U 3f ms, % <¥/ Pravila in cenik kmetijsko-kemijskega preskušališča c, kr. kmetijske ' družbe kranjske d., v Ljubljani. ^ 'V-'X < 2» < * ©'N LJUBLJANA 1898. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisk J. Blasnika naslednikov. PRAVILA kmetijsko-kemijskega preskušališča c. kr. kme¬ tijske družbe kranjske v Ljubljani. § 1. Preskušališče se imenuje kmetijsko-kemijsko preskušališče c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Namen preskušališču je, s strogo znanstvenimi pre¬ iskavami pospeševati kmetijstvo na Kranjskem, posebno vinstvo, preiskovati in preskušati reči, ki so v tesni zvezi z dejanskim kmetijstvom sploh in posebej z vinstvom, potem vse semkaj spadajoče rastlinske bolezni. Nadalje ima preskušališče posebno nalogo, preskušati in v prigled jemati različna gnojila, krmila in semena ter preiskovati zemlje; potem zvrševati analitiške, fizijološke in mikro¬ skopske preskušnje, posebno preskušati živila in použit- nine, ako to zahtevajo oblasti, društva in zasebniki, in razširjati uspehe znanstvenih preiskav z besedo in v spisih ter kmetovalcem dajati nasvete in jih poučevati. § 2. Visoko e. kr. kmetijsko ministerstvo ima pra¬ vico nadzorovati delovanje preskušališča. Upravno vodstvo ima glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Neposredno vodi zavod ravnatelj, podpirajo ga pa asistenti. § 3. Osobje preskušališča obstoji iz ravnatelja in iz asistentev. Dolžnosti in pravice preskušališkega osobja so do¬ ločene v posebnih službenih predpisih. § 4. Preskušališče ima pravico izdajati listine o izidu svojih preiskav in preskušenj, ki so v tesni zvezi s kmetijstvom in s tehniško porabo kmetijskih surovin. Za veljavnost teh listin je potreben ravnateljev podpis in pečat preskušališča. § 5. Pristojbine za preiskave so določene v po¬ sebnem ceniku. 1 * CENIK kmetij sko-kemjjskega preskušališča c. kr. kme¬ tijske družbe kranjske v Ljubljani. A. Splošne določbe. 1. ) Preskušališče pojasnjuje kmetijsko-tehniške za¬ deve ter preiskuje in preskuša reči iz kmetijstva in kme¬ tijskega obrta, posebno one s Kranjskega. — O izidu preskušenj daje uradna potrdila (certifikate). 2. ) Na vprašanja odgovarja preskušališče navadno brezplačno, ako za to ni treba posebnih preiskav; za ob¬ širna strokovna pojasnila, za ktera je treba daljnih po- zvedovanj, zaračunja zmerno pristojbino, o Čemer pa vselej vprašalca prej obvesti. 3. ) Preskušališče pa more preskušnje — tudi večje — zvrševati brezplačno, ako so splošno važne ali ko¬ ristne in poučne za zavod. Treba pa se je v takem slu¬ čaju že naprej dogovoriti s preskušališčem. 4). Ako se pristojbine za preskušnje ne dopošljejo preskušališču že naprej, povzame jih na pošti, kadar od¬ pošlje poročilo o izidu preskušnje. 5. ) Ako kaka tvrdka ali kak zasebnik večkrat želi preskušenj, lahko se zaradi pristojbin posebej pogodi b preskušališčem. 6. ) Posebno pogodbo o plačevanju pristojbin za do¬ ločen čas lahko sklene taka tvrdka, ki svoje blago, ozi¬ roma zdelke (umetna gnojila, močna krmila, semena i. t. d.), sploh prepušča v prigled (kontrolo) preskuša¬ lišču, ali pa za ožji prodajni okoliš (Kranjsko). Blago, kupljeno pri kaki prigledni (kontrolni) tvrdki, preišče ali preskusi preskušališče brezplačno, ako je kupec blagu 5 vzel poskušnjo pravilno (po predpisu) ter je s tem, da je poskušnji priložil trgovčevo jamstvenico (jamstveni list), dokazal, da je blago res kupil pri kaki prigledni tvrdki. 7. ) Keči, ki se pošljejo preskušališču, je treba pri¬ merno zaviti (oziroma tudi vložiti v primerne posode) ter jih tako doposlati, da preskušališče nima izdatkov za poštnino. Vsake reči naj se dopošlje toliko, kolikor je navedeno v ceniku. 8. ) Ostanek preskušene snovi se uradno zaprt hrani pol leta, ako ga je sploh mogoče hraniti. Preskušališče jamči za pravilnost preskušnje le glede na ta ostanek. Ako kdo preskušnji ugovarja, zvrši preskušaliče drugo preskušnjo brezplačno. 9. ) Potrdila, ktera daje preskušališče, kažejo vselej le kakovost doposlane poskušnje, zato nikdar ne dajo po roštva, da je vse blago tako, kakeršna je bila poskušnja. 10. ) Da se za zajamčeno blago vzame poskušnja tako pravilno, da se pravilnost tudi sodno ne da ovreči, mora skrbeti pošiljalec; preskušališče pa v potrdilu na¬ vede označenje poskušenj in napis pečatov, ako ga je mo¬ goče brati, ter potrdi, ali je bil pečat cel ali ne, ako se je to brezdvomno določilo. 11. ) V pismu, ktero se priloži pošiljatvi na presku¬ šališče, je treba natančno navesti, v koliko naj se blago preišče ali preskusi in kaj naj preskušališče pojasni ali potrdi; zato je treba navesti vse razmere in okoliščine, ki bi utegnile olajšati odgovor (pojasnilo). Na ta način je mnogokrat mogoče, preskušnjo zvršiti bolj priprosto in ceneje. 12. ) Ako pošiljalec želi, da se zvrše samo nektere preskušnje, mora to v pismu posebej povedati in pre¬ skušnje natančno označiti, sicer preskušališče poslano po¬ skušnjo preskusi v toliko, kolikor se mu zdi potrebno, da more dati potrebnih pojasnil. 13. ) Ako je treba v kakem kraju zunaj preskuša- lišča kaj ogledati ali preiskati, stori to kak uradnik pre- skušališča, ako mu je mogoče, ter dobi za to dnevnice in potnino; za preiskavo ali preskušnjo je treba plačati pristojbine, določene v ceniku. 8 14.) Vse doposlane poskušnje se preskusijo kar le mogoče kmalu. Ako kakega dela ni mogoče hitro zvršiti ali na kako vprašanje ne kmalu odgovoriti, sporoči se to pošiljalcu takoj. B. Cenik za preskušnje. Zaporedna števila 7 Predmet presknšnje a _ V* kg 7a kg Pristojbina za preskušnje gld. kr. III. Preskušnja mleka in mlečnih zdelkov. 1 2 3 4 Določitev specifične teže in tolšče svežega mleka po Ger- berju. Določitev specifične teže, suhe snovi in tolšče. Določitev suhe snovi in tolšče v smetani, v surovem in kuhanem maslu . . . . Popolna preiskava mleka, su¬ rovega in kuhanega masla, 8 A* 8 /*f V« kg 1 3 2 Zaporedna števila 9 Predmet preskušnje oziroma določitev suhe snovi, tolšče, sirnine, beljakovca, mlečnega sladkorja in pepela Določitev posameznih teh snovij Preskušnja surovega in kuha¬ nega masla, ali sta pristna IY. Preskušnja gnojil. Kranjskim kmetovalcem se umetna ali tržna gno¬ jila preiskujejo brezplačno, ako so jih kupili od kake prigledne tvrdke, ako so po¬ skušajo vzeli pravilno ter ji priložil jamstvenico. Da bo uspeh preskušnje vezal tudi tvorničarja, ozi¬ roma trgovca, je treba po- skušnjo vzeti takoj, ko gnojila dojdejo, in sicer v navzočnosti 2 verodostojnih prič iz vseh ali pri večjih pošiljatvah vsaj iz 10 vreč vsakega gnojila približno po kilogram. Te poskušnje je treba dobro zmešati in iz zmesi se vzameta dve povprečni poskušnji, se de¬ neta vsaka v posebno ste¬ klenico, se zamašita in za¬ pečatita, in potem se ena pošlje preskušališču, ena d o a & Pristojbina za preskušnje j gld. kr. 1 l l /J X U % 50 Zaporedna števila 1 2 3 4 Predmet preskušnje pa prodajni tvrdki. Po- skušnji za preskušališče je treba priložiti jamstvenieo in potrdilo prič, da je bila poskušnja pravilno vzeta. Ako se izid prigledne pre¬ skušnje ne sklada z za¬ jamčeno kakovostjo, zave¬ zana je prodajna tvrdka do primernega odškodovanja. V vseh drugih slučajih se zaračunjajo te le pri¬ stojbine : Določitev vode v gnojilu . . Določitev fosforove kisline, vse, ali le v vodi raztopne . . Določitev dušika. Določitev kalija. V. Preiskava«j e obolelih rastlin in rastlinskih delov. Taka preiskavanja in pa določitev škodljivcev, na¬ hajajočih se na rastlinah, zvršuje preskušališče kme¬ tovalcem na Kranjskem brezplačno, ako mu ne po¬ vzročajo mnogo dela; za obsežnejša, več časa tra¬ jajoča preiskavanja zara- čunja delu primerne pri¬ stojbine. Zaporedna števila 11 Zaporedna števila 12 Predmet preskušnje d O C Qh Pristojbina za preskušnje gld. kr. navpičnim Btranicami in z vodoravnim dnom Potem se iz vsake jame eni stra¬ nici odreže od vrha do dna enako debela (3-5 cm) plast. Ako naj se preišče vrhnja, orna plast posebej, in pod to ležeča spodnja plast posebej, potem se mora vsaka plast posebej od¬ rezati. Prst iz posameznih jam se potem skupaj dene in dobro premeša, in ti zmesi se končno vzame po¬ vprečna poskušnja. Ako je zemlja na kaki parceli zelo različna, posebno v vinogradih, treba je vzeti več povprečnih poskušenj, ker bi v takem slučaju pre¬ iskava ene poskušnje ne imela nikake vrednosti. 6 Preskušnja apnenca, ali je dober za navadno ali za hi¬ dravlično apno. 7 Preskušnja gline in ilovice, ali sta dobri za opeko i. dr. 1 kg 2-10 6 8 YII. Preiskavanje grozdja, sadja, mošta in vina. Mošt in vino je vselej treba poslati v popolnoma Zaporedna števila 13 2 3 4 5 6 7 Predmet preskušnje snažnih, polnih in z do¬ brimi, novimi plutovimi zamaški zamašenih na¬ vadnih vinskih steklenicah. I Določite v specifične teže (moštne teže) in vse kisline v moštu ako se za to preiskavo pošlje grozdje ali sadje za mošt Določitev prvotne moštne teže s tem, da se določi speci¬ fična teža mošta, ki je že začel kipeti. Določitev specifične teže, slad¬ korja in vse kisline v moštu ako se za to preiskavo pošlje grozdje ali sadje . . . | Določitev specifične teže, slad¬ korja, vse kisline in alkohola v moštu, ki je že začel ki¬ peti . Ako se vino lahko presodi, ko je je bilo treba samo po¬ kusiti, ne stane to nič . . Določitev alkohola v vinu iz grozdja ali iz sadja . . . Določitev alkohola, vse kisline, hlapne kisline in izvlečka, potem presoja vina po po¬ kušnji in navadni preskušnji pod drobnogledom ... Te določitve v mnogih slučajih zadoščajo za pre- Zaporedna števila 14 Predmet preskušnje a M P W r 7n •i-a >w 2 fl A Pristojbina za preskušnje a > gld. kr. sojo, ali je vino dobro in zdravo. 8 9 10 11 12 Ako se zahteva strokovnjaški sv6t, kako bi bilo mogoče zboljšati kalno ali bolno vino, se le tedaj zaračuni pristoj¬ bina do 2 gld., ako je treba daljših, nadrobnih preskušenj Določitev alkohola, vse kisline, suhe snovi, sladkorja, pe¬ pela, glicerina, nadalje do¬ ločitev, ali je žveplenokislega kalija v vinu več, kakor ga sme biti (največ 2 gr v litru), in končno kakovostna pre- škušnja na solitrovo kislino Te določitve največkrat zadoščajo, da je mogoče presoditi, ali je vino na¬ ravno. Ako pa je za do¬ ločno razsodbo v gotovem slučaju potrebno, da se zvrše še drugi kolikostni dokazi, potem se pristoj¬ bine zaračunijo tako-le: Določitev drugih neorganskih sestavin po. Preskušnja vina, ali so v njem katranova barvila, salicilna kislina, saharin po . . . Preskušnja na žveplenokislo apno (gips). Vi-2 l 2 1 l 4 50 50 Zaporedna Števila 15 Predmet preskušnje 13 14 15 16 17 18 Določitev, koliko žveplene kisline je v vinu . . . . Določitev, ali in koliko galuna je v vinu. Določitev proste in vezane žveplene sokisline (z jodovo raztopino). Določitev vse žveplene sokisline (po Haasu). V splošnjem za druge kako¬ vostne določitve . . . . Za druge kolikostne določitve C tn g *- C “■ Pristojbina za j preskušnje gld. i kr. klenice, oproščene živih kalij (sterilizirane), in pre- cejalnega popirja, da bo mogel olovino poslati v takem stanju, kakor je treba za preskušnjo). Določitev izvlečka v sladu, v ječmenovki in v Žonti . . Določitev maltoze v sladu in v ječmenovki. Določitev gostote, alkohola in izvlečka . Za določitev drugih se¬ stavin piva se zaračunjajo enake pristojbine, kakor pri vinu. Preskušnja hmelja, ali je bil žveplan. XI. Preiskovanje drugih živil in pijač. Proskušnja kisa. Določitev vse kisline . .. Določitev alkohola, suhega ostanka, stanovitnih kislin, pepela, potem preskušnja, so li v njem rudninske ki¬ sline in barvila .... Druge preskušnje pri kisu se zaračunjajo.po istih pristojbinah, kakor pri vinu Preskušnja živil, pripravljenih za daljše hranjenje (konserv) 11 1 1 1 1 50 50 'A kg 1 l 50 — , 50 2 Zaporedna Števila 18 I 4 5 6 7 8 9 10 11 Zaporedna števila 19 Predmet presbuštije 12 Za preskušnjo drugih živil in užitnin (kave, nadomestkov za kavo, kakao, dišav i. t. d.) se zaračunja pristojbina, pri¬ merna razsežnosti dela . . C3 m KO $ M « Oj S O P. Pristojbina za preskušnje gld. kr. XII. Preiskavanje vode. 1 Določitev suhega ostanka . . 2 Določitev suhega ostanka, apna in sadre (gipsa), kakovostna preskušnja na amonijak, so- litrovo kislino in sokislino ter preiskanje pod drobno¬ gledom . Ta preskušnja mnogo¬ krat zadošča, da se more soditi, ali je voda porabna v gospodarstvu. 3 Preskušnja vode, ali je po¬ rabna za pijačo (ostanek po izparjenju in razžarjenju, množina apna, magnezije, žveplene kisline, klora, soli- trove kisline in organske snovi, kakovostna preskušnja na amonijak in solitrovo so¬ kislino ter preiskanje used¬ line [oborine] pod drobno¬ gledom) . V to svrho je treba ste¬ klenico, v kteri se voda pošlje v preskušnjo, popol¬ noma očediti in jo izmiti 1 l 21 4Z 2 10 20 v preskušnjo; zamašiti se mora z dobrim, novim plutovim zamaškom. Naj¬ boljše za take poskušnje so navadne vinske stekle¬ nice. Bakterijska preskušnja (število bakterij) . Za podrobno bakterijsko preskušnjo se pristojbina zaračuni po množini dela. Ta preskušnja ima le v tem slučaju kaj vrednosti, ako se poskušnja vzame pravilno. Posode za take po¬ skušnje dopošlje presku- šališče. Za določitev drugih snovij v vodi, ki tukaj niso nave¬ dene, se zaračunja po . . NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000528587 mm