UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V SLOVENIJI 2011–2012 Metodologija raziskave in izbrani statistični podatki Ljubljana, 2014 UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V SLOVENIJI 2011–2012 Metodologija raziskave in izbrani statistični podatki Urednice: Darja Lavtar, dr. Katja Rostohar, Metka Zaletel, Ada Hočevar Grom Avtorice: Darja Lavtar, Andreja Drev, Helena Koprivnikar, dr. Maja Zorko, dr. Katja Rostohar, Romana Štokelj Lektoriranje: OPTIMUS LINGUA, storitve, d.o.o. Oblikovanje: O3 oglaševanje d.o.o. Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Elektronski vir: www.nijz.si Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2014 Zaščita dokumenta ©2014 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.81/.84(497.4)″2011/2012″ 311:613.81/.84(497.4)″2011/2012″ UPORABA prepovedanih drog, tobaka in alkohola v Sloveniji 2011-2012 [Elektronski vir] : metodologija raziskave in izbrani statistični podatki / [Darja Lavtar … [et al.] ; urednice Darja Lavtar … et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014 ISBN 978-961-6911-30-6 (pdf) 1. Lavtar, Darja 270849792 2 UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V SLOVENIJI 2011–2012 Metodologija raziskave in izbrani statistični podatki Ljubljana, 2014 3 4 Kazalo SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 6 SEZNAM SLIK 8 SEZNAM TABEL 10 PREDGOVOR 12 1 METODOLOGIJA 13 1.1 METODOLOGIJA RAzISKAVE 13 1.2 METODOLOGIJA VPRAšALNIKA 18 1.3 METODOLOGIJA ANALIzE 18 2 PREPOVEDANE DROGE 23 2.1 MARIHUANA/HAšIš 24 2.1.1 Mnenje o tveganju, povezaneM z redno uporabo Marihuane aLi haŠiŠa 27 2.1.2 Mnenje o dovoLjeni uporabi Marihuane 28 2.2 KOKAIN 30 2.3 EKSTAzI 31 2.4 AMfETAMIN 32 2.5 LSD 33 2.6 HEROIN 34 2.7 NOVE DROGE 35 2.8 UPORABA VEč DROG HKRATI 37 3 TOBAK 39 3.1 DELEž KADILcEV 39 3.2 DELEž REDNIH IN OBčASNIH KADILcEV 41 3.3 RABA RAzLIčNIH TOBAčNIH IzDELKOV 42 3.4 POVPREčNO šTEVILO POKAJENIH cIGARET NA DAN 43 4 ALKOHOL 45 4.1 PITJE ALKOHOLNIH PIJAč 45 4.1.1 abStinenti in oSebe, ki So piLe aLkohoL v zadnjeM Letu 45 4.1.2 viSokotvegano opijanje ob eni priLožnoSti 48 4.2 NEGATIVNE POSLEDIcE PITJA ALKOHOLA 50 4.3 OcENA DEJANSKE PORABE ALKOHOLA 51 4.4 MNENJE O NEKATERIH UKREPIH ALKOHOLNE POLITIKE 52 4.5 VOžNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA 53 5 VIRI 54 5 SEzNaM UPoRaBlJENIH KRaTIC 1KA – Spletno orodje za izdelavo anket (En klik anketa) ATADD – Anketa o tobaku, alkoholu in drugih drogah (angl. Survey on tobacco, alco- hol and other drugs) CAPI – Računalniško podprto osebno anketiranje (angl. Computer-assisted perso- nal interviewing) CATI – Računalniško podprto telefonsko anketiranje (angl. Computer-assisted te-lephone interviewing) ECHIM – Kazalniki zdravja Evropske skupnosti (angl. European Community Health Indicators Monitoring) EHIS – Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (angl. European Health Interview Survey) EMCDDA – Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction) ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (angl. European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs) Eurostat – Statistični urad Evropske unije HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (angl. Health Behaviour in School Aged Children) IVZ – Inštitut za varovanje zdravja (zdaj NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje) NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje 6 OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development) PPS – Stratificiran dvostopenjski vzorčni načrt (angl. Probability proportional to size) SMART – Projekt Standardizing Measurement of Alcohol-Related Troubles WHO – Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization) 7 SEzNaM SlIK Slika 1-1: utežena struktura anketirancev atadd glede na izbrana demografska merila: spol, starost, izobrazbo in status 16 Slika 2-1: delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v življen ju uporabili prepovedano drogo 23 Slika 2-2: delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v živ- ljenju uporabili prepovedano drogo po vrsti uporabljene prepovedane droge 23 Slika 2-3: primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili marihuano/ hašiš kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let 25 Slika 2-4: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana 27 Slika 2-5: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena 28 Slika 2-6: primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili več drog hkrati kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let 37 Slika 3-1: deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let 39 Slika 4-1: deleži (v %) abstinentov in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkohol, glede na pogostost pitja med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let 45 Slika 4-2: delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na različna mnenja o stopnji tveganja, če oseba vsak konec tedna popije pet ali več meric alkohola 50 Slika 4-3: ocena (registrirane in neregistrirane) porabe čistega alkohola na odras- lega (15 let in več) prebivalca Slovenije v litrih, 2011. vir: nijz, SurS 51 Slika 4-4: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na njihovo strinjanje oz. nestrinjanje s posameznimi ukrepi alkoholne politike 52 Slika 4-5: odgovori prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, na vprašanje »koliko meric alkoholne pijače menite, da lahko spije oseba 2 uri pred vožnjo?«, prikazani v deležih 53 8 9 SEzNaM TaBEl tabela 1-1: Statusi izida ankete in stopnja odgovora 14 tabela 1-2: Število in delež (v %) oseb v vzorcu in populaciji, skupaj, glede na spol, starost, izobrazbo in status 17 tabela 2-1: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili marihuano/hašiš kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 26 tabela 2-2: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–34 let in 15–24 let, ki so uporabili marihuano/hašiš kadarkoli v življenju, v zadnjih 12 mesecih in v zadnjih 30 dneh, skupaj in po spolu 26 tabela 2-3: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 28 tabela 2-4: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 29 tabela 2-5: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili kokain kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 30 tabela 2-6: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ekstazi kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 31 tabela 2-7: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili amfetamin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 32 tabela 2-8: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili LSd kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, i zobrazbi in po statusu 33 tabela 2-9: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili heroin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros- ti, izobrazbi in po statusu 34 tabela 2-10: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili novo drogo kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros ti, izobrazbi in po statusu 36 10 tabela 2-11: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili več drog hkrati kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 38 tabela 3-1: deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 40 tabela 3-2: deleži rednih in občasnih kadilcev (v %) med prebivalci Slovenije in med kadilci, starimi 15–64 let, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 41 tabela 3-3: deleži (v %) uporabnikov različnih tobačnih in sorodnih izdelkov med kadilci, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu 42 tabela 3-4: povprečno število pokajenih cigaret na dan pri rednih kadilcih, starih 15–64 let, skupaj in po spolu 43 tabela 4-1: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so v zadnjih 12 mesecih abstinirali, in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 47 tabela 4-2: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki ne pijejo alkohola, in tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih visokotvegano opijali ob eni priložnosti, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 49 11 PREDGoVoR Publikacija, ki je pred vami, je statističen pregled ključnih rezultatov raziskave Anketa o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, ki smo jo na Inštitutu za varovanje zdravja izvedli v letih 2011 in 2012. Razširjenost in vzorci uporabe tobaka, al- kohola in prepovedanih drog v populaciji, ki se merijo z anketnimi raziskavami, so pomembni kazalniki, s katerim spremljamo in ocenjujemo stanje na področju zasvo- jenosti, in dajejo osnovno informacijo o vzorcih uporabe, tveganih vedenjih, social- nih in zdravstvenih povezavah in o posledicah, povezanih z uživanjem psihoaktivnih snovi. Medtem ko se anketne raziskave o zdravju in vedenju, povezanim z zdravjem, ki vključujejo tudi tobak, alkohol in prepovedane droge, med šolsko populacijo všo- lanih otrok in mladostnikov v Sloveniji izvajajo že več let (ESPAD – European School Survey Project on Alcohol and other Drugs od leta 1995 in HBSC – Health Behaviour in School Aged Children od leta 2002), je bila raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med splošno populacijo v starosti od 15 do 64 let v Sloveniji izvede- na prvič. Glede na to, da je bila raziskava narejena po metodologiji Evropskega cen- tra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), so rezultati primerlji- vi tudi s podobnimi raziskavami v drugih državah članicah Evropske skupnosti. Pri tem smo upoštevali metodološke smernice za pripravo vzorca in tudi mednaro- dno sprejete norme za vprašanja o uporabi prepovedanih drog, alkohola in tobaka. Pričakujemo, da bomo v prihodnje tudi to raziskavo lahko izvajali v rednih interva- lih, saj bomo šele na tak način lahko analizirali spremembe v razširjenosti in vzorcih uporabe drog v splošni populaciji ter v različnih populacijskih skupinah. Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s področjem zasvojenosti s psihoak- tivnimi snovmi. Je prvi osnovni prikaz stanja na pomembnem javnozdravstvenem področju; nudi izhodišče za razumevanje in razmišljanje o tej problematiki, hkrati pa predstavlja tudi napoved obsežnejše publikacije, v kateri bodo posamezna podro- čja zasvojenosti poglobljeno analizirana, izpostavljeni glavni problemi in ne naza-dnje vključeni tudi predlogi za varovanje zdravja na tem področju. Ada Hočevar Grom in Metka Zaletel 12 1 METoDoloGIJa 1.1 Metodologija raziskave Ciljna populacija, vzorčni okvir in vzorčni načrt Ciljna populacija raziskave so prebivalci Slovenije, stari od 15 do 64 let, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Vzorčni okvir je predstavljal seznam popisnih okolišev in Centralni register prebivalcev Slovenije. Vzorec je pripravil Statistični urad Republike Slovenije skladno z Zakonom o državni statistiki. Vzorčni načrt je stratificiran dvostopenjski (»probability proportional to size« – PPS s ponavljanjem) (Kalton in Vehovar, 2001); stratifikacija je potekala glede na velikost in tip naselja ter statistično regijo. Eksplicitno stratificiramo po velikosti in tipu naselja, implicitno pa po statističnih regijah. Na prvi stopnji izberemo 1.520 vzorčnih enot (skupin popisnih okolišev), nato pa v vsaki izbrani vzorčni enoti po 10 oseb, starih od 15 do 64 let. Velikost vzorca je 15.200 oseb (v letu 2011 7.200 oseb, v letu 2012 pa 8.000 oseb). Obdobje anketiranja in način zbiranja podatkov Anketa je bila izvedena v dveh delih, v letih 2011 in 2012. Prvo anketiranje je pote- kalo med 6. 10. 2011 in 24. 11. 2011, pri čemer je bilo število oseb, izbranih v vzorec, 7.200. Drugo anketiranje je potekalo med 3. 4. 2012 in 26. 6. 2012, pri čemer je bilo število izbranih oseb nekoliko višje, 8.000 oseb. Skupaj je bilo torej v vzorec vključenih 15.200 oseb, starih od 15 do 64 let. Raziskava je bila izvedena z mešanim načinom anketiranja (»mixed-mode survey«). Izbrane osebe so bile o anketi obveščene z obvestilnim pismom, ki ga je poslal IVZ in jih s tem obvestil o anketni raziskavi, možnosti izpolnitve vprašalnika prek spleta in o predvidenem obisku anketarja oz. telefonskem klicu (če izbrana oseba ne izpolni vprašalnika prek spleta). 13 Raziskava je vključevala: ● spletno anketiranje, ki ga je pripravil in izvedel IVZ. Anketiranje je potekalo s po- močjo aplikacije za spletno anketiranja 1KA (www.1ka.si). Vse izbrane osebe so z obvestilnim pismom prejele tudi geslo za dostop do spletne ankete. Spletno anketiranje je bilo osebam, izbranim v vzorec, na voljo ves čas raziskave; ● telefonsko anketiranje, ki ga je izvedel zunanji izvajalec. Raziskava se je izvedla s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI). V telefonsko anketiranje so bili vključeni vsi anketiranci, ki niso izpolnili spletne ankete in za katere je bila na voljo telefonska številka; ● osebno anketiranje, ki ga je prav tako izvedel zunanji izvajalec. Raziskava se je iz- vedla s pomočjo računalniško podprtega osebnega anketiranja (CAPI). V osebno anketiranje so bili vključeni vsi anketiranci, ki niso izpolnili spletne ankete, vsi tisti, ki niso bili dosegljivi prek telefona, in tisti, za katere telefonska številka ni bila na voljo. Stopnje odgovora V obeh letih je bilo v vzorec vključenih 15.200 oseb, od tega je bila 1.001 enota, iz- brana v vzorec, neustrezna, preostalih 14.199 enot pa je bilo ustreznih. Pri 1.501 enoti stik ni bil vzpostavljen, 5.184 oseb je anketiranje zavrnilo. Opravljenih je bilo 7.514 anket z izbranimi osebami; od teh jih je bilo 40,2 % opravljenih prek spleta, 31,1 % prek telefona, 28,7 % pa z osebnim anketiranjem. Stopnja odgovora v anke- ti je bila 52,9-odstotna. tabela 1-1: Statusi izida ankete in stopnja odgovora Statusi izida ankete Skupaj Število enot v vzorcu (skupaj) 15.200 Neustrezne enote (skupaj) 1.001 Ustrezne enote (skupaj) 14.199 Enote, s katerimi stik ni bil vzpostavljen 1.501 Zavrnitve intervjuja in prekinitve med intervjujem 5.184 Opravljene in veljavne ankete 7.514 Spletno anketiranje 3.022 Telefonsko anketiranje (CATI) 2.337 Osebno anketiranje (CAPI) 2.155 Stopnja odgovora 52,9 % 14 Uteževanje Namen uteževanja je, da izboljšamo reprezentativnost vzorca, tako da vzorec čim bolj predstavlja populacijo, ki jo raziskujemo. Tako vsaka enota v vzorcu predstavlja določeno število enot ciljne populacije. Končna utež vsake anketirane osebe je produkt vzorčne uteži (zaradi neenake ver- jetnosti izbora v vzorec), uteži zaradi neodgovora in kalibracijskih uteži, ki omogo- čajo prilagoditev znanim populacijskim vrednostim glede na spol, starost, stopnjo dosežene izobrazbe, statistično regijo in velikost naselja. Anketa je bila časovno iz- vedena v dveh delih, vendar je uteževanje potekalo za celotno anketirano populaci- jo z uporabljenim referenčnim datumom 1. 1. 2012. 15 Slika 1-1: utežena struktura anketirancev atadd glede na izbrana demografska merila: spol, starost, izobrazbo in status SPOL Ženski 48,6 % Moški 51,4 % STAROST 15—24 let 15,8 % 21,9 % 45—54 let 25—34 let 21,1 % 20,0 % 55—64 let 35—44 let 21,3 % IZOBRAZBA Osnovnošolska izobrazba ali manj 13,1 % Srednješolska izobrazba 57,9 % Višješolska izobrazba ali več 28,9 % STATUS Zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 60,9 % Učenec, dijak, študent 13,9 % Upokojenec 13,3 % Brezposeln 9,1 % Drugo 2,9 % 16 tabela 1-2: Število in delež (v %) oseb v vzorcu in populaciji, skupaj, glede na spol, starost, izobrazbo in status Vzorčni podatki Uteženi vzorčni podatki/ populacijski podatki Število v Delež [%] Število Delež [%] vzorcu v vzorcu v populaciji v populaciji SKUPAJ 7.514 100,0 % 1.416.293 100,0 % moški 3.440 45,8 % 728.006 51,4 % SPOL ženski 4.074 54,2 % 688.286 48,6 % 15–24 let 1.464 19,5 % 223.343 15,8 % 25–34 let 1.550 20,6 % 298.803 21,1 % STAROST 35–44 let 1.590 21,2 % 301.006 21,3 % 45–54 let 1.529 20,3 % 310.088 21,9 % 55–64 let 1.381 18,4 % 283.052 20,0 % osnovnošolska 1.088 14,5 % 185.854 13,1 % izobrazba ali manj IZOBRAZBA srednješolska 4.297 57,3 % 819.127 57,9 % izobrazba višješolska 2.117 28,2 % 409.216 28,9 % izobrazba ali več zaposlen, 4.411 58,7 % 861.881 60,9 % samozaposlen, kmetovalec učenec, dijak, 1.281 17,1 % 196.670 13,9 % STATUS študent upokojenec 919 12,2 % 187.688 13,3 % brezposeln 674 9,0 % 128.154 9,1 % drugo 224 3,0 % 41.021 2,9 % Uteženi vzorčni podatki, ki se skladajo s populacijskimi podatki, kažejo strukturo po- pulacije, ki jo preučujemo. Med populacijo prebivalcev Slovenije, staro od 15 do 64 let, ki živi v zasebnih gospodinjstvih, je 51,4 % moških in 48,6 % žensk. Dobra tretji-na oseb (36,9 %) je starih od 15 do 34 let, 63,1 % oseb pa je starih od 35 do 64 let. Med preučevanimi je 13,1 % oseb imelo končano osnovno izobrazbo, 57,9 % sre- dnješolsko izobrazbo, 28,9 % oseb pa je imelo končano vsaj višješolsko izobrazbo. Dobra polovica (60,9 %) preučevanih oseb je bila zaposlena, samozaposlena ali kmetovalcev, 13,9 % je bilo učencev, dijakov ali študentov, 13,3 % je bilo upokoje- nih, 9,1 % pa je bilo brezposelnih. Preostalih 2,9 % oseb je gospodinj, pomagajočih družinskih članov ali nezmožnih za delo zaradi starosti, bolezni, invalidnosti (status drugo). Zaradi majhnega števila enot v nadaljevanju ne prikazujemo podatkov za to kategorijo. 17 1.2 Metodologija vprašalnika Vprašalnik raziskave ATADD je bil pripravljen na IVZ. Za posamezna vsebinska po- dročja smo upoštevali veljavne mednarodne standarde, pri čemer smo bili pozorni predvsem na naslednja priporočila: ● EMCDDA: Handbook for Surveys on Drug Use among the General population, ● SMART: Drinking Population Surveys – Guidance Document for Standardized Approach v okviru projekta Standardizing Measurement of Alcohol-Related Troubles, ● ECHIM: Final report, ● EHIS: Conceptual Translation Cards and Guidelines, ● Eurostat: Task Force on Core Social Variables: Final Report. 1.3 Metodologija analize Interpretacija rezultatov je temeljila na deležih kategorij, ločeno po demografskih ali drugih spremenljivkah, vključno z grafičnim prikazom. Podatke smo analizirali glede na različna demografska in socioekonomska merila, predvsem spol, starost, iz- obrazba in status, in tako preučevali tvegana vedenja v različnih ciljnih populacijah. Pri izračunih smo upoštevali navodila za označevanje stopnje natančnosti statistič- nih ocen v publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije pa tudi osnutek pri- poročil Eurostata (Handbook on Precision Requirements and Variance Estimation for ESS Household Surveys). Če so v tabeli ocenjeni deleži enot z določeno lastno- stjo (izraženi v odstotkih), so omejitve pri objavi določene glede na standardne na- pake ocen deležev. V publikaciji so objavljeni le podatki, pri katerih je standardna napaka ocene deleža 5 % ali manj, kar pomeni, da je ocena dovolj natančna, zato je objavljena brez omejitve. Če so v tabeli ocenjena povprečja (zveznih) spremenljivk, so omejitve pri objavi določene glede na koeficiente variacije ocen. V publikaciji so objavljeni le podatki, pri katerih je koeficient variacije ocene 10 % ali manj, kar pomeni, da je ocena dovolj natančna, zato je objavljena brez omejitve. Za deleže smo izračunali 95-odstotni interval zaupanja po Wilsonovi modificirani metodi (Newcombe, 1998). Za ugotavljanje povezanosti spremenljivk in statistično značilnih razlik med deleži med posameznimi skupinami smo uporabili »Chi-square test« in »Column proportions test (z-test)«, za ugotavljanje razlike med povprečnimi 18 vrednostmi med skupinama pa smo uporabili »Independent sample T-test«. Analize so bile opravljene s programom SPSS (IBM Corporation, 2012). Pri obravnavi statis- tično značilnih razlik (v nadaljevanju besedila: razlik) je bila za raven značilnosti dolo- čena vrednost α ≤ 0,05. Vsote deležev pri določenih skupinah se zaradi zaokroževanja lahko razlikujejo (npr. delež lahko presega 100 %). Tobak Glede na obstoječa priporočila (npr. ECHIM) smo za oceno razširjenosti rabe toba- ka uporabili naslednje kazalnike: delež kadilcev (tisti, ki so kadili, redno ali občasno), delež rednih kadilcev (tisti, ki so kadili redno, vsak dan), delež občasnih kadilcev (tisti, ki so kadili manj pogosto kot vsak dan), delež bivših kadilcev, delež tistih, ki niso nikoli kadili, delež uporabnikov različnih tobačnih izdelkov (in elektronskih cigaret) in povprečno število pokajenih cigaret med trenutnimi rednimi kadilci. Droge Za preverjanje razširjenosti uporabe drog smo upoštevali mednarodne standarde EMCDDA. Tako smo v splošni populaciji uporabili tri standardne časovne okvire, in sicer: uporaba droge kadar koli v življenju (uporaba droge v katerem koli trenutku v življenju posameznika), uporaba droge v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo (upora- ba droge v zadnjem letu) in uporaba droge v zadnjih 30 dneh pred raziskavo (upo- raba droge v zadnjem mesecu). Preverjali smo razširjenost in uporabo različnih že uveljavljenih drog ter tudi pojav in uporabo novih drog v priporočenih starostnih skupinah. 19 Alkohol Za izračun kazalnikov na področju alkohola smo uporabili različna priporočila, ki so potrebna po standardih EMCDDA, SMART in ECHIM. Anketirance smo vprašali o po- gostosti in količini pitja naslednjih alkoholnih pijač: pivo, vino, radler, žgane pijače oz. liker, mešane gazirane alkoholne pijače. Vprašanj o pitju energijskih pijač nismo vključili. Obravnavali smo različna vedenja, povezana s pitjem alkoholnih pijač, izra- čunali oceno dejanske porabe alkohola (registrirana in neregistrirana poraba alko- hola) in anketirance spraševali o njihovem mnenju glede nekaterih ukrepov alkohol- ne politike. izračun količine popitega alkohola Pri izračunu količine popitega alkohola smo upoštevali, da 1 merica alkohola vsebu- je 10 g čistega alkohola, kar je v 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 5 dl radlerja ali 0,3 dl žga-ne pijače ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače (Kolšek, 2004; Zaletel - Kragelj in sod., 2004; Kovše, 2012). določevanje visoko-tveganega opijanja ob eni priložnosti Pri določevanju visoko-tveganega opijanja ob eni priložnosti smo upoštevali med- narodna priporočila in tako visoko–tvegano opijanje ob eni priložnosti opredelili kot pitje šest ali več meric alkohola ob eni priložnosti za moške in štiri ali več meric alkohola ob eni priložnosti za ženske (WHO, 2000; Zaletel - Kragelj in sod., 2004; Kovše, 2012). določevanje negativnih posledic pitja alkohola Pri določevanju negativnih posledic pitja alkohola anketirancev smo uporabili pripo- ročila SMART. Preučevali smo samooceno vpliva pitja alkohola na njihovo družinsko oz. partnersko življenje, odnose s prijatelji, zdravje, delo ali študij in na finančno stanje. V drugem koraku smo preučevali mnenje o škodljivih posledicah visoko-tvega- nega opijanja ob eni priložnosti. 20 ocena dejanske porabe alkohola V oceno dejanske porabe alkohola na prebivalca Slovenije smo vključili registrira- no porabo alkohola in tudi porabo alkohola, ki je državna statistika ne registrira (neregistrirana poraba alkohola). Pri računanju registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca Slovenije upoštevamo podatke o industrijski proizvodnji alkoholnih pijač (vino, pivo in žgane pijače), o proizvodnji s kmetij, podatke o uvozu in izvozu ter podatke o zalogah alkoholnih pijač po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za posamezno leto. Neregistrirano porabo čistega alkohola na prebivalca smo ocenili na osnovi poročanja anketirancev o uvozu alkoholnih pijač in na osno- vi podatka o domači proizvodnji alkohola (vina, piva in žganja). Posamezne vrste al- kohola (vina, piva in žganja) smo preračunali v grame alkohola in jih pretvorili v litre čis tega alkohola (upoštevali smo, da je gostota etanola 0,79 g/cm³). Mnenje o nekaterih ukrepih alkoholne politike V raziskavi smo preučevali tudi mnenjska vprašanja, s pomočjo katerih so anketi- ranci izrazili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z nekaterimi ukrepi alkoholne politike. Upoštevali smo priporočila SMART. 21 22 2 PREPoVEDaNE DRoGE Večina (83,9 %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, v življenju še ni poskusila prepovedane droge, 16,1 % pa jih je prepovedano drogo že uporabilo (slika 2-1). Med ti- stimi, ki so vsaj enkrat v življenju že uporabili prepovedano drogo, jih je najvišji delež (15,8 %) uporabilo marihuano/hašiš. Kokain je vsaj enkrat v življenju uporabilo 2,1 % prebivalcev Slovenije, enak delež jih je uporabilo ekstazi, LSD je uporabil 1,0 % pre- bivalcev Slovenije, amfetamin 0,9 % in heroin 0,5 % prebivalcev Slovenije (slika 2-2). Slika 2-1: delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v življenju uporabili prepovedano drogo1 Že uporabili prepovedano drogo 16,1 % Niso uporabili prepovedane droge 83,9 % Slika 2-2: delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v življenju uporabili prepovedano drogo po vrsti uporabljene prepovedane droge2 Katera koli prepovedana droga 16,1 % Marihuana 15,8 % Kokain 2,1 % Ekstazi 2,1 % LSD 1,0 % Amfetamin 0,9 % Heroin 0,5 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 1 pod katera koli prepovedana droga so zajete: marihuana/hašiš, kokain, ekstazi, LSd, amfetamin ali heroin. 2 nekateri posamezniki so uporabili več kot eno vrsto prepovedane droge, zato je seštevek deležev uporabe posameznih vrst prepovedanih drog večji od deleža uporabe katere koli prepovedane droge. 23 Ocena uporabe prepovedane droge po številu prebivalcev pokaže, da je katero koli prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju že poskusilo okoli 226.000 prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let. Največje število prebivalcev, in sicer okoli 223.000, je vsaj enkrat v življenju uporabilo marihuano/hašiš. Kokain je uporabilo približno 29.000 prebivalcev Slovenije, prav tako ekstazi 29.000. Okoli 14.000 prebivalcev Slovenije je vsaj enkrat v življenju uporabilo LSD, približno 13.000 jih je uporabilo amfetamin, heroin pa okoli 7.000. 2.1 Marihuana/hašiš Marihuana/hašiš je bila najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Sloveniji. To prepovedano drogo je vsaj enkrat v življenju že poskusilo 15,8 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let; v zadnjem letu je marihuano/hašiš uporabilo 4,4 % ljudi, v zadnjem mesecu pa 2,3 % (tabela 2-1, slika 2-3). Povprečna starost ob prvi uporabi marihuane/hašiša je bila 18 let. Delež tistih, ki so uporabili marihuano/hašiš vsaj enkrat v življenju, se je razlikoval po spolu, starosti, izobrazbi in po zaposlitvenem statusu. Marihuano/hašiš so v višjem deležu uporabljali moški kot ženske; tako je to prepo- vedano drogo vsaj enkrat v življenju uporabila okoli petina moških (19,5 %) in 11,8 % žensk v starosti 15–64 let (tabela 2-1). Delež vseživljenjske uporabe marihuane/ha- šiša je bil višji v starostnih skupinah do 34 let kot pri starejših (tabela 2-1, tabela 2-2, slika 2-3). Delež uporabe v zadnjem letu in zadnjem mesecu pa je bil najvišji med mladimi v starostni skupini 15–24 let (tabela 2-2, slika 2-3). 24 Slika 2-3: primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili marihu- ano/hašiš kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let 15,8 % 15–64 let 4,4 % 2,3 % 28,7 % 15–34 let 10,3 % 5,3 % 27,3 % 15–24 let 15,0 % 7,5 % 0 % 10 % 20 % 30 % Kadarkoli v življenju Zadnjih 12 mesecev Zadnjih 30 dni Po izobrazbi in statusu je bil delež vseživljenjske uporabe marihuane/hašiša najvišji med tistimi z višješolsko izobrazbo ali več in tistimi, ki so bili v procesu izobraževan ja (učenci, dijaki, študenti), najnižji pa med upokojenimi (tabela 2-1). Dnevno oziroma skoraj dnevno (uporaba marihuane 20 dni ali več v zadnjem me- secu) je marihuano/hašiš uporabljalo 0,4 % prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let. Ocena dnevne uporabe po številu ljudi je pokazala, da je marihuano/hašiš več kot 20-krat v zadnjem mesecu uporabilo okoli 6.350 ljudi. 25 tabela 2-1: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili marihuano/hašiš kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spo- lu, starosti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 15,8 % 4,4 % 2,3 % moški 19,5 % 5,9 % 3,3 % SPOL ženski 11,8 % 2,8 % 1,2 % 15–24 let 27,3 % 15,0 % 7,5 % 25–34 let 29,7 % 6,8 % 3,7 % STAROST 35–44 let 14,5 % 1,7 % 1,0 % 45–54 let 7,5 % 0,8 % 0,4 % 55–64 let 2,5 % 0,2 % 0,1 % osnovnošolska izobrazba ali manj 11,1 % 5,7 % 2,9 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 14,8 % 4,5 % 2,6 % višješolska izobrazba ali več 19,8 % 3,4 % 1,3 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 15,5 % 2,4 % 1,3 % učenec, dijak, študent 29,3 % 16,0 % 7,6 % STATUS upokojenec 1,5 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 19,9 % 6,9 % 4,7 % tabela 2-2: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–34 let in 15–24 let, ki so uporabili marihuano/hašiš kadarkoli v življenju, v zadnjih 12 mesecih in v zadnjih 30 dneh, skupaj in po spolu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 28,7 % 10,3 % 5,3 % 15–34 LET Moški 33,0 % 13,4 % 7,5 % Ženske 24,0 % 7,0 % 2,9 % SKUPAJ 27,3 % 14,9 % 7,5 % 15–24 LET Moški 31,0 % 17,4 % 9,5 % Ženske 23,1 % 12,2 % 5,2 % 26 2.1.1 Mnenje o tveganju, povezaneM z redno uporabo Marihuane aLi haŠiŠa Anketa o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog je zajemala tudi mnenjska vpraša- nja, s pomočjo katerih so prebivalci Slovenije med drugimi izrazili tudi svoja mnenja o tveganju, povezanem z redno uporabo marihuane/hašiša, in o tem, ali bi morala biti uporaba marihuane/hašiša dovoljena. Na vprašanje, ali ljudje tvegajo, če redno uporabljajo marihuano ali hašiš, sta okoli dve tretjini (65,1 %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, odgovorili, da zelo tvegajo, približno petina (22,7 %) jih je menila, da zmerno tvegajo, približno desetina (9,1 %) pa, da rahlo tvegajo. Le 3,1 % prebivalcev Slovenije je menil, da ljudje ne tvegajo, če redno uporabljajo marihuano ali hašiš (slika 2-4). Slika 2-4: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana Zelo tvegana 65,1 % Zmerno tvegana 22,7 % Rahlo tvegana 9,1 % Ni tvegana 3,1 % Redno uporabo marihuane/hašiša je z zelo velikim tveganjem povezoval višji delež žensk kot moških, višji delež starejših od 45 let kot mlajših in višji delež upokojenih in zaposlenih kot brezposelnih ter tistih, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti). Da redna uporaba marihuane/hašiša ni tvegana, je v najvišjem de-ležu menila najmlajša starostna skupina (15–24 let), po izobrazbi pa so v višjem de- ležu tako menili tisti z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo kot tisti z višješolsko izobrazbo ali več (tabela 2-3). 27 tabela 2-3: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredeli- tev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana, po spolu, starosti, iz- obrazbi in po statusu Delež [%] med prebivalci Tvegana Zmerno tvegana Ni tvegana SKUPAJ 65,1 % 22,7 % 12,2 % moški 59,2 % 25,7 % 15,1 % SPOL ženski 71,3 % 19,5 % 9,2 % 15–24 let 48,5 % 30,1 % 21,4 % 25–34 let 54,2 % 30,5 % 15,4 % STAROST 35–44 let 68,8 % 20,8 % 10,4 % 45–54 let 73,5 % 18,2 % 8,3 % 55–64 let 76,6 % 15,7 % 7,7 % osnovnošolska izobrazba ali manj 64,7 % 20,3 % 15,0 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 64,8 % 22,5 % 12,7 % višješolska izobrazba ali več 65,8 % 24,4 % 9,9 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 66,8 % 22,5 % 10,7 % učenec, dijak, študent 47,3 % 31,3 % 21,5 % STATUS upokojenec 79,7 % 15,2 % 5,1 % brezposeln 57,7 % 23,1 % 19,2 % 2.1.2 Mnenje o dovoLjeni uporabi Marihuane Na vprašanje, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena, je več kot polovica (64,3 %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, odgovorila nikalno, približno petina (19,2 %) jih je menila, da bi uporaba marihuane morala biti dovoljena, 16,5 % pa se jih do te trditve ni opredelilo niti pritrdilno niti z zanikanjem (slika 2-5). Slika 2-5: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena Ne strinjam se 64,3 % Strinjam se 19,2 % Neopredeljeni 16,5 % 28 Dovoljeni uporabi marihuane so bili v višjem deležu naklonjeni moški kot ženske in starostni skupini do 34 let kot starejši. Najstarejša starostna skupina (55–64 let) pa v najvišjem deležu ni bila naklonjena dovoljeni uporabi marihuane. Po izobrazbi so se z dovoljeno uporabo marihuane v najvišjem deležu strinjali tisti z višješolsko iz- obrazbo ali več, po statusu pa so bili tisti, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti) in brezposelni dovoljeni uporabi marihuane naklonjeni v višjem de-ležu kot zaposleni in upokojeni (tabela 2-4). tabela 2-4: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredeli- tev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena, po spolu, sta- rosti, izobrazbi in po statusu Delež [%] med prebivalci Niti se ne Strinjam se strinjam niti Se ne se strinjam strinjam SKUPAJ 19,2 % 16,5 % 64,3 % moški 23,1 % 17,6 % 59,3 % SPOL ženski 15,0 % 15,4 % 69,6 % 15–24 let 28,5 % 22,2 % 49,4 % 25–34 let 26,4 % 20,0 % 53,5 % STAROST 35–44 let 18,4 % 15,9 % 65,7 % 45–54 let 13,3 % 14,3 % 72,4 % 55–64 let 11,5 % 11,6 % 76,9 % osnovnošolska izobrazba ali manj 15,1 % 13,3 % 71,7 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 18,6 % 16,0 % 65,4 % višješolska izobrazba ali več 22,2 % 18,9 % 58,9 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 17,5 % 16,6 % 66,0 % učenec, dijak, študent 31,6 % 22,9 % 45,5 % STATUS upokojenec 10,2 % 11,1 % 78,8 % brezposeln 26,8 % 15,2 % 58,1 % 29 2.2 kokain Kokain je vsaj enkrat v življenju že poskusilo 2,1 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let; v zadnjem letu je to prepovedano drogo uporabilo 0,5 % ljudi, v zadnjem mesecu pa 0,1 % (tabela 2-5). Povprečna starost ob prvi uporabi kokaina je bila 21 let. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili kokain, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. Kokain so v višjem deležu uporabili moški kot ženske; tako je to prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju uporabilo 2,8 % moških in 1,2 % žensk v starosti 15–64 let (tabela 2-5). V starostnih skupinah 15–24 let in 25–34 let je bil delež vseživljenjske uporabe kokaina višji kot v drugih starostnih skupinah, uporaba kokaina v zadnjem letu pa je bila najvišja v najmlajši starostni skupini (15–24 let) (tabela 2-5). Po statusu so kokain vsaj enkrat v življenju v višjem deležu uporabili tisti, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti) in brezposelni v primerjavi z zaposlenimi (tabe- la 2-5). tabela 2-5: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ko- kain kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staro- sti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 2,1 % 0,5 % 0,1 % moški 2,8 % 0,7 % 0,2 % SPOL ženski 1,2 % 0,3 % 0,1 % 15–24 let 3,9 % 1,9 % 0,6 % 25–34 let 4,4 % 0,6 % 0,2 % STAROST 35–44 let 1,7 % 0,3 % 0,0 % 45–54 let 0,5 % 0,1 % 0,1 % 55–64 let 0,1 % 0,0 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 1,8 % 0,8 % 0,2 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 2,0 % 0,6 % 0,2 % višješolska izobrazba ali več 2,3 % 0,2 % 0,0 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 1,7 % 0,3 % 0,0 % učenec, dijak, študent 3,9 % 1,5 % 0,6 % STATUS upokojenec 0,0 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 4,7 % 1,0 % 0,2 % 30 2.3 ekstazi Ekstazi je vsaj enkrat v življenju že poskusil 2,1 % prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let; v zadnjem letu je to prepovedano drogo uporabilo 0,3 % ljudi, v zadnjem mese- cu pa 0,1 % (tabela 2-6). Povprečna starost ob prvi uporabi ekstazija je bila 19 let. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili ekstazi, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. Ekstazi so v višjem deležu uporabili moški kot ženske; tako je to prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju uporabilo 2,7 % moških in 1,4 % žensk v starosti 15–64 (tabe- la 2-6). Delež vseživljenjske uporabe ekstazija je bil višji v starostnih skupinah do 34 let kot pri starejših in je v starostni skupini 15–24 let znašal 3,5 %, v starostni skupini 25–34 let pa 5,4 % (tabela 2-6). Po statusu je bil delež uporabe ekstazija vsaj enkrat v življenju višji pri brezposelnih in pri tistih, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti) kot pri zaposlenih (tabela 2-6). tabela 2-6: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ek- stazi kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staro- sti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 2,1 % 0,3 % 0,1 % moški 2,7 % 0,4 % 0,2 % SPOL ženski 1,4 % 0,2 % 0,1 % 15–24 let 3,5 % 1,3 % 0,5 % 25–34 let 5,4 % 0,4 % 0,3 % STAROST 35–44 let 1,5 % 0,0 % 0,0 % 45–54 let 0,2 % 0,0 % 0,0 % 55–64 let 0,1 % 0,0 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 1,6 % 0,0 % 0,0 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 1,9 % 0,4 % 0,2 % višješolska izobrazba ali več 2,6 % 0,2 % 0,1 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 1,8 % 0,1 % 0,0 % učenec, dijak, študent 3,5 % 1,4 % 0,6 % STATUS upokojenec 0,0 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 4,6 % 0,3 % 0,3 % 31 2.4 aMfetaMin Amfetamin je vsaj enkrat v življenju poskusilo 0,9 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let; v zadnjem letu je to prepovedano drogo uporabilo 0,3 % ljudi, v zadnjem mesecu pa 0,1 % (tabela 2-7). Povprečna starost ob prvi uporabi amfetamina je bila 19 let. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili amfetamin, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. Amfetamin so v višjem deležu uporabili moški kot ženske; tako je to prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju uporabilo 1,4 % moških in manj kot odstotek žensk v starosti 15–64 let (tabela 2-7). V starostnih skupinah 15–24 let in 25–34 let je bil de-lež vseživljenjske uporabe amfetamina višji kot v starostnih skupinah 35–44 let in 45–54 let (tabela 2-7). Po statusu pa je bil delež vseživljenjske uporabe amfetamina višji pri tistih, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti) in pri brezposelnih kot pri zaposlenih (tabela 2-7). tabela 2-7: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili am- fetamin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, sta- rosti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 0,9 % 0,3 % 0,1 % moški 1,4 % 0,5 % 0,2 % SPOL ženski 0,5 % 0,1 % 0,1 % 15–24 let 1,9 % 1,1 % 0,5 % 25–34 let 2,3 % 0,5 % 0,3 % STAROST 35–44 let 0,5 % 0,1 % 0,0 % 45–54 let 0,2 % 0,0 % 0,0 % 55–64 let 0,0 % 0,0 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 0,7 % 0,4 % 0,1 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 0,9 % 0,4 % 0,2 % višješolska izobrazba ali več 1,2 % 0,2 % 0,1 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 0,7 % 0,0 % 0,0 % učenec, dijak, študent 2,3 % 1,4 % 0,8 % STATUS upokojenec 0,0 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 2,0 % 0,7 % 0,3 % 32 2.5 lsd LSD je vsaj enkrat v življenju uporabil 1,0 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, v zadnjem letu pa 0,1 % ljudi (tabela 2-8). Povprečna starost ob prvi uporabi LSD je bila 20 let. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili LSD, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. LSD so v višjem deležu uporabili moški kot ženske; tako je to prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju uporabilo 1,4 % moških in manj kot odstotek žensk v starosti 15–64 let (tabela 2-8). V starostnih skupinah 25–34 let in 35–44 let je bil delež vseživljenjske uporabe te prepovedane droge višji kot v najstarejši starostni skupini (55– 64 let) (tabela 2-8). Po statusu so LSD vsaj enkrat v življenju v višjem deležu uporabili brezposelni kot zaposleni in upokojeni (tabela 2-8). tabela 2-8: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili LSd kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, i zobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 1,0 % 0,1 % 0,0 % moški 1,4 % 0,2 % 0,1 % SPOL ženski 0,6 % 0,1 % 0,0 % 15–24 let 0,9 % 0,4 % 0,2 % 25–34 let 1,6 % 0,3 % 0,0 % STAROST 35–44 let 1,6 % 0,0 % 0,0 % 45–54 let 0,6 % 0,0 % 0,0 % 55–64 let 0,3 % 0,0 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 0,5 % 0,1 % 0,0 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 1,1 % 0,1 % 0,1 % višješolska izobrazba ali več 1,1 % 0,1 % 0,0 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 0,9 % 0,0 % 0,0 % učenec, dijak, študent 1,3 % 0,7 % 0,2 % STATUS upokojenec 0,3 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 2,4 % 0,3 % 0,0 % 33 2.6 heroin Heroin je vsaj enkrat v življenju uporabilo 0,5 % prebivalcev Slovenije v starosti 15– 64 let, v zadnjem letu pa 0,1 % (tabela 2-9). Povprečna starost ob prvi uporabi hero- ina je bila 21 let. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili heroin, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. Heroin so vsaj enkrat v življenju v višjem deležu uporabili moški kot ženske v staros- ti 15–64 let (tabela 2-9). V starostnih skupinah 25–34 let in 35–44 let je bil delež vse- življenjske uporabe heroina višji kot v najstarejši starostni skupini (55–64 let) (tabe-la 2-9). Po statusu so to prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju v višjem deležu uporabili brezposelni kot zaposleni in upokojeni (tabela 2-9). tabela 2-9: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili he- roin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros- ti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 0,5 % 0,1 % 0,0 % moški 0,7 % 0,1 % 0,0 % SPOL ženski 0,3 % 0,0 % 0,0 % 15–24 let 0,7 % 0,3 % 0,1 % 25–34 let 0,8 % 0,1 % 0,0 % STAROST 35–44 let 0,7 % 0,0 % 0,0 % 45–54 let 0,2 % 0,0 % 0,0 % 55–64 let 0,1 % 0,0 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 0,8 % 0,3 % 0,1 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 0,5 % 0,1 % 0,0 % višješolska izobrazba ali več 0,3 % 0,0 % 0,0 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 0,3 % 0,0 % 0,0 % učenec, dijak, študent 0,6 % 0,1 % 0,0 % STATUS upokojenec 0,1 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 1,9 % 0,3 % 0,0 % 34 2.7 nove droge Izraz nove droge zajema široko množico psihoaktivnih snovi, ki so se na novo poja- vile na trgu drog ali pa se je njihova zloraba pojavila šele pred kratkim in zato tudi še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Vlada Republike Slovenija je julija 2013 potrdila Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero je v seznam prepovedanih drog uvrstila 48 novih psihoaktivnih snovi. Med izvedbo Ankete o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog je bil mefedron edi- na nova droga, ki je že bila uvrščena na seznam prepovedanih drog pri nas. Nove droge je vsaj enkrat v življenju poskusilo 0,6 % prebivalcev Slovenije v staros- ti 15–64 let; v zadnjem letu je nove droge uporabilo 0,3 % ljudi, v zadnjem mesecu pa 0,1 % (tabela 2-10). Povprečna starost ob prvi uporabi nove droge je bila 21 let. Tisti, ki so že uporabili katero izmed novih drog, pa so najpogosteje poročali o upo- rabi metilona in mefedrona. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili nove droge, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. Nove droge so v višjem deležu uporabili moški kot ženske; tako je nove droge vsaj enkrat v življenju uporabilo 0,9 % moških in 0,3 % žensk v starosti 15–64 let (tabela 2-10). V najmlajši starostni skupini (15–24 let) je bil delež vseživljenjske uporabe novih drog višji kot v starostnih skupinah nad 34 let in je znašal 1,8 % (tabela 2-10). Po statusu je bil delež uporabe novih drog vsaj enkrat v življenju višji pri tistih, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti) in pri brezposelnih kot pri zaposlenih (tabela 2-10). 35 tabela 2-10: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili novo drogo kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros ti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 0,6 % 0,3 % 0,1 % moški 0,9 % 0,4 % 0,1 % SPOL ženski 0,3 % 0,2 % 0,1 % 15–24 let 1,8 % 1,2 % 0,3 % 25–34 let 1,0 % 0,5 % 0,2 % STAROST 35–44 let 0,4 % 0,0 % 0,0 % 45–54 let 0,1 % 0,0 % 0,0 % 55–64 let 0,1 % 0,0 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 0,7 % 0,2 % 0,0 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 0,6 % 0,3 % 0,1 % višješolska izobrazba ali več 0,5 % 0,2 % 0,1 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 0,3 % 0,0 % 0,0 % učenec, dijak, študent 2,0 % 1,4 % 0,5 % STATUS upokojenec 0,0 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 1,6 % 0,6 % 0,0 % 36 2.8 uporaba več drog hkrati Uporaba več drog hkrati se nanaša na uporabo dveh ali več različnih drog, vključ- no z alkoholom, ob eni priložnosti. Anketa o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog ni zajemala vprašanja o posameznih kombinacijah drog, ki jih je posameznik lahko uporabil, zato teh ni mogoče opisati. Slika 2-6: primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili več drog hkrati kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med sta- rostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let 6,4 % 15–64 let 2,3 % 1,3 % 13,4 % 15–34 let 5,5 % 2,9 % 15,5 % 15–24 let 8,0 % 3,9 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % Kadarkoli v življenju Zadnjih 12 mesecev Zadnjih 30 dni Več drog hkrati je vsaj enkrat v življenju uporabilo 6,4 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let; v zadnjem letu je več drog hkrati uporabilo 2,3 % ljudi, v zadnjem mesecu pa 1,3 % (tabela 2-11, slika 2-6). Povprečna starost ob prvi uporabi več drog hkrati je bila 18 let. Delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili več drog hkrati, se je razlikoval po spolu, starosti in po zaposlitvenem statusu. Več drog hkrati so v višjem deležu uporabili moški kot ženske; tako je več drog hkrati vsaj enkrat v življenju uporabilo 8,4 % moških in 4,3 % žensk v starosti 15–64 let (tabela 2-11). Delež vseživljenjske uporabe več drog hkrati je bil višji v starostnih skupinah do 34 let kot v starostnih skupinah nad 35 let, delež uporabe več drog hkra- ti v zadnjem letu pa je bil najvišji v najmlajši starostni skupini (15–24 let) (tabela 2-11, slika 2-5). Po statusu je bil delež uporabe več drog hkrati vsaj enkrat v življenju najvišji pri tistih, ki so bili v procesu izobraževanja (učenci, dijaki, študenti) (tabela 2-11). 37 tabela 2-11: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili več drog hkrati kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Prevalenca [%] med prebivalci Kadar koli Zadnjih 12 Zadnjih v življenju mesecev 30 dni SKUPAJ 6,4 % 2,3 % 1,3 % moški 8,4 % 3,3 % 1,8 % SPOL ženski 4,3 % 1,3 % 0,7 % 15–24 let 15,5 % 8,0 % 3,9 % 25–34 let 11,9 % 3,7 % 2,2 % STAROST 35–44 let 4,5 % 0,9 % 0,6 % 45–54 let 2,0 % 0,4 % 0,1 % 55–64 let 0,6 % 0,1 % 0,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 5,3 % 2,6 % 1,4 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 6,6 % 2,5 % 1,4 % višješolska izobrazba ali več 6,7 % 1,9 % 0,9 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 5,3 % 1,4 % 0,8 % učenec, dijak, študent 16,0 % 8,4 % 4,1 % STATUS upokojenec 0,2 % 0,0 % 0,0 % brezposeln 9,3 % 3,3 % 2,3 % 38 3 ToBaK 3.1 delež kadilcev Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, je bilo nekaj manj kot četrtina (24,0 %) kadilcev, nekaj manj kot četrtina (23,1 %) bivših kadilcev in nekaj več kot polovica (52,9 %) oseb, ki niso nikoli kadile (slika 3-1). Večina prebivalcev Slovenije, starih 15– 64 let, torej ni kadila (76,0 %). Slika 3-1: deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let Kadilci 24,0 % Nikoli kadili 52,9 % Bivši kadilci 23,1 % V Sloveniji je med prebivalci, starimi 15–64 let, kadilo približno 340.000 oseb, približ no 327.000 je bilo bivših kadilcev, posameznikov, ki niso nikoli kadili, pa nekaj več kot 748.000. Deleži kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, so se razlikovali glede na spol, starost, izobrazbo in status (tabela 3-1). Delež kadilcev je bil višji med moškimi in brezposelnimi, nižji pa med ženskami, v najstarejši starostni skupini (55–64 let), osebami z najvišjo stopnjo izobrazbe in med upokojenci (tabela 3-1). Delež bivših kadilcev je bil prav tako višji med moškimi pa tudi osebami iz najstarejše starostne skupine (55–64 let) in upokojenci. Delež bivših kadilcev je bil nižji med ženskami in osebami z najnižjo stopnjo izobrazbe. Pričakovano je bil delež nižji tudi med osebami iz najmlajše starostne skupine (15–24 let) oziroma med učenci, dijaki in študenti, saj se v tem starostnem obdobju kajenje šele začne pojavljati (tabela 3-1). 39 Delež tistih, ki niso nikoli kadili, je bil višji med ženskami, osebami iz najmlajše starostne skupine (15–24 let), osebami z najvišjo stopnjo izobrazbe ter učenci, dijaki in študenti, nižji pa med moškimi, srednješolsko izobraženimi in brezposelnimi (tabela 3-1). tabela 3-1: deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Delež [%] med prebivalci Kadilci Bivši kadilci Nikoli kadili SKUPAJ 24,0 % 23,1 % 52,9 % moški 26,8 % 25,2 % 48,0 % SPOL ženski 21,1 % 20,9 % 58,1 % 15–24 let 25,2 % 9,5 % 65,3 % 25–34 let 28,0 % 21,1 % 50,9 % STAROST 35–44 let 22,9 % 22,3 % 54,8 % 45–54 let 25,6 % 26,5 % 48,0 % 55–64 let 18,4 % 33,0 % 48,5 % osnovnošolska izobrazba ali manj 27,8 % 18,1 % 54,1 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 27,6 % 23,5 % 48,9 % višješolska izobrazba ali več 15,1 % 24,5 % 60,3 % zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 24,2 % 24,0 % 51,8 % učenec, dijak, študent 23,3 % 8,8 % 67,9 % STATUS upokojenec 17,6 % 33,0 % 49,5 % brezposeln 35,0 % 24,2 % 40,8 % 40 3.2 delež rednih in občasnih kadilcev Redni kadilci so tisti, ki kadijo vsak dan, tiste, ki ne kadijo redno oziroma vsak dan, pa imenujemo občasni kadilci. Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, je redno kadila približno petina vseh (19,1 %), dvajsetina (4,9 %) pa občasno (tabela 3-2). Deleža rednih in občasnih kadilcev med prebivalci sta se razlikovala glede na spol, starost, izobrazbo in status. Delež rednih kadilcev je bil višji med moškimi in brezposelnimi, nižji pa med oseba- mi z višješolsko izobrazbo ali več. Delež občasnih kadilcev je bil višji v najmlajši starostni skupini, kar je pričakovano, saj se v tej starosti kadilske navade oblikujejo, kajenje je pogosteje občasno in postopoma napreduje do rednega (tabela 3-2). Med vsemi kadilci jih je okoli 80 % kadilo redno, vsak dan, občasno pa okoli 20 %. Deleža rednih in občasnih kadilcev med kadilci sta se razlikovala glede na spol, sta- rost in status. Delež rednih kadilcev je bil višji med moškimi, nižji pa pričakovano v najmlajši starostni skupini ter skupini učencev, dijakov in študentov (tabela 3-2). tabela 3-2: deleži rednih in občasnih kadilcev (v %) med prebivalci Slovenije in med kadilci, starimi 15–64 let, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Delež [%] med prebivalci Delež [%] med kadilci Redni Občasni Redni Občasni kadilci kadilci kadilci kadilci SKUPAJ 19,1 % 4,9 % 79,7 % 20,3 % moški 22,2 % 4,7 % 82,8 % 17,2 % SPOL ženski 15,9 % 5,2 % 75,6 % 24,4 % 15–24 let 17,4 % 7,7 % 69,3 % 30,7 % 25–34 let 22,9 % 5,1 % 81,8 % 18,2 % STAROST 35–44 let 18,1 % 5,0 % 78,5 % 21,5 % 45–54 let 21,0 % 4,6 % 82,5 % 17,5 % 55–64 let 15,7 % 2,8 % 85,2 % 14,8 % osnovnošolska 22,1 % 5,7 % 79,6 % 20,4 % izobrazba ali manj IZOBRAZBA srednješolska 22,3 % 5,3 % 80,9 % 19,1 % izobrazba višješolska 11,3 % 3,9 % 75,2 % 24,8 % izobrazba ali več zaposlen, 19,6 % 4,5 % 81,4 % 18,6 % samozaposlen, kmetovalec STATUS učenec, dijak, 15,7 % 7,5 % 67,6 % 32,4 % študent upokojenec 14,4 % 3,2 % 82,2 % 17,8 % brezposeln 29,3 % 5,7 % 83,7 % 16,3 % 41 3.3 raba različnih tobačnih izdelkov Kadilci uporabljajo različne tobačne in sorodne izdelke (npr. izdelki z nikotinom, ka- mor sodijo elektronske cigarete), uporabljajo lahko en izdelek ali pa več različnih. V tabeli 3-3 prikazujemo tobačne in sorodne izdelke, ki so jih uporabljali redni in ob- časni kadilci. En sam izdelek je uporabljala velika večina kadilcev (93 %), preostali pa dva ali več, zato deleži skupno presegajo 100 %. Med kadilci jih je velika večina (96 %) uporabljala tovarniške cigarete, okoli desetina (8,5 %) pa ročno zvite cigarete. Posamezne druge tobačne izdelke ali elektronske cigarete je uporabljal nizek delež uporabnikov (tabela 3-3). Delež kadilcev tovarniških cigaret, ročno zvitih cigaret, cigar in pip se razlikuje po spolu. Delež kadilcev tovarniških cigaret je bil višji med ženskami, delež kadilcev roč- no zvitih cigaret, cigar in pip pa med moškimi (tabela 3-3). Delež kadilcev tovarniških cigaret, ročno zvitih cigaret in vodnih pip se razlikuje gle-de na starost. Delež ročno zvitih cigaret je višji v obeh najmlajših starostnih skupi- nah (15–24 in 25–34 let) (tabela 3-3). tabela 3-3: deleži (v %) uporabnikov različnih tobačnih in sorodnih izdelkov med kadilci, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu Delež [%] med kadilci e vite i a e, sesanj ipe te te nske obaka te anje, varniške ektro To cigare Ročno z cigare Cigarilos Cigare Pipe t Tobak z njuh žvečenj El cigare Vodne p SKUPAJ 96,0 % 8,5 % 0,6 % 1,2 % 0,6 % 0,3 % 0,4 % 0,8 % moški 95,0 % 10,5 % 1,0 % 1,8 % 1,1 % 0,3 % 0,3 % 0,8 % SPOL ženski 97,3 % 5,8 % 0,2 % 0,4 % 0,1 % 0,3 % 0,6 % 0,8 % 15–24 let 92,7 % 18,0 % 0,8 % 1,9 % 0,5 % 0,9 % 0,3 % 3,9 % 25–34 let 95,5 % 13,4 % 0,8 % 1,5 % 0,9 % 0,0 % 0,8 % 0,0 % STAROST 35–44 let 97,1 % 5,1 % 1,0 % 0,9 % 0,3 % 0,5 % 0,3 % 0,2 % 45–54 let 96,2 % 4,1 % 0,5 % 1,1 % 0,0 % 0,2 % 0,6 % 0,2 % 55–64 let 98,6 % 1,6 % 0,0 % 0,7 % 1,8 % 0,0 % 0,0 % 0,3 % 42 3.4 povprečno število pokajenih cigaret na dan Povprečno število pokajenih cigaret na dan smo izračunali za tiste kadilce tovarni- ških in/ali ročno zvitih cigaret, ki kadijo vsak dan (redni kadilci). Redni kadilci so povprečno na dan pokadili približno 16 tovarniških in/ali ročno zvitih cigaret. V primer- javi z moškimi so ženske pokadile manjše število cigaret na dan (tabela 3-4). tabela 3-4: povprečno število pokajenih cigaret na dan pri rednih kadilcih, starih 15–64 let, skupaj in po spolu Povprečno število pokajenih cigaret na dan (redni kadilci) SKUPAJ 16,3 moški 18,0 SPOL ženske 13,8 43 44 4 alKoHol 4.1 pitje alkoholnih pijač V Anketi o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog smo anketirance spraševali o njihovem pitju pijač, ki vsebujejo alkohol (npr. pivo, vino, žganje, radler in mešane gazirane alkoholne pijače). Zanimale so nas njihove navade pitja v zadnjem letu, škod ljive posledice pitja alkohola in njihovo mnenje o alkoholni politiki. Osebe, ki v zadnjem letu niso pile alkoholnih pijač, smo opredelili kot abstinente. Raziskava ni vsebovala vprašanj glede pitja energijskih pijač. 4.1.1 abStinenti in oSebe, ki So piLe aLkohoL v zadnjeM Letu Slika 4-1: deleži (v %) abstinentov in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkohol, glede na pogostost pitja med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let Dnevno ali skoraj vsak dan 5,3 % 2 do 3-krat na teden 13,4 % 19,4 % Abstinenti 2 do 4-krat na mesec 29,6 % 32,3 % 1-krat na mesec ali manj V zadnjem letu je alkoholne pijače pilo 1.142.000 (80,6 %) prebivalcev Slovenije, sta- rih 15–64 let, abstiniralo pa jih je 275.000, kar je manj kot petina (19,4 %) prebivalstva (slika 4-1). Med moškimi je v zadnjem letu abstiniralo 15,7 % prebivalstva, med ženskami pa 23,4 %. Deleži tistih, ki so v zadnjem letu abstinirali, so se razlikovali po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu. Delež abstinentov je bil višji med ženskami (23,4 %) in med sta- rejšimi prebivalci. Več abstinentov je bilo med starejšimi prebivalci, starimi 45-64 let (20,9 % in več) kot med mlajšimi prebivalci, starimi 15–34 let (17,4 % in manj). Delež 45 abstinentov je bil najvišji med prebivalci z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (34,5 %) in najnižji med prebivalci z višješolsko izobrazbo ali več (12,9 %). Delež abstinentov je bil višji med upokojenci in brezposelnimi (okoli 25,0 %) v primerjavi z deležem abstinentov med zaposlenimi, samozaposlenimi, kmetovalci (17,4 %) ter tistimi, ki so bili v procesu izobraževanja (13,3 %) (tabela 4-1). Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, ki so v zadnjem letu pili alkoholne pija- če, je bilo največ takih, ki so pili enkrat na mesec ali manj (32,3 %), 18,7 % jih je pilo več kot dvakrat na teden, od teh pa jih je 5,3 % pilo štiri- ali večkrat na teden (tabela 4-1). V pogostosti pitja v zadnjem letu so bile razlike po spolu, starosti, izobraz-bi in po statusu. Med tistimi, ki so pili več kot dvakrat na teden, je bil delež višji med: ● moškimi (27,7 %) v primerjavi z ženskami (9,2 %); ● med prebivalci, starimi 45–54 let (23,2 %), in med tistimi, starimi 55–64 let (23,5 %) v primerjavi z mlajšimi starostnimi skupinami; ● med tistimi s srednješolsko izobrazbo (18,9 %) in z višješolsko izobrazbo ali več (19,8 %) v primerjavi s tistimi z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (15,4 %); ● med upokojenci (22,1 %), zaposlenimi (19,3 %) in brezposelnimi (18,7 %) v primer- javi s tistimi, ki so bili v procesu izobraževanja (13,3 %) (tabela 4-1). 46 tabela 4-1: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so v zadnjih 12 mesecih abstinirali, in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače, po spo-lu, starosti, izobrazbi in po statusu Delež [%] med prebivalci Pili alkoholne pijače v zadnjih 12 mesecih TI a EN a li e o a o a li J - d - d STIN sec ostej PA B esec a anj d 2 d 2 den U A Enkrat n m m O 4-krat n me O 3-krat n te Štirikrat n teden a pog SK SKUPAJ 19,4 % 32,3 % 29,6 % 13,4 % 5,3 % 80,6 % moški 15,7 % 23,7 % 32,9 % 19,6 % 8,1 % 84,3 % SPOL ženski 23,4 % 41,3 % 26,1 % 6,8 % 2,4 % 76,6 % 15–24 let 13,5 % 34,1 % 37,9 % 12,2 % 2,2 % 86,5 % 25–34 let 17,4 % 34,9 % 33,8 % 11,7 % 2,2 % 82,6 % STAROST 35–44 let 18,7 % 35,2 % 28,7 % 12,5 % 4,9 % 81,3 % 45–54 let 20,9 % 28,1 % 27,8 % 15,3 % 7,9 % 79,1 % 55–64 let 25,4 % 29,5 % 21,6 % 14,8 % 8,7 % 74,6 % osnovnošolska izobrazba ali manj 34,5 % 27,5 % 22,5 % 8,8 % 6,6 % 65,4 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 19,3 % 32,2 % 29,7 % 14,0 % 4,9 % 80,7 % višješolska izobrazba ali več 12,9 % 34,7 % 32,6 % 14,3 % 5,6 % 87,1 % zaposlen, samozaposlen, 17,4 % 32,7 % 30,6 % 14,2 % 5,1 % 82,6 % kmetovalec STATUS učenec, dijak, študent 13,3 % 33,5 % 39,9 % 11,9 % 1,3 % 86,7 % upokojenec 27,6 % 31,2 % 19,1 % 12,9 % 9,2 % 72,4 % brezposeln 24,7 % 30,4 % 26,2 % 11,8 % 6,9 % 75,3 % 47 4.1.2 viSokotvegano opijanje ob eni priLožnoSti Visokotvegano opijanje ob eni priložnosti smo opredelili kot pitje šest ali več meric alkohola3 ob eni priložnosti za moške in štiri ali več meric alkohola ob eni priložno- sti za ženske. V zadnjem letu se je vsaj enkrat visoko tvegano opilo 659.000 (46,5 %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let. Med njimi je bilo več moških (55,8 %) kot žensk (36,6 %). Podrobnejša analiza visokotveganega opijanja glede na pogostost v zadnjem letu je prikazana v tabeli 4-2. Desetina (10,1 %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, se je v zadnjem letu visokotvegano opijala od 1- do 3-krat na mesec, delež je bil višji med: ● moškimi v primerjavi z ženskami; ● med najmlajšimi, starimi 15–24 let, ter med prebivalci, starimi 25–34 let, v primer- javi s starejšimi starostnimi skupinami; ● med tistimi s srednješolsko izobrazbo v primerjavi s tistimi z osnovnošolsko izo- brazbo ali manj in s tistimi z višješolsko izobrazbo ali več; ● med tistimi, ki so bili v procesu izobraževanja, v primerjavi z brezposelnimi, zapos lenimi ali upokojenci (tabela 4-2). 3 10 gramov čistega alkohola je 1 merica alkohola, kar je v 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pijače, 5 dl radlerja ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače. 48 tabela 4-2: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki ne pijejo alkoho- la, in tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih visokotvegano opijali ob eni priložnosti, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Delež [%] med prebivalci TI EN ot a o a o a an - d - d d STIN sec sec vno koraj B ikoli anj k d 1 d 1 den ne A N M 1-krat n me O 3-krat n me O 3-krat n te D ali s vsak SKUPAJ 19,5 % 34,0 % 34,0 % 10,1 % 2,0 % 0,4 % moški 15,8 % 28,4 % 39,0 % 13,3 % 2,9 % 0,7 % SPOL ženski 23,5 % 39,9 % 28,7 % 6,7 % 1,1 % 0,1 % 15–24 let 13,6 % 19,7 % 39,8 % 22,1 % 4,4 % 0,2 % 25–34 let 17,5 % 27,6 % 40,6 % 11,6 % 2,4 % 0,3 % STAROST 35–44 let 18,8 % 39,6 % 33,2 % 7,3 % 1,0 % 0,2 % 45–54 let 21,0 % 37,8 % 31,6 % 7,7 % 1,6 % 0,4 % 55–64 let 25,6 % 41,9 % 25,7 % 4,7 % 1,1 % 1,0 % osnovnošolska izobrazba ali manj 34,7 % 26,7 % 25,2 % 9,3 % 3,6 % 0,5 % IZOBRAZBA srednješolska izobrazba 19,4 % 31,1 % 35,4 % 11,7 % 2,0 % 0,5 % višješolska izobrazba ali več 12,9 % 43,3 % 34,9 % 7,4 % 1,3 % 0,2 % zaposlen, samozaposlen, 17,5 % 36,1 % 35,4 % 9,1 % 1,6 % 0,3 % kmetovalec STATUS učenec, dijak, študent 13,4 % 19,6 % 42,5 % 20,2 % 4,1 % 0,2 % upokojenec 27,7 % 43,6 % 23,5 % 3,4 % 1,1 % 0,7 % brezposeln 24,8 % 27,7 % 31,0 % 12,8 % 2,8 % 0,9 % 49 4.2 negativne posledice pitja alkohola V raziskavi so nas zanimale nekatere negativne posledice pitja alkohola. Anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače, so ocenjevali vpliv njihovega pitja alkohola na njihovo družinsko oz. partnersko življenje, odnose s prijatelji, zdravje, delo ali študij in na finančno stanje. Približno četrtina (25,9 %) prebivalcev je poročala, da so v zadnjem letu občutili ne- gativne posledice pitja alkohola na vsaj enem izmed zgoraj naštetih področij. Mlajši prebivalci, stari 15–24 let, so v največji meri poročali o finančnih težavah, starejši, stari 25–64 let, pa o težavah z zdravjem. V večji meri so o negativnih posledicah alkohola poročali: ● moški (34,8 %) v primerjavi z ženskami (15,5 %); ● mladi, stari 15–24 let (46,1 %), v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami; ● tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (30,7 %) ali s srednješolsko izobrazbo (27,5 %) v primerjavi s tistimi z višješolsko izobrazbo ali več (21,2 %), ● tisti, ki so bili v procesu izobraževanja (45,8 %) in brezposelni (34,8 %), v primerja-vi z zaposlenimi (22,1 %) in upokojenci (15,3 %). Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, jih je 30,0 % menilo, da ljudje zelo tve- gajo škodljive posledice pitja alkohola, če vsak konec tedna popijejo pet ali več me- ric4 alkohola, okoli desetina (10,9 %) pa jih je menila, da ljudje s takim načinom pitja škod ljivih posledic ne tvegajo (slika 4-2). Slika 4-2: delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na različna mnenja o stopnji tveganja, če oseba vsak konec tedna popije pet ali več me- ric alkohola Zelo tvegajo 30,0 % 10,9 % Ne tvegajo Zmerno tvegajo 33,2 % 25,9 % Rahlo tvegajo 4 10 gramov čistega alkohola je 1 merica alkohola, kar je v 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pijače, 5 dl radlerja ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače (kolšek, 2004). 50 4.3 ocena dejanske porabe alkohola Dejanska poraba alkohola na prebivalca Slovenije vključuje registrirano porabo al- kohola in tudi porabo alkohola, ki je državna statistika ne registrira (neregistrirana poraba alkohola). Pri računanju registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca Slovenije upoštevamo podatke o industrijski proizvodnji alkoholnih pijač (vino, pivo in žgane pijače), o proizvodnji s kmetij, podatke o uvozu in izvozu ter podatke o za- logah alkoholnih pijač. Neregistrirano porabo čistega alkohola na prebivalca pa smo v anketi ocenili na osnovi poročanja anketirancev o uvozu alkoholnih pijač in doma- či proizvodnji alkohola. Prebivalci so med vsemi vrstami alkoholnih pijač uvozili največ žganih pijač, pridela- li pa so največ vina. Na osnovi poročanja anketirancev o uvozu in domači proizvo- dnji alkoholnih pijač smo ocenili, da znaša neregistrirana poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije 4,31 litra5. Če to prištejemo k podatku o registrirani pora- bi čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starega 15 let in več, lahko ocenimo, da je dejanska poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starega 15 let in več, v letu 2011 znašala 14,92 litra (slika 4-3). Slika 4-3: ocena (registrirane in neregistrirane) porabe čistega alkohola na odras- lega (15 let in več) prebivalca Slovenije v litrih, 2011. vir: nijz, SurS REGISTRIRANA PORABA ALKOHOLA + NEREGISTRIRANA PORABA ALKOHOLA = = 10,61 L + 4,31 L = = 14,92 L INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA + PROIZVODNJA DOMAČA NA KMETIJAH + (UVOZ-IZVOZ) + (ZALOGE PROIZVODNJA + NA ZAČETKU LETA – ZALOGE NA KONCU LETA) = + UVOZ = = 7,58 L + 3,74 L + 0,01 L – 0,72 L = = 4,22 L + 0,09 L = = 10,61 L = 4,31 L 5 v primeru, da so anketiranci o količini alkohola, ki so ga uvozili iz tujine, dobili, kupili ali doma proizvedli za lastno porabo, poročali za celotno gospodinjstvo, je ocena neregistrirane porabe alkohola prece-njena. iz zbranih podatkov ne moremo oceniti obsega morebitne precenjenosti te ocene. 51 4.4 Mnenje o nekaterih ukrepih alkoholne politike Anketa je vsebovala tudi mnenjska vprašanja, s pomočjo katerih so anketiranci izra- zili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z nekaterimi ukrepi alkoholne politike. Slika 4-4: deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na njihovo strinjanje oz. nestrinjanje s posameznimi ukrepi alkoholne politike Naključno testiranje alkohola v izdihanem zraku voznikov bi se moralo 84 % 16 % v velikem obsegu izvajati vse leto. Dovoljena količina alkohola v krvi za voznike bi morala biti 0. 70 % 30 % Politika je soodgovorna za zaščito ljudi pred škodljivimi 63 % 37 % posledicami (njihovega) pitja alkohola. Če bi ljudje preveč pili, bi morali povečati davek 62 % 38 % na alkoholne pijače. Oglaševanje alkohola bi moralo biti prepovedano. 58 % 42 % Če bi ljudje preveč pili, bi morali zmanjšati število 49 % 51 % prodajnih mest alkohola. Alkohol je dobrina kot vsaka druga, zato ne potrebuje nobenih 30 % 70 % posebnih omejitev. 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Strinjam se Ne strinjam se Prebivalci Slovenije, stari 15–64 let, so se v največjem deležu strinjali z ukrepi, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom alkohola. Med prebivalci se jih je 62 % strinjalo tudi s povišanjem davka na alkoholne pijače, 58 % pa s prepovedjo oglaševanja alkoho- la (slika 4-4). Približno ena tretjina (30 %) prebivalcev je menila, da je alkohol dobrina kot vsaka druga, zato ne potrebuje nobenih posebnih omejitev (slika 4-4). Ženske, upokojenci in zaposleni so v večji meri podprli ukrepe alkoholne politike. Prebivalci, stari 35–64 let, so v večji meri podprli večino ukrepov alkoholne politike v primerjavi z mlajšimi prebivalci, starimi 15–34 let. 52 4.5 vožnja pod vplivoM alkohola V anketi nas je zanimalo tudi mnenje anketirancev glede vožnje pod vplivom alkoho- la. Anketirance smo spraševali po njihovem mnenju o tem, koliko alkohola lahko spi- je oseba 2 uri pred začetkom vožnje. Slika 4-5: odgovori prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, na vprašanje »koliko meric6 alkoholne pijače menite, da lahko spije oseba 2 uri pred vožnjo?«, prika- zani v deležih 60 % 55 % Moški Ženske 50 % 42 % 41 % 40 % 38 % 30 % 20 % 13 % 10 % 6 % 3 % 1 % 1 % 0 % 0 % Nobene Eno merico Dve merici Tri merice Štiri merice ali več Med prebivalci jih je 48 % menilo, da oseba 2 uri pred vožnjo ne sme piti alkohola, 52 % prebivalcev Slovenije pa je menila, da oseba 2 uri pred vožnjo lahko pije alko- holne pijače. Med njimi jih je večina (49 %) menila, da oseba 2 uri pred vožnjo lahko popije od ene do dveh meric alkohola. Ženske so bile v primerjavi z moškimi glede pitja in vožnje bolj stroge. Več kot 17 % moških in 7 % žensk je menilo, da lahko oseba, dve uri preden začne voziti, popije 2 merici alkohola ali več (slika 4-5). Strogost glede vožnje in pitja alkohola je naraščala s starostjo. Okoli 20 % prebivalcev, starih 15–34 let, 13 % prebivalcev, starih 35–54 let, in 6 % prebivalcev, starih 55–64 let, je menilo, da oseba dve uri pred vožnjo lahko popije 2 merici alkohola ali več. 6 10 gramov čistega alkohola je 1 merica alkohola, kar predstavlja 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pija- če, 5 dl radlerja ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače (kolšek, 2004). 53 5 VIRI ● Anderson, P., Baumberg, B. Alcohol in Europe: A public health perspective. London: Institute of Alcohol Studies. 2006. ● Drinking population surveys – guidance document for standardi- zed approach: Final report prepared for the project Standardizing Measurement of Alcohol Related Troubles (SMART). Dostopno 1. 7. 2013 na http://www.alcsmart.ipin.edu.pl/files/guidance_document.pdf ● European Community Health Indicators Monitoring. Dostopno 1. 7. 2013 na http://www.echim.org/ ● European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Dostopno 1. 7. 2013 na http://www.emcdda.europa.eu/themes/key-indicators/gps ● European Commission. Fostering good health, alcohol. Dostopno 1. 7. 2013 na http://ec.europa.eu/health/alcohol/indicators/index_en.htm ● European Commission. Fostering good health, il icit drugs. Dostopno 1. 7. 2013 na http://ec.europa.eu/health/drugs/indicators/index_en.htm. ● European Commission. Fostering good health, tobacco. Dostopno 1. 7. 2013 na http://ec.europa.eu/health/tobacco/indicators/index_en.htm ● Eurostat. Task Force on Core Social Variables: Final Report. 2007. Dostopno 1. 7. 2013 na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/ ● Field, A. Discovering Statistics Using IBM SPSS Statistics, Fourth edition. SAGE Publications Inc: pp. 357–478. 2013. ● Kalton, G., Vehovar, V. Vzorčenje v anketah. Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. 2001. ● Kolšek, M. O pitju alkohola. Priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: CINDI Slovenija. 2004. ● Kovše, K. Poročilo o izračunavanju kazalnikov za prikaz bremena tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. 2011. ● Newcombe, R. G. Two-sided confidence intervals for the single proportion: com- parison of seven methods. Statistics in Medicine 17 (8): 857–872. 1998. ● Statistični urad Republike Slovenije. Navodila za označevanje stopnje natančno- sti statističnih ocen v publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije. Sektor za splošno metodologijo in standarde, Oddelek za vzorčenje in anketno metodo- logijo. Ljubljana. 2007. 54 ● World Health Organization. Estimation levels and patterns of alcohol consump- tion from national surveys. V: International guide for monitoring alcohol consumption and related harm. Geneva, WHO, Department of Mental Health and Substances Dependence, pp. 37–63. 2000. ● Zaletel - Kragelj, L., Fras, Z., Maučec Zakotnik, J. in drugi. Tvegana vedenja, pove- zana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebival- cih Slovenije. 2004. 55 Document Outline Slika 1-1: Utežena struktura anketirancev ATADD glede na izbrana demografska merila: spol, starost, izobrazbo in status Slika 2-1: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v življen­ju uporabili prepovedano drogo Slika 2-2: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v živ­ljenju uporabili prepovedano drogo po vrsti uporabljene prepovedane droge Slika 2-3: Primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili marihuano/hašiš kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let Slika 2-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana Slika 2-5: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena Slika 2-6: Primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili več drog hkrati kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let Slika 3-1: Deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let Slika 4-1: Deleži (v %) abstinentov in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkohol, glede na pogostost pitja med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let Slika 4-2: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na različna mnenja o stopnji tveganja, če oseba vsak konec tedna popije pet ali več meric alkohola Slika 4-3: Ocena (registrirane in neregistrirane) porabe čistega alkohola na odras­lega (15 let in več) prebivalca Slovenije v litrih, 2011. Vir: NIJZ, SURS Slika 4-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na njihovo strinjanje oz. nestrinjanje s posameznimi ukrepi alkoholne politike Slika 4-5: Odgovori prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, na vprašanje »Koliko meric alkoholne pijače menite, da lahko spije oseba 2 uri pred vožnjo?«, prikazani v deležih Tabela 1-1: Statusi izida ankete in stopnja odgovora Tabela 1-2: Število in delež (v %) oseb v vzorcu in populaciji, skupaj, glede na spol, starost, izobrazbo in status Tabela 2-1: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili marihuano/hašiš kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-2: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–34 let in 15–24 let, ki so uporabili marihuano/hašiš kadarkoli v življenju, v zadnjih 12 mesecih in v zadnjih 30 dneh, skupaj in po spolu Tabela 2-3: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-5: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili kokain kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-6: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ekstazi kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-7: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili amfetamin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-8: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili LSD kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, i­zobrazbi in po statusu Tabela 2-9: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili heroin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros­ti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-10: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili novo drogo kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros­ti, izobrazbi in po statusu Tabela 2-11: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili več drog hkrati kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 3-1: Deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 3-2: Deleži rednih in občasnih kadilcev (v %) med prebivalci Slovenije in med kadilci, starimi 15–64 let, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 3-3: Deleži (v %) uporabnikov različnih tobačnih in sorodnih izdelkov med kadilci, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu Tabela 3-4: Povprečno število pokajenih cigaret na dan pri rednih kadilcih, starih 15–64 let, skupaj in po spolu Tabela 4-1: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so v zadnjih 12 mesecih abstinirali, in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu Tabela 4-2: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki ne pijejo alkohola, in tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih visokotvegano opijali ob eni priložnosti, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu