^
^
Kremen iz okolice Cerknice
Miha Jeršek, Mirjan Žorž
Pri pregledovanju Zoisove zbirke mineralov v Prirodoslovnem muzeju Slovenije smo pred leti našli dobro ohranjene, lesketajoče se kristale kremena v škatli s šestimi prekati. Nekateri so lepo razviti in čisto prozorni, skratka taki, za kakršne so včasih radi uporabljali oznako diamanti. V našem primeru bi jih lahko imenovali cerkniški diamanti, ker smo ob primerjavi številk na kartotečnih listkih s podatki v inventarni knjigi ugotovili, da je pri nekaterih navedeno nahajališče Zirknitz (Cerknica), pri nekaterih pa najdišče ni bilo navedeno.
Ker je bila zbirka v zadnjih desetletjih velikokrat seljena, je zelo mogoče, da so se med kremene iz Zoisovega časa pomešali tudi primerki, ki so jih zbiralci v okolici Cerknice po sledeh opisa Wilhelma Vossa iz leta 1895 našli mnogo kasneje. Da bi se prepričali o pravilnosti navedb na inventarnih listkih, smo se odločili, da s primerjalnimi raziskavami kristalov iz zbirke in kristalov novejših najdb poizkusimo ugotoviti njihovo identiteto.
V enih in v drugih je veliko vključkov ogljikovodikov. Kristali kremena iz Zoisove zbirke so praviloma idiomorfno razviti. Biterminirani kristali so največkrat dolgoprizmatski, le v posameznih primerih je prizma zelo kratka ali pa je celo ni. Prosojni kristali so v povprečju veliki okoli 15 mm, največji pa so motni
Cerkniški kremeni iz Zoisove zbirke, veliki do 1 cm, so lahko pravilnih oblik in brez vključkov. Zato so jih nekoč imenovali cerkniški diamanti. Foto: Miha Jeršek
410
#
Kristal kremena s Slivnice;
29 x 8 mm. Najdba in zbirka Rafaela
Šerjaka. Foto: Miha Jeršek
ZBORNIK MINERALI C.indb   410
^
16.12.2005   21:58:26
^
KREMEN IZ OKOLICE CERKNICE
Dolgoprizmatski in pentljasti kristali kremena iz Zoisove zbirke; najdaljši 18 mm. Foto: Miha Jeršek
in merijo do 4 cm v dolžino ter do 1 cm v premeru. Ploskve prizem so motne, ploskve na terminacijah pa nekoliko vbočene in v posameznih primerih skeletno razvite. Pri nekaterih kristalih so terminacije divergentno razcepljene v šest subindividuumov. Taki kristali so na sredini prizemskega pasu tudi mnogo ožji, zaradi česar imajo izrazito pentljasto obliko. To je pri kremenu nasploh izredno redka morfologija. V zbirki je nekaj žezlastih kristalov, dokaj pogosti pa so tudi čadavi. Nekateri kristali iz zbirke imajo mehansko zaobljene robove, kar kaže na transport iz matične lege v sekundarno ležišče.
Primerjava morfologij kristalov iz Zoisove zbirke s kristali novejših najdb iz okolice Cerknice potrjuje, da so vzorci iz muzejskega depoja z istega nahajališča, saj ni opaziti nikakršnih
Oknast kremen iz okolice Grahovega pri Cerknici; 14 x 5 mm. Najdba in zbirka Davorina Preisingerja. Foto: Miha Jeršek
411
ZBORNIK MINERALI C.indb   411
16.12.2005   21:58:28
^
SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006
^
Čadav in brezbarven kremen ter kremen z rdečkastimi vključki iz okolice Grahovega pri Cerknici; največji je dolg 1 cm. Najdba in zbirka Davorina Preisingerja. Foto: Miha Jeršek
razlik v morfologiji, kristalnih ploskvah in barvnih odtenkih. Edino, česar nismo zasledili pri novejših najdbah, so pentljasti kristali z razcepljenimi terminacijami. Po vsej verjetnosti so tisti iz Zoisove zbirke z danes nepoznane mikrolokacije.
Vzorci iz starih mineraloških zbirk so pomembni dokazi posameznih nahajališč, od katerih bi bilo marsikatero najbrž pozabljeno, če v muzejih ne bi ohranili vsaj nekaterih inventarnih podatkov in posameznih primerkov. Tako pa je mogoče ugotoviti približno lego nahajališča, z več ali manj truda najti nove primerke, jih nato skrbno preučiti in z novimi podatki potrditi dejanski izvor muzejskega gradiva.
Zbirka Zoisovih diamantov nas opominja na druga, nekoč že znana, a danes pozabljena nahajališča, ki bi jih kazalo s sistematskimi terenskimi raziskavami ponovno odkriti.
Dokumente o naravni geološki dediščini ustvarjamo z različnimi analizami oziroma analitskimi metodami, računalniško obdelavo podatkov, risbami, fotografijami, digitalizacijo, javnimi objavami in drugimi zapisi. Skupaj z inventariziranimi vzorci predstavljajo nujno osnovo za opravljanje muzejskega poslanstva. Strokovna obdelanost muzejskih zbirk oziroma deponiranih vzorcev je nedvomno bistveno pomembnejša kot zgolj kopičenje vzorcev. Zato je potrebno obdelavi zbranega gradiva nameniti veliko pozornosti, znanja in sredstev.
Literaturni viri:
Voss, W., 1895: Die Mineralien des Herzogstums Krain. Sonderdruck aus den Mittheilungen des Musealvereines für Krain, Laibach.
Vidrih, R., V. Mikuž, 1995: Minerali na Slovenskem (cerkniški demant, str. 136-137). Tehniška založba, Ljubljana.                                                                 Kristal kremena s Slivnice;
Žorž, M., A. Rečnik, 1998: Kremen in njegovi pojavi na Slovenskem (morfologija     49 x 13 mm. Najdba in zbirka kremenov iz okolice Cerknice, str. 51-52). Galerija Avsenik, Begunje.              Rafaela Šerjaka. Foto: Miha Jeršek
#
412
ZBORNIK MINERALI C.indb   412
^
16.12.2005   21:58:28