1
Danilo Klajnšek
DMN Lenart
A-liga
Rezultati: KMN Remos - Orfej 10:4 (5:0), KMN Benedikt - KMN Sv. Trojica-Legija 2:7 (2:1), KMN Mitmau - KMN Torpedo 05 3:4 (2:2), Pizz. Vin. trta Voličina - ŠD Trnovska vas 3:3 (0:2), ZGD. Slik. B. Goričan - KMN Cerkv. Pri Ant. ml. II 3:0 (/:/), ŠD Zavrh - ŠD Vitomarci 4:4 (2:2).
1.	TORPEDO 05 16 11 1 4 91:60 34
2.	VOLIČINA 16 10 2 4 72:60 32
3.	KMN REMOS 16 10 0 6 93:54 30
4.	SLIK.. GORICAN
5.	TRNOVSKA VAS
6.	SV. TROJICA
7.	KMN MITMAU
8.	ŠD ZAVRH
9.	VITOMARCI (-1)
10.	CERKV. ml.II (-2) 16 5
11.	ORFEJ 16 3
12.	BENEDIKT (-1) 16 3
16 9 16 8 16 9 16 7 16 6 16 6
1 10 0 13 44:109 0 13 54:100
60:50 29 76:56 28 67:54 27 66:52 24 44:51 21 59:66 19 50:64 14 9 8
B-liga
Rezultati: ŠD Žerjavci - M-Trgo-vina Lormanje 1:5 (0:3), ŠD Selce
-	ŠD Zavrh ml. 3:1 (2:1), ŠND Old boys-starejši - KMN Sv. Trojica 4:7 (3:2), ŠD Destrnik-virtuozi - ŠD Lotos ml. 11:4 (6:1), DMNR Sand-berg-Sinekat - KMN Sv. Ana ml. 3:4 (2:2).
1.	SV. ANA ml. 1411 1 2 84:43 34
2.	SANDBERG-SIN. 14 9 2 3 91:52 29
3.	ŠD ŽERJAVCI 14 9 2 3 67:34 29
4.	ŠD SELCE 14 9 1 4 68:52 28
5.	ŠD DESTRNIK 14 9 0 5 103:67 27
6.	ŠD ZAVRH ml. 14 5 1 8 34:58 16
7.	ŠD LOTOS ml. 14 4 3 7 56:82 15
8.	LORMANJE 14 3 3 8 47:73 12
9.	SV. TROJICA 14 2 1 11 37:81 7
10.	OLD BOYS- st. 14 1 2 11 46:91 4
C-liga
Rezultati: ŠD Pernica mladi
-	Bar Oaza 3:0 (/:/), ŠND Old boys mlajši - KMN Cerkv. Pri Ant. ml. III 5:1 (2:0), KMN Mobicom - ŠD Pernica veterani 9:6 (4:3). Prosta je bila ekipa KMN Benedikt ml.
1.	MOBICOM	1310	1 2	94:40	31
2.	OLD BOYS-ML.	13 10	0 3	98:34	30
3.	PERNICA ml.	13 8	0 5	94:64	24
4.	PERNICA vet.	13 7	1 5	59:53	21
5.	BENEDIKT ml.	12 6	0 6	46:66	17
6.	BAR OAZA (-2)	13 3	0 10	46:98	7
7.	CERKV.ml.III (-1)	13 0	0 13	14:96	-1
Zmago Šalamun
Bowling • Ptujska podjetniška liga
V finalu najboljša Mojca in Ales
V petek se je s finalnim turnirjem najboljših posameznikov posameznih ekip odvilo zaključno dejanje letošnje spomladanske podjetniške bowling lige. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo do samega konca, saj so o končnih uvrstitvah odločale malenkosti. Največ zbranosti in mirnih živcev je tokrat pokazal Aleš Korošec (Saš bar), ki je edini prekoračil mejo 800 podrtih kegljev. Zelo napet je bil obračun za drugo mesto, kjer je na koncu Dušan Kostanjevec (Avtoprevozni-štvo Novak) za tri točke ugnal Mateja Riflja (Intera). Na nehvaležnem četrtem mestu
je pristal Sebastijan Kotnik
(Projektis), ki je imel v rednem delu lige najvišje povprečje podrtih kegljev (skoraj 190).
Pri dekletih je slavila Mojca Kotnik (SAR avtomatizacija), ki je ugnala Simono Vajda (DaMoSS) in Danico Šegulo (Tames). Slednji sta bili zelo tesno skupaj, saj so ju ločevali le štirje podrti keglji. Rezultati, posameznice:
1.	Mojca Kotnik SAR avtomatizacija
2.	Simona Vajda DaMoSS
3.	Danica Šegula Tames
4.	Zdenka Bratec Avtoprevoz. Novak
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Kostanjevec, Aleš Korošec in Matej Rifelj
Foto: Črtomir Goznik
Simona Vajda, Mojca Kotnik in Danica Šegula
715	Posamezniki:		
681	1. Aleš Korošec	Saš bar	817
677	2. D. Kostanjevec	Avtoprevoz. Novak	786
609	3. Matej Rifelj	Intera	783
548	4. S. Kotnik	Projektis, d. o. o.	765
465	5. Robert Šegula	Tames	724
6.	Bojan Klarič
7.	Marjan Varvoda
8.	Blaž Ivanuša
9.	Črtomir Goznik
10.	Tomi Držaj
11.	Andrej Vajda
12.	Luka Šmigoc
13.	Domen Zavec
14.	Igor Vamberger
15.	Zlatko Ber
16.	Simon Bračko
SAR avtomatizacija MO Ptuj VGP Drava Radio-Tednik Ptuj db Transport DaMoSS
Garant-zavarovanje Bowling center Ptuj Pod. za stan. stor. Kager hiša Modmed
701 691 691 689 670 641 623 602 571 546 451
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki najboljših treh ekip: Sebastijan Kotnik^ (Projektis - 2. mesto), Boris Sagadin (Intera - 1. mesto), Mitja Šegula (Tames - 3. mesto); v ozadju sta člana prvouvrščene ekipe Matej in Jernej Rifelj.
Nogomet
4. mednarodni turnir U-8 in U-10
V soboto, 24. maja 2008, bo na Ptuju v organizaciji NŠ Poli Drava Ptuj potekal tradicionalni mednarodni turnir selekcij U-8 in U-10 - letos že četrti. Na glavnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj (U-8) in na igrišču z umetno travo (U-10) se bo skupno pomerilo 40 ekip, 20 v vsaki kategoriji, ki bodo razdeljene v 4 skupine. Poleg domačih selekcij NŠ Poli Drava se bodo gledalcem predstavili tudi številni drugi uveljavljeni slovenski in hrvaški klubi. Tekmovanje v skupinah se bo pričelo ob 9. uri, zaključni obračuni bodo na sporedu ob 17. uri, finale pa je predviden ob 19. uri.
JM
Karting
Klobasa zmagal v Krškem
Na kartodromu v Krškem je v organizaciji MLM Sport-stila potekala druga dirka za državno prvenstvo in za pokal Sportstila, na kateri je nastopilo 87 voznikov iz Slovenije in Hrvaške.
Gledalci so bili v sončni nedelji priča zagrizenim vožnjam za čim boljše uvrstitve. AMD Ptuj je nastopilo z devetimi vozniki, med katerimi je imel tokrat največ uspeha Darjan Klobasa, ki je zmagal v razredu Rotax-senior. Že ob merjenju časa za startne pozicije je prevozil najhitrejši krog (povprečno 90 km/h na 1150 metrov dolgi progi). Dejvid Nistor si je v svojem razredu privozil 6. mesto, Blaž Božak pa je moral tokrat zmago prepustiti K. Prešernu. Tretji je bil v svojem razredu z odlično vožnjo Matjaž Domin-ko, veteran Jože Šeruga je bil 11., žal pa je bil diskvalificiran v predfinalni vožnji.
V ekipni uvrstitvi je AMD
Ptuj zaradi slabšega mesta voznika z enakim številom točk zasedel šele tretje mesto.
Zmagovalci po razredih so postali:
R-1: Gregorič - Racing; R-2: Kos - Šlander CE; R-3: Mu-lej - Primus; R-4: 1. Prešern
-	Lamko, 2. Božak - Ptuj; R-5: Kotar - Sportstil; R-6: 1. Stare
-	Moste, 3. Dominko - Ptuj; R-7: 1. Preša - AK NSR 11. Šeruga -Ptuj; R-8: Klobasa - Ptuj; R-9: Tomazin - Moste.
Ekipni vrstni red: 1. AMD Moste 71 točk, 2. AMD Šlander 64, 3. AMD Ptuj 64, 4. AMKK Racing 50, 5. AKMPI Idrija 38, 6. AKK Primus 37 ...
Vse ljubitelje karting tekmovanj pa že sedaj vabimo na tretjo dirko za državno prvenstvo, ki bo 14. junija 2008 na kartodromu v Hajdošah.
anc
Prva sobota v septembru je rezervirana za vse ljubitelje kolesarstva
Poli maraton bo tudi letos največji rekreativni kolesarski dogodek v sloveniji
Organizatorji letos pričakujejo več kot 7.000 udeležencev
Ptuj, 13. maj - Začetek septembra je zdaj že tradicionalno rezerviran za vse ljubitelje kolesarstva. Da je Poli maraton največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji, brez dvoma potrjuje število vsakoletnih kolesarjev, ki iz leta v leto narašča. Naj spomnimo, da je na 1. Poli maratonu pedala vrtelo nekaj več kot 800 udeležencev, medtem ko jih organizatorji
-	Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Di@log company in Radio Tednik
-	letos pričakujejo več kot 7.000. Glede na dobro organizacijo, zanimiv program in velik odziv rekreativcev lahko Poli maraton danes res imenujemo kolesarski dogodek največjih razsežnosti v Sloveniji.
i Poli maraton je v primerjavi
s profesionalnimi dirkami primeren prav za vsakogar. Ni tekmovalen, je rekreativen. Glede na kondicijske sposobnosti in želje bodo lahko kolesarji izbirali med 30-kilo-metrskim midi Poli maratonom ali pa se bodo pogumno podali na daljši in zahtevnejši 55-kilometrski maxi Poli maraton. Novost 6. Poli maratona pa je uvedba še tretje krajše trase mini Poli maratona. Slednja bo dolga 18 kilometrov in je namenjena družinam z majhnimi otroki ter kolesarjem z manjšo kon-dicijsko pripravljenostjo. Na ta način so organizatorji poskrbeli za izzive vseh, ki radi rekreativno vrtijo pedala. Dobro počutje med kolesarskimi zmagovalci in veselo razpoloženje med ljudmi dobre volje sta nepogrešljiva
Število udeležencev vsako leto narašča, organizatorji letos pričakujejo več kot 7.000 kolesarjev.
Dodatne informacije: Tanja Subotič, Dialog company. Slovenska 54, 1000 Ljubljana, telefon: 01 230 75 OO, fax: 01 231 26 47, e-mail: dialog@dialog-si.net
spremljevalca Poli maratona. Tako bodo mnogi Slovenci, pa tudi kolesarji iz bližnjih sosednjih držav, 6. septembra s startom in ciljem v Moškanj-cih pri Ptuju pedala potiskali po Ptujskem polju in Slovenskih goricah, kjer v objemu čudovite narave vsako jutro
vzhaja sonce. Moč zmagovalnega doživetja, dobra volja in optimizem ljudi, ki vztrajno vrtijo kolesa, vedno znova prepričajo, da se kolesarski jezdeci vsako leto z veseljem vračajo v Moškanj-ce pri Ptuju in premagujejo kilometre Poli maratona.
Kosovo • Obiskali slovenski kontingent 17 Kfor (II.)
Na Kosovu 350 slovenskih pripadnikov in pripadnic
Vojaki zagotavljajo varno okolje in svobodo gibanja
Naloge bojne skupine Grof so zagotavljanje varnega okolja in svobode gibanja. V okviru tega so glavne naloge zagotavljanje varnosti za etnične manjšine, patruljiranje po glavnih in pomožnih poteh, varovanje zaščitenih objektov (samostan v Budisavcih), varovanje srbskih naselij Biča in Grabac, zagotavljanje taktične rezerve za MNTF-W (Multinational Task Force -West) in Kfor ter zagotavljanje zaščite lastnih sil.
Slovenski vojaki so opremljeni z novo avtomatsko puško 5,56 mm F 2000 S, pod-cevnimi bombometi 40 mm LG 1, lahkimi puškomitraljezi 5,56 mm MINAMI PARA, puškomitraljezi 7,62 mm MAG, ostrostrelnimi puškami 7,62 mm ULTIMA RATIO COMMANDO, mitraljezi 12,7 mm M2 QCB BROWNING, avtomatskimi bombometi 40 mm GMG in opremljeni so tudi z opremo za nadzor nemirov.
CIMIC dobro sodeluje z lokalnim prebivalstvom
V sklopu bojne skupine Grof deluje tudi skupina za civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC), v katero spada inženirska skupina, skupina za načrtovanje, za humanitarno pomoč in skupina za ponovno naseljevanje.
Omenjena skupina je zaključila projekt usposabljanja kmetov v pravilni molži, donirali so igrače vrtcu Klina, donirali so hitre teste za ugotavljanje mastitisa pri kravah, OŠ Drenovac so do-nirali seme za travo, knjižnici v Peci in Klina so podarili slovenske knjige, zgradili so računalniško učilnico v OŠ Gremnik, popravili so cesto v srbsko vas Berkovo, donirali so hrano katoliški skupnosti v Glodnjah, izobraževali učence od 1. do 4. razreda v OŠ Drenovac iz prometne
Na območju je precej patrulj Kforja in domače policije. V ozadju porušene srbske hiše.
Albanci živijo pretežno v novih hišah brez fasad.
varnosti, OŠ Prcevo so podarili šolske potrebščine, izvedli akcijo čiščenja in ureditve jarkov ter prehodov do kulturnega doma in hiš v vasi Vi-danje, v tej vasi so pripravili tudi prostor za izgradnjo nad-strešnice za kmetijske stroje, donirali so hrano ogroženim družinam v občini Klina in se udeležili čistilne akcije v Peci. V izvajanju so projekti dona-cije računalnikov osnovnim šolam v občini Klina, dona-cija računalnika organizaciji bivših političnih zapornikov Kosova v Klini in donacija računalnika planinskemu društvu Gjeravica.
V načrtu imajo še izgradnjo asfaltnega športnega igrišča pri OŠ Sicevo, izgradnjo ograje pred računalniško učilnico v OŠ Gremnik, podariti semensko koruzo srbskim enklavam, zbiralnik mleka v vasi Gremnik, usposabljanje gasilcev v RS, donacijo gasilske opreme in dveh gasilskih
Odpeljali smo se z večnamenskim vojaškim vozilom Valuk
vozil in ureditev trga v Peci.
Na Kosovu ponovno naselili 150 do 200 Srbov
Skupina za ponovno naseljevanje je do sedaj na Kosovu ponovno naselila okrog 150 do 200 Srbov. Pripadniki Kforja skrbijo še za druge logistične naloge, kot je oskrba z vodo vasi Budisavci, dostava goriva v Budisavce, Bičo in Grabac.
Glede varnosti poveljnik podpolkovnik Zakrajšek pravi: »Kar se varnosti tiče, se včasih počutimo preveč varno in na to vojake vedno opozarjamo, predvsem na veliko nevarnost na cesti, saj je promet tukaj nevaren. Na splošno je situacija zelo mirna, nekaj težav je bilo v Ibarju oziroma Mitrovici, kjer je še vedno pretežno srbsko prebivalstvo.« Podpolkovnik Za-krajšek še pravi, da je lokalno
prebivalstvo s Kforjem zadovoljno, saj se zavedajo, da jim zagotavlja varnost, še posebej so dobrodošli slovenski vojaki ravno iz razloga, da lažje komunicirajo, saj obvladajo jezik in tudi angleščino.
Ogledali smo si bazo Villagio Italija v Peci
Po predstavitvi smo se odpravili na ogled baze. Ogledali smo si namestitev slovenskih vojakov, radijsko postajo Radio West, kjer vojaki pripravljajo svoj radijski program. Ogledali smo si tudi ambulanto ROLE 1, ki jo vodi bataljonski zdravnik Ciril Trček. Po ogledu baze smo se odpravili v slovensko kuhinjo, kjer si vojaki ob posebnih priložnostih pripravijo golaž, pasulj in ostale dobrote. Sledila je večerja v slovenskem šotoru. Po končani večerji je bila priložnost, da smo po-kramljali s slovenskimi vojaki in vojakinjami.
Povedali so nam, da so z namestitvijo zadovoljni, nekaj pomislekov imajo samo glede hrane, ki je italijanska in prevladujejo testenine in makaroni, saj so nameščeni v italijanski bazi, ki je bila postavljena leta 2000. Tudi vo-
jakinje smo spraševali, kako lokalno prebivalstvo gleda na vojakinje, saj je v tej družbi položaj ženske drugačen kot pri nas. Povedale so nam, da ni težav in da na njih gledajo enako kot na vojake.
Kilogram mesa okrog 3,70 evra
Po večerji smo se odpravili iz baze v Pec, kjer smo prespali v hotelu Golf. Vsekakor je bila to priložnost, da smo lahko pogledali tudi cene. Prišli smo do zanimive ugotovitve, da so cene različne in kar visoke. Cenejše so osnovne življenjske potrebščine. Tako na primer štruca kruha stane 0,40 evra, moka je 0,50 do 0,81 evra, sladkor 0,65 evra, sol 0,38 evra. Dražje je meso, saj v povprečju stane kilogram svinjskega ali govejega mesa 3,70 evra. Proti ostalim artiklom je zelo draga voda, saj stane pol litra ustekleničene vode 1,85 evra, enako kot liter olja.
Zanimive cene so tudi v hotelu, saj je kava, pivo, sok, coca cola vse po evro. Dražja je le ustekleničena voda. Kaj te cene pomenijo, smo se zavedali komaj drugi dan, ko so nam v srbski vasi Srbi povedali, da prejemajo iz Beograda 40 evrov pomoči mesečno.
Izvedeli smo tudi, da plača učitelja znaša od 180 do 200 evrov, ravnateljice 240 evrov, približno enako zasluži tudi zdravnik. Koliko znašajo delavske plače, nismo uspeli izvedeti. Največ v mestu, po neuradnih informacijah, zasluži župan, ki ima preko 300 evrov plače.
Odpravili smo se z vojaki na teren
Zjutraj smo se odpravili nazaj v bazo Vilagio Italija v Peci, kjer smo dobili nepro-bojne jopiče in čelade ter se odpravili z vojaki na teren. Odpeljali smo se z večnamenskim vojaškim vozilom Valuk. Z nami se je na teren odpravil namestnik poveljnika 2. čete, Ptujčan, poročnik Aljoša Ka-učevič.
Najprej smo se odpeljali na kontrolno točko, kjer slovenski vojaki opravljajo preglede vozil. Vojaki ne preverjajo spoštovanja prometnih predpisov voznikov, ampak predvsem pregledujejo zaustavljena vozila ali mogoče v njih skrivajo orožje, drogo itd. Vojaki so povedali, da ni težav, da vozniki kar spoštujejo njihova navodila. Nevarnejše je to nalogo opravljati ponoči.
Nadaljevanje prihodnjič Zmago Šalamun
Porušene srbske hiše v vasi Drsnik, spredaj majhna hiša, zgrajena z donacijo.
Slovenski vojaki v peš patrulji v srbski vasi Drsnik z večnamenskim vojaškim vozilom Valuk.
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Nagradno turistično vprašanje	.
O razvoju evropskih zgodovinskih mest
Ptuj živi v pričakovanju srečanja zgodovinskih evropskih mest. Začelo se bo 26. maja in končalo 28. maja. Pobudo za srečanje županov najstarejših mest iz držav EU je dalo Turistično društvo Ptuj. Slovenski politiki so jo predstavili na lanskem novembrskem srečanju vlade na Ptuju. Turistično društvo Ptuj je te dni pohitelo tudi z urejanjem mesta. S cvetlicami so zasadili 130 korit, v vsako najmanj sedem sadik. Turistično društvo Ptuj bo 28. junija letos tudi gostitelj srečanja slovenskih krajev s prangerji.
Srečanje županov oziroma predstavnikov najstarejših mest iz držav članic EU ni pomembno samo zaradi vsebine, temveč tudi zaradi
slovenskega predsednikovanja EU. Najstarejše slovensko mesto se s ponosom vključuje v ta projekt, ki je za slovensko državo izrednega
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj bo od 26. do 28. maja gostil evropska zgodovinska mesta. Po Ptuju pa že nekaj časa vozi tudi turistični vlakec Primus ekspres, ki bo brezplačno vozil še do konca tedna.
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora (7.)
Spoznali smo ministra
Spodnja območja doline Kali Gan-daki naseljujejo ljudstva Gurungs, Magars, Brahmins in Chhetris. Imajo podobne življenjske navade, vendar govorijo različne jezike in imajo različna zgodovinska in kulturna ozadja. Večinoma so hinduisti, vendar pa v odmaknjenih vaseh še vedno vladajo lokalni bogovi. Zgornji del doline s surovim podnebjem pripada ljudem sorodnim Tibetancem. Z njimi jih druži videz, način oblačenja, kultura ter veri Bon in Tantrični budizem. Himalaja ni samo meja med nebom in zemljo, ampak tudi meja med belo in rumeno raso.
Prijetni dnevi so minevali v lepem vremenu. Le eno popoldne so se nedolžni oblački združili v grozeče gmote in začelo je liti. Deževne zavese so zakrile lepoto pokrajine in nebesa so se spremenila v pekel. Pot je v hipu postala blatna reka in moji čevlji cmokajoča godlja. Okusil sem delček neprijetnega življenja v času monsunskega deževja.
Zenica, ki nama je postregla s pečenimi jajci in tankim kruhom, se je ob ilovnatem štedilniku trudila obdržati ogenj. Z gospodarjem smo sedeli za mizo, pokrito z volnenim prtom. Pod njo je stal trinožnik z žerjavico in grel naše premrle noge. Za nama je bil dolg vetroven dan, skozi katerega sva se prebijala višje in višje. Struga reke se je spremenila v široko prodišče, ki so ga prepredale tanke vodne niti. V umitem dnevu so bili vrhovi Dhau-lagirija in Annapurn kakor na dlani. Nasproti nama je najprej prineslo dva jaka s tibetanskim vodičem in nato skoraj nad tlemi posušenega saduja. Njegova edina oprava je bila žafrana-sto ogrinjalo, tanka odeja preko pleč in skromna kositrna posoda. Tresoči, kot trski debeli nogi svetega moža sta govorili, da je lastnik doma iz vročih indijskih nižin. Za nama je ostala tudi prestolnica doline - mestece Jomo-som. Poleg nekaj hotelov premore majhen vojaški garnizon, bolnišnico in letalsko stezo, na katero v redkih brezvetrnih urah ob precejšnji božji pomoči pristajajo dvomotorni avioni.
Obdelana polja so se na višini krepko nad dva tisoč metrov umaknila iglastim gozdovom, bornim pašnikom in kamniti puščavi.
Prebivalci dva tisoč osemsto sedem metrov visoke vasice Kagbeni so bili podobni Tibetancem. Ostre naravne razmere zahtevajo prilagojene ljudi.
»Sem minister tega predela.« Debelo sem pogledal sobesednika v po-nošenem suknjiču in si mislil svoje. »Prebivalci Mustanga imamo svojega kralja.« Pred nami se je res nahajalo območje prepovedano za tujce. Pot je v vasici zavila na desno, pravokotno iz doline reke Kali Gandaki. Ob plamenu sveče, ki je na stene prostora risala pošastne sence demonov, je tekel počasen pogovor v lomljeni angleščini. Možganske vijuge so kapljo za kapljo sprejemale resnico o majhnem tibetanskem kraljestvu, resnico o državi v državi. Prav tako sva izvedela skrivnost stoječih vetrnic ob vstopu v vas. Rezervni deli, in včasih tudi strokovnjaki, potrebujejo dneve in mesece, da pridejo v odmaknjene nepalske vasi in popravijo novotarije. Razdalje v Nepalu imajo poleg zemljepisnih tudi zgodovinske razsežnosti.
Okoli tristrešne pagode posveče-
pomena, prav tako pa tudi za samo mesto. Goste iz tujine bo pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Osrednji del dogajanja bo v torek, 27. maja, ko bodo tudi potekala predavanja domačih strokovnjakov. Ivan Zižek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj bo predstavil antično dediščino Ptuja, dr. Marjeta Ciglenečki bo govorila o srednjeveškem mestu in problemih varovanja materialne kulturne dediščine, Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke MO Ptuj bo predstavil MO Ptuj, njeno skrb in ravnanje s kulturno dediščino, dr. Dušan Mlacovič iz ZRS Bistra pa bo več povedal o prizadevanjih Evrope za razvoj starih mest v luči financiranja. Predstavnik Nemčije Christian Huttenloher pa bo predstavil različne trenutno aktivne evropske projekte s tega področja. Sodeloval bo tudi evropski poslanec Marc Botman, tudi direktor direkcije za regionalno politiko
pri Evropski komisijo, ki bo govoril o dejanskih razmišljanjih v Evropi glede upravljanja s starimi mesti, ki dejansko predstavljajo skupno evropsko dediščino. Stanje v starih mestih z vidika kulturne dediščine pa bodo predstavili tudi gostje iz drugih držav.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Antonija Voglar iz Pristave 40 a.
Pravilni odgovor se glasi: Letošnja prireditev ob vstopu Slovenije v EU je bila četrta po vrsti. Danes vprašujemo, koliko skupin izdelkov so ocenili v okviru letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do petka, 23. maja.
ne Višnuju so se vrstila ustja cevi v obliki malih zmajevih glav. Iz neštetih pip je tekla ledenomrzla voda. Voda in ogenj, ki ga hrani naravni plin v pagodi, sta neizmerno sveta številnim romarjem, ki prihajajo stotine kilometrov daleč. Tri tisoč osemsto metrov visok kraj je svet budistom in hinduistom.
Pod nama se je razprostiralo strnjeno naselje Muktinath. Ravne strehe temnih kockastih hiš so tu pa tam popestrili otepi slame, snop ječmena in skladovnica drv. Pot okoli Annapuren je vodila preko pet tisoč štiristo metrov visokega prelaza, ki je moral biti nekje pred nama. Gola drevesa grotesknih oblik okoli templja, redke snežinke in meglena zavesa sto metrov nad menoj so me navdajali s tesnobo. Počasnih korakov, obremenjenih z redkim zrakom, sva zagrizla v hrib, ki ga je belil novozapadli sneg.
Noč sva pričakala v majhni pastirski koči štiri tisoč sto metrov visoko. To je bila zadnja živa postojanka pred prelazom. Hlad se je v notranjost, ki jo je osvetljeval plamen odprtega ognja, plazil skozi številne špranje kamnite zloženke. S skodelico vročega čaja pomešanega z maslom v rokah sem sedel na kamniti postelji, pregrnjeni s številnimi odejami, in se tresel. Mraz, naporna hoja in višina so naredili svoje. Tibetanka, najina gostiteljica, v katere temen obraz so preizkušnje življenja zarezale neštete gube, je počasi pletla nogavico. Njeni nečakinji sta skrbe-
li za vodo in ogenj ter naju zvedavo opazovali. Obraza umazana od oglja in masti, iz katerih so švigali vroči iskri pogledi, sta se v moji razboleli glavi spremenila v vražička. Iz peklenske more so me potegnili ropot vrat, piš vetra, ki je prinesel izgubljene snežinke in topot korakov. V preddverje pekla so se opotekle blede človeške postave. Pretresena skupina enajstih ljudi mešane narodnosti je prihajala z one strani prelaza. Slutnja bele smrti je prežela zadnji atom njihovih teles. »Ze sam dan se je začel slabo,« mi je dejal Izraelec. Ob poti so naleteli na truplo češkega turista, ki ga je pokončala višinska bolezen, nato pa sta jih zajela sneg in megla. Pot se je v nekaj urah spremenila v snežno prostranstvo in le srečno naključje jih je prineslo do pastirske postaje. Končalo bi se lahko tudi drugače, za vedno, v objemu večnih gora. »Nikoli več ne grem na hrib,« mi je zaupala Angležinja, ko so okrepljeni s čajem nadaljevali pot proti Muktinathu.
Noč je minila v znamenju boleče glave, suhih ust, ledenih nog in redkih
trenutkov polsna. Zjutraj je bila odločitev lahka. Visok sneg, ki je še vedno naletaval, in gosta megla sta naju sedmi dan pešačenja obrnila v dolino po isti poti, po kateri sva prišla.
S polnimi pljuči sem zgodnjega jutra vdihoval svež zrak na pokharski postaji. Gorska pravljica se je iztekla. Dnevi v kraljestvu ljudi in bogov so me napolnili z notranjo energijo. Bil sem pripravljen na srečanje z indijskimi množicami gangeške ravnine. Ma-chapuchare, visoka piramida v vencu večnih gora, je bila moj zadnji pogled na snežne obronke nepalskih gora, ki jih je poljubljalo jutranje sonce.
Deželo sva zapuščala skozi ravnino Terai. Ozek pas močvirnate nižine ob indijski meji sem težko sprejel. V moji glavi je bila zasidrana ideja, da je Nepal kraljestvo snega in visokih gora. Na ravnini so v kraljevskem narodnem parku Chitwan našle zavetje redke živalske in rastlinske vrste. Med njimi kraljujejo indijski nosorog, tiger in slon.
Konec
Foto: Janez Jaklič
Vsaka pravljica se enkrat konča. Slovo od gora na pokharski avtobusni postaji.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Termalni Park
17. in 18.5.2008 - 4. Mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj
Vabljeni na ogled največjega plavalnega mitinga v SLO 2008. Vstopnine ni!
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
' I V
Termalni Park
Terme Ptuj
Gemina XIII v Grand Hotelu Primus
Sobota, 31.5.2008 ob 20.00 Tadej Toš - William Shakespeare: Hamlet Igra: Tadej Toš Avtorski monolog - »Stand up« komedija Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus, tel: 02/ 74 94 506
GEMINA
K-L-U-B
Hapovedujemo koncert pevskega tria EROIKA
13.6.2008 v Amfiteatru Terme Ptuj
Prodaja vstopnic od 20.5.2008-recepcija GH Primus, tel: 02/ 74 94 506
Kuharski nasveti
Jagode
Jagode spadajo v skupino mehkega jagodičevja. Zanje je značilno, da jih čim hitreje porabimo, saj se hitro kvarijo. Jagode so zelo občutljive na mehansko obdelavo, zato razen čiščenja pod tekočo vodo in rezanja po potrebi ne uporabljamo drugih mehanskih postopkov preden jih ponudimo. Čiščenje jagod pod tekočo vodo izvedemo hitro, ker z daljšim pranjem jagode izgubijo del soka, obliko in aromo. Dobre jagode prepoznamo tudi po njihovem posebnem vonju. Pri nakupu pazimo tudi na pecelj in venček lističev, ki obdajajo jagodo, ta mora biti svež in nepoškodovan.
Jagode so tudi po hranilni vrednosti zaželen sadež. Cenimo jih zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki krepi imunski sistem, zraven tega pa vsebujejo še vitamine A, B1 in B2. Od mineralnih snovi jagode vsebujejo železo, kalij, magnezij in kalcij ter sadne sladkorje. Iz mladih jagodnih listov pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko čreslo-vine in ga uporabljamo pri vnetju ustne sluznice. Jagode ohranijo svežost in okus le 2 do 5 dni, zato jih nabiramo, ko so še popolnoma čvrste in jih nato hitro shranimo v primerne skladiščne prostore. Te dni jagode najpogosteje uživamo kar sveže, po želji jih lahko namočimo v kristalni sladkor, smetano, mešanico rjavega sladkorja in praženih
lešnikov, vročo čokolado ali stopljeni sladkor.
S kuhanjem okus jagod postane še bolj izrazit in tudi ne povsem zreli plodovi postanejo bolj aromatični. Vrtne jagode vsebujejo dovolj vode, tako da jim pri predelavi v marmelade, džeme, sokove, sirupe, vode ne dodajamo; gozdnim jagodam, katerih okus in aroma sta še izrazitejša, pri pripravi dodajamo vodo ali sok druge vrste jago-dičevja. Jagodna marmelada je še bolj aromatična, če jagodam dodamo sok rdečega ribeza, sok kosmulje ali malin.
Jagode niso samo okusen sadež, so tudi prava paša za oči, zato so primeren in pogost dodatek na različnih sprejemih. Jagode se po okusu ujemajo z mlekom, skuto, jogurtom, kefirjem in drugimi mlečnimi izdelki. Ljubitelji jagod jih pogosto uživajo v kombinaciji z vloženim zelenim poprom. Še vedno pa jagode najpogosteje uporabljamo pri pripravi sladkih jedi. Pripravljamo različne torte v kombinaciji s skuto ali jogurtom ali samo naložene jagode na pečenem biskvitu in zalite s sladko želirasto tekočino, tako da so čim bolj vidne, nepogrešljive so tudi pite, jagodni kolački, ko najprej spečemo maslene košarice, v katere nadevamo sveže jagode, po želji zalijemo z aromatično sadno tekočino
ali tekočo smetano in potre-semo s sesekljanimi lešniki ali mandlji.
Jagode pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih solat, sadnih kup, okusno pa se podajo tudi z vaniljevim sladoledom in malinovim prelivom. Lahko jih uporabimo tudi pri pripravi slano-sladkih solat. Riževo solato lahko popestrimo z drobnimi gozdnimi jagodami ali vrtne jagode narežemo na male koščke. Zraven kuhanega dolgozrna-tega riža in jagod solati dodamo še na koščke narezan kivi in pečeno ter ohlajeno perutnino. Tako pripravljeno solato ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku ali kot samostojni prigrizek.
Tudi drugod po svetu iz jagod pripravljajo številne jedi. Znane so jagode Astorija - jagode narežejo na kocke, jih prepojijo s sladkorjem in kirschem, tako prepojene nadevajo v kozarce za peni-no, na vrh položijo kepico vaniljevega sladoleda in vse skupaj prelijejo s pretlačeni-mi jagodami, v katere pomešajo sesekljane mandlje. Tudi kardinalske jagode so jagode prelite s pretlačenimi malinami in potresene z mandlji.
Iz jagod pa si lahko pripravimo tudi jagodno strjenko, ki jo lahko oblikujemo tudi kot jagodno torto. Pripravimo jo tako, da 30 dekagramov jagod pretlačimo skozi sito oziroma cedilko, nato jim dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka in dobro premešamo. Posebej v hladni vodi namočimo želatino, in sicer uporabimo dva dekagrama želatine. V večjo posodo vlijemo pol litra navadnega jogurta in ga dobro premešamo. Posebej iz 4 beljakov in 10 dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg. Prav tako posebej stepemo 4 decilitre sladke smetane. Nad soparo stopimo želatino, pri-lijemo k jogurtu, premešamo in takoj dodamo še trdi sneg in smetano. Dobro premešani strjenki dodamo pretlače-ne jagode in 10 dekagramov na koščke narezanih jagod. Strjenko vlijemo v rahlo po-maščen model in postavimo v hladilnik. Pripravljeno kremo pa lahko damo tudi na tanko plast pečenega biskvita. Ko je strjena, jo narežemo na primerno velike rezine, okrasimo s smetano in jagodami in ponudimo.
Vlado Pignar
Tačke in repki	.
Zaprtje pri psu (II.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kakršnokoli dajanje odvajalnih tablet za ljudi kužku je lahko zelo nevarno, saj zaradi močnih krčev vodi v predrtje črevesa. Kot naravno odvajalo je primerno mleko, ki ga živali ponudimo v uživanje. Mleko pri zdravih živalih ponavadi povzroči drisko in ta učinek lahko koristno izrabimo pri zaprtem kužku. V ambulanti bomo takega kužka najprej rentgensko slikali, da ugotovimo vzrok in stopnjo zaprtja. Če ugotovimo, da gre za čep v samem črevesu in če še ni prehudo, bomo kužka klistirali in tako poizkusili odmašiti črevo. Dostikrat pa je potreben ur-
gentni operativni poseg, pri katerem kirurško izluščimo čep iz črevesa in tako vzpostavimo prehodnost. V najhujših primerih, ko je črevo že močno propadlo, je potrebna re-sekcija črevesa, kar pomeni, da del propadlega črevesa izreže-mo, kar pa je prognostično pri živalih zelo neugodno, saj zelo težko zagotovimo njeno popolno mirovanje po operaciji.
Zelo zavajajoč moment pri zaprtju je, da čeprav gre za popolno zaporo črevesja, še vedno kužku med napenjanjem priteče iz analne odprtine nekaj tekoče vsebine in tako lastnik pogosto misli, da ima kužek drisko, se zaradi tega napenja in s tako anamnezo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: E. Senčar
pride k veterinarju. Če veterinar v naglici nasede lastniku in se ne prepriča o resničnih vzrokih težav, lahko močno zaprt kužek dobi zdravila proti driski, kar je v tej situaciji hudo narobe in tako se še poveča in stopnjuje zaprtje. Potrebno je razčistiti situacijo, uporabiti rentgenski aparat ali ultrazvok za pridobitev diagnoze in ustrezno ukrepati. Vzroki za zaprtje so lahko pogosto tudi zunaj črevesa, v trebušni votlini v obliki raznih tumorjev, ki pritiskajo na črevo in preprečujejo normalno peristaltiko, prav tako je povečana prostata pri samcih pogost vzrok zaprtju. Zelo banalen vzrok, predvsem v poletnih vročih dneh, je tudi pomanjkanje sveže pitne vode in briketirana hrana. Kužki, ki se hranijo pretežno z briketi, morajo vedno imeti svežo vodo za pitje, sicer je velika nevarnost zaprtja.
Zaprtje je nevarno in pomo-
či potrebno bolezensko stanje, ki lahko privede tudi do smrti našega ljubljenčka. Pri zgoraj omenjenih simptomih svetujem, da čim prej obiščete veterinarja, ki bo ugotovil, ali gre res za zaprtje in tudi vašemu kužku pravočasno ustrezno pomagal. Kirurško reševanje zaprtja je zahtevna pot tako za kirurga kot pacienta in se kljub korektno izvedeni operaciji ne konča vedno ugodno, saj je črevo zelo nepredvidljiv organ, močno podvržen infekciji in propadanju. Poskrbimo raje za pravočasno ukrepanje, takoj po prvih znakih, da je naš kužek zaprt, saj je takrat uspeh zagotovljen. Ponovno opozarjam lastnike kužkov, da so kokošje kosti popolnoma neprimerna in nevarna hrana za njihove ljubljenčke. Marsikateri piknik s pečenjem perutničk in kokošjih bedrc se je končal žalostno za malega kosmatinč-ka, ki je bil deležen ostankov kokošje pojedine z mize.
Na rentgenskem posnetku je lepo vidno zadebeljeno in prenapolnjeno črevo močno zaprtega psa.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v cvetočem maju
Sredi pomladi, ko so se končno poslovili še ledeni možje, ki grozijo s hladnim vremenom ter možnimi pozebami, se je vrtna narava oddahnila in začela z vso bujnostjo novo vegetacijo. Ozelenele so zelenjadne gredice, zaključujejo se še poslednje spomladanske setve ter presajanje zelenjadnic in cvetlic na prosto, s čimer se je sklenil začetni del pomladanskih vrtnih opravil. V nadaljevanju pa vrtnemu rastju z redno nego, obdelavo, prehranjevanjem ter varstvom pred boleznimi in škodljivci pomagamo pri rasti in razvoju, da bo v vrtu skozi leto dosežen namen, ki ga v urejenem zelenem okolju želimo doseči.
V	SADNEM VRTU sredi meseca maja še cvetijo vrtne jagode v jagodnjaku na prostem, na sadnem drevju se iz cvetov razvijajo plodiči, pričele pa so že zoreti zgodnje češnje. Sadno drevje je v tem začetnem obdobju vegetacije še zelo nežno, listje še ni povsem razvito, mladike so v začetnem stanju rasti ter mladih plodičev več ne varuje cvetna čaša. Ker je še neutrjeno, je tudi močno izpostavljeno vsem zunanjim vplivom neugodnega vremena, vdora rastlinskih bolezni in škodljivcev ter drugih dejavnikov, ki jih z rednimi opravili, nego, dohranjevanjem, obdelavo predvsem pa z varstvom pred boleznimi in škodljivci pomagamo sadni rastlini v tem obdobju premagovati.
V	spomladanskem in začetnem poletnem obdobju rasti posvečamo največjo skrb nadzoru in opravilom pri varstvu sadnega drevja pred glivičnimi boleznimi, med katerimi je najnevarnejši sadni škrlup. Škrlup je bolezen, ki napade vse zelene dele sadne rastline, listje, mladike in plodiče, zavarujemo pa se pred okužbami, preden nastanejo pogoji za njegov razvoj, zato so v tem obdobju vegetacije do sredine poletja potrebna tako pogosta škropljenja, da zavarujemo ves novi prirastek pred okužbo. Za varstvo pred škrlupom je na voljo mnogo kemičnih pripravkov fungicidov, ki delujejo preprečevalno in tudi zdravilno, če je do okužbe že prišlo. Druga pomembnejša sadna bolezen je sadna pepelovka, ki se razvija predvsem na rastnih vršičkih. Ko plesnive vršičke opazimo, jih porežemo in sežgemo, škropivu proti škrlupu pa dodamo enega od žveplenih pripravkov in drevesa, kjer se je pepelovka pojavila, poškropimo, da preprečimo nadaljnjo širitev.
Škodljivce uničujemo šele, ko se ti že pojavijo v obsegu, ki bi rastlini občutneje škodovali. Mrčes, ki listje in plodiče objeda, kot so razni hrošči in gosenice, uničujemo s insek-ticidi z dotikalnim delovanjem, sesajoče škodljivce, kot so uši, pa s pripravki globinskega delovanja. Ko se sprehodimo skozi sadonosnik, odstranimo suhe in poškodovane veje, ki smo jih pri rezi spregledali, a bi njihovo trohnenje škodilo zdravim. Pri malinah pustimo štiri do šest najmočnejših mladik, ostale populimo. Malinjak je v tem času potrebno plitvo okopati, opleti in po potrebi dognojiti. Pozno posajene sadne sadike redno zalivamo, vse dokler ne pokažejo na rasti, da so se dobro ukoreninile.
V	OKRASNEM VRTU se sredi meseca maja pričenja drugo obdobje pomladanskega cvetenja, ko zacveti večina vrst spomladi cvetočih okrasnih drevnin, grmovnic ter trajnic. Poleg užitkov, ki nam jih v tem času nudi cvetoča vrtna narava, namenimo opravila negi okrasnih rastlin. Mlade nasade redno plevemo, odstranjujemo odcvetele, bolne ali poškodovane dele rastlin. Po izdatnejšem dežju ali zalivanju zemljo na okrasnih gredicah plitvo rahljamo, da preprečimo zaskorjenost tal, zadržimo vlago v tleh, vzpostavimo boljšo zračnost pri koreninah ter sproti uničujemo vznikle plevele.
V	ZELENJAVNEM VRTU so s posaditvami sadik nekaterih plodovk, paradižnika, paprike, jajčevcev, kumaric, bučk, fižola in drugih vrtnin minule dni do sredine maja zaključene pomladne setve vrtnin. Mlade posevke ter nasade sprotno negujemo, plevemo, plitvo okopavamo, pregoste redčimo, dognojujemo, po potrebi zalivamo in vršimo varstvo vrtnin pred boleznimi in škodljivci. Ob pobiranju vrtnin z gredic sproti odstranjujemo tudi ostanke, da z njihovim razpadanjem ne škodujejo zdravim.
Miran Glušič, ing. agr.
Bmkokdar. 16. maja- 22. maja
16-petek	17-sobota	18-nedelja #	19-ponedeljek
20-torek	21 - sreda	22-četrtek	
Verjetnost za napovedi je postala relativno visoka (1. del)
Zgodilo se je nekaj zgodovinskih dogodkov. Zaokrožil se je namreč izredno pomemben cikel v svetu, ki nam lahko pokaže pot v prihodnost. Le-to je sicer vedno nemogoče z gotovostjo napovedati, vendar je verjetnost za napovedi sedaj relativno visoka, saj se je krog izredno lepo sklenil.
Zapomnite si, cikel v gospodarstvu se začne in zaključi s potrošnikom.
Leta 2006 so se pojavili prvi znaki svetovnega pregrevanja gospodarstva, vpliva inflacije na potrošnika in vpliva obrestnih mer na nepremičninski trg. Marca leta 2007 so se pokazali prvi resni znaki o problemih na nepremičninskem trgu v ZDA, saj so banke že začele zaplembo nepremičnin. Zaradi višanja obrestnih mer v ZDA so se namreč krediti močno podražili. Rasti delnic počasi niso več upravičevale vrednosti. Pojavili so se tudi prvi očitni znaki, da bo slej ko prej nekaj narobe tudi z bančnim sektorjem.
Prelomnica se je zgodila s pokom kreditnega balona v avgustu 2007. Od tu naprej pa se celotna zgodba začne vedno hitreje in hitreje odvijati. Pomislite, kako ste se počutili v tem obdobju in kaj ste razmišljali, da vas z vidika borze čaka v prihodnosti?
Investitorji so kljub realnim opozorilom še kar množično investirali na borze (sla po hitrih donosih) povsod po svetu, še posebej na Kitajsko in v Indijo. Oktobra je Dow Jones dosegel nov rekord, povzpel se je na vrednost 14.000 točk. Zadnja faza pred streznitvijo se je dogajala na azijskih borzah. Tečaje je pretežno dvigoval umik kapitala iz ameriške borze. Ameriški bančni sektor je že bil »pod vodo« in kazalo je, da tisto najhujše šele pride. Nekaj upanja je še kazala nakupovalna mrzlica decembra, ki pa zaradi inflacije ni več mogla obrniti sveta na bolje.
Vstopili smo v leto 2008 in novo leto se je najslabše začelo za ekonomijo v Angliji, kjer se je praktično čez noč pokazalo, da je lahko stanje še hujše kot v ZDA. S strani ECB je bilo v obtok lansiranega ogromno kapitala in s tem neizogiben pritisk na inflacijo. V samo dveh mesecih je EU zajela najvišja stopnja inflacije, odkar obstaja skupna valuta EUR.
Ker so stvari na nepremičninskem področju in inflaciji praktično ušle izpod kontrole, se je usul prvi resnejši plaz na borzah. Iz bančnih sefov so povsod začeli padati okostnjaki. V ZDA so obrestno mero agresivno najprej znižali na izrednem sestanku centralne banke, nekaj dni zatem pa še enkrat. S tem so preprečili kolaps delniškega trga, ki bi lahko vrtoglavo zgr-mel navzdol. Mednarodni denarni sklad je močno začel nižati napoved za gospodarske rasti držav, kar je seveda znižalo tudi napoved za skupno, torej svetovno gospodarsko rast. Efekt kreditnega poka in posledično inflacije je zato resno udaril po svetovni potrošnji. Nafta je preskočila vrednost 100 USD, danes je že preko 120 USD, kar kaže na to, da stanje v svetu trenutno ni pod nadzorom. Zato pomislite na zadnje novice v povezavi s hrano, ki prihajajo iz nerazvitega sveta ...
(nadaljevanje prihodnjič)
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Duševno zdravje
ZMAJ - pet življenjskih elementov
Zmaj z elementom kovine, ljudje rojeni v letih 1940 in 2000
Od vseh zmajev imajo ti ljudje najmočnejšo voljo. Med najodličnejše vrline sodijo poštenje in iskrenost, pravzaprav so se zato pripravljeni tudi boriti. Seveda so lahko zelo kritični, toda po drugi strani bistri in neustrašni. Privlačijo jih stvari, ki so drugačne in ki nekoliko izstopajo. S svojo delavnostjo in dinamično energijo vzpodbujajo delavno vnemo tudi pri ostalih ljudeh. Radi imajo tiste, ki so motivirani in nekoliko težje je zanje tedaj, ko vidijo, da so ljudje brez prave volje in ela-na. Ko se enkrat odločijo, v to verjamejo in se intenzivno lotijo prepričevanja drugih ljudi. Nekako ne morejo verjeti v to, da jih življenje vedno znova in znova preizkuša z nepredvidljivi zadevami. Ne prenesejo maščevanja in so se proti temu pripravljeni ostro boriti in nenazadnje so pri tem zelo uspešni. Če je potrebno, ostro rušijo mostove za seboj.
Zmaj z elementom vode - ljudje, rojeni v letih 1952 in 2012
Oseba, rojena tedaj, je nekoliko manj gospodovalna in energijo raje usmerja v rast in razvoj. Zaveda se svoje plodne energije in dejstva, da z njo lahko pomaga mnogim
Reko merimo s palico, ljudi po besedah (kitajski pregovor)
ljudem na tem svetu. Vsekakor se od nekdaj prelevi v sočutnega človeka, če uvidi, da je to potrebno. Seveda ima močan razum, ki mu narekuje notranjo moč in pogum. Vsekakor je znan po tem, da ima mnogo notranjih načel in najbolj bistveno je tisto, da mora biti človek v prvi vrsti zvest samemu sebi. Tako ni maščevalen in zelo dobro sprejema poraze, kajti tako najde tudi drugo pot. Element vode ga pomirja in mu daje trezno presojo, ki jo lahko uporabi na vsakem koraku. Če mora pomiriti dve sprti strani, zna od nekdaj vnesti neko ravnovesje in diplomacijo. Če želi preveč, mu grozi, da bo vse izgubil - šteje srednja pot.
Zmaj z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1964 in 2024
Med pozitivne vrline spada plemenitost in ustvarjalnost. Nakazano je, da s svojimi revolucionarnimi idejami lahko pomagajo drugim. Znani so po tem, da so odločni sodelavci, čeprav so včasih preveč popustljivi in dobro je, da naredijo tudi selekcijo, da tako uvidijo, kdo njihovo pomoč potrebuje in kdo ne. Raziskovalni duh nikoli ne počiva, ampak vedno odkriva novo in drugačno. Zanimivo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2• 104,3
www.radio-tednik.si
je, da se poglabljalo v teorijo vzroka in posledice in na takšen način iščejo odgovore na večna vprašanja. Res pa je, da spadajo med krotke predstavnike in da vedno ubirajo srednjo pot in se nikoli ne prenaglijo. Znajo sprejeti kompromise in se iz tega nekaj naučiti. Čeprav v osnovi niso maščevalni in tudi ne pretirano egocentrični, se od nekdaj na instinktiven način odzovejo hrabro in odločno - še posebej pred novimi izzivi.
Zmaj z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1976 in 2036
Najpravičnejši in najbolj tekmovalni od vseh. Veliko zahtevajo in pričakujejo, toda veliko tudi vračajo. S svojim superiornim in avtoritativnim obnašanjem na svoj način lahko ustrahujejo ljudi. Če so na vodilnem mestu, pokažejo svoje zahteve in redkokdaj odstopajo od tistega, kar se jim zdi pravilno. Tako ljudje ob njih dobijo neko strahospoštovanje. Na drugi strani je resnica ta, da se za trdo lupino skriva mehko srce, blizu jim je tudi resnica, ki jo bodo v življenju zahtevali za vsako ceno. Njihove kritike so največkrat konstruktivne, kar pomeni, da jih ljudje
Vzgoja najstnika
Človek pri vzgoji sovjih otrok ni nikoli dovolj pameten, je prepričan tudi Silvo, ki sam vzgaja svoje otroke, ker jim je umrla mama. Na zvezo z drugo žensko še ni pripravljen. Hčerka in sin sta v najstniških letih, njuni vrstniki ponočujejo, obiskujejo lokale v poznih urah, pogosto ga vprašujeta, zakaj pa to njima ni dovoljeno, če drugi lahko. Kako naj jima dopove, da bo za to še priložnost in da ima vsaka prepoved svoj zato.
Silvo je vdovec in kot tak edini, ki skrbi za svoja najstnika. Seveda je zato skrbnejši v svoji vzgoji in s tem se njegova otroka počutita v primerjavi z mnogimi vrstniki prikrajšana, saj lahko mnogi živijo življenje, ki za njihova leta ni najustreznejše. Ponočevanje, žuriranje do jutra ob alkoholu, cigaretah in nedovoljenih drogah vsekakor ni primerno za mladostnike. Silvo kot oče spoštuje tradicionalne družinske vrednote, čeprav morda te niso več moderne, toda dovolj varovalne za njegova otroka. Seveda bosta ona dva težje razumela njegovo zaskrbljenost in morda celo mislila, da jima dela škodo, ker ne moreta biti enakovredna vrstnikom, toda če se usedejo za mizo in jima Silvo kot oče umirjeno razloži, da se na življenje v mladostništvu šele pripravljamo, da ga lahko kasneje kot odrasli v popolnosti zaživimo, ga bosta lažje razumela. Seveda, če jima razloži še vse pasti, ki so nastavljene mladostniku pri nekem načinu življenja brez odgovornosti, ni verjetno, da ga ne bi razumela in spoštovala njegovih stališč ter vrednot, ki jima jih želi privzgojiti, ter jih tudi sprejela za svoje.
mag. Bojan Šinko
dobro sprejmejo in so vedno na čelu nečesa. Možno je, da imajo močne osebne ambicije in da so tedaj nekoliko gluhi in slepi - toda življenje je tisto, ki jih pili in uči. V primeru, da lekcije ne osvojijo prvič, morajo ponavljati. Nekaj skromnosti ne škodi.
Zmaj z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1928 in 1988
Spadajo med tiste ljudi, pri katerih je jasno razbrati, da jim učinkovitost ni tuja. Vendar so nepristranski in to pomeni, da le s težavo sprejemajo tuje mnenje, čeprav z njim lahko globoko v sebi soglašajo. Blizu jim je stvarnost, stabilnost in zanesljivost - to so poteze, ki spremljajo element zemlje. Seveda želijo, kdaj pa
kdaj tudi nadvladati, toda to naredijo na prefinjen način in tako veljajo za modre ljudi v svojo okolici. Delo pri njih krepi značaj in jim vliva motivacijo - tako je dokazano, da pri tem pilijo lastno samozavest. Čeprav se v osnovi zelo dobro obvladujejo, jim ne manjka iniciative. Njihovi cilji so razločni in jasni - redkokdaj popustijo ali se pri čim prenaglijo. V svojem bistvu so tihi, skrivnosti, nekoliko vase zaprti in vendarle zelo pogumni. Poudarjeno je, da so dobri in uspešni organizatorji. Če so jezni, so ti izbruhi kratki in zelo redki. Kajti znani so po tem, da znajo ohraniti trezno glavo.
Prihodnjič: KAČA. - pet življenjskih elementov Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Svetovanje za vas, za vse nas
Življenje je igra
Pred petimi leti sem mislila, da je življenje težko, da je kruto, da je včasih neobvladljivo in da mi je usoda namenila, da moram trpeti. Ničesar lepega nisem videla v svojem življenju. Čeprav sem imela mnogo - družino, hišo, avto ... vsega tega nisem videla oz. mi ni bilo pomembno. Zavedala sem se pa tistega, kar bi rada imela, pa nisem. Zato sem mislila, da se je usoda z menoj poigrala in da so lahko srečni samo drugi.
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V življenju srečujemo ljudi, ki so bolni, ki imajo probleme, ki jim je življenje težko, ki ne vedo, kaj bi naredili sami s seboj, da bi bili srečnejši, srečujemo pa tudi takšne, ki so srečni, zadovoljni, zdravi. Katere bomo raje poslušali?
Npr.: če imamo preveč kilogramov - kam bomo šli, s kom se bomo pogovorili - bomo poslušali tiste, ki komaj hodijo in tožijo, da imajo
preveč kilogramov, ali tiste, ki se premikajo z lahkoto, ki so vitalni in zdravi?
Mnogokrat rečemo, da bi radi bili zdravi, vendar se pogovarjamo o boleznih, o tem, kako je zbolela soseda, kaj je naredila sestra ... Če se pogovarjamo o boleznih, o virozi, je tako, kot da jo kličemo. V medijih nam sporočajo, da je zbolelo xxx ljudi. Pomislimo - joj, če jih je toliko bolnih, potem pa lahko zbolim tudi jaz - in ker tako razmišlja-
mo, mimogrede staknemo kje virozo in res - potrdili smo tisto, kar smo mislili -kar so napovedali v medijih, tudi mi smo zboleli in število obolelih je naraslo in spet mediji lahko pišejo, kako se je povečalo število zbolelih itd., to gre v nedogled. V vseh stvareh je podobno; več poudarka dajemo neki zadevi, bolj raste, bolj se krepi in razširja ... Ko smo zdravi, tega ne poudarjamo, ker se nam zdi to samo po sebi umevno.
Morda bi bilo bolje, da vsem povemo, da smo zdravi, da smo srečni, da smo veseli, kot pa da govorimo o tem, česar ne želimo v svojem življenju. Ko se pogovarjam z ljudmi, razumejo, da če govorimo negativno, to privabimo v svoje življenje. Marsikdo se zaveda, da je naša misel tista, ki nam prinese dobro ali slabo. Pogovarjamo se o tem, da je potrebno pozitivno razmišljati, premalokrat pa to udejanjamo. Kaj rado nas odnese in se pogovarjamo o nesrečah, o boleznih, o vsem, česar ne želimo, da je v našem življenju. Ko se zavedamo, da je naša misel tista, ki nam prinaša dobro ali slabo, počasi tudi predvidimo, da lahko naše misli sami oblikujemo, da lahko spremenimo svoje razmišljanje. Z zavestnimi spremembami v svoje življenje prinašamo, prikličemo tisto, kar želimo. Če želimo zdravje, dajmo poudarek na tisto, kar je zdravo in ne dajemo poudarka bolezni. Če želimo
v našem življenju mir, harmonijo, ljubezen - bodimo do vseh prijazni, ljubeči - vsem dajmo toplino in nežnost, ki jo tako potrebujemo.
Danes je moje življenje igra. Igra ljubeznivosti, prijaznosti, sprejemanja, igra ljubezni, zdravja, igra vsega lepega. Vse, kar želim, da se udejanji v mojem življenju, vse sprejemam - z radostjo ... in to raste ... vsak dan. Vsak dan je lepši, vsak dan vidim več sonca na svojih poteh, vsak dan je več radosti v mojem življenju, vsak dan je bogatejši in izpolnjen z dobrimi občutki, z ljubeznijo.
Živim za ta dan, za ta trenutek - živim igro, katere scenarij sem pisala v svoji preteklosti. Sem zmagovalka svojega življenja, svoje igre.
Vabim vas na delavnico Življenje je igra, v soboto, 24. 5. 2008, ob 17. uri v našem društvu.
Milena De Viktory -društvo Feniks, 051413 354
Slo POP novice
Potem, ko se je Brina v petek zvečer v Cafe Teatru v Klubu CD prvič predstavila z bobnarjem Alešem Rendlo, je odpotovala na največji mednarodni glasbeni festival v Ciudad Mexicu. Na petem festivalu svetovnih kultur, ki traja ves mesec in se zaključuje v tem tednu, bo imela tri koncerte na treh različnih odrih. Gostovanje Brine je z 800 EUR podprlo Ministrstvo za kulturo. Po povratku iz Mehike se Brina odpravlja še v ZDA, kjer bo imela nastop v newyorškem Town Hallu.
;k-k-k
Katalena bo skupaj s Siddharto, Srečno mladino ter Gušti-jem nastopila na Dunaju. Glasbenikov iz omenjenih zasedb tokrat za spremembo ne bo družil oder, temveč nogometno igrišče. Bilo je lani jeseni, ko so člani Slovenske literarne nogometne reprezentance pričeli brcati v Medijski ligi, da bi se čim boljše pripravili na Dvojni pas, evropsko prvenstvo literatov v nogometu, ki bo letos od 15. do 21. maja na Dunaju.
■k-k-k
Slavko Ivančič se po petih letih vrača z novim samostojnim albumom Preberi me. Ivančič veliko stavi predvsem na skladbo Poišči me, ki jo je prvič zapel že leta 1986s skupino Bazar, tokrat pa jo je na svojevrsten način odpel in posnel skupaj z Aniko Horvat. V prihodnjih mesecih bo Slavka mogoče videti na mnogih nastopih.
-k-k-k
Kristina, izvajalka, ki je v svoji prvi skladbi razkrila, da ne nosi diamantov, v drugi, da se ljubi sama, v tretji pa zatrjuje, da ni njegova lutka, je posnela spot za istoimenski singel Nisem tvoja lutka. Izolske ulice so nudile odlične kulise za realizacijo spota, saj se dogaja v obmorskem mestecu. Spot bo kmalu moč videti na TV-ekranih, podrobnosti pa si lahko že ogledate na spletnih straneh.
-k-k-k
O StereoTipih - letos so prejeli glasbeno nagrado Diamant za najobetavnejšo skupino, lani navdušili z videospotom Ljubi me (brez milosti), na letošnji EMI zadeli Naravnost v srce - bo v teh dneh kar nekaj novega. Skupino je zaradi kopice obveznosti, ki jih prinaša delo v bandu, in zaradi osnovanja družine zapustil dolgoletni bobnar Luka. Na interni avdiciji pa so fantje kmalu izbrali novega bobnarja, po poklicu sicer profesionalnega učitelja bobnov. Enos Kugler je ostale člane prepričal s čvrstim groovom in 'skuliranim'pristopom do glasbe, sicer pa je zagrizen vegetarijanec ter ljubitelj hmeljskih izdelkov. Druga novica pa je, da StereoTipi te dni končujejo snemanje svoje nove skladbe z naslovom Pokaži mi jo mal.
-k-k-k
Ena zadnjih uspešnic skupine 4Play, pesem z naslovom DJ, ki je novomeškim mladcem prinesla visoko 4. mesto na letošnji Emi, kmalu prestopa slovenske meje. Zanimivo pa je, da je v tujini ne bodo predstavljali sami, temveč bodo to storili plesalci Plesnega studia Novo mesto, ki so z uporabo njihove pesmi na državnem prvenstvu v hip-hop formacijah dosegli odlično 1. mesto.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. BILLYS: PREBERI ME 9. ROMANA KRAJNČAN: LEPA ZATE 8. ELA: ZALAHKO NOČ 7. DOMEN KUMER: METEOR
6. EROIKA: SOLINAR 5. ALY 6PACK ČUKUR: A VEŠ 4. ČUKI: UUU 3. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE 2. TABU: PESEK IN DOTIK 1. OMAR NABER: SANJAM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Glasbeni kotiček
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Držimo pesti za Rebeko!
Rebeka Dremelj, pevka in miss Slovenije 2001, je v teh letih dokazala, da je absolutno vsestransko nadarjeno dekle: poje, pleše, vodi prireditve in televizijske oddaje (v preteklosti je na več televizijah pripravljala ali vodila kar nekaj odmevnih oddaj), igra (uspešno je nastopila v filmu Na svoji Vesni skupaj z Rogerjem Moorom in Mileno Zupančič), honorarje in izkupiček od filma so namenili Unicefu.
Konec leta 2002 je izdala CD z dvanajstimi skladbami različnih avtorjev z naslovom Prvi korak. S plesno skupino Vivas je pripravljala plesne koreografije in redno nastopala na raznih prireditvah po vsej Sloveniji. Nastopala je v ZDA, Angliji, Švici, Albaniji, Slovaški, na Hrvaškem ... Posnela je že nekaj videospotov in z nekaterimi dosegla vidnejše uspehe tudi izven meja Slovenije. Rebekin zadnji večji uspeh ob pripravi resničnostnega šova Rebeka brez strehe nad glavo pa je zagotovo uvrstitev na Evrovizijo.
V soboto pozno ponoči je Rebeka Dremelj, ob policijskem spremstvu, odpotovala v Beograd, kjer so se že naslednji dan začele obveznosti. Prvo vajo na velikem odru je imela tako že naslednji dan, po njej pa tiskov-
no konferenco. Kljub temu da vaja ni bila uspešna, je dobro razpoložena Rebeka povedala, da je pripravljena na drugo. Celotna ekipa ne dvomi v njeno sposobnost, da bo nastop odlično izpeljala.
Na dobro obiskani tiskovni konferenci je zapela angleško različico Vrag naj vzame /Heavy weather ter nekajkrat navdušila s svojimi duhovitimi, direktnimi odgovori, udeležila pa se je tudi sprejema na slovenskem veleposlaništvu, nato pa je nastopila
Filmski kotiček
Iron Man
Tony Stark, genialni in he-donistični playboy v srednjih letih, ki je življenje posvetil izdelavi novih tipov orožja (ter ženskam), sredi puščave demonstrira svoj najnovejši izum: raketo, ki v enem mahu zradira celotno gorsko verigo. Vse lepo in prav, a kmalu ga z lastnim orožjem napadejo in ugrabijo teroristi, ki bi od njega radi, da jim naredi še močnejše orožje. Tony se loti dela, a namesto orožja zgradi železen oklep, poln različnih orožij, s pomočjo katerega pobegne teroristom, prej pa jih seveda razstreli na koščke. Ko se vrne v domovino, se odloči, da bo prenehal izdelovati orožje in kot Iron Man preostanek svojega zavoženega življenja posvetil boju za pravico. Upravni odbor se z njegovo odločitvijo seveda ne strinja, saj je dobiček od prodaje orožja prevelik, za nameček pa se znova sestavijo teroristi, ki se mu hočejo za vsako ceno maščevati ...
Zadnjih deset let smo priča eksploziji filmov po stripih. Čeprav se je med njimi našlo kar nekaj dobrih filmov (Iz pekla, Svet duhov, Zgodovina nasilja, 300, V kot Vroče maščevanje, Mesto greha itd.), pa danes žanr »filma po stripu« enačimo s pod-žanrom »filma po ameriškem superherojskem stripu«. V tej kategoriji nedvomno prednjači
Iron Man
Igrajo: Robert Downey jr., Gwyneth Paltrow, Jeff Bridges, Terrence Howard Režija: Jon Favreau Scenarij: Mark Fergus & Hawk Ostby & Art Marcum & Matt Holloway Žanr: akcijski film Dolžina: 126 minut Leto: 2008 Država: ZDA
reditve bo Šved Sven Stojano-vic, ki je režiral že evrovizijske izbore v Latviji (2003), Turčiji (2004) in Ukrajini (2005). Za televizijske gledalce v Sloveniji bo prireditev komentiral Andrej Hofer, za radijske poslušalce pa Aida Kurtovic.
24. maja 2008 bo na 1. programu Televizije Slovenija in Valu 202 ob 21. uri prenos finalnega izbora za pesem Evrovizije 2008. Za evrovizijsko glasbeno zmago se bo potegovalo 25 pesmi. Deset se jih bo v sklepni izbor uvrstilo s torkovega prediz-bora, deset s četrtkovega, pet pa jih je že znanih. To so Velika Britanija, Nemčija, Španija in Francija kot neposredne udeleženke finalnega izbora vsako leto, saj prispevajo k produkciji projekta največji finančni zalogaj, ter srbska predstavnica po zaslugi lanskoletne zmage.
Tudi skozi sklepni večer nas bosta vodila Jelena Jankovic in Željko Joksimovic, režiser bo Sven Stojanovic. Komentator Televizije Slovenija bo Andrej Hofer, radijska komentatorka Aida Kurtovic, slovenske točke telefonskega glasovanja pa bo kot štiriindvajseti izmed triin-štiridesetih v Beograd sporočil Peter Poles.
Držimo torej pesti v četrtek za našo Rebeko!
MZ
podjetje Marvel, saj so takorekoč vsi tovrstni filmi zadnje dekade posneti po njihovih junakih. Spider-Man, Punisher, X-Men, Blade, Hulk, Fantastic Four, Elektra, Daredevil in še bi lahko naštevali. Vsi ti filmi slepo sledijo enemu in edinemu receptu, ki ga pri Marvelu premorejo: v vsaki zgodbi smo priča sleherniku, ki se zaradi nekakšne nesreče spremeni v superbitje, nakar po svetu seje subjektivno pravico in tako o(ne)srečuje ljudi, vmes pa se nekako zgodi še geneza supernegativca, s katerim se udari na koncu filma in ga seveda premaga.
Film Iron Man iz tega železnega pravila ne izstopa niti za milimeter. Vsi elementi običajne su-perherojske stripovske zgodbe so tu, priča nismo niti kančku evolucije. Žanrsko in tehnično izpiljen film, ki mu razen tisočkrat prežvečene zgodbe pravzaprav nič ne manjka. Jeff Bridges je standardno odličen (in zopet potisnjen v senco), Robert Downey pa je pravzaprav odlična izbira za glavnega igralca, saj je edini, ki filmu daje malce živo-sti in vibrantnosti ter ga v resnici reši pred potopom. Ciljna publika je nedvomno moška otro-čad tik pred puberteto ali malce že v njej ter seveda tisti odrasli, ki še vedno negujejo takšnega otroka v sebi. Ta demografija bo v filmu nedvomno zelo uživala, a tisti, ki upajo, da se je spet zgo-
še na tamkajšnji Pink TV.
Prvi predizbor za pesem Evrovizije bo na sporedu prihodnji četrtek, 20. maja 2008, na 2. programu Televizije Slovenija in Valu 202 ob 21. uri. Predstavilo se bo devetnajst pesmi, a le deset najbolje ocenjenih se bo lahko pridružilo že znanim finalistom na sobotnem sklepnem večeru. Devetim bo to uspelo po glasovanju gledalcev in poslušalcev prek telefonov, eno pesem pa bodo dodali po mnenju žirij v predizboru sodelujočih državah.
Upamo, da bo med njimi tudi naša predstavnica. Rebeka Dremelj bo s skladbo Vrag naj vzame, avtorja Amona, nastopila kot osma.
V drugem predizboru, s prenosom 22. maja 2008 na 2. programu Televizije Slovenija ob 21. uri, se bo ravno tako predstavilo devetnajst pesmi. Deset najbolje ocenjenih se bo uvrstilo v sobotni finalni izbor. Devetim bo to uspelo po mnenju telefonskega glasovanja, eno pesem pa bodo dodali po mnenju žirij v predizboru sodelujočih državah. Slovenski gledalci in poslušalci v tem predizboru tako ne bodo mogli glasovati.
Obe prireditvi bosta vodila televizijska voditeljica Jovana Jankovic ter glasbenik in pevec Željko Joksimovic. Režiser pri-
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure. V času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi. Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni! petek, 16. maja 2008, ob 20. uri
Potopis: Potovanje po Nepalu, Tibetu in Kitajski. Predstavitev je pripravila Živa Ketiš.
sobota, 17. maja 2008, ob 20. uri
Latino koncert: Menima
petek, 23. maja 2008, ob 20. uri
Jam session; moderator večera bo Marko Korošec.
SKUPNOSTNI PROGRAMI
sreda, 21. maja 2008, ob 17. uri v CID Ptuj
Regijska prireditev Evropa v šoli
LETOVANJE Z ZPM MARIBOR V POREČU
Od 5. maja 2008 lahko v CID Ptuj dobite informacije in prijavnice za letovanje v Poreču med poletnimi počitnicami. Tudi letos bodo občani MO Ptuj lahko oddali vlogo za subvencionirano letovanje otrok in mladih. Prijave sprejemamo do 16. maja 2008. PROSTOVOLJSTVO sreda, 14. maja 2008, ob 13. uri Predstavitveno srečanje EVS SPO za potencialne nove prijavitelje Predstavitveno srečanje je namenjeno vsem društvom, zavodom in drugim organizacijam, ki jih zanima bodisi povabiti mladega prostovoljca iz tujine v svoje programe bodisi poslati koga od svojih članov v tujino na enega od prostovoljskih projektov.
TEČAJI IN DELAVNICE
-	žongliranje - ob sobotah ob 17. uri
-	tečaj bobnanja - vadba poteka individualno, kar pomeni, da dela vsak po svojem tempu in osebnih interesih. Mentor je Aleš Zorec. Prijave zbiramo v CID po telefonu 041 604 778 in 780 55 40 in po elektronski pošti.
-	nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja - v soboto, 17. maja, bo stekel nadaljevalni tečaj, na katerem bodo udeleženci poskušali obvladati spretnost izdelave hlač. Na voljo sta še dve prosti mesti.
MEDNARODNI PROGRAMI
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. ODPIRALNI ČAS
od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure.
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel. 780 55 40, fax 779 21 81, www.cid.si
dil kakšen presežek tipa Spider-Man 2, bodo rahlo razočarani. Mogoče v nadaljevanju čez dve ali tri leta.
Dobronameren nasvet takšnih stripov in filmov (vključno z Iron Manom) je ta, da drugim delaj tisto, kar želiš, da drugi delajo tebi. To je sicer lep namen, a stvar se precej zalomi, če se tega pravila loti uresničevat mazohist. Početi dobro je v resnici izvor vsega slabega, kajti dobrota je preveč subjektiven pojem, da bi ga lahko posplošeno in velikodušno vsiljevali
ostanku sveta - v resnici nihče niti nima te moralne avtoritete (kar pa ljudi in vlade in razne organizacije seveda ne ustavi, da si je ne bi vzele). Ne reče se zastonj, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Veliko bolje je slediti bolj pasivnemu principu, da drugim ne počni tega, kar nočeš, da počnejo tebi. A na taki osnovi bi v trenutku izginilo materiala za 99 % zgodb, zato bomo še v nedogled dobivali takšne filme po stripih, kot je Iron Man.
Matej Frece
Ugankarski slovarček: AKS = ukrajinski koncertni pianist (Emanuel, 1949-); ELSTIR = oseba v Proustovem ciklu romanov; GMR = ameriška ilustrirana revija z vldeo igricami; LITEKS = bolgarski nogometni klub; MOOR = češki skladatelj (Karel, 1873-1945); NSA = ameriška agencija za nacionalno varnost; ONKA = ženska oseba iz Mrožkove drame Grbavec; RESSMANN = avstrijski hokejist (Gerald, 1970-); TŠI = knjižni jezik Gane.
■>|es 's>|ein 'jso 'e>|uo '|>IS '>|efus
-uo>|s 'sau| 'uuv 'eiuaj 'en v 'euoe~| 'jene 'ue| 'e|ejaf 'y|/\|3 '3A 'jsaAezpod Tusso 'dojsojajsas 'oujojs 'e>|je|os 'e>|sno|aq 'jsed '>jasu 'jsajujojo 'je>i!useg 'ubijba 'ejsaN 'ia|ie 'e|as>| :ouAejopoA ^uezu)) 9) a9)!S9h
Zanimivosti
Dedek Carle Bruni pri 88. ponovno v zakonski stan
Rim, 13. maja (STA) - Dedek francoske prve dame Carle Bruni, 88-letni Giorgio Remmert, seje v ponedeljek v italijanskem kraju Caselle Torinese severno od Torina ponovno poročil, je poročanje predstavnikov lokalnih italijanskih oblasti in italijanske tiskovne agencije ANSA povzela francoska tiskovna agencija AFP. Vdovec Remmert seje poročil s 67-letno Italijanko Carlo Silvestri. Ženinov sin Maurizio Remmert, sicer brazilski poslovnež, je biološki oče francoske prve dame Carle. Njena mama Marisa Borini pa je sedaj poročena z italijanskim tajkunom Albertom Brunijem Te-deschijem.
Carla Bruni seje s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem poročila februarja letos, še navaja AFP.
V Angliji kmalu študij pogrebnih dejavnosti
London, 13. maja (STA) - Britanska univerza bo kmalu ponujala študij pogrebnih dejavnosti, ki bo pokrival vse vidike poklica, vključno s svetovanjem ob izgubi osebe, pravnimi vidiki, storitvami za stranke in ravnanjem s trupli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Univerza v Bathu na severozahodu Anglije je dobila odobritev dvoletnega programa, ki je bil zasnovan skupaj z državnim združenjem pogrebnikov (NAFD). Omenjena univerza že ponuja magistrski študij o smrti in družbi.
Na univerzi so še povedali, da je nov program oblikovan z namenom ponuditi študentom »široko razumevanje pogledov na smrt, umiranje in izgubo, ki jih ponujajo družbene znanosti in humanizem, v kontekstu njihove poklicne prakse«. Dodali so še, da bo študij
še posebej zanimiv za študente, ki so že zaposleni na tem področju, saj jim bo ponujal možnost, da še poglobijo svoje razumevanje družbenih vprašanj, ki vplivajo na izkušnje in prakso, še poroča AFP
Chavez umika tožbo proti nekdanji ženi
Caracas, 13. maja (STA) - Venezuel-ski predsednik Hugo Chavez je umaknil tožbo proti nekdanji ženi Marisabel Rodriguez, ki naj bi mu preprečevala srečanja z desetletno hčerko Rosines. Chavez se je za ta korak po poročanju ameriške tiskovne agencije AP odločil, ker iz sodnega primera ne želi narediti spektakla.
Chavez je pojasnil, da bo spor z nekdanjo ženo poskušal rešiti brez posredovanja sodišča. Predsednikova nekdanja žena zanika trditve, da mu ni dovolila obiskovati hčerke.
Venezuelski predsednik je v nedeljo Rodriguezovo obtožil tudi, da želi hčerko Rosines izpostaviti »medijskem šovu«, še piše AP.
Litrski vrček piva na Oktoberfestu prvič več kot osem evrov
München, 11. maja (STA) - Litrski vrček piva na münchenskem Oktoberfestu bo letos prvič stal več kot osem evrov. Obiskovalci najbolj znanega ljudskega rajanja na svetu bodo morali za liter piva letos odšteti od 7,9 do 8,3 evra, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Cena litrskega vrčka se je tako v primerjavi z letom poprej zvišala za pet odstotkov. Na letošnjem Oktoberfestu, ki se bo končal 5. oktobra, pričakujejo okoli šest milijonov obiskovalcev.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 17. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). NEDELJA, 18. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05).
6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). PONEDELJEK, 19. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajer-
ska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). TOREK, 20. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo - Utrip Rdečega križa v Slovenski Bistrici z novinarko Natašo Po-gorevc. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum Trbovlje). SREDA, 21. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). ČETRTEK, 22. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija -Podtalnica oddajo vodi novinarka Anemari Kekec. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PETEK, 23. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.
radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na pragu tega tedna boste pridobili prijeten namig in od vas je odvisno, ali ga boste upoštevali. Ugodni trenutki vas čakajo v kreativnem in umetniškem izražanju. Pravzaprav ne boste smeli pozabiti negovati notranjega otroka. Prihaja oaza sprememb in novosti.
Sn BIK
Z eno besedo boste cveteli In tako uživali v vsakem trenutku dneva. Še vedno se boste lahko v veliki meri prehitevali in tako je dobro, da nekoliko počakate in da stvari v samem bistvu tudi razmislite. V ljubezni bo vsega v izobilju in na delovnem mestu boste zopet zavihali rokave.
DVOJČKA
Veliko boste na poti in se družili z ljudmi. Odprtih je več krajših poti in priložnosti, da spoznate nove ljudi. Na delovnem mestu vas čaka neka novost, zavedali se boste dejstva, da kdor se zadnji smeje se najslajše smeje. Ljubezen bo priložnost za rast.
RAK
Finančno stanje se vam bo izboljšalo in na osebni račun lahko pridobite priliv. Še vedno je tako, da boste vi imeli v rokah škarje in platno. Prijetni trenutki vas čakajo v dvoje ali če se odpravite v družbo. Čas je, da se sprostite in ugodno je, da si začnete kreirati počitnice.
LEV
Dinamika časa bo narekovala tempo in ne boste imele časa za počitek. Notranja modrost vam bo v pomoč. Spoznali boste, da lahko s samozavestno držo pomagate ljudem okoli sebe. Na delovnem mestu se soočite s preteklostjo in pridobili boste priznanje.
DEVICA
Z energijo in dobro voljo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Priložnosti za veselje bo veliko. Čeprav boste skrbno poskrbeli za vse tiste dejavnosti, ki vas še čakajo. Pomembno je, da se umirite in da uživate. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko trdne ljubezni.
TEHTNICA
Globoko v svojem srcu boste občutili neko srečo in blagostanje. To se v veliki meri veže na dom in družino. Iskre ljubezni bodo švigale sem in tja in tako boste dobili tisto, kar iščete. Na delovnem mestu prihaja vaših sedem minut. Naredili boste ugodno poslovno potezo.
ŠKORPIJON
Ne boste počivali, kajti to ne bo vaš namen. Preganjalo vas bo delo. Dokazali boste, da ste sposobni in da se globoko v vas skriva moč. Če uporabite še intuicijo, potem se bodo uspehi vrstili. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in kocke usode se bodo pozitivno premešale.
STRELEC
Pričakovati je ustvarjalen teden, v katerem boste imeli svojo muzo in tako bo življenje prelep dehteči cvet. Za vezane bo veljajo, da bodo uživali sadove ljubezni in samske bo lahko kmalu zadela Amorje-va puščica. Odpravite se lahko na tajsko masažo, k frizerju ali po nakupih.
KOZOROG
Časa za počitek ne bo, kajti delovna vnema bo tista, ki bo v tem tednu narekovala tempo. Toplo sonce vam pričara optimizem in voljo do življenja. Zanimivo je, da boste tako postali mnogo bolj romantični in kreativni. Duh ustvarjalne energije vam bo prinašal sprostitev.
VODNAR
Na krilih življenja spoznavate dejavnosti, ki so vam uganka. Dinamika časa bo na področju sodelovanja. Varovati se boste morali pretirane trme, kajti težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Seveda pa vam bo življenje pokazalo svetle točke in vam vlilo zaupanja, ter motivacije.
RIBI
Okrepila se vam bo intuicija in določene stvari boste preprosto začutili, z ničemer ne boste odlašali, ampak se pogumno odpravili naprej. Na delovnem mestu vas čaka ogromno ugodnih priložnosti in doma se bo energije ljubezni širila. Vzeli si boste nekaj časa za mir in tišino. _ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Bruselj • V prestolnici Evropske unije (2.)
»
Oui, monsieur« ali »Paberki iz Bruslja
«
V neposredni bližini centra in Grand Place je tudi veliko znamenitosti in kulturnih institucij, tako da jih brez večjih naporov dosežete zgolj s pomočjo lastnih organov za hojo - sam sem bil na nogah (seveda s krajšimi gastronomskimi postanki) od pol devetih zjutraj do pol enih naslednjega jutra, torej približno 16 ur.
Kar se pa tiče bolj oddaljenih oziroma organom hoje ne najbolj prijaznih destinacij (ali pa v primeru, da ves zelo baše čas), je treba povedati, da ima mesto izjemno dobro razvito in učinkovito mrežo javnega prevoza - od podzemne železnice do avtobusov. Z avtom se podajati v samo mesto je, verjemite, na meji blaznega. Zaradi divjih voznikov, labirinta ulic (ki ga je iz avta skorajda nemogoče v ustreznem času zaznati in obdelati) in včasih malo komičnih ter naši slovenski avtomobilski pameti iracionalno postavljenih križišč. Če k temu dodate še dejstvo, da Bruselj v nasprotju z občo predstavo sploh ni ena sama ravnina, ampak precej hribovito in reliefno razgibano mesto, si lahko ustvarite precej dobro sliko o tem. Po Bruslju s kolesom? Bogpomagaj vaši duši.
Ker pa je naša biološka zasnova taka, da ne moremo v večnost tacati naokoli, ampak moramo tu in tam tudi počivati, še informacija glede ustanov, namenjenih temu, da vas oskrbijo z zasebnim prostorom, opremljenim s posteljo in blazino, kamor lahko po napornem dnevu raziskovanja poležete svoje trudno telo. Tukaj pač ne moremo mimo dejstva, da je Bruselj center EU, zato so cene hotelov tudi temu primerne (čeprav z malo truda lahko najdete tudi hotel, ki vas bo prenočil za precej ugodno ceno). S tega stališča priporočam uporabo enega izmed mnogih hostlov, ki imajo skoraj vsi po vrsti v svoji ponudbi tudi sobe s privatno kopalnico, tako da ste na istem kot v hotelu, le manj boste plačali. Tako hotelov kot hostlov ne iščite v samem centru, ampak malce izven centra. Cene so občutno nižje in v centru ste po zaslugi prej omenjenega odličnega javnega prevoza
Muzej glasbe - prvovrstna vizualna in zvočna izkušnja
Cirkulane, Zavrč • Projekt Pasavček v šoli Zavrč
Za večjo varnost otrok
Učenci prve triade osnovne šole Cirkulane - Zavrč iz Zavrča in otroci iz vrtca smo v aprilu izvedli projekt Pasavček. V skupino je bilo vključenih 60 otrok.
Delo je potekalo že vso šolsko leto, saj imamo v načrtu tudi promet. V projektnem tednu smo si delo razdelili po skupinah. Srečali smo se tudi s policistom, ki nas je seznanil s potekom dela. Izdelovali smo plakate in jih obesili na vidnih mestih v šoli, risali skice kraja, varne prometne poti in opozarjali na nevarne točke. V kraju smo opazovali promet in ugotavljali število pripetih potnikov. Izdelali smo različne likovne izdelke in slikali slike na temo pro-
V'v
meta, spoznavali in izdelovali prometne znake, izdelali knjigo o prometu, pasavčka, pobarvanke in prometna sredstva.
Naši otroci se dnevno vključujejo v promet, zato je ogrožena tudi njihova varnost. Otroke smo ves čas navajali, da preden stopijo na vozišče, naj najprej pogledajo, če se jim približuje vozilo. Pri prehodu čez cesto smo bili pozorni na to, da je otrok resnično pogledal na levo in desno in s tem tudi opazoval,
kaj se dogaja na cesti. Vstop otroka v osnovno šolo je pomemben življenjski mejnik.V vrtcu se otroci pripravljajo in usposabljajo za samostojno sodelovanje v prometu, saj bodo večinoma sami hodili v šolo in se sami vračali iz nje. Otrokom mora zato pomagati celotno okolje, še posebej pa starši.
Pri opazovanju prometa smo jih spodbujali, da bi razločevali različne zvoke in s tem ugotavljali smer, iz katere se sliši zvok. Ugotavljali so,


■■■ «S? j V v ?			THRf^fcs!
jrr jMr§ u	ï 'I	ipT	(K?
	?		/ i
-			
			

Nrl
Foto: arhiv šole
da nam zvok lahko pomaga, da ravnamo pravilno. Otroke smo opozarjali tudi na to, da vstopajo in izstopajo iz avta na strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil in prometa. To, da otroci ne sodijo na prvi sedež, je že znano in prepovedano. Seznanjali smo jih z nevarnostmi, če se vozijo v avtu nepripeti ali kar na običajnih sedežih. Otroci vedo, da je otroški sedež lahko postavljen na prvi ali na zadnji sedež v vozilu. Če ima avto vgrajen varnostni meh, pa otroškega sedeža ne smemo postaviti na prednji sedež. Tudi sami se moramo vedno pripeti s pasom, saj le-tako otroku nudimo dober vzgled. Otrok zelo pozorno spremlja naše ravnaje v avtu in naš način vožnje. Zato bo brez težav vedno pripet v svojem sedežu, če bomo vedno pripeti tudi mi.
Ob koncu projekta smo v šoli pripravili razstavo in na ogled povabili starše in policiste iz policijske postaje Go-rišnica. Policaji so otrokom zastavljali vprašanja v zvezi s prometom. Za pravilen odgovor so učenci dobili nagrado pasavčka.
Otroci so bili nad projektom navdušeni in so ob novih spoznanjih še bolj utrdili znanje o prometu.
Učiteljice 1. triade in vzgojiteljice iz Vrtca Zavrč
kot bi mignili.
Pa še to - v Bruslju se govori francosko, flamsko in zadnje čase tudi precej uspešno (vsaj večina osebja gostinskih lokalov in primerkov javnih uslužbencev) angleško. Z malo vljudnosti in iznajdljivosti komunikacija ne bi smela biti problem. V nasprotnem primeru uporabite esperanto - mahanje z rokami in pa-čenje.
Kultura, znamenitosti -skratka, kar je videti in si ogledati
Kot omenjeno že zgoraj, imate v Bruslju kaj videti, si ogledati, preštudirati in tako dalje. Mesto je dobesedno prepredeno z muzeji in ostalimi znamenitostmi. Praktično skoraj za vsakim vogalom boste naleteli na kakšno; seveda, če prej ne boste opravili malo bolj poglobljene študije, kot sem vam svetoval zgoraj, se kaj lahko zgodi tudi, da jo boste mirno prezrli, kar pa bi bila velika škoda.
V Bruslju tako najdete en kup, ampak res velik kup muzejev in ostalih institucij, namenjenih takim in drugačnim razstavam ter postavitvam. Od muzeja čokolade, glasbil, muzeja pivovarstva (delujoča pivovarna!), moderne umetnosti, muzeja igrač, muzeja znanosti, muzeja stripovske umetnosti in tako dalje. Skratka - izmed več kot 40 muzejev se bo zagotovo našel kak za vsakega. Vstopnine so glede na to, kar imajo te institucije ponuditi, zelo primerne. Na primer za glasbeni muzej, kjer ti na glavo nataknejo slu-
šalke, ki ti potem pri vsakem eksponatu predvajajo glasbo, ki jo le-ta (ki jih je ogromno in od vsepovsod) proizvaja, boste odšteli 5 evrov, kamor je vštet tudi obisk restavraci-je-kavarne na vrhu stavbe, ki nudi čudovit panoramski razgled na Bruselj.
Center mesta je prav tako posut z že prej omenjenimi arhitekturnimi znamenitostmi, palačami, rezidencami in tako dalje. Zaradi zgodovine Bruslja pa je itak skoraj vsaka bajta zanimivost zase. Ogromno je tudi raznih kipov in ostalih oblik kiparske umetnosti, ki stojijo bodisi sami zase ali pa so del fasad in hiš. Veliko jih ima na tak ali drugačen način opraviti z vodo, od katerih je seveda najbolj znamenit Manneken Pis, znameniti bruseljski lulajoči deček. Okoli te statue se skoraj zmeraj drenja precejšnja množica ljudi s fotoaparati, čeprav moram priznati, da sam kip ni bog ve kako zanimiv (še posebej v primerjavi z drugimi stvarmi, ki si jih je vredno ogledati), a ima za seboj zelo zanimivo zgodb, ki je tukaj žal ne moremo navajati in jo boste morali izvohati sami.
Ko je govora o znamenitostih Bruslja, ne moremo mimo slovitega Atomiuma, monumentalnega modela molekule železa, ki so ga zgradili za potrebe svetovnega sejma leta 1958, sedaj pa obnovljen nadaljuje svojo službo kot prostor za razne razstave. Za potrebe ogleda le-tega vsekakor svetujem uporabo sredstev javnega prevoza.
(se nadaljuje)
Gregor Alič
Manneken Pis - znameniti bruseljski lulajoči deček, ki mu vsake toliko zamenjajo uniformo.
Foto: GA
Foto: GA
Cirkulane • Zamenjava strehe na lovskem domu
Pomagali tudi pobrateni lovci iz Kranjske Gore
»Lovci LD Cirkulane smo letos preko prvomajskih praznikov uresničili nekajletne sanje. Naš lovski dom je dobil zopet novo podobo: popolnoma novo ostrešje, novo kritino z obrobami, žlebovi in napuščem iz ladijskega poda, pripadajočimi snegobrani ter novi dimnik,« je po končanem delu ponosno povedal tajnik društva Ivan Kelc.
Projekt obnove se je sicer pripravljal kar nekaj let in v igri je bilo več variant; še najbolj izvedljiva se je na začetku zdela tista, ki je predvidevala le delno obnovo ostrešja. »Vendar smo pred izvedbo ugotovili, da je s pomočjo sponzorjev možno v celoti in temeljito obnoviti celotno dotrajano ostrešje. Za nami je zdaj res veliko delo, saj smo vsa fizična dela opravili člani društva popolnoma sami, kar je dokaz za izjemno motiviranost in vnemo naših lovcev.
Še posebej so se izkazali člani družine, ki so vodili vsa ta zahtevna dela ter pomagali tudi s svojo mehanizacijo. Ne želim imenovati posameznikov, ki nosijo levji delež vseh izvedenih del, preprosto zato, ker bi nehote lahko koga užalil, ker mu ne bi pripisal mesta, ki mu sodi. Najlažje bo, če se vsem ob tej priliki iskreno zahvalim in rečem, da so vsi prisotni pomagali vsak po svojih močeh,« je še povedal Kelc.
Zagnani prostovoljci so delo začeli 28. aprila, končali pa v nedeljo, četrtega maja. Na srečo jim je pri delu »pomagalo« še vreme, saj ni bilo dežja. Vsak dan se je na gradbišču zbralo najmanj 10, na zadnji dan pa kar 40 prostovoljcev, ki so akciji obnove skupno namenili polnili 1610 delovnih ur. V tem času so zamenjali kar 510 m2 ostrešja in kritine ter zazidali nov dimnik.
Sicer pa veliko delovno akcijo cirkulanskih lovcev obeležuje še ena posebnost: »Kot je znano, smo pobrateni z lovsko družino iz Kranjske Gore, ki so se izkazali kot pravi prijatelji. Kljub veliki razdalji se je kar veliko število lovcev LD Kranjska Gora čez prvomajske praznike pripeljalo v Haloze pomagat lovcem v Cirkulanah na delovni akciji 'nova streha1. To je gotovo nepozaben dogodek, ki bo tesno sodelovanje obeh LD še samo poglobil. Tu seveda lahko samo skromno izjavim:
Cirkulanski lovci so z veliko akcijo čez prvomajske praznike popolnoma obnovili celotno ostrešje lovskega doma.
Gorenjci, hvala za nesebično pomoč! Seveda spoznaš pravega prijatelja, ko si v stiski. Lovci LD Cirkulane imamo prijatelje!« je povedal ...
Člani družine se zahvaljujejo za pomoč tudi domačemu županu Janezu Jurgcu in tudi vsem tistim, ki jim zaradi starosti moči niso več dopuščale, da bi pomagali pri fizičnem delu, so pa prostovoljcem »pomagali« z dobro kapljico.
Lovci so se dobro odrezali tudi pri vodenju čistilne akcije v domači občini, ki so jo v sodelovanju z vsemi ostalimi društvi izvedli v začetku aprila. Akcije se je udeležilo približno 150 občanov, zbrali pa so kar 210 kubičnih metrov kosovnih in drugih odpadkov, ki so bili še isti dan odpeljani na deponijo. Kljub temu, kot opozarjajo v LD, pa je v občini ostalo še nekaj »črnih točk«, ki jih bo potrebno v prihodnje sanirati oziroma očistiti.
SM
Podgorci • 32. praznik vina Podgorci 2008
Tradicijo je treba negovati
Ocenjevanje vin v Podgorcih je bilo prvo tovrstno društveno ocenjevanje v Sloveniji. V svoji 32-letni zgodovini je doživljalo vzpone in padce, letos pa so organizatorji celo razmišljali, ali naj tradicijo sploh še nadaljujejo, saj je vzorcev vsako leto manj, od nekdanjih 300 so jih letos ocenili 83.
Ali naj nadaljujejo tradicijo ali ne, je bila dilema nove predsednice Turističnega društva Podgorci Natalije Vol-mut, ki je funkcijo prevzela v precej nezavidljivem času, ko prireditvi ne gre najbolje. Odločitev članov je bila, da tradicije ne bodo opustili, okrepili so sodelovanje z Društvom vinogradnikov Jeruzalem in sprejeli nekaj skupnih odločitev. Ena takih je bila spodbujanje članov k sodelovanju na ocenjevanju in pa, da letos nagrajenci ne bodo prejeli kristalnih izdelkov, ampak priznanja, s čimer so znižali stroške prireditve.
V	preteklih letih so bili nemalo razočarani, saj si veliko vinogradnikov ni prišlo po svoja priznanja. Predsednica je mnenja, da je z leti priznanje iz Podgorcev pridobilo veljavo in ocena, ki jo vino tukaj dobi, nekaj velja. Na nižji nivo se ne bodo spuščali.
V	TD se bodo trudili naprej spodbujati razvoj turizma, ki je razvojna alternativa okolja, predvsem ob vinski cesti. Vzporedno želijo skrbeti tudi za urejenost okolja in s prireditvami, kot je Vincencova-nje, in pohodi promovirati kraj, vina in vinogradnike.
Turistični podmladek, ki
deluje pod vodstvom Alenke Gašparič, vsako leto pripravi odličen skeč in tako je bilo tudi letos, ko so na svoj šaljiv način obdelali nekdanji običaj kolin in nasmejali publiko.
Predsednica ocenjevalne komisije Lidija Ruška je tudi letos skrbela, da je ocenjevanje potekalo po vseh predpisih, po Buxbaum metodi. Tudi 83 vzorcev je bilo po njenem mnenju za enodnevno ocenjevanje povsem dovolj, čeprav jih je bilo v Podgorcih včasih tudi precej več. V komisiji so bili še Matija Kociper, ki je ocenjeval že na prvem ocenjevanju v
Turistični podmladek je prisotne spet nasmejal do solz, tokrat s starodobnimi kolinami.
Podgorcih, Cvetka Sakelšek, mag. Slavko Žalar, Barbika Žunič, Alojz Filipič, Lidija Veber in Rastko Tement. Vsi ocenjevalci so pohvalili dobro organizacijo. Med vini pa so bili zadovoljni predvsem s kakovostjo suhih in polsuhih vin. Poleg šipona, ki je kralj našega vinorodnega okoliša, so posebej izpostavili tudi izraznost sorte rumeni muškat in laški rizling. Ocenjevanje je bilo spremljano računalniško in rezultati so bili takoj objavljeni. Povprečna ocena ocenjenih vin je bila 17,93, kar je zelo visoko. Podeljene so bile tri velike zlate medalje, 33 zlatih, 37 srebrnih in dve bronasti medalji, eno priznanje, sedem vzorcev pa je bilo odklonjenih. Zbrane je nagovoril in tudi pohvalil organizatorje predsednik Društva vinogradnikov ljuto-mersko-ormoških goric Jeruzalem Saško Štampar.
Šampion praznika vina in prejemnik velike amfore je postal šipon, suhi jagodni izbor, 2006, Pra-Vino Čurin Prapotnik Kog (19,72). Slavko Prapotnik, ki je priznanje v imenu hiše prejel, je povedal, da je to tipičen primer, kaj lepega se lahko zgodi, če jo vreme zagode in namesto ledenega vina dobimo suhi jagodni izbor. Spomnil se je časa, ko je prvič stopil na podgorski oder po priznanje
Zmagovalec ocenjevanja je tudi letos Pra-Vino Čurin Prapotnik, veliko amforo pa je Slavko Prapotn|k prejel iz rok župana Alojza Soka in predsednika Vinisa Stanka Šosterja.
in so se mu menda pošteno tresle hlače, to pa ga je tudi utrdilo in mu dalo trdnosti, da je lahko stopil na velike evropske odre. Slavko Prapo-tnik je še povedal, da se pri njih podgorskega ocenjevanja držijo in se ga bodo tudi vnaprej, ker je zares prava orientacija o kakovosti vina. Lanskoletni podgorski šampion laški rizling je trenutno tudi na ocenjevanju v Londonu in na Kogu nestrpno čakajo novic o njegovi uvrstitvi. »Kljub temu da je podgorsko ocenjevanje manjšega obsega, pa je izjemno kvalitetno. Kar je tu dobro ocenjeno, je tudi v svetu dobro ocenjeno. Mi ostajamo zvesti Podgorcem. Z oceno šampion iz Podgorcev je marsikatero vino šlo v svet in dobilo potrditev tudi tam,« je povedal Slavko Prapotnik.
Prvak letnika rednih trgatev in prejemnik male amfore pa je rumeni muškat, 2007, Jožice in Branka Kobaleta iz Zg. Polskave (18,42). Pokale KS Podgorci so prejeli trije pridelovalci, domačini: Janko in Anica Marinič iz Bresnice
za ranino, suhi jagodni izbor, 2005 (19,14), Trsnica - vinogradništvo Žiher iz Bresni-ce za traminec, izbor, 2006 (18,40) in Franček Lah iz Podgorcev za renski rizling, 2007 (18,30). Prvak posebnih trgatev je postal šipon, izbor, 2007 (18,58), ki sta ga pridelala Saško in Jernej Štampar s Kajžarja.
Občina Ormož je bila pokrovitelj prireditve in župan Alojz Sok je v svojem govoru izpostavil, da številni tujci prepoznavajo lepote našega kraja, v nas samih pa je včasih preveč malodušja in kritike, kljub temu da Slovenci lepo živimo v lepih krajih, smo baje pogosto preveč nezadovoljni. Organizatorje je vzpodbudil, da prireditev ocenjevanj vina nadaljujejo in jim obljubil, da bo občina, v okviru možnosti, njihovo dejavnost podpirali še naprej.
Prireditev se je nadaljevala še v soboto, ko je bila odprta degustacija ocenjenih vin in pohod po vinsko-turistični cesti.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: JK
Foto: vki
Foto: vki
OBČINA ZAVRČ Zavrč 11, 2283 Zavrč
objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) in Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v občini Zavrč (Uradni list RS, št. 91/07) ter Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2008 (Uradni list RS, št. 118/07) in Odloka o spremembah Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2008 (Uradni list RS, št. 30/08)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v občini Zavrč za leto 2008
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev državnih in drugih pomoči za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja.
II.	VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Zavrč za leto 2008 v okvirni višini 14.160 EUR, na proračunski postavki: 110002 Subvencije v kmetijstvu po razpisu - 11.800 EUR 110102 Podpora društvom na področju kmetijstva - 2.360 EUR Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi sredstev odloči strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME
1.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
(12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Upravičeni stroški:
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za neugodne vremenske razmere,
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za bolezni živali,
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za bolezni rastlin ali napad škodljivcev. Bruto intenzivnosti pomoči:
-	skupaj s sredstvi, sofinanciranimi s strani države, pomoč ne sme preseči 50 % stroškov zavarovalne premije.
Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno prebivališče v občini Zavrč. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oz. zakup kmetijskega zemljišča,
-	zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva,
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:
-	veljavna zavarovalna polica in potrdilo o plačilu zavarovalne premije za tekoče leto,
-	drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
2.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju (15. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči:
1.	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu,
2.	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe. Upravičeni stroški:
1.	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
-	stroški organiziranja programov za usposabljanje,
2.	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe:
-	honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja.
Bruto intenzivnosti pomoči:
-	pomoč se dodeli do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči:
-	fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore na področju kmetijstva na območju občine Zavrč ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev, ko je vloga že odobrena:
-	dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
-	dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
B. DRUGE POMOČI - društva
Upravičeni stroški:
-	sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo,
-	materialni stroški delovanja,
-	vlaganja v opremo, potrebno za delovanje društva,
-	prireditve (org. razstav), ki jih izvaja društvo,
-	izdajanje društvenega glasila ter druge dejavnosti društva. Upravičenci do pomoči:
pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in imajo sedež v občini Zavrč. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	vloga,
-	dejavnost društva mora potekati na območju občine Zavrč,
-	finančno ovrednoten letni program dela,
-	seznam članov društev.
III. ROK IN NAČIN PRIJAVE - skupinske izjeme
Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč ali osebno v sprejemni pisarni občine.
Za oba ukrepa velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2008.
-	ZA UKREP 1 - POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1. 1. 2008 do 15. 6. 2008. Dokazila o plačilu oz. plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 15. 6. 2008, upravičeni stroški bodo izplačani v 15 dneh od podpisa pogodbe.
-	ZA UKREP 2 - ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU
za ta ukrep velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti, izvedene v
tekočem letu 2008. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja 1. 1. 2008 do 15. 11. 2008. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 15. 11. 2008 oziroma do porabe sredstev. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe.
Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga na javni razpis KMETIJSTVO 2008«. Če vlagatelj ODDAJA VEČ VLOG, mora biti vsaka poslana v posebni ovojnici. Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje:
-	pravilno izpolnjen prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije,
-	vloga mora biti poslana v roku in na način, ki je določen v tej točki besedila tega razpisa.
IV. ROKI IN NAČINI PRIJAVE DRUGE POMOČI - društva
-	rok za oddajo vlog za druge pomoči - društva je 15. 6. 2008 (velja datum poštnega žiga)
Vlogo - prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo - je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ, VLOGA: RAZPIS KMETIJSTVO« dostaviti na naslov Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.
IV.	ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava strokovna Komisija za odpiranje vlog, imenovana s strani župana. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Predlog Komisije o upravičenosti zahtevkov nato obravnava še Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem Občine Zavrč ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditev županu. Komisija lahko zniža odstotek sofinanciranja oziroma določi najvišjo višino sredstev na vlagatelja, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva.
Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Zavrč v treh dneh izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Zavrč bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredelijo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti. Zavržene bodo vloge:
-	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v III. točki tega razpisa,
-	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
V.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva vsak dan v sprejemni pisarni Občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč.
VI.	DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM
Za dodatne informacije lahko pokličete Lidijo Domjan, tel. (02) 761 04 82 ali pišete na elektronski naslov obcina.zavrc@siol.net z navedbo »razpis kmetijstvo«.
Župan Občine Zavrč Miran Vuk, l. r.
kritje izgub, ki jih povzročijo kritje izgub, ki jih povzročijo kritje izgub, ki jih povzročijo

V Qlandii Ptuj vas pričakuje več kot BO trgovin in lokalov:
Interspar, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA Bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Limoni, Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Oviesse, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic.

QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Mali oglasi
STORITVE

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 B11 297.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
PO AKCIJSKI CENI prodajmo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
RAČUNOVODSKE STORITVE. Nudimo vam računovodske storitve za d. o. o., s. p. in društva. Odlikuje nas osebni pristop, ažurnost, kvaliteta in ugodnost. Možnost prevzema dokumentov pri stranki. Simona Munda, s. p., Brstje 6, 2250 Ptuj, telefon 031 723 204 in 041 326 883, e-mail: si-mona.munda@teleing.com.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
SERVIS BOJLERJEV, odstranjevanje vodnega kamna, vodovodne inštalacije, ključavničarske storitve, balkonske ograje, vrtne ograje, stopnišča, nadstreški. S. M. montaža, Silvo Munda, s. p., Markovci 69, 2281 Markovci, GSM 041 570 383.
PREMOG, drva, pesek, gramoz (sekanec), ugodno, z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
SVETUJEMO IN POSREDUJEMO pri vseh vrstah kreditov. Svetujemo in posredujemo pri prodaji nepremičnin in pomagamo do financiranja. Hedžet Zvezdana, s. p., Dobravska 15, Maribor, tel. 041 672 449.
PRODAM osebni avtomobil Toyota yaris, letnik 2006, traktor IMT 533, kabino za traktor IMT, kosilnico Ter-tolini, nakladač hlevskega gnoja Kar-lo Peši. Telefon 040 428 057.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM KOŠENINO na Dravinjskem Vrhu. Tel. 764 4 6 61.
PRODAM telico, brejo 8 mesecev. Tel. 041 964 200.
UGODNO PRODAM ali oddam v najem rodni vinograd, star 20 let, delan na terasah, 1000 trsov, pri Podlehni-ku, ter prodam zelo kvalitetno vino. Intersenti pokličite na tel. 051 346 644.
PRODAM telice, breje osem mesecev, pašne. Tel. 769 28 71.
KUPIM zgrabljalnik, obračalnik pajek ter rotacijsko ali BCS-kosilnico. Tel. 041 588 741.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
NEPREMIČNINE
ODDAM v najem ali prodam garsonjero na Ptuju in prodam gradbeni parceli. Telefon 031 757 919.
PRODAM VIKEND na Kogu pri Ormožu, dvojček. Tel. 041 672 449.
DOM STANOVANJE
MEDULIN, komplet opremljen apartma za štiri osebe oddam. Tel. 041 426 496.
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar, informacije in rezervacije na tel. 0038 599 215 60 72, 003 853 356 30 91.
PTUJ, za daljši čas oddamo v najem opremljeno sobo z možnostjo kuhanja, samski pošteni osebi, nekadilcem, po možnosti slovenskemu državljanu, srednjih let ali starejšim. Tel. 031 424 952.
MLAJŠI par nujno najame stanovanje ali starejšo hišo na podeželju do 15 km iz Ptuja. Urejanje okolice in vzdrževanje zagotovljeno. Ponudbe na telefon 040 323 792.
DELO
SELITVE,! Prireditvenik
Frikus špedicija, d. o. o., iz Kopra potrebuje šoferje za prevoz avtomobilov v mednarodnem transportu. Potreben je izpit C + E-kategorije. Kontaktna oseba je ga. Karmen Barabaš na telefonsko št. 0043 31355 00 163.
MOTORNA VOZILA
PRODAM forda fiesto, letnik 93, Mestni Vrh 70 a. Telefon 031 217 885.
UGODNO prodam renaulta twinga elite, letnik 97, modelno leto 1998, modre barve, reg. do 2. 09, z bogato dodatno opremo, za 1450 €. Tel. 041 546 796.
RENAULT CLIO 1,2, letnik 98, lepo ohranjen, prodam. Tel. 041 473 784.
041 60 95 96
www.selitvedoo.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj [ob Mariborski usti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
zmn
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
RAZNO
UGODNO PRODAM kuhinjski jedilni kot, oblazinjen. Telefon 041 492 832 od 9. do 12. ure.
PRODAM nemško ovčarko, staro 15 mesecev. Telefon 041 962 590.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
POCENI prodam dva posteljna vložka, usnjen dvosed in trosed. Tel. 777 54 41.
OSAMLJEN moški srednjih let, redno zaposlen, išče osamljeno žensko za resno zvezo, lahko si nezaposlena. Kličite od 7. do 8. ure zjutraj. Tel. 041 887 662.
NUDIM VARSTVO enemu do dvema otrokoma na svojem domu. Tel. 031 424 952.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Prapotniks.p, Pivkov* ulic« 10/b, 2250 PTUJ
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodam. Vzreja nesnic, Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAMO dve telici simentalki, breji 7 mesecev, tel. 031 502 107.
Petek, 1B. maj
9.40 do 10.25	Cirkulane, v prostorih osnovne šole, predavanje - Energi-
ja sonca, uporaba sončnih celic v praksi ... Radioklub Cirkulane v okviru sončnih dni
10.45 do 11.30 Zavrč, v prostorih osnovne šole, predavanje - Energija sonca, uporaba sončnih celic v praksi . Radioklub Cirkulane v okviru sončnih dni
Videm, občinska dvorana, prireditev Korajža velja!, s petjem, plesom in igranjem na različna glasbila se bodo predstavili vrteški otroci ter osnovnošolci iz občin Videm, Podlehnik in Ptuj
Slovenska Bistrica, avla Osnovne šole Pohorskega odreda, 33.območna revija odraslih pevskih zborov in komornih skupin Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za izven Bukovci, dvorana, Podoknica Nedeljskega, KD Bukovci ob prazniku 720-letnice vasi Bukovci, pripravlja prireditev, na kateri bodo nastopili: Podokničar - FrancPestotnik, Ansambel Jodel express, Godba na pihala občine Markovci ...
Ptuj, CID, potopis Potovanje po Nepalu, Tibetu in Kitajski Ormož, poročna dvorana gradu, predaval bo dr. Friderik Klampfer o široki, vedno aktualni tekmi - O vojni
Ptuj, CID, Klubski program, klubski prostor je odrt vsak petek in soboto, v tem času potekajo koncerti, potopisi ., prostor je namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe .
Ptuj, CID, gostuje razstava plakatov, ki so nastali v okviru natečaja o varovanju pitne vode Celovito varovaje vodnih virov ptujskega polja Ptuj, CID, dnevni center, namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, vsak dan po pouku
1B.00
1B.00
19.00 19.00
20.00 20.00
Sobota, 17. maj
10.00 do 12.00 Borl, na gradu, predavanje - Energija sonca, uporaba sončnih
celic v praksi ..., organizira Radioklub Cirkulane v okviru sončnih dni 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, po ogledu razstave Gospodje Ptujski si boste izdelali družinski grb Vurberk, Srednjeveški dan na gradu Vurberk, v zavetju grajskega obzidja vas bodo pričakali grofje, grajske gospodične, njihovi hrabri vitezi in oprode, na srednjeveški tržnici bodo za vas ustvarjali in trgovali: medi-čar, pletar, usnjar, oblikovalka gline ... Draženci, ribnik Draženci, ribiška tekma s plovcem Ptuj, CID, žongliranje, vsi zainterisirani se še vedno lahko priključijo Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za izven
Borl, na gradu, koncert ob desetletnici delovanja pevske skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan pod vodstvom Franca Lačna, gostje koncerta Tam-buraši iz Cirkulan
Maribor, SNG, drama Intimni avtoportret Fride Kahlo, StaDvo, za izven Ptuj, CID, Latino koncert: Menima
Ptuj, Mestno gledališče, stand up komedija, Hamlet, za izven Sveti Tomaž, Dom krajanov, monokomedija Poroka čistilke Marije, v igralski izvedbi Mojce Partljič
Miklavž pri Ormožu, na Turistični kmetiji Puklavec, predstavitev projekcije podmorskih fotografij pod skupnim naslovom Svet tišine, predstavil jih bo dr. Boris Vrbanec Ptuj, CID, nadaljevali tečaj krojenja in šivanja
14.00
15.00 17.00 19.00 19.30
19.30 20.00 20.00 20.00
20.00
Nedelja, 1B. maj
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, po ogledu
razstave Gospodje Ptujski si boste izdelali družinski grb 17.00 Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za izven
-	Ormož, izlet, Obir iz Železne Kaple, zahtevnost izleta lahka, prijave na PD Ormož, telefon 041 698 741
-	Godeninci, 2. kolesarjenje po šestih občinah Prlekije in Medžimurja
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost ob 4. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Vabilo na 19. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Perutnina Ptuj, generalni pokrovitelj razstave Gospodje ptujski. Konferenca Evropske socialdemokratske mladine na Ptuju. Predstavitev knjige Velikih mojstrov tradicionalnih obrti. Literarni večer s Petrom Petrovičem v ptujski knjižnici. Razstava otroške ustvarjalnosti v Minoritskem samostanu. Novost v digitalni televiziji. Turistični vlakec Primus express zapeljal na ptujske ulice. Žetalčani uprizorili star način žaganje lesa. Baletna produkcija baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj navdušila gledalce.
Kino Ptuj
16., 17. in 18. maj, ob 19.00 Art program: Zbegani - komična drama. Ob 21.00 Juno - komična drama.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 011 000
Barva
Letnik Cena.
MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE0 1.8 RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALFA ROMEO 156 1,8 TS SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLIO 1,2 3V DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0 RENAULT 5 FVE ŠKODA FABIACOMB11.4 TDI PEUGEOT 106 1,0 MISTRAL FIAT SCUD0 1,9 JTD FIAT PUNTO 1,2
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT HIGHUNE FIAT ST1L0 1,9 JTD FIAT PUNTO 1,2
RENAULT MAST1R DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON
KOV. SREBRNA BELA
KOV. T. SIVA KOV. SREBRNA KOV. S. MODI TEMNI
gume kumho -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vo:
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
MERCEDES VIT0110 CDI	2000
PEUGEOT 1061,0 i MISTRAL	1999 VOLKSWAGEN POL01,0 C0MF0RTLINE 2001
RENAULT LAGUNA 1,8 RT LIMUZ.	1995
PEUGEOT 2061,1 i	2000
RENAULT CLI01,5 DCI EXTREME	2004
PEUGEOT P 2061,4 HDI	2003
RENAULT MEGANE 1,6 E RT	1997
RENAULT CLI01,216V EXTREME	2001
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2003
FORD F0CUS 1,6 KARAVAN	2005
PEUGEOT 1061,0 XN	1998
RENAULT CLI01,4 RT	1996
PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK	2003 OPEL LIMUZINA ASTRA 1,7 TD CLUB 1999
MERCEDES BENZ C180	1996
CITROEN XSARA 1,61	1999
PEUGEOT 3061,4 XN	1996
SETA LEON 1,416V	2001
CITROEN XSARA 1,616VSX	1998
AUDI A6 2,5 TDIALLROAD QUAT.	2003
OPEL VECTRA 2,0 DTI KARAVAN	2004
RENAULT MODUS 1,216V	2005
SEAT C0RD0BAVARI01,4	2001
8.400,00 2.150,00
2.250,00 3.490,00 6.290,00 6.160,00 2.680,00
5.500,00 7.790,00 2.350,00 1.790,00 8.400,00 4.740,00 4.390,00 3.690,00
I.760,00 6.350,00 2.850,00 19.600,00
II.850,00 7.990,00 4.950,00
SERV. KNJIGA PRVI LAST. AVT. KLIMA SERV. KNJIGA KLIMA KLIMA KLIMA PRVI LAST. PRVI LAST. PRVI LAST. PRVI LAST. SERV0 VOLAN AVT. KLIMA SERV0 VOLAN KLIMA AVT. KLIMA AIR BAG KLIMA
SERV0 VOLAN USNJE PRVI LAST. TEMP0MAT PRVI LAST.
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. SREBRNA KOV. B. RDEČA KOV. MODER KOV. ZELENA KOV. MODER RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. RDEČA BELA
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. ČRNA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peti P.
Dornava 76a, tel. s	1
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brszje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROMEO 1471,9 JTDM	200G	14.990	KLIMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 33D CD	2005	24.990	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERUA 5 TODRING: 525 D	2004	21.990	DV. KLIMA	ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CDR	2003	10.990	KLIMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C41,6 HDI	200G	12.990	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2,016VISX	1998	2.490	KLIMA	ČRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	200G	7.G90	KLIMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZRED E-KARAVAN 270 CDI	2003	17.990	DV. KLIMA	ČRNA
OPEL CORSA 1.3 DTI	2005	7.G90	KLIMA	KOV.SRERRNA
R MEGANE SCENIC 1,6	1999	4.590	EL POM. STEKEL KOV. T. SIVA	
VW GOLF 2.0 TDI	2004	12.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.290	KLIMA	BELA
VW SHARAN 1.9 TD1110 KM FAMILY 1999/2000		6.990	AVT. KLIMA	RDEČA
VW SAHARAN 1,9 TOI TUEND UNE	2003	12.990	AVT. KLIMA	ČRNA
SCOOTER SPRINT EXSACTLY 50	200B	1.099	NOVSKDTER	BELA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 i COMPACT	1998	4.990,00	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA 1,6116V SX	2001	5.650,00	KLIMA	KOV. MODRA
DAEWOO KALOS 1,2 5 VRAT	2004	5.680,00	KLIMA	KOV. BOR. RDEČA
FIAT ULYSSE 2,0 JTD	2002	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
KIA RI01,416V	2006	7.880,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061,4	2000	4.250,00	KLIMA	KOV. MODER
RENAULT KANGO01,4	1999	3.280,00	SERVO VOLAN	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	8.990,00	AVT. KUMA	MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR	2000	5.980,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR CONFORT.	2005	10.990,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
RENAULTSCENIC 1,5 DCI	2004	10.650,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULTVELSATIS 2,2 DCI EXPRESSION	2004	11.980,00	SERVO VOLAN	KOV. SIVA
VOLVO S 60 2,4 OPTIMA	2003	10.700,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2000	6.880,00	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2004	11.980,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, GSM: 041/ 715 173, 031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. št. 02/795 23 61.
www.toyota.si
Toyota Corolla Verso Family. Kdo pravi, da ne morete imeti vsega?
Spoznajte idealno družinsko sopotnico, ki vam tokrat poleg izrednega dizelskega motorja 2.2 D-4D, 100 kW (136 KM) in edinstvene notranjosti s sedežnim sistemom Easy Flat nudi tudi razkošno serijsko opremo Family. Vaše poti bodo prijetnejše in varnejše z d ......
a klim
sistemi ABS, CSD In VSC, z električnim paketom, s parkirnimi senzorji, z aluminijastimi platišči, radijem CD/MP3 In zatemnjenimi zadnjimi stekli. Razveselite družino in se oglasite v najbližjem salonu Toyota.
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman
Rogaška cesta 13, Ptuj, tel.: 02 788 54 77
www.tednik.si
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo yrtnjne
V majski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o možnosti prodaje sliv v
Sloveniji, boleznih in škodljivcih pri malinah, opravilih v sadovnjaku in vinogradu, v prilogi Vrtnine pa v zvezi s trenutnimi aferami pišemo o varnosti v prehranski verigi.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
petovia^to
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
ponudba rabljenih vozil
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A3 SPDRTBACK 1.9TDI	2D05	16.200	130.350	GRAFITNA
NISAN ALMERATINO 2.2VDI	2003	9.150	104.200	MODRA
PEUGEOT 2061.4HDI/90KM 2 SEDEZA	2004	5.300	119.180	MODRA
PEUGEOT 307 CC 2.0/1GV DYNAMIQUE	2004	14.000	46.940	SREBRNA
PEUGEOT 4071.6HDI 110KM	2000	12.500	150.020	SREBRNA
RE LAGUNA2.0/16V PRIVIL. AVT0MAT1K	2004	9.500	70.590	SIVA
RECU01.2 RL	1998	1.150	150.808	SV. MODRA
RE ESPACE 2.2 PRIVILEGE NOV MOTOR	2003	13.500	98.500	SIVA
GRAND SCENIC 1.9DCI EXPRESSION	2004	10.500	139.551	SV. MODRA
RE KANGOO 1,2/lfiV OASISTESTNO	2007	10.200	11.000	BELA
RE KANGOO 1.2/1GVT0V0RN0	2000	7.500	44.500	BELA
GRAND SCENIC 1.5DCI/100 EXPRESSI.	2004	11.900	90.370	SREBRNA
RE MEGANE 1.50CI EXPRESS. 5VRAT	2005	8.500	103.067	BELA
VWGOLP 1.4/1GV EDITION	2001	6.150	121.000	SREBRNA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003
RENAULT (HO 1.2	2002
VW POLO 1.2	2002
AUDI A31.9 TDI	2003
VWPOL01.0.	2001
VW POLO 1.2	2002
CITROEN BEELINGO 2.0 HDI	2004
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004
VWSHARAN1.9TDI	2003
VW GOLF 1.9 TDI KARAVAN	2001
VW GOLF 1.9 TDI	2002
OPEL CORSA 1.7 D	2002
OPELMERIVA 1.61LASTNIK	2004
RENAULT TVINGO 1.2	2004
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005 RENAULT TRAHC 1.9 DO AUDI A31.9 TDI VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDE2EV 2004
PEUGEOT 2061.4	2000
RENAULT LAGUNA 1.6	2002
FIAT PUNTO 1.3 D	2004
AUDI A3 2.0 TDI	2003
OPELMERIVA 1.6	2004
PEUGEOT 2061.4	2002
VW PASSAT 1.9 TDI	2005
VW T0URAN1.9TDI	2004
AUDIA32.0.TDIS-UNE	2004
AUDI TT S-LINE CABRIO	2008
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI	2005
VW BEEILE 1.9 TDI	2001
6.750	AVT. KLIMA 5 VRAT
5.120	KLIMANOVMODEL
6.400	KLIMA ^ ^
10.550	AVT. KLIMA
4.700	KLIMA 5 VRAT
6.890	KLIMA 5 VRAT
8.390	KLIMA 5VRAT
13.990	KLIMA
12.290	AVT. KLIMA 5 VRAT
7.890	AVT. KLIMA
7.990	KLIMA
5.890	KLIMA
7990	KLIMA
5.500	KLIMA SERVO^BS
9.750	KLIMA
16.900	KLIMA,9 SEDEŽEV
1850	KLIMA,
16.900	KLIMA 1 LASTNIK
4.300	KLIMA
7,890	KLIMA
5.990	KLIMA
13.490	AVT. KLIMA
7.990	KLIMA
5.990	KLIMA
16.990	KLIMA 5 VRAT
13.900	KLIMA
14.900	KLIMA ALU PLATIŠČA
32.900	KLIMA
11.550	VSA OPREMA
8.390	KLIMA ALU PLATIŠČA
KOV. ZLATA MODRA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA BELA
KOV. SREBRNA
BELA
RDEČA
KOV. SREBRNA BELA
KOV. RUMENA KOV. SREBRNA KOV. ZLATA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
m Objekttehnik d.0.0.
Zamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡h-objekltehnik@gmx.com
Roletarstvo Arnuš
PVC okra, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata
tisT
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si | ¡nfo@roletarstvo-arnus.si
V Živex-ovi trgovini na PTUJU zaposlimo: -poslovodjo, -pomočnika poslovodje, -prodajalce, -vrtnarskega tehnika, -kmetijskega tehnika, -dipl. agronoma. Sprejemamo samo pisne prijave s tel. številko: ŽIVEX d.o.o. , Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga.
Glasbena šola Ormož Dobravska cesta 13 a Tel. 741 0 730
Vabi na:
Vpis UČENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen:
5-letni	- Predšolska glasbena vzgoja
6-letni	- Glasbena pripravnica
Vpis učencev-novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2008/2009
bo 21. maja 2008 od 14. do 17. ure v prostorih šole.
Število učencev je omejeno.
O sprejemu v glasbeno šolo bodo kandidati pisno obveščeni.
Obvestilo o zapori ulic
Podjetje Čisto mesto Ptuj d.o.o. obvešča stanovalce in udeležence v prometu, da bo v ponedeljek 19. maja 2008 od 6. do 10. ure popolna zapora Slomškove ul., Slovenskega trga, Prešernove in Cankarjeve ulice zaradi rednega odvoza kosovnih odpadkov.
Povzročitelje naprošamo, da svoje odpadke pripravijo in odložijo na ulici, tako, da jih bodo lahko delavci varno odstranili. Zaradi dela z avtodvigalom zložite odpadke na dostopna mesta in ne ob stene! Prav tako ni dovoljeno nastaviti odpadnih tekočin, kot so olja, barve ali drugi nevarni odpadki. Za razumevanje se lepo zahvaljujemo!
Čisto mesto Ptuj d.o.o.
GLASBENA DEJAVNOST DECIMA - PTUJ.
Vpisuje v poučevanje naslednjih instrumentov:
KLAVIR, HARMONIKA, SINTETIZATOR, KLARINET, SAKSOFON, FRULICA, KITARA IN SOLOPETJE.
Vpis bo od ponedeljka, 19., do četrtka, 22. maja, od 15. do 19. ure, v prostorih glasbene šole DECIMA, Zadružni trg 12, Ptuj. INFORMACIJE na tel. 783 82 31, 751 34 91, 040 458 300.
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 16. aprila 2008, Štipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje:
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV
za poslovno leto 2008
1.	Štipendije so namenjene za sofinanciranje:
•	podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat),
•	projektov (znanost, gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, kultura, šport).
2.	Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni namen projekta ali študija takšen, da bo doprinesel k vsesplošnemu razvoju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
•	izpolnjen prijavni list (glej razpis na spletni strani: www.trstenjak. org),
•	priporočila lokalnih skupnosti.
Vsa priložena dokumentacija kandidatov naj bo predstavljena kratko, jasno in jedrnato.
Opomba: vse dodatne informacije po telefonu 041 704 079 ali e-mailu: dusan.gerlovic@siol.net
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz ter kandidati iz občin, ki so plačale članarino za l. 2007.
Dodatno prednost bodo imeli tudi kandidati, ki bodo izkazali pripravljenost za delovanje v Ustanovi dr. Antona Trstenjaka.
5.	Prijavo za razpis je potrebno oddati s priporočeno pošto najkasneje do 30. maja 2008 na naslov:
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA - razpis 2008, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana.
6.	Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2008, bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 30. septembra 2008.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2008.
Predsednik uprave: mag. Milan Lovrenčič Izvršni direktor: pred. Dušan Gerlovič, spec. Predsednik štip. komisije: dr. Marjan Toš
TV
SläßOpjÄ lüü'ii® f jiffilfl Pïg^JïSBÎtfiK/
SPORED ODDAJ
PETEK 1B.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših Krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krqjev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 17.5.
8.00 Praznik Občine Markovci 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica -odd.
17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 70 let FD Markovci
NEDELJA 1B.5.
8.00 Imamo se fqjn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja iz občine Videm 13.00 Četrtkov večer - 40 let 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnlk - Prvo Sv. Obhajilo
PONEDELJEK 19.5.
8.00 Oddaja Iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Iz občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 70 let FD Markovci
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUNIER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
www.radio-tednik.si
	
V naših srcih si se vpisal,	
čas ne bo te nikoli zbrisal,	
pa čeprav spokojno spiš,	
z nami kakor prej živiš.	
SPOMIN	
11. maja 2008 je minilo tri leta, odkar	nas je zapustil naš dragi
mož, oče, dedek in pradedek	
Tonček Erbus	
IZ DOKLEC 23	
Hvala vsem, ki prižgete svečko in	postojite ob njegovem
grobu.	
	Tvoji najdražji
Zadovoljen človek je sonce in blagoslov. Z njim pride v hišo košček neba. S seboj prinaša mir in radost. In ko se zmrači, prižge zvezde ter vsem pomaga prebroditi skrbi Phil Bosmans
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sodelavca in prijatelja
Branka Resnika
Z MESTNEGA VRHA 88 I
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za vso pomoč in tolažilne besede, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena in otroci
Spomin ...
Edini, ki ostane nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
Franca Gabrovca
Z DRAVINJSKEGA VRHA 59
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, nam pisno in ustno izrekli sožalje.
Posebna hvala govornici ge. Mariji Černila, godbeniku za odigrano žalostinko, cerkvenemu pevskemu zboru, g. patru Kristjanu za opravljen cerkveni obred, g. patru Emilu za molitveni obred. Iskrena hvala tudi mešanemu pevskemu zboru Franceta Prešerna iz Vidma za posebno izkazano pozornost. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Z žalostjo v srcih vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki mine in pusti spomine. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin, ko je 14. maja 2007 prenehalo biti srce naši dragi mamici in babici
Stanislavi Zupanič
IZ MARKOVCEV 28/A
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer naša mamica svoj večni mir ima.
Njeni najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla. Čakala bo, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla. Jokala bo, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, tašče, babice in prababice
Marije Vidovič
S SELSKE CESTE 52
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir ter g. Šegulu za lepi govor.
Globoko žalujoči: mož Štefan ter otroci z družinami
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
fllMllilinl JlKllflllfl«
C 02/2280110 Razlagova 24, Maribor I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Šale Selimovič,, di.dent.med. v Zdravstvenem domu Ptuj
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko vaju naše išče, ni več vajinega smehljaja, le trud in delo vajinih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
Boleč je spomin na dneva, ko sta nas zapustila naša draga
Martin	Marija
18. 8. 1942 t 18. 5. 2002	25. 1. 1913 t 22. 10. 2002
Kozoderc
IZ ŽUPEČJE VASI
Hvala vsem, ki prižigate svečke in z lepimi misli postojite ob njunem grobu.
Žalujoči vajini najdražji
Ormož • Parkirišča v parku gradijo brez dovoljenj
V zeleno posegli kar na črno
Na sredini seji OS Ormož je širša javnost izvedela, kar obiskovalci parka vedo že nekaj časa - v parku se gradijo parkirišča. Iz izjav strokovnjakov pa smo izvedeli, da se posegi, ki jih izvaja občina, dogajajo na črno, brez potrebnih dovoljenj. Župan Alojz Sok je na seji sveta sicer trdil, da za parkirišča, ki se gradijo »pod oknom tajnice občinskega sveta«, kot se je izrazil Slavko Kosi, ni padlo nobeno drevo, naše slike in poročila pristojnih pa kažejo drugače.
V torek si je stanje ogledal Miran Krivec, višji konservator, pristojen za vrtno-arhitekturne spomenike z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, ki se je odzval na obvestilo s strani Ormožanov. Po ogledu je povedal: »V skladu z veljavno zakonodajo bi lastnik, investitor ali njun pooblaščenec na našem zavodu za ta poseg moral pridobiti kulturnovar-stvene pogoje, oziroma na podlagi izdelanega projekta kulturnovarstveno soglasje. To pa ni bilo storjeno. Ta dela se izvajajo brez potrebnih dokumentov.« Tudi na UE Ormož je Lidija Mlakar, vodja pristojnega oddelka, potrdila, da niso dobili nobene vloge s strani občine za izdajo dokumentacije, potrebne za omenjene posege.
Krivca sem povprašala, ali bi omenjena institucija izdala pozitivno mnenje za ureditev parkirišč. Na to je povedal: »To je zmeraj odvisno od projekta, če je dober, če so potrebe okolja tako močne
in problematike ni mogoče drugače rešiti. Pri tem gre za način, obliko, izvedbo, ki jo mora definirati projekt, na katerega bi mi verjetno dali soglasje, če bi bil narejen v skladu s kulturnovarstveni-mi pogoji. Optimalne rešitve parkiranja v grajskem parku ni. V postopku se ugotovi, kako površino urediti, ali v smislu asfaltirane površine, ali peskano, ki prepušča vodo za okoli rastoča drevesa, kakšni so robniki, ali se območje betonira. Največja škoda je narejena s tem, ko so bila odstranjena drevesa. Parkirišče je mogoče oblikovati tako, da se prilagodi rastočim drevesom. Če bi bil projekt, bi lahko predvideli peskano parkirišče, kar pomeni, da se okrog koreninskega spleta vsakega posameznega drevesa pusti dovolj prostora, da korenine niso zbite in drevo normalno raste naprej.«
O tem, kakšen je nadaljnji postopek, je Krivec povedal: »Zgodil se je poseg na črno in po uradni dolžnosti bomo
Miran Krivec, višji konservator, pristojen za vrtno-arhitekturne spomenike z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, je potrdil poseg na črno. Ormoški park spremlja že več kot desetletje in pravi, da je vzdrževanje njegova največja črna točka, ker ni na takem nivoju, kot bi pritikalo grajskemu parku, saj je to hkrati edina večja zelena površina v mestu in bi morala biti prioritetna. Vzdrževanje obsega različne segmente - vzdrževanje sprehajalnih poti, zelenih površin, grmovnih sestojev, drevesnega sestoja, odstranjevanje zajedavcev in propadlih rastlin in njihova nadomestitev. V zadnjih letih je bil trend predvsem v smeri odstranjevanja, nič ali malo pa se je dosadilo. Na ta način se zmanjšuje drevesni fond. Problem vidi Krivec tudi v tem, da se manjša mesta ne zavedajo, da zgubljajo stik z zelenim zaledjem, ki so ga včasih imela, in ni dobro, da širijo grajene površine na račun zelenih, ker ko so enkrat pozidane ali kako drugače urejene, so izgubljene za zelo dolgo časa. Največji problem ormoškega parka pa je menda, da nima načrta, vizije ureditve, ker ni čutiti, da bi mesto vedelo, kako oživiti park in ga napraviti obiskovalcem prijaznega in privlačnega.
Napoved vremena za Slovenijo
Otroci se kmalu ne bodo imeli več kje igrati. Slika pa nehote odkriva še eno resnico. Župan Alojz Sok je na seji OS namreč kategorično trdil, da ni padlo nobeno drevo, ampak le "šamutije" Ali je to res, pa presodite sami.
Bočni boksi za parkiranje pa so gotovo krona bistrega načrta za rešitev parkiranja ob Ljutomerski cesti.
morali podati prijavo na pristojne službe, ki bodo v skladu s svojimi pristojnostmi ustrezno ukrepale.«
Prvi mož medobčinske uprave Boris Novak je na seji občinskega sveta trdil drugače, namreč, da za ta dela ne potrebujejo nobenih papirjev. Dela potekajo kot vzdrževalna dela v javno korist in spremenila se je le konstrukcija. Župan Sok je povedal, da je denar za poseg zagotovljen iz fonda za popravilo mestnih ulic, da bodo cesto na koncu tudi preplastili, saj gre za eno najbolj dotrajanih cest v Ormožu. Z ureditvijo parkirišč pa bo narejen tudi konec divjemu parkiranju v parku, saj bodo postavljeni robniki. Zatrdil je tudi, da poseg ni bil narejen v parku in da ni bilo
podrto nobeno drevo. Predstavnik opozicije Slavko Kosi mu je odvrnil, da nima nič proti asfaltiranju ceste, ki ga pozdravlja, vendar občina pri tem ne more delati na črno v zaščitenem parku in z javnim denarjem graditi parkirišča posameznikom. Kar se pa tiče divjega parkiranja, sta očitno svoje delo slabo opravljali re-darska in policijska služba, je še dodal.
Viki Klemenčič Ivanuša
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Danes bo v zahodni polovici Slovenije spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Drugod bo še povečini sončno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, v alpskih dolinah okoli 7, najvišje dnevne od 19 do 24, v vzhodni Sloveniji do 26stopinj C. V soboto bo v vzhodni polovici Slovenije še delno jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V nedeljo bo pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Več dežja bo v zahodni polovici Slovenije. Še bo vetrovno.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmeijeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 ¡nfo@tehcenter.sl www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve In laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Našli mamila
Mariborski policisti in kriminalisti so 13. maja v Mariboru prijeli 19-letnega Mariborčana. V postopku so mu zasegli 50 g amfeta-minov, pozneje pa so na njegovem domu opravili še hišno preiskavo in v njej odkrili: bruto 105 g prepovedane droge amfetamina, dve elektronski tehtnici s sledmi neznane snovi in 17 kozarcev, v katerih je gojil psylocibinske gobe.
Vse predmete so zasegli, nato pa ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku mariborskega sodišča. Ovaden je zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I Kazenskega zakonika.
Streljanje v Gorišnici
V	Gorišnici je prišlo v sredo, 14. maja, okoli 18. ure do prepira med sosedoma, starima 47 in 45 let. Med prepirom, ki se je dogajal v kleti 47-letnega osumljenca, je ta streljal proti oškodovancu, vendar ga ni zadel. Po dogodku se je s traktorjem odpeljal, vendar se je po malo več kot eni uri vrnil domov, kjer so ga našli tudi policisti in mu odvzeli prostost. Policisti so opravili še ogled kraja dogodka, kjer so pri osumljencu našli in mu zasegli dve pištoli, eno kalibra 8 mm in drugo malokalibrsko, izdelano doma. Policisti ugotavljajo podrobnosti dogodka in preverjajo orožje, iz katerega je bilo streljano.
Osumljenega bodo ovadili na ptujsko tožilstvo zaradi suma storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po 137/1 členu zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnih snovi po 310. členu Kazenskega zakonika.
Mladoletnika padla z motorjem
Mladoletni voznik brez vozniškega izpita je 12. maja ob 17.50 s potnico vozil neregistrirano motorno kolo znamke Suzuki, bemi 110, po gozdni cesti iz smeri Boča v smeri Zgornjih Poljčan, izven naselja Podboč. Ko je z motornim kolesom pripeljal v blagi desni ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila. Ker voznik motornega kolesa ni vozil s takšno hitrostjo, da bi obvladoval vozilo, je zaradi zaviranja motorno kolo zaneslo na nasprotno stran vozišča in trčilo v obcestni jarek in nabrežino. Pri tem sta voznik in potnica padla z motornega kolesa. Potnica se je pri tem hudo telesno poškodovala in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor.
Ropi, zasegi avtomobilov, nesreče
Na območju Šentilja sta bili v prometni nesreči, kot peški, udeleženi dve dekleti, stari 14 let. Na prehodu za pešce je v njiju trčil voznik osebnega vozila. Ena peška je hudo, druga lahko telesno poškodovana.
Policisti postaje prometne policije so 10. maja v Mariboru ustavili voznika neregistriranega osebnega avtomobila. Ker je vozil pod vplivom alkohola, so ga pridržali do streznitve. Zaseženo mu je bilo tudi vozilo, saj je voznik večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov.
Na območju Ptuja so 11. maja okrog 3. ure neznanci pri stari vojašnici pod gradom pristopili do mlajšega moškega, ga podrli na tla, obrcali in mu odvzeli okoli 300 evrov denarja.
V	Mariboru je v noči na 11. maj na Jadranski cesti v Mariboru zagorel osebni avtomobil Aston Martin. Policisti so ugotovili, da je bil požar v vozilu podtaknjen, za storilcem poizvedujejo. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda več kot 80.000 evrov.
V	enem izmed lokalov v mestu Maribor je med obratovanjem zagorel pomivalni stroj. Vzrok je neznan, materialna škoda pa znaša okoli 200 evrov.
Policisti Policijske postaje Lenart so 9. maja okrog 23.30 pri Sveti Ani v Slovenskih goricah zasegli osebni avtomobil 36-letne-mu moškemu iz okolice Lenarta, za katerega so v postopku ugotovili, da je že večkrat kršil cestnoprometne predpise.
Neznani storilec je v času od 11 .maja od 13. ure do 12. maja zjutraj v Mariboru na Perhavčevi ulici vlomil v prostore podjetja, od koder je odnesel osebni računalnik, tipkovnico in monitor ter s tem podjetje oškodoval za približno 2000 evrov.
Iz terarija v stanovanju v Mariboru je bila 12. maja ukradena kača - rdečerepi udav, dolžine 1,5 metra. Policisti so kačo našli in vrnili lastniku. Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo.
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Foto: vki
Foto: vki