C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi - 24 ottobre W>8 Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako stedo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L * » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do: poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmw St. S! V Gorici. v sredo 24. oktobrct 1928. utoxi Nefrankiranu pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po c/ogo« voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Si ra- ze«. — Tisk Kafoliške tiskarne v Gorici. Ri» va Piazzutta St. 18. Uprava in urednistvo: ulica Mameli štev. 5. St.pošt.tek.rač. 1111147. Teles, int. štev. 308. Jlli ie dobro v S^meriki? Naš odločni nastop proti brez-~ ciljnemu, lahkomiselnemu izselje- vanju v Ameriko je vzbudil Zirok odmev, Od vseh strani dežele in iz tujih kriijev dobivamo dun za dnem pismu. v katerih se odobrava naše stališče, da skušamo obvarovati Ijw- di pred nesrečo. Deželani nani pvU musajo pismu izseljenih svojcev aii rwm prihnjajo pravit, kako so vesti, ki jih dobivajo od onstrnn širokega morjci, večinoma zalostne, kako se mnogi /x bridko kcsajo, da so tako prenagljeno drveli iskat namišijeno srečo. Izseljenci pa nam opisujejo težavc. v katere jih je vrgla nepre: mišljenost in svare rojake pred iz: seljcvanjem. »Le sem pa tja se komu posreči, da dobi primeren zaslužek, velika večina, zlasfi navadni delavcU iezaki, mora krvavo garati, če si hcče prisiuziti skromen, z znojem premočen. košček kruha. Mnogi, premnogi morsjo prenašafi celö gorje brezposelnosti; njihov polo: žaj je obupen, kamnu bi se smilili.« Tako in slično se glase ta pisma, ka: terih radi skromnosti prostora ne moremo priobčevati. Kljub vsem iem žalostnim opomU nom mami še vedno mnoge hrepe: nenje po izselitvi v Ameriko. Ne: kateri so sicer spregledali in se je, tako poročajo z de/.ele, izseljevalni val nekoliko polegel, vendar jih je še veliko, ki so, zdi se, udarjeni s slepoto. (Razni podpihovalci, kate: rim izseljevanje nese, nosijo v tern pogledu veliko krivdo.) Tern za- slepljencem v premislek priobčuje: mo v naslednjem dva opomina. Prvega je napisal odličen naš mož, ki je že sam bil v Ameriki in mu je skrb za izseljence od nekdaj pri srcu. Drugega posnemamo po Ijubljanskem »Slovencu« od 9. t. m.; objavil ga je argentinski generalni konzulal v Belgradu. Prijatelj piše: y !:. v. Armriko (wi nas Ie malo kattri pride, a tudi tarn cve-tice nc cveto. Po uradnt staristiki jc taru aaci 4,000.(HKJ brezposeinih, od ka- tcr;ih bi se marsikdo vrnil črez nmrje domov, če bi imel s eim. Tudi v Južni Ameriki nc cveto rožice našim ljudcm. Yedno več i is-e-m prihaj* na:..m potie/cLskim lindem, da si v Južni Amcriki že izpodjedajo drug dru^cmu kruh. Niti za deklcta, to je za služkinje. ni več zaslužka. Tako pišejo od- Lritcsreni možje in iantjc ud tam dd. v zadniih dneli sem Movoril z mno^imi, ki imajo svojce v Ar.^en* tinijii in Braziliji žc črcz par let. Vprašal sem jih, kaj pišejo njihovi in čc pcšiljajo kaj denarja. Odi*o* vori so bili večmoma vsi enaki: Pb šcjo, da jim L>re dobro, denarja pa da niso poslaJi nič že od latrske po-mladi (1927). Pri izjavi »da jim Lire dobro« sem sc spomnil na avstrijske do- niisniice iz svetovne vojnc. Vojaik ie bi'l laeen, raztrj4an. umazan in ušiv, pa je pisal domov, da je zdrav in da se mu dobro ilodi. Arpentinski generalni konzul sporoča: »Priseljevanje v Ar^ntinijo je sedaj dovol'j-eno polcg poljcdelcem tudi ro-kodelcem, in sicer mizarjem, kovačem. sedlarjem, mehanikom in peko-m. Delitvcev za zgradbo želez: nie se sedaj ne potrebuje. Poleg prcdpisanih osebnih listin je treba priložiti prošnji za izseljeniški pot* n.i list tudi vcrodostojen dokaz, da je prosileu v Araentiniji1 zasigurano delo.« Kai se qodf po svefu? Mcd najtežia in najbolj zaplete^ na vprašanja, ki so nastala ob skle- pu miru, spada i^otovo nemška voj- na odškodnina. Zma.^oviti zavezni- ki so naložili premajianim državam velikanske vojne odškodnine, s ka= terimi naj bi se poplaeali vsi vojni stroski in obnoviia pošlkodovana ozemlja. Z«*odilo se je pa, da sta Avstrija in ü^rska — dru^e n a sled- stvene države podonavske monar- hije' so prišteli k zaveznikom — za^ bredli v take denarne težave, da bi bilo blazno misliti na plaeevanje* kake ods'kodnine. Bol<*arija jc maj- hna in vsa izerpana in tudi ne more plačati Bo^ ve koliko. Turčija pa mirovne pogodbc v Ševre,s-u sploh nikdar ni priznala in zato tudi ni doilžna plaeevati odškodnine. Tako je prišlo do te«ia, da je cdini plaeevanja zmožni dolžnik Nemčija. Zma.aoxalci so se torej oprije'li Neme!ije. ki je njih edino upanje, da dcloma plaeajo svoje vojne doltje v Združenih državah in da poravnajo stroške za otbnovo opustošenih krajev. Izraeunatli s(^ škodo in prištcli vojne dolßove. Nastala je lepa svotiea 132 milijard zlatih mark. Nekateri so zahtevali celo vee. Te milijarde naj p'laea Nemeija. Ko so se zedinili .ulede vsote, so zaeeli misliti, kako bodo dobili ta denar od Nemelje. Da bi Nemeija takoj ob koncu vojne p-lacala 132 milijard zlatih mark, na to ni nihee mislil. Treba je bib u^otoviti, ko; liko Nemeija lahko plajca na leto in kako naj se ta nlacila izvrsijo. Stvar je bil a zelo zavita. Ako je Nemieija dajala premog na raoun vojnc odSkodninc, ie trpelo angles» ko premo.uarstvo, ker je nemški premog zayzel ws svetovni tr.Lj. Vr? hu toga bi previsoka letna plaeila Nunčijo tako osilabila, da bi v ma* lo ldtih ne mogla sploh nicesar vee placa'ti. Leta in leta so reševali to zavoz= lja.no vprašanje. Koneno ga je za- čaisno rešil ameri&ki finanenik Da^ wes s svojim naertom, ki se po njem imenujc. Dawesov naert so sppojcli vsi prizadeti in talkrat so nchale razprave o vojni od&kodnini. Nejasne točke. Dawesov naert pa je pustiil vee Viižniili tock nedoločenih. Odmeril ie sicer višino letnih odplaeil na dve milijardi in pol zlatih mark; a poznejsi do.Uovori dovoljujejo zvi- šanje ali znižanje te vsote. V na* ertu tudi ni doloeeno, koiliko let bo Nemeija place val a. Yisina odÄkod* nine je torej neznana. Te stvari je biJo treba urediti. Parker Gilbert v Londonu. Da se Dawesov načrt izvrši, so zavezniki poslali v Bedin mladega ii.meriškega finančnika Parkerrja Gilbert:a, ki je prcjel nailo^o, naj pazi, kako nomšika vlada izpolnju? ie svoje obvezTioisti. Parker Gilbert je priiscil v Berlin in vsako leto po- šiijal poroeila o piliičevanju. Sicer r-a o njem ni bilo mnogo slišati, kljub temu. dd je rj>;nol:-'oi letno z m.iii.iardami. Lotos je vpra«anje vo.jne od.skod= nine nrišilo na novo razvojno sto>p- njo. Parker Gilbert je spoznal. da ;e Dawcisov nacrt pomanjkljiv in da je treba dolouiti visino dolga. Pretcikli teden ie šel v London, kjer je govoril o tern z angleškim linanenim ministro-m W. Churchi!- torn. Iz Lcmdona se je odpelial v Panz in obiska'l Pomcare*ja. Za n.iim jc šel v Pariz tudi W. (Jiur- chill. Vse to se ie zgodilo nepriea< kovano. Kaj so ti trije moj^ocniki sklenili, se še ne "ve. Govori se na, da so sc zedini'li, naj pluča Nenieija ktikih 3(; milijard zlatih mark v 20 letih. Sklicali pa bodo konforenco izvedcnccv, ki bo končnoveljavno rcšJia to tcžavno vprašanje. * :;: ;|! V Angliji se žc začenjajo pri* pravljati na prihodnje državno- zborsike volitve. eeprav bodo šele črez as em mosccev. Vse tri stranke so že imcle svoie občne zbore, na katerih so določili taktiko v volil= licm boju. Zadnji so zborovali libe- ralci. Knialu natv> sc jc pojavila vest o sodelovan ju med liberalci in socialisti. V obeli strankah so nekateri za= L'ovarjali s^kupni naistop proti seda- nji konscrvativni vladi. Ako bi se stranki združili. bi prav tjotovo vrgli konservativee, katere samo razcepljenost opozicije drži na po- vršju. Nacelnik lrberallne stramikc Lloyd George se jc zaenlkrat izrekel proti sodelovanju z delavsko stran? ko. Mo;!occ upa, da bo sam dobil dovolj vciliko vceino. Zanjmiv je anglcäki volillni red. Pri zadnjih volitvah so konservativ« ci dobili na vsakih 18.(X)0 glasov en mandat, delavci na vsakih 36.000 glaiso'V, liberalci pa na vsakih 7().(KK) öl'asov. Opo'Zicija je imöla več gla- sov kot vladna stranka, mandatov je pa, imchi samo 193 od 615. Tcmu je kriv volilni red. Liberalci pravijo, du ga bo treba spremeniti tako. da bodo volitve pokazale resnieno raz? nobženje v državi. * V Z Med nemškimi strankami. V ncmskosnacionalni stranki se je te dni vršil boj mcd tremi skupi? nami. Skrajna desniica, ki jo ie vo* dil llugenbcrg». ni biila za.dovol.jna z naeelnilkom stramke grofom We* starpom, ki je v zmerni sredi. Hu* aenberg in njegovi pristaši so zah* tevali, naj nom.ski nacionalci sprej^ me jo v program svoje stranke ob* novo nvonarhijc pod Hohenzollcrn* ci. Sredina ni veddla, kaj bi poeela, levica i">a je zahtevalla, naj se nacio* nalcii splch odpovedo monarhisti'e* ni misli. Levico vodi znani Lam* bach, ki je radi teh stvari imel že spore z grofom Westarpom. Dolgo časa sc niso mogli sporazu* meti. Stranki je že grozil razcep. Hugcnbcrg je predlagal, naj se v vodstvo stranke izvoili po en pristaš vsakc sikupine. Ta. predlog ni bill sprejet. Koneno je obeni zbor stranke v soboto 20. olktobra vzel na znanje odstop grofa Westarpa kot predsedniika stranke, mu so* glaisno jzrekel zaupnico in izvolil i »u.Ucnberga za predscdnika. S tern jc .stranka krenila na skrajno des* niieo. Lambach in Westarp se pa tolažita, eeš, da bo Hugenbcrg v praktični politiki imel dovolj prili* kc, da bo spoznal nevzdržljivost svojega skrajnostne:ga programa. Dr. Marx odstopil. T'udi v katolkskem oentru bodo moirali voliti novega naeelnika, ker je dosedanji pred«ednik dr. Marx odstopil. Njegov odstop ni bil ne* prieakovan. Povzrocillo ga je šibko zdravje in naveličanoist politienega dela. Dr. Marx se bo sedaj posvetil prosvetnemu dclu. Sedaj se je pojavilo vprašanje nasledstva. Imenujc jo se že razna iincna. Odločil bo obeni zbor cen* truma. ki se bo vršil 8. in 9. de* eembra. V sp'losnem tožijo v Nemeiji, da manjka mož*voditeljev. Stari se umikaio. v mladih ni vee tiste bor* benosti in tistega duha požrtvoval* nosti, ki je v takih težkih časih po- t.rebna. To velja za skoro vse odlo* eilne stranke. Nova opozicija v Rusiji. Vr moskovskcin odboru komuni* sticne stranke se je pojavila needi« nost glede nekaterih took komuni* stienega programa. Moskovski od* bor je zelo važen za vso stranko, ker uživa veilikanski utfled. Glasovi o neenotn.osti naziranja so prišli tudi v iavnost. Osrednji odbor stranke jc moral posciii vme«. Obja* \ il je v »Pravdi« članek, v katerem poziva moskovski odbor, naj ne ru* ši edinosti v stranki. V eem obstoji sporV Gre za spre* membo sovjetskc gospodarske po* litilke. Ali naj sovjetska vlada po* sveča svoje sile bolj industriji ali pa razvoju kmetijstva? Moskovski odbor je za spremembo goispodar? ske pol it ike. Osrednji odbor je zagrozil upor* nikom s hudimi ukrepi in je že od* pus til par pnustasev tega gibanja. Ciro/tovo je, da se bodo morali vsi vda-ti. kajti v rokah vlade je vsa moč. Vlada je uničila močnejšo in bolje organizirano O'pozicijo Troc* keg a; tudi moskovski odbor se ji ne bo mogel dolgo usta.vljatti. Okno v svet. Konferenca jugoslovanskih škofov. Prctdkli teden se je v Zagrebu vršila konferenca jugoslovanskih škofov. Ker so sc stalno sirile ve= sti, da se bodo skofje izrekli tudi o noliticncm položaju. in sieer pro* ti vladi, je papeški nuncij Pellegri* nctti odločno poudaril staro stali* see katoiiške Cerkve, da se nc vme* ŠLije v notranjepolitične razmere nobene države. Dr., Seipel odgovar ja Bethlenu. AVstri.jski zvczni kancicr dr. Sei* pel jc v seji državnega zbor a dne 18. cktöbra odgovoril na izvajanje ogrskega miniistrakega predsednika grol'a Bethlena v Šopronju. Seipel jc nrepričan. da bo Burgenland vcdno ostal aivstrijski, ker je prebivalstvo na'klonjeno Avstriji. Seiplov go vor so odobravali vsi poslanei. Painleve na Dunaju. Fra.ncoski vojni minister Painleve je doK'pel na Dunaj. kjer je imel pre- davanie o dliševnilh stikih med na^ rodi. Mran /. -GORISKA STRA2A« »Narodna Obrana« za rešitev krize. Zagrebški listi vedo poročati, da je znana srbs'ka organizacija »Na* 1'iodna Obrana«, kateri načeluje • vojvoda Stepan Stepanovic, poslaia '. kralju spomenico o sedanjem polo I žaju v državi. Spomenica označuje položaj kot zelo resen in zahteva, | naj se sestavi vlada iz mož, ki uži* j vajo splosno zaupanje. Potem naj j se izpeijejo volitve in naj se najde podlaga za sporazum. Macdonald predava. Ramsay Macdonald je v torek 16. i ofctobra predaval v nemški d'rzavni • zbornici o raznih vprašanjih mini. ' V prcdavanju je izrazil mnenje, da je rod, ki' je doživel svetovno vojno, pokliean, da utrdi in zajamei mir. Po predavanju so ga časnikarji vprašali, kaj misH o razmerju med Anglijo in Rusijo. Macdonald je re* kel, da je treba sovjetsko Rusijo vsekakor diplomatsko priznati. Neuspeh nemšKih komunistov. Ljudskega gla'sovanja ö oklopni križarki ne bo, ker so komunisti zbrali premajhno število giasov. Nemška ustava namree doloea de* setino vseh glasov, ki so biili pri \ zadnjih volitvah oddani. Komunisti so pa zbrali samo polovico potrefr* ; niih gilasoiv. ( Ruski kredit v Ameriki. ; Splošna električna družba t (Ge* neral Electrical Company) je 'dovo* ( lila neki sovjetski družbi dolgoročni < kredit v znesku 26 milijonov dollar* j jev. Ta dogodek je tudi politično \ zelo važen, ker je to prvi dolgoroe* { ni kredit, ki1 so ga sovjeti ddbili v j Združenih državah. Vlada Združe* ! nih držav je bila dozdaj naeeilno nasprotna vsakemu sovjetskemu posojilu. Sedaj se zdi, da je svoje stališče menjala. Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen radikal llija Mihajlo* vie. Fodpredsednika sta demokrat Kujundue in musliinan dr. Hrasni* ca. Predsednik radikalncga poslan* skega kiuba je postal Velja Vuki= eevic. Trocki rektor vseučilišča? Sovjetska vlada je menda skleni>- la ustanoviti v kraju, kjer biva Trocki vseučilišče, ki bo seveda majhno, in postaviti Trockega za re'ktorja. Važne listine izginile. Nelkemu uradniku angleškega zu* nanjcga mimistrstva so izmaknili važne listine, ki se tičejo vojnega brodovja. Policija preifckuje stvar. Kralj Aleksander v južni Srbi.ji. JugO'slovansIki kralj Aleksander jc odpotO'val v južno Srbijo, kjer bo obiskal važncjša mesta. Komunistična propaganda v Bolgari ji. Bolgarska polieija je pred krat- kim odkrila tajne komunistiene krožke. Pri preiskavi se je pokaza* lo, da so bolgarski komunisti preje- mali podpore iz inozemstva. Polici* ja je zaprla poshmca neodvisne de* lavs'ke si ranke Stojanova in tajni- ka neodvisne stroko'vne zveze Mi* leva. Splošna stavka v Lodzu pojema. Nekatere vrste delavcev, n. pr. natalkarji, delavci v mestni službi, mesarji itd. so se vrnile na deLo. V oikraju Petrikav je stavka skoraj čisto koneana. Predilniški delavci v Bialystoku, ki so dozdaj delali, so sklenili, da zaenejo stav? kiiti. Posledice splof>ne staVke se še vedno euti.jo. V Vairšavi primanj* kujcjo živila. DNEVNE VE5TI. Novi učitelji. V Vidmu sta napravili na tamoš? njem učiteljišču mature) gospodicni Kali Ruena in Man]a Sters>ar. »Istarska Riječ« zaplen jena. Predzadinja številka hrvatskega lista »Istaxska Rijee« je bila zaple- njena radi elanka o smrti dr. Ivana Zuceona, biv.šega deželnega poslan? ca v Istri. Pobcžnost zatiiijega petka. Običajna pobožnost za gospe in gO'spodie/ne bo v petek 26. t. m. ob 8. uri zveeer pri Sv. Antonu. Zdi se nam, da bi se naše izobraženo žen« stvo mc-gil'o v še večjem številu ude* leževati te pobožnosti. Kako velik je od'ziv, ko vabi svel in posvetnost, kako majhen, ko vabi Kristus Kralj! In vendar bo sodi'l in odločail za več* nost le Kristus. Ne opravieujmo se z malenko'Stnimi izgovori. Za Boga iin dušo se je treba ne'koliko potru« diti, ovire moramo' tudi z žrtva-mi odstranjevati. Naj nam nihee ne šteje v zlo, ee se drznemo opozoriti naše izobražene gospe in gospodie* lie tudi na vcliko dolžnost dobrega zgleda, ki jo imajo napxam prepro* stemu žcnstvu. Od 7. ure na-prej bo pri Sv. An to« nu tudi prilika za sv. spoved. Vodstvo Aposiolsivü moJitve. Sklepi občinskega sosveta. Goriški obeinski sosvet je v petek 19. öktubra sklenil brezplaeno od* stopiti Ba'Jilli bivši Ritter jev park v trajno uporabo. Park se razprotstira okoiLi do'ma Baililie na Catherinije* vem trgu. — Inž. Barichu je sosvet naxociil. naj napravi naert za novo obeinsko bolnico na šentpeterski cesti. — Sosvet je odobril spremem* bo sedanjega pravilni'ka za ja.vnc avtomobile, ki bodo od 1. aiprila prihodnjega lefa dalje moralli imeti taiksameter. Do 31. ddcembra 1929. pa bodo moirali biti vsi javni avto* mobili pobarvani z enako barvor kot predpisuje ministrstvo. Po suši povzročena škoda v vidernski pokrajini. Kmetijski potovalni urad v Vid* mu je ugotO'vil, da znaša škoda VvSiled sušc letošnjega polet ja znat* no svoto 186 milijonov lir. Največjo sko'do je povzroeila su* ša pri koruzi, in sicer za «kupni zne* sek nad 82 milijonov lir. Skoda na umetnih travnikih znaia (ikoli 40 miiijcnov lir, na navadnih seno'ze* tih nad 34 milijonov, pri krompirju skoraj 14 milijornw, pri fižolu 6 mi* lijonov, pri vinski trti 4 milijonc, pr.i einkvantimu poldrugi milijon in pri cstalih pridelkih okoli 20 milijo* nov lir. Na|bc;lj udarjen jc okraj Porde* none, kjer zna«a škoda nad 23 mili* jonov, slcdi čcdajski z 22 milijoni, najmanj pa je trpe'l trbiški okraj, k'jvr znaša škoda malo več kot ee- trt müijona. S^veda je trbLški okraj tudi sorazmerno najmanjši. »Vedež«. Kakor smo že poroeali. je izšel ))riljubljeni žepni koledareek »Ve* dež« za 1. 1929. Založila ga je knji* garna St oka v Trstu. Glavno zailogo za Goriško ima Katoiliška knjigar^ na v Gürici. »Vedež« stane 3.60 L. — Za vsakega odraslega eloveka, bodksi trgovea, obrtnika ali kmeta, je »Vedež« zelo priporočljiv; kdor se je nanj privadil, ga ne more po? grešati. Polcg raznih zanimivosti najde v njem navodila glede kol- kovnih pristojbin, poštnih doloeb. obrestne mere i. t. d. Tudi mu nudi prostor za razne zapiske. Zato, eskrbite si ga! Jezero v Nemi. V soboto popoldne je načelnik vladc Musso'lini pognal v tek stiri velike vodne erpa'lke, ki bodo iz* erpa'le vodoviz jezera Nemi. V tem jezeru so kot znano ladje rimslkega oesarja Tiiberija in velikansiki za* kladi. Ko bo jezero prazno, bodo dvignili ladje in dragocenosti. Čr« palke izerpajo 1500 litrov vode na sekundo. Vsakih 20 dni se bo vodna glaidina znižala za en meter. Jezero bo prazno v štirih meseeih. Ko bodo pobrali vse zaiklade, bodo vodo na* zaj spravili v jezero. »Cittä di Milano« doma. Ladja «Cittä di Milano« se je v soboto vrnila iz tečajnih voda v Spezio. Smrtna obsodba izvršena. Delia Maiggiore, obsojen od po* sebnciga sodišča za varstvo države na smrt, je vložil prošnjo za pomi* loščenje. Provšnja je bila odbita. Vo* jiiški kazenski zakonik doloea, da sü mora smrtna obsodba izvrsiti v teku 24 ur od trenutka, ko je bila izreeena. Delia Maggiore je bil zato ustreljen v eetrtek 18. oktobra. Üstrelili so ga inilieniki 94. legije na istem mestu, kjer je zaikrivii zločin. Hiše se posipljejo. V Vincennes na Francoskem se je podrla veli'ka nova zgradba in pod? sula kakih 25 delavcev. Vzrok n&* sreee je slab gradbeni materijal. Po* lieija je zaprla stavbnega podjetm* ka in njegove neposredne poma> gače. Pohlep po dobieiku je pri ta* kih nesreeah gotovo veililk krivec. Letošnja vinska letina v Srednji Evropi. Po do'sedanjih raeunih znaša vin* ska letina v Avstriji 800.000 hl; v l)grski 3,000.000 hl; v Čehoislovaški 500.Ü0U h;l; v Jugo;slaviji 4,000.000 hl; v Ruminiiji 5,000.000 hl. Koliko pšenice rabi Italija? ltalija rabi letno pšeniee: za hra* no 63.5 miliionov kvintalov, za te* steninc 10 milijonov kvintalov, za seme 6.5 milijonov kvintalov; slku* paj 80 midiionov kvintalov. Ker je letina prinesla 62 milijonov kvinta* lov, bo potrebno uvozrti 18—20 mi* lijonov kvintalov pšenice v skupni vrednosti okoli dveh milijard lir. Prekooceanski zrakoplovni promet, Dr. Eckener je prejel od nekega ameriškega milij arder ja ponudbo glcde rednega prekooceans'kega pro* meta z zm.koplovi tip a »Zeppelin«. Tisti milij arder je pripravljen dati 14 milijonov dolarjev za zgraditev šurih velikih »Zeppelinov« in dveh pricstajališe, ene v Nc.mčiji blizu Basla. druge v Ameriki v okolici Washingtona. — Za stvar se zani* ma tudi znani avtomobilski mogoe* nik Ford. Izvedenci pravijo. da se bo tekoin treh ali štirih let že lahko otvoril reden poiniški in pošfiTt zraikoplovni promet preko Atlant- skega O'ceana. Ob desetletnici. (Pise Jože.) Mesec je sijal na nebu, moj od* delek pa je plesal okoli ognja kolo. Rakija je stopala v glave in takrat sem potegnil Bogdana iz Alöksinea na stran in ga opozoril, da moramo drugi dan na vse zgodaj naprej in da je treba počivati. Ne rad, a me je vendar slušal. Tudi vojaki so ne* radi pustili pTešiea in po'lento in ra* kijo; koneno sum jih le spravil pod drevesa k počitku. Z Bogdanom sva se menila, da je potrebno kmetu vendar nekaj pla* eati, če ne drugega, vsaj pre* šiea in rakijo. Ali naj mu daru* jemo osla? Zmenila sva se, da damo seljaiku 100 dinar jev. Bogdan je sie* kel bluzo, v kateri je nosil zašite di* narje še od doma. Takrat sem vi* del', da! jc ime'l pri sebi nad 1000 di* narje v in nad 1000 francoskih fr an* kov. Pil ni, kadil ni, kar je porabil za, mleiko in moko. Hotel sem tudi jaz dodati nekaj od svojega denarja, a Bogdan mi ni pus til in je rekel, naj mu dovolim to veselje, da nosi on stroške za svojo slavo-. Nisem ga hotel uza'liti. Koneno je tudi on legel in zaspal. Drugo jutro smo morali na vse zgodaj naprej. Seijak nam je segrel mleka in ko mu je hotel Bogdan pla* eati prešiča, ni hotel o tem nieesar s'lisati. Zahva'ljeval se nam je, da smo počastili njegovo hišo, poljubil vsakega posebej. rl\ikrat mu je Bog- dan vtaknil stodinarko v žep. Ko smo se ločili, je pritekel seljak za nami in držal v roki bankovec, ka* terega je na.šel v žepu. Rečem mu, da denarja nc sprejmemo nazaj. Bogdan pa mu pravi. da je imel on sÜavo in ne seljak in da mora zato on nositi stroške. Seljak je od ve* selja jokal in delal križe za nami. Šli smo naprej po dolini I bar ja in prišli v Kraljevo. Kjer se cesta spre* meni v ulico, so nas eakali meščani. Mlade deklice v belih oblekah so nas čakale z venci, večje so metale evetlice, druge so na zasluženo plaeHo tukajšnji po* sestnik Karel Kobal. ^alostno so pe'li zvonovi, kc se je pomikala ob mnogobrojni udeležbi občinstva krst.a z njegovimi zcmeljsikimi ostanki o]d hiše žalosti »na tisto tiho domovanjc, kjer mnogi spe ne* vzdramno spanje.« Bolchal je delj ems a, neozdravliivi zdoideni ralk mu je izkopal prezgodnji grob. Pokoj* ni'k je bil blaga duša, mož, kakršni so dandanašnji le bolj redko nase* jani. Bil je spoštovan in priljubljen pri vseh, kar je še posebno p_okaza'l njegov sijajni pogreb, ki se je vršil v nedeljo 21. t. m. Kljub slabemu vremenu so prihiteli od blizu in da* lee prijatelji in znanei, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. V 48. letu svoje starosti je zapustil dolino solz in se presdil v deždo blaženosti Težko prizadeti družini naše iskreno sožailje, pokojniku pa veeni mir! — Svoj eas smo poToeali o suši, ki je bila naša zvcsta sprem* ljevailka skozi vse poletje, danes pa hočemo spregovoriti par besed o le* tini, kateri suša ni bila baš dobro* došla. — Nedelja je danes, ko pi'äe* mo te vrstice. V ozraeju diši po sne* gu, po nefou se podijo temnosivi (rblaki, marsikaterega vašeana pa tarejo erno*sive skrbi, ko sili zima v deželo. Kleti, kašee, shrambe so za prezinTOvanje jako sla'bo, pitlo založene, ker so bili večinoma vsi Pjjljski pridelki do sile skromni. Dne 1. t. m. smx> imeli zopet točo, ki je premikasti'la zlasti «ijdo. V nasJiednji noei pa je izpopolnila nje* no delo še prezgodnja slanr., tako da po nekaterih njivah ni ostalo drugega nego malo borne prazne slame. krompirja pa, za katerega je naš kmet v prejšnjih letih izkupil lepe dcnaTCe, smo leto'S pridelali ko* maj za domaeo rabo, mnogi pa še to* liko ne. Pa tudi krme za živino smo letos malo pridelali, nekateri celo polovico manj kot lani. Mnogi bo* do prisiljeni prodati svojo živino za smešno nizko ceno. Gorje - liinoge družine zrejo s strahom v bodoč* no st. — Pa davolj o tern, da ne po* reee g. uredinik, da samo jamramo. — Tudi pri nas namcrava par zna* čajnih fan to v zafmstiti rodno zemljo in oditd1 v obljubljeno deželo. Kamnje, Letošnja trimesoena suša nam je docela pokvarila naše fariie orglje. Z veliko težavo in vztrajnostjo jih je zopet vpostavil in uglasbil znani solkanski orgljavee g. Fr. Prencis, ki je iste orglje ob zi'danju nove cer'kve tudi popolnoma prenovil. Le žal, da nimamo stalnega organi* sta. Toda radi tega ne utihne na koru lepoglasnio petje; pogumno in kaj pohvalno vztraja pevski zbor nastopajoe in prepevajoe lažje in umetnejše pesmi na — suhem. Že* limo le pevskemu zboru obilo na* rašeaja, v kar morajo tudi1 starši primcrnih fantov in deklct poma« gati. Pa drugie kaj vee, ee bo ta pro'snjakaj zalegla! Kjer zamre lopa cerkvena pesem, tarn se je bati, da bo zamrla nekoe tudi — nebeška.... i'otoik pri Dornbergu. I rgaitev je že mi/nila. Marsilkateri kmotiic .je s strahom zrl na svoj vi* nograjd poleti, ko je hotela letošnja suša uničiti cdini njegov up. Hva'la Bogu, da je biJa vinska letina še ruzmemma dofcra, dasi je splošen prildeldk za tretjino manjši od Ian* skega. Trgatev sama pa je potekla tiho in mirno. Obiskat na« je pri^ slo le ndkaj tujeev, ki so prišli po* kusit naš movst. Tistega hrupnega popivanja in popevanja letos ni bi* lo, kajti precej mladcnieev nas jc zapustilo; šli so si kruha in srece iskat v Južno Ameriko. Sv. Mihael nad Šempasom. Danes, ko smo odlozili delovno cbleko, primiemo za pero in potoži- mo javnosti, kaj nas teži. Ne ve* mo, ali je za vise to prestopno leto taiko čudno, talko eudno — slaibo, kaikor je za nas. Vse gre nek am (.Irugače in nobena stvar nam ne gre ko bi moralla iti sicer. C) s'labi leti* ni, ki je združena z veliko goispo* iWsko krizo, ni vee vredno nisati. sai to že ita'k letos mansikje predo* bro poznajo. Sedaj bo kdlo misilil, Ortopedični zavod si. ZECCHl Turin - Via Roma 31/1 -Turin Aparät Zecchi ustavi KT 1" äs\ J. JLi %ß Uspeh aparata ZECCHl v naši po^rajini. Nov ozdravljenec iz Vaivasone. Dolznost rue vcžc iz~ reči svoje priznanjc in hvaležnost g. ortopedu Zecchi, ki mije s avujo posebno iznajdbo usta- vil kilo, ki mi je dc- lala zelo grenko živ- Ijenje in me ovirala v mojem poklicu. Pippo JoŽef pok. Luke Via dci I ornaslni Vaivasone (poltr. Vldem1! Važna objava: Ker prihajajo od vsi-li stiani sli-vilna puvprüsuvunjii, bu urlupeU Zecctii ohiskal naslednje kruje in bo y spodaj označcnili prostorih prika/.al piizacieiiiii osebarn uspesnosl svoje^a poseUiie>;ci aparata in jim bo dal dra^ocene na- svetu iz svoje dolj-i; lskusiijc. --------- GORICA: v torek 13. in sredo 14. novem- bra, hotel „Angelo d'oro". TRST: v četrtek 15. in pctek 16. novembra, hotel „Monccnisio". PULJ: v soboto 17. novembra, hotel „Miramare". ZADEK: v nedeljo 18. in ponedeijelc 19. novembra, hotel „liristo}". KEKA: v torek 20. in sredo 21. novembra, hotel „Riviera." da povemo kakšno novo; o, ne! Da* nes le povemo, kar smo že dvakrat pits ali. Skoro da nais je že sram po* novno pisati, in sicer tretjie in ved* no isto ponavtljati. Kaca pečena, kmaiu bi elovek zakileil, ko vidi, da vise prošnje in prijazni opomini, naj se nam ceste popravijo. nie ne izdajo. Smo sicer potrpežljivi lju* dje, toda aiko se nam ne popravijo ceiste, homo prisiljeni napraviti dru* ge korake. Ljudstvo je skrajno o* Lioreeno. Naj omenimo še, da ne yemo, ee bo s tistimi robotaomi kaj prida. Najboijše bi bilo, ko bi se cesta razdelila v majhne deieže med posamcznitkc, kot je že bilo n&koč ali kakor imajo v Oseku. — Par dni pred trgatvijo je dobil nek* do v poznih vceernih urah svojo dobro soscdo v svojem vinogradu, ko je odbirala grozdje, ker da ni imeila dovolj svojega, da bi napol* nila sod. Iz sipohega sveta. PonesreČen poskus prekooceanskega poleta. Angle^ki letalec Mac Donald je posikuisil preleteti Atlantski ocean v smeri od zapada proti vzhodu. Le* tel je na zelo majhnem lotalu. Do* scxlaj ni o njem noibeine vesti. Vse kaze, da je veliki ocean pogoltnil zopet mlaido, drzno življenje. Abstinenca in predsedniške volitve v Ameriki. V kratkem se bodo vršile v Zedi* njenih državah predsedniške volit* ve. Nasproiti si stojita predvwem dva kandidata, in sicer katoliean in njujorški guverncr Smith, predsta* vitelj demoikratske stranke, ter pro* test ant Hoover, sedan ii državni podtajnik, prods t a vitelj republikan* ske stranke, ki je bil med vojno ko* misiir za aprovizacijo. Komunistiic* ni k and id at ne pride niti v poštev. V delovnem programu obeh glav* Stran4.______________________________________________»GORISKA STRA2A« nih kandidatov ni posebnih razlik. Oba sta si postavila predvsem za nailogo, da rešita kmetijsko krizo, oba houeta cuvati nad bla^ostanjem državljanov. Precejšnjo vlo^o bo igraia dcmagoska ira^a, da je Smith katoliean in da hoče spraviti Zedi* njene državc v popolno odvisnost Vatilkana. Biistvcna ra,zlika med obema kan* didatoma pa je njuno stališče na? pram prohiibiciji, to je prcpovedi toeenja in. uživanja alkohoinih pi* jač. Hoover je strog abstinent in kot tak na eelu struje »sec«, ki ho* če, da ostane država »suha«, to je, da se dobi alkohol samo v lekarnah na priporočilo zdravnika. Smith pa je znan, da rad zavžijc dobro kap= ljico in zato se jc poistavila na nje* govo stnm struja »dree«, ki hočc ¦ revizijo prohibicijskega za'konaa. Pa i tudi Smith ni za popolno svobodo v razptcavanju in u/ivanju alko- holnih pijae. temvee huče imeti ne? kak državni mono pol na alikohol, kot je vpeljan v neikaterih državah (NoTvcška, Kanada). Za in proti abstinenci prinašajo in išeejo listi vse mojiočc razknje. Neiki easni'kar je hotel zvedeti tudi mnenje Vatikana, ki se mu je krat* ko odrezal: »Kvangclij strogo pre* povcduje pijančevanje, ne prepo? voduje pa zmernega uživanja alko- holnih pijaie.« Sv. birokracij. Pri neiki želczniški nesreči v bliži; ni mesta Petrikav na Poljskem je našell smrt zavirae Grzymala. Med zelezniskima direkcijama v Varša* vi in Tarnovicah je nastal spor, kdo naj nosi stroslke za pogrcb. Varsavs'ka direkcija, v kateire pod* roeju se je nesreea z.Ljod'ila, je od* klonila skrb za po^rcb z utomeljit* viijo, da je bill nesreeni železniear mesta oskrbeti pogrob. Taiko sta se pristojen v lair no vice in da mora zato železniško ravna.teijstvo teLja direkciji veselo med seboj prepi* rail, sv. biroikraicij, patron uradnis* kega dlakocc'pstva, je slavil slavlje. Sele ko se je prebivalstvo zgroziio nad takim birokratičnim poslova- njem in sta domaei duhovnik in po? stajenacelnilk napravila zbirko za poLjrcbnc stroske, je ne-sreeni zavi? rae nasi'l mir v hladnem Ljrobu. Vanderbiltov vnuk socialni demokrat. Friderilk VanderbiltsField, 234etni vnuk znaiiiega ameriškega milijar= dcrja Vanderbi'ltu, se je vpiisal v so* cialno ccmokratsko stranko. Koliko gumbov porabijo v Angliji? Angleški izdelovalci gumbov so izracunali, da porabijo Anglezi bli- zu tri milijardc gumbov na leto. Velika tatvina diamantov. V New Yorku so štirje zakrin- kani roparii podnevi napadli neko zlatarno v najbolj obljudeni ulici in odncsii za 3U0.0(J0 dolarjcv dia= mantov. Policija jih išee. Zanimivosti. Nova tečajna ekspedicija. Švedska družba za raziskavanje sevemega teeaja je sklcnila odpo* slati prihodnjo pooilad vcliko znan* stveno ckspcdicijo na severni te^= eaj. K'ks|')üdicijo bo vodii znameniiti raziskovaloc Nansen- Potovala bo z zralkoplovo'in »Grof Zeppelin«, ki je sedaj v Amcrilki. Ncmška vlada ga je dala švediski družbi za tri leta na razpolago. Zra'koplov bo ravnal dr. Eckiener, ki je že doloeil kraj Haparanda kot oporišče dkspedici- jc. »Gros Zeppelin« se bo lahko dr? žal v zra I vc upraiva »Goriške Straže«. : Išče službe prodajalka s 7 letno I pra;ks'o inanul'aikture in mešanega , bla'ga, Nastop tatkoj. Naslov pove 1 uprava «Goriške Stra/c«. ] Druga mlekarska zadruga v Ldcrs i skem prod a po zniižani ceni moean, ; prcd pair lcti kupljcn poisnemalnik i znamke »iMclotte«, ki posnema 225 j 1 na uro. Na prodai je, ker je pre= J majhen. ! Španska slovnica, broširana lir 15, : vezana lir 18.— se dobi v knjigarni? pa.pirnici Stcka, Trst, Via Milano 37. Piismena naroeila se izvršujejo proti predplačilu za broširano lir i 15.80, vczano Ur 19.—. | Vsem ijubiteljem zimskega cvetja | naznanjam, da so mi iz Holandskc j dospele eebule hijacint, tulipanov . in frezij. Just Ušaj, Gorier, Piaz- ! za Vittoria 4. ' Zaloga vina v Gorici, Via For- I mica št. 1 tik Korna, ima bela in ; erna vina. po razmeroma nizkih ¦ cenah. I Se priporoea Peric Jožef, nasled- ; nik »Vinarske zveze«. j Sadjerejci pozor! Ako bodete sa- i dili breskve, jih dobite najceneje in vseh najboljših vrst ter tudi ne- ' kaj pritlienih jablan na paradižev* i cu na Dobradu, pošta St. Vid pri ! Vipavi (S. Vito di Vipacco). i TOFFOll SiTTORIO j Gorica, Via Garibaldi št. 16, (prej Via Teatro). KAVA od 22 lir naprej j SEMENSKO OLJE I od 5 lir 20 cent, naprej. * ___._ Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poroeni \n krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme^ tov izvršujem z jamstvom in hiiro. Kupujem krone, srebro, staro zkio pv> n.ijvisjih cenah. Velika zaloga mrtvaških potreb« ščin: kompletne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprej, 11. razr. 200 lir, 111. razr. 100 lir, otroeji po> grebi od 25 iir liiiprej. J. Saksida, Dornberg 3. Zastonj! Kaj? Vsak lahko dobi žepno uro popolnoma brezplaeno. Zahtevajte poiasnila na naslov G. A. Spazzapan, Via Boschetto N. 29, Gorizia. Pismu priložite svoj naslov in L. 1.50 v znamkah za poštne stroške. Leban Alojzij. kotlarski mojster, naznanja si. občinstvu. da je preset HI svojo kotlarsko delavnico iz Piazza S. Antonio »Pri Zvezdi« v ulico Morelli št. 15 — Gorica, kjer izdcljujc tudi škropilnice najnovei* šega sistcma. Proporoča se slav. obeinstvu. PRIMARI] Dots. D'HOO QORICA specijölisf u oüesne bolezni SE JE PRESELiL v ullco Dante 1O Sprejeina od 1O~12 in od 3-4. DR. JOSIP QRUDEN da je otvoril dne 15. t. m. svojo pisarno v Ajdovščini glavni trg - gostiina ex Marc - sedaj Brasilia Maks. ===== Ob nedeljah in praznikih uraduje v Vipavi pri drju Petriču. S ZDRAVNIK S I Dp. Emilia Gresic I S oce g ^ se je preseiil s svojim ambu- ^ ^ latorijem na Piazza Vittoria 5 ^ V nasproti lekarnj Cristofoletti. ? ¦ *% Zdravnik za 2?obe in usia Dr. LOJZ KRA16HSB j sprejema V GORICI ; Piazza della Vittoria stey. 20 ! in v svoji podružnici ! pri SV. E.UCIJI gtev. 35 KMJETOVALCI Vi dobite od živinoreje najvišji do- nos z naročitvijo edinega posnemal- nika DIABOLO kateri je prvovrsten ŠVEDSK! SVE- TOVNI izdeleli. Flacuje SB lohko v obrohili. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSÜN, BOLZANO Pojasnila prebivalcem qoriSke pokrajine dajejo zastopnik tvrdke Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-II. in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94