METOVALEC.
Ilustman gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
[ c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
,F> „Kmetovalee" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 3 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zarafeunjajo se po nastopni ceni: lnserat na celi strani 16 gld. sna '/s strani 8 gld., na */4 strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večih naro-j čilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien J.,Wallfisehgasse Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. 5.
'T.B IMF F lSHs'V»
St. 12. Y Ljubljani, 30. junija 1890. Leto VIL
Obsejr! Dunajski kreolin. — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Kako ravnati, da si zaredimo močne panje?— Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe — kranjske. — Inserati.
Dunajski kreolin.
Mnogo najnevarnejših, najsitnejših in najškodljivejših bolezni človeških, domačih živali in kmetijskih rastlin provzročajo razna mala rastlinska ali živalska bitja. Z zatiranjem teh bitij poneha tudi bolezen, in zato se tudi zdravijo take bolezni z zatiranjem zajedalcev rastlinskih in živalskih. Iz rastlinstva so zlasti mala bitja z imenom glive, ki so različno velike. Na plesnivem kruhu je plesen skupina gliv, katerih posamezne skoraj s prostim očesom vidimo, pa so druge, katerih gre več milijonov v eno kapljico vode. Te glive delajo razne kužne bolezni, groznico, prisad na ranah, otrujejo kri itd. Tudi na rastlinah se pokažejo glive, ki delajo poljskim rastlinam in sadnemu drevju kvaro, razen tega so pa še za-jedalci iz živalstva, kakor na pr. listne ušice, gosenice, hroščki itd. Za pokončevanje gliv in raznih škodljivih mrčesov imamo razna sredstva; ena hvalijo proti tej bolezni, druga
Podoba 26.
proti drugi. So pa tudi sredstva, katera proti več boleznim, provzročenim po glivah i. t. d., pomagajo. Z današnjim člankom pa hočemo naše bralce opozoriti na kemijski proizvod, ki je zdravilo proti večini
gori napominanih bolezni in katerega močno hvalijo. To sredstvo je d u-najski kreolin, o katerem pa še toliko rajši pišemo, ker ga je iznašel in ga izdeluje naš rojak gosp. kemik Fr. Zmer-zlikar v Deutsch-Wa-gramu na Dolenjem-Avstrijskem.
Dunajski kreolin, pomešan z vodo, z imenom kreolinova voda, ali pa v obliki mazila, mila i. t. d., je nekako splošno sredstvo proti mnogim boleznim, in zato ga toplo priporočamo vsaki hiši.
Ako pomešaš na en liter vode 10 do 20 kapljic kreolina, dobiš kre-olinovo vodo, ki je za zdravljenje ran, prisadov, gnojnin itd., t. j. povsod tam, koder drugače rabijo vodo, jesih, arniko, led itd. Ta voda je tudi proti raznim kožnim boleznim ter prepreči, da ne izpadajo lasje, pomaga proti potenju
nog, razpokanju kože vsled mraza, služi za izpiranje ust itd. ter prepreči zlasti obolenje za kužnimi boleznimi.
V kmetijstvu je pa kreolin posebno velike važnosti, ker moremo z njim preprečiti marsikatere nesreče, zlasti pri domači živini.
Če primešaš enemu litru vode 2 do 3 navadne žlice kre-olina, dobiš vodo, ki gotovo prepreči ali pa ozdravi kužno bolezen v gobci i n n a p a r-k ljih. Gospod Zmerzlikar je izumil pripravo, katero kaže podoba 25. in ki služi za izpiranje živalskega gobca ob gori omenjeni bolezni in tudi ob drugih. Podoba 26. kaže, kako se s tako pripravo in s kreolinovo vodo izpira živini gobec in nosnice.
Kreolin služi nadalje proti perečemu ognju pri prašičih, proti vraničnemu prisadu, proti garjam in grintam na živini.
* Kreolinova voda pomori in prežene razne mrčese, kakor uši, klope, krpele, muhe, in živali, umivane s kreolinovo vodo, so varne muh, komarjev, brencljev, uši, bolh i. t. d.
Ilazen navedene porabe je še mnogo drugih koristi, in mi toplo priporočamo, da si naši gospodarji naroče kreolina, s katerim ob enem dobe obširen navod, kako je rabiti kreolin proti raznim boleznim. Naslov je: Fran z Zmerzlikar in D e u t s c h - W a g r a m b e i W i e n.
Podoba 25.
Črtica o kmetovalčevem izobraževanji.
(Konec.)
Večkrat se čuje, da imajo vlastelji (veleposestniki) pri obširnih svojih posestvih mnogo več ugodnosti, tako da so z večimi podjetji ob pravilnem gospodarstvu združeni tudi veči dohodki. Toda ne smemo zabiti, da imajo tudi manjša posestva svoje dobrote, s katerimi se vlastelji ne morejo okoristiti; pač pa se lahko manjši gospodarji, če se združijo, dokopljejo do prednosti večih gospodarstev. Mnoge mlekarske, sirarske in različne druge zadruge in društva, ki po nekaterih krajih pod dobrim vodstvom tako blagodejno delujejo, porok so nam za to in kažejo jasno, da imajo kmetovalci še potov, da si izboljšajo svoj stan.
Po nekaterih krajih z gotovih vzrokov nedostaje delavnih moči, ter so delavci zelo dragi, ali pa se celo delo pravi čas opraviti ne more. Zato si pomagajo vlastelji s kmetijskimi stroji. Manjši gospodar pa tega ne more storiti. Ako pa se združi več kmetovalcev, pride na enega malo stroškov, pa vender mu opravi stroj vse delo. Najboljše bi bilo, ako kupi vodstvo krajnega kmetijskega društva toliko strojev, kolikor jih je za tist kraj treba, in društveniki jih proti malemu plačilu dobivajo v porabo, če bi pa bili stroški za društvo preveliki, plačajo naj jih društveniki po razmerji svojih potreb.
Nekaj let sem čuje se po deželi večkrat o brezvestnih agentih, ki vsiljujejo kmetovalcem slabe kmetijske stroje in, če ne gre drugače, pomagajo si tudi z goljufijo. Oškodovani kmetovalci si potem ne vedo pomagati. Vsega tega bi ne bilo treba. Kmetovalci naj se obrnejo do tajništva kmetijske družbe, in rado jim bode postreglo. Povedalo jim bode za poštene tovarnarje ali pa celo samo
naročilo potrebnega orodja, in kmetovalci bodo imeli pri tem dvojen dobiček: 1.) dobili bodo gotovo dobro orodje in 2.J mnogo ceneje, nego pa, če si ga sami naroče.
Enako slabo godi se kmetovalcem pri prodaji svojih pridelkov. Zviti prekupci vedo vedno ubrati pravo pot, da potisnejo ceno pri pridelovalcih kolikor moči nizko, pri uživalcih pa jo poženo do skrajne visočine. In tako so oškodovani pridelovalci in uživalci; masten dobiček pa spravljajo prekupci v svoje žepe. To se godi mnogokrat pri kupčiji po deželi, po najmanjših trgih in mestih, pa tudi po svetovnih mestih po mejnarodnih trgih za kmetijske pridelke, koder se jim navadno tudi cena dela. Načini, s katerimi znajo te vrste ljudje tržno ceno zniževati in si blago zagotavljati, pretkani so res prav zvito. Kdor se želi o tem bolj natančno poučiti, pregleda naj nekoliko zadnje letnike „dunajskega kmetijskega lista". Toda to ni še vse. Ko bi še vse blago prišlo pošteno med ljudi, bi še bilo. Ali mnogo se ga pokvari, zmeša, prenaredi in ponaredi. Ni čuda, da se potem pridelovalci pritožujejo zaradi nizkih cen svojih pridelkov, uživalci pa zaradi slabega blaga in slabega živeža sploh.
Da se to prepreči, treba se bode kolikor moči med sabo pogajati društvom pridelovalcev in uživalcev, ne glede na prekupce.*) Pogajajo naj se tudi društva, a ne vedno posamezniki. S tem pa nikakor ni rečeno, naj se prosti medsebojni promet ustavi; saj to sploh ni mogoče. A mnogokrat je ob velikih potrebščinah neprilično od po sameznikov kupovati, dasi bi bilo ob sedanjih razmerah v gmotnem oziru ugodnejše. In kupci se obrnejo rajši do gotovih podjetnikov, kateri jim dajo zaželenega blaga ob določenih časih, določene množine in na določenih krajih. V takih slučajih ni vedno cena in kakovost, ampak mnogokrat točnost prva stvar. Vzgled nam je zalaganje c. in kr. vojne. Dasi bi bilo neposredno zalaganje vojne z živili po kmetovalcih cenejše in boljše, vender se dosedanji vojni ministri zaradi manj priličnega nakupovanja niso mogli zadosti ogreti za to. Kmetovalci bi tej nepriliki kaj lahko odpomogli. Vsak bi naznanil društvenemu vodstvu, oziroma družbenemu odboru množino pridelkov, ki jih ima na prodaj, in društva bi potem lahko tekmovala pri dobavah z vsakim podjetnikom. — Ravno taka je z drugimi društvi uživalcev in zasebniki, ki potrebujejo tega ali onega. Nič drugega bi ne bilo treba, nego obrniti se do kmetijske družbe, in postreglo bi se jim z najboljšim blagom. Pri tem bi mnogo bolje izhajali pridelovalci in uživalci, ker bi se dobiček, katerega sedaj spravljajo prekupci, porazdelil med obe stranki; pridelovalci bi draže prodajali, uživalci ceneje kupovali.
Korak dalje pa bi se storil, če bi se ustanovila zadružna, ali pa tudi deželna skladišča, kamor bi kmetovalci oddajali gotove svoje pridelke in bi prejeli, ako bi želeli, nekaj predlačila na svoje blago, dokler bi se ne prodalo. Po teh skladiščih razvrstilo bi se blago po kakovosti, in kupci bi kupovali blago prav po svoji volji.
Vsakemu blagu poviša se z varnostjo vrednost prav zelo. če človek ve, da mu je varno imetje, ali pa, da bode dobil odškodnino, ako ga zadene kaka nesreča: koliko laže, koliko mirneje mu je pri srci. Važnost različnih zavarovalnic je torej očitna. Vsaka naprava za splošno korist je toliko boljša, kolikor veče ugodnosti ponuja onim, kateri se je hočejo poslužiti, in kolikor manj plačila zahteva za to. Mnogo zavarovalnic pa je v rokah kapitalistov. Torej ima kapital tudi iz tega vira svoj pritok. Denarja pa je od njega dobiti le pod trdimi pogoji. Poskušali so že po nekaterih krajih, in sicer so z
uspehom osnovali društvene zavarovalnice. Če primer- j jamo tako društveno, deželno ali državno zavarovalnico z navadnimi, pokaže se nam jasno nje prednost. Kakor se tam nabira denar v velike glavnice, katere potem iz nova izvabljajo iz ljudstva denarnih žrtev, ostajajo tukaj vsi preostanki dotna. Zato se vplačila sčasoma lahko znižajo na najmanjše zneske, kar je gotovo zavarovancem v korist, ali pa se porabi denar pri upravi ter se zavarovancem znižajo davki. Na vsak način ostane vsa korist udeležencem. Posebno ugodne bi bile državne zavarovalnice, ker bi se zavarovalnina lahko pobirala z davki in bi vsa uprava silno malo stala. Zato naj bi država vsaj kako važnejše zavarovanje, na pr. prisilno zavarovanje proti ognju, vzela v svojo oskrbo. V obče manj važna zavarovanja oskrbujejo naj se prosto, saj tako za prosto ljudstvo niso posebne važnosti.
Iz tega kratkega premišljevanja razvidimo, da bode le društvena podjetnost pravilno vzgojenega in pravilno izobraženega ljudstva prevladala kapitalizem, povečala ljudstvu dohodke in zmanjšala mu stroške. S tem se bodo gospodarske razmere izdatno izboljšale. Ljudstvo naj torej ne trpi, da prihajajo tuji kapitalisti med nje ter si potem osvajajo vsa boljša podjetja, ljudstvo samo pa mora služiti. Ni nam vsak denar koristen, kateri pride med nas. Saj se da z dobro in pravilno osnovanimi društvi jako mnogo doseči, in kmetijstvo, obrt in trgovina, to bode ostalo pri srednjem stanu in pri domačem ljudstvu. Dobrim društvom pa je treba zdravih načel in trdne podloge že pri ustanovitvi, pri delovanji pa dobre, trdne volje in vztrajnosti, ako si hočejo zagotoviti povoljen uspeh. — Seveda tu ne mislim o snovanji društev, kakeršna so z večine delniška društva. Ona so v rokah kapitalistov. Naša društva pa naj bi ravno nasprotno delovala. Torej naj bi bila društva pridelovalcev. osnovana zato, da bi svoje pridelke bolje spe-čavali in da bi pridelki prihajali uživalcem pristni, nepokvarjeni v roke. To bi bilo zdravo načelo, pri katerem „kapitalizem" nima ničesar opraviti.
Pregledali smo ob kratkem kmetijske razmere in izpoznali, da je kmetijski stan jako važen, pa tudi jako težaven, da pravilno kmetovanje in gospodarjenje ni tako priprosto, kakor si marsikdo domišlja, da so sedanje razmere kmetijske slabe in da bode še mnogo dela, predno se povoljno urede. Videli smo, da se mora kmetovalec mnogo učiti, o gospodarstvu mnogo misliti in računiti. Mora pa tudi trdo in vztrajno delati ter v vseli rečeh ščediti. Čim boljši gospodar je oče, toliko več se bode od njega naučil sin, kateri bode vsled tega toliko laže izhajal pozneje pri izobraževanji in pri delu.
Iskrena želja vsakega človekoljuba mora biti, da bi se tudi kmetijski stan kaj kmalu povzdignil do boljših razmer. A žele naj to sosebno in tudi kaj store kmetovalci sami. Poprimejo naj se krepko vsake ugodne prilike. Bog daj, da bi tudi te vrstice kaj pripomogle k napredku!	F. Š.
Kako ravnati, da si zaredimo močne panje?
Vsi umni čebelarji pripoznavajo, da le močni čebelni panji delajo čebelarju veselje ter mu dajejo kaj dobička; pa je vender še mnogo čebelarjev, ki veselja in dobička iščejo le v obilnem številu panjev. Mnogokrat vse bridkke izkušnje ne pomagajo nič, in čebelarji ostajejo pri svojih starih, krivih mislih; marsikteri pa morebiti resnico spoznajo, pa si ne vedo kako pomagati. Za take dobro-misleče čebelarje naj spregovorim kratko besedo: Kako ravnati, da si priredimo močne, čebelne panje.
1. Skrbimo najpred za toplo prezimovanje. Prazni prostori znotraj in zunaj panja naj se napolnijo. Znotraj naj se okence bliže gnezda pomakne; če je kaj praznega spredaj, naj se vsaj prazno satovje tje obesi, da mrzla, zimska sapa ne bo naravnost pihala v čebele. Če se to godi, čebele so nekako nepokojne, marsiktere se od svoje gruče oddaljijo ter posamezne zmrznejo. Najboljši panj lahko po tem do spomladi popolnoma oslabi. Če imajo pa toplo stanovanje, pomrje jih čez zimo le malo bolj starejših.
Drugi dobiček ali nasledek toplega panja je, da čebele zgodaj nastavljajo zalego in torej že prav zgodaj na spomlad odredijo mnogo pridnih delavcev, ki le lepega vremena čakajo, da potem z vso marljivostjo delajo. Čebele v mrzlem stanovanji šele toplejše spomladno solnce prebudi, tedaj se pa šele z zalego ukvarjajo, ko bi bilo treba že pridno delati.
Da bi svojim čebelicam toplo stanovanje oskrbeli, prenašajo nekteri čebelarji panje v tople kleti, ali celo v sobe. .laz po svoji izkušnji ne morem svetovati tega. Ker nimajo izleta, preveč ponesnažijo satovje in ves notranji panj, kar mnogokrat provzročuje grižo. Zato je boljše, panje v čebelnjaku pustiti, le skrbeti je treba, da solnce čebele prezgodaj ne privabi na sneg, kjer bi zmrznile.
2. Priskrbimo jim potrebnega živeža in, kadar nastane kako pomankanje, pitajmo jih izdatno.
Kakor povsod, velja tudi tu: „Kdor seje skopo, žel bo malo". Nikjer morebiti se skopost tako ne vrača, kakor ravno pri čebelarstvu. Lakota najbolj gotovo panj oslabi, ali ga celo uniči. Zato umni čebelarji rajši dado panju dva funta medu preveč, kakor funt premalo. Prav ravnajo ; spet pravim, da se radodarnost nikjer tako dobro ne vračuje, kakor pri čebelarstvu. Zadosten živež ne ohranjuje le čebele pri življenji, ampak jih dela čedalje močnejše, ker nastavljajo zgodaj in mnogo zalege, česar lačen panj nikoli ne stori — tudi storiti ne more.
Kadar zunaj primankuje paše, ne zamudimo pitati. Nič takrat panja tako ne poživi, kakor pitanje. Ne za-našajmo se o poletnjem času na to, da je bila spomlad lepa ter so čebele lahko si mnogo živeža nanosile. Zalepljenega medu se čebele po leti nerade lotijo, mnogokrat pa ga tudi nimajo, če tudi mi mislimo, da ga imajo. Ne smemo pozabiti, da čebele o poletnjem času več potrebujejo kakor o zimskem, in sicer nekaj, ker vedno zalego nastavljajo, za njeno hrano, nekaj pa tudi za novo satovje, katerega kolikor toliko vsako leto novega stavijo. Lačna ljudstva ne nastavljajo zalege, ker je nimajo s čim krmiti; mnogokrat pa tudi nastavljeno, morebiti že zelo godno pokončajo, da si za nekaj časa svoje življenje ohranijo. Nismo tega že vsi izkušali? Gotovo, ker dobre in slabe letine, ugodno in neugodno vreme drugo za drugim sledi; le potrebnega opazovanja mnogokrat manka, in od tod naše zmote in naša škoda. Kdor ob takem poman-kanji izdatno pita, ne ohrani le čebelnega ljudstva pri dobri volji, ampak ohrani tudi nastavljeno zalego in sili panj k nastavljanju nove zalege ter tako močne in čebelne panje ohrani ali priredi.
3. Odstranjujmo, kolikor moči, satovje za trotovno zalego. Od močnega panja pričakujemo obilne žetve, če-belnat panj ima pa tudi mnogo trotov. Trot je panju potreben, kar vsi vemo, ali preobilna množina trotov je nepotrebna in za našo žetev škodljiva. Troti so dobro-voljni Iahkoživci, ki medene zaklade porabljajo le za se, nam ne privoščijo in ne puščajo ničesar. Z Iahkoživci pa, ki bi radi le dobro jedli, pa nič delali, ni nobeden zadovoljen, torej proč z njimi.
Kako se nepotrebnih lahkoživeev iznebimo, t. j. kako se satovje za trotovno zalego izrezuje in odstranjuje, ne bom tu razlagal, ker gotovo to ume vsak čebelar.
4.	Ne dovoljujmo čebelam preveč rojiti. Ni dolgo, kar sem nekoga čul tožiti: „Panj mi je rojil, dokler je poginil." Res se večkrat primeri, da nekteri panj roji, dokler ostane le malo peščico čebel, ki niso za nobeno rabo, j ampak postanejo plen prvih ropnie, ktere do čebelnjaka pridejo. Pa vender, kako lahko na spomlad vidiš vesele obraze čebelarjev, ki z radostjo pripovedujejo, koliko rojev so letos dobili od malega števila starcev. Pred nekaj leti mi je pripovedoval neki čebelar, da je prezimoval le dva panja, ki sta tako čudovito „dobre sorte", da sta dala devet rojev, da torej zdaj ima enajst panjev v čebelnjaku. Ali slabi nasledki „dobre vrste" so se bili kmalu pokazali. Po leti je eden izrojencev mirno zaspal jeseni je moral zarad pomankanja medu osem panjev ' zažveplati. Dobiček je torej bil, da je drugo zimo spet le dva živa panja imel. Teh dveh panjev „dobre sorte" se je eden naveličal do spomladi živeti, drugi pa se je bil tisto leto naveličal rojiti, in drugo jesen je bil le toliko nabral, da ga je smel z dobro vestjo za pleme pustiti. To se pri premnogem rojenji vedno ponavlja — bolj ali manj, kakor je ravno letina in kakor so druge okolščine, pa vender -— dostikrat že stari čebelarji se ne spametujejo! Zatorej čebelarji, če hočete močne panje in kaj dobička od njih imeti, ne dajte jim preveč se izrojiti.
Kako se to zabranjuje, spet ni moj namen tu učiti, in mislim, da je umnim čebelarjem sploh znano. Omenjam ob kratkem le naslednje:
Kdor noče rojev, naj zadosti zgodaj čebelno stanovanje povikša in razširi. Kdor pa čaka, dokler čebele postavijo matične zibelke, ne bo jim rojenja zabranil, naj jim prostor še tako zelo razširi. Pa večidel tudi zadosti zgodnje razširjenje ne bo pomagalo, če ima panj matične zibelke še od lanskega leta. Tedaj je potrebno, da stare in nove matične zibelke iztrgamo, če želimo rojenje zabraniti, to se pri premičnih satnikih lahko zgodi. Da s tem ne mislimo priporočati, da bi se kar vsakeršni roji zatirali, se tako samo ume po sebi. Mladina mora povsod biti; zabranjujejo naj se le preštevilni, panj slabeči roji, ki so nam vedno v škodo.
5.	Združujmo slabe panje, dokler močne plemenjake dobimo. In sicer združujmo slabe roje, če jih že ne moremo zabraniti — precej na spomlad, ali o poletji, ali pa tudi v jeseni, kadar panje za pleme odločujemo. Najboljše je, če se slabi roji sami vkup usedejo, kar se večkrat zgodi. Tedaj čebelarji nikar ne ločite, kar se je samo združilo! Bodite zadovoljni, da vam sitnega dela treba ni. Ali koliko se nekteri poti, kolikokrat ga pičijo, predno se zamore pohvaliti: „Uspešilo se mi je, vender sem bil toliko srečen"! Jaz pa pravim: Bolj bi bil srečen, ko bi se ti ne bilo posrečilo; še najbolj, ko bi potrebnega dela celo začel ne bil. *) Mar li ne vemo iz neskušnje, da so taki združeni panji navadno najboljši?
Če nismo „toliko srečni", da bi se dva roja sama vkup usedla, združimo ju mi; posebno je to potrebno pri slabih drujcih, ali celo tretjih in četrtih rojih. Da je treba združenemu panju le eno matico pustiti, druge pa odstraniti, znano je tako vsem. Dostikrat se nam posreči, da že pri ogrebanji nepotrebno matico vlovimo; če pa ne, morajo se čebele z dimom omamiti in na ruho stresti, da se matica poišče. Vlovljena matica lahko zna pozneje dobro služi, zato naj se prihrani, zlasti če je pela. Ravno tako
*) Samo po sebi se ume, da je po okolščinah včasih potrebno, ločiti dva roja .ki sta ob enem rojila in se vkup usedla,
Uredn.
naj se postopa, kadar hočemo v jeseni kak panj zaradi prestarega satovja v pokoj dejati. Čebele moriti in žvep-ljati je nehvaležno in neusmiljeno. Govedo in svinje seveda moramo zaklati, če hočemo imeti kožo ali meso; med in vosek pa lahko imamo brez moritve; ohranjene čebele pa nam drugo leto spet oboje nanašajo.
6. Skrbimo, da bomo zmerom mlade matice imeli v zalogi, da moremo prestare po potrebi odstraniti. Izkušnja uči, da po tretjem letu rodovitnost matičina čedalje bolj peša, torej tudi panj, ker ni potrebnega zaroda. Mlada matica nasproti je čedalje bolj rodovitna, torej prihaja tudi panj čedalje bolj čebelen, če čebel po drugih potih ne izgublja.
Toliko bodi rečeno, kar vem iz svoje skušnje; naj dodam še svet, o katerem sem že marsikaj čul in čital, sam pavne poskušal.
Čebelar naj namreč skrbi, da v panji ne bo primanjkovalo vode. V slamnatih pletenicah žeja ne nastane tako lahko, kakor v lesenih panjih ter se spozna po nekem posebnem šumenji, ali, če smem tako reči, po nekem godrnjanji čebel.
Od spomladi do zime se pomankanje vode in žeja ne primeri lahko, ker čebele že dobivajo za se potrebne vode, naj bi je tudi blizu ne bilo, naj bi bila tudi suša in pomankanje vode za ljudi in živino še tako veliko; drugače pa je po zimi. Kadar kak panj nima druzega medu, kakor starega, zelo strjenega ali kristaliziranega, potrebno je neobhodno, da ima tudi vode, če hoče sladkorni med razkrojiti in vživati. Tedaj čebele trumoma tudi v največi zimi iz panja silijo, da bi vode dobile, pa večidel poginejo. Da mora tak panj oslabeti, lahko verjamemo: nekaj jih pomerje za gladom, nekaj zarad mraza. Umen čebelar torej skrbi, da čebele nimajo le svojega kruha, ampak tudi potrebne pijače. Vode se panju priskrbuje po mnogem načinu.
Lahko se mala posodica z vodo postavi v panj. Nekateri napojijo gobo ter jo vtaknejo v žrelce. Boljše pa je gotovo, gobo med satovje, ali tudi vrh njega dejati, ker čebele niso v nevarnosti, da bi se prehladile, ali celo zmrznile.
Dalje obravnavati to reč, ni moj namen, ker hotel sem podati le načrt, pa katerem naj čebelarji ravnajo, da si bodo močne čebelne panje izpodredili. Sklepam tedaj z željo, naj bi čebelarji rečeno dobro preudarili ter po tem tudi ravnali, ker sem prepričan, da bi lahko imeli mnogo več veselja in dobička pri svojem čebelarstvu, ko bi vselej prav in umno čebelarili.	Gebelj.
Razne reči.
— O soljenjl sena piše švicki „jouraal d' angriculture suisse" to le: Uže ob spravljanji je najbolje potresati seno s soljo. Vodena para, ki se od kipečega sena tvori, raztopi sol, katera se potem enakomerno po vsem kupu razide. Ako ra-čunimo za vsakdanjo potrebo za eno govedo 75 gramov soli, sena pa 15 kilogramov, zadostuje za osoljenje 100 krg. sena pol kilograma soli. Seno pa tudi ne more splesniti, ker sol zabrani rast plesnobnim glivam. Te vrstice so seveda bile pisane za švickega živinorejca, ki ve ceniti vrednost soli za živino, pri nas bode pa malokedo naredil tako poskušajo, saj je večina prepričana, da je sol za živino le gola potrata. Naši živinorejci se čudijo, ako jim človek pove, da stoji dobra švicka krava 300 in tudi več goldinarjev, ter ne morejo razumeti, od kod toliko viša cena tej govedi. Vidiš, ljubi živinorejec, Švicar poskrbi svoji govedi vse ono, česar živinska narava zahteva, zato pa vzredi goved, ki je toliko vee vredna
nego naša, zlasti je pa prepričan, da je sol živini ravno tako potrebna kakor človekn.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 133. Lansko leto sem bil naročil tukajšnjemu posestniku rž z imenom „Riesen-Soinmer-Staudenkorn", ki je zelo lepo vzrasla in obrodila, le megla jo je ubila, kakor tukaj pravijo, t. j. zrnje je ostalo drobno. Letos je posestnik vsejal pridelano seme, a rast je slaba, ima večinoma kratke in po nekoliko uže suhe bilke, kakor vidite iz pridejane rastline. Ež je bila sejana 28. februvarija v precej ilovnato zemljo precej ob bregu. Kaj je vzrok glivam po listih in plesnobi ob koreninah? (J. G. v Jurš. na Stajarskem.)
Odgovor: Bolezen, za katero je ta rž uže lansko leto hirala in ki jo še bolj letos zatira, je rja, katero provzro-čujeta glivi ,.puccinia graminis" in „rubigo vera". — Rja kaj pogostokrat pritisne ter je zelo škodljiva, kajti če močno nastopa, lahko ves pridelek uniči. Deževno vreme in velika vlaga jo pospešujeta. Da jo zatremo, moramo vse, kar je glivastega, požgati. Sicer pa nekatere vrste rži in pšenice močneje bolehajo za to boleznijo nego druge. Plesnoba na koreninah poslane rastline ni nič posebnega, ampak nasledek umiranja rastline, ki ob enem kaže, da je njiva vlažna in zemlja malo zračna. Drenaža in skrbno obdelovanje njive v takem slučaji tudi veliko vzmoreta.
Vprašanje 134. Uže več let opazujem na trsnem lesu zalego, kakeršno vidite na priloženem kosu. Preiskavši jo po zimi, našel sem v njej rjavo tekočino, meseca februvarija so se pa izlegle trtni uši podobne živalce. Trte s tako zalego hirajo hitro, postanejo blede ter se peto leto uže posuše. Ali ni to zalega trtne uši? (J. P. L. Vipavec.)
Odgovor: To ni zalega trtne uši, ampak to kar je na nam poslanem kosu trtnega lesa videti, so posušene samice trs- | nega kaparja, pod katerim se nahajajo jajca. Kaparjev na trti je tri vrste: Pulvinaria vitis, lecanium vini in mitilaspis po-morum. Ker se kap a rji v les zajedo ter sok pijo, narede, ako se jih veliko zaredi, precejšnjo škodo. Proti tem zajedalcem pomaga, če po zimi ali sploh, kadar trte ne rasto, postrgamo s starega lesa vso lubad z žičnimi ščetmi (Drathbiirsten), ker s tem tudi zalego odpravimo. Ostrgane trte pobelimo z apnom, j Nekateri priporočajo, trto ob enem, kadar se strga, tudi z milnico (žajfnico) izprati. Končno pa prosimo g. vprašalca ter : vsakega drugega, ki pošlje »Kmetovalcu" kako vprašanje, da pove svoje pravo ime, saj ga i tako v listu ne prijavimo.
Vprašanje 135. Pri nas pokončujejo neke žuželke, ka- ; tere imenujemo „slinjence", prav silno naše beke. Ko začne beka poganjati, pride polno bledo-zelenih živalic ter delajo po lesu pene, da je po tleh kar mokro. Ako bode šlo tako nadalje, uničijo nam vse beke, da ne bodemo imeli s čim trt privezavati. Izkušali smo te živali na razne načine zatirati, a brez uspeha. Ali veste Vi kaj svetovati? (F. Š. v Šm. na Goriškem.)
Odgovor: Prikazen, katero vi imenujete slinjence, naredi neke vrste mešica z latinskim imenom „tipula salicina". Samica piči vrbo, tam se zbira sok po oteklinah, ki se napravijo vsled pika in v katerim žive ličinke od te mešiee, ter kapa na tla. Ako se hočete teh nadležnežev iznebiti. morate vse sline povsod pridno odrezavati ter jih požigati. Ees, da se s tem veliko bek pokvari, kar pa nič ne de, ker drugače vam pa mešice cele rastline popolnoma ugonobe.
Vprašanje 136. Na vrtu imam polno rumenih črvov, kateri mi salato izpodjedajo in katere pri nas imenujemo strune. Te strune izpodjedajo salato, dokler ne uvene. Svetujte mi, kako jih pokončati. (F. Š. v Š.)
Odgovor: Ti rumeni črvi so ličinke od pokalice. Prof. Erjavec piše to le o strunah: V topli pomladi se pokalice plode in potem kmalu poginejo, a na njihovo mesto pridejo druge j mlade, zato jih videvamo vse leto. Ličinke, katerim pravimo I tudi strune, ker so tenke, trde in gladke, izpodjedajo vsako-j vrstne rastline. Struna raste prav počasi in živi gotovo več j let, ali natanko se ne ve, koliko. Dorasla preobrazi se pod i zemljo v belo bubo, ki ima črne oči in nad vsakim očesom po en rjav rožiček, a zadaj se okončuje v dva kratka repka. Vsem žužkojedim pticam gredo strune tako v slast, kakor podobni jim močni črvi, ali ker mrčes živi več ali menj v zemlji skrit, ne morejo lehko do njega. Ako torej strune v kac-em kraji delajo vidno škodo, je treba, da človek vzdigne roko na nje. Okoli venočega stebla je treba črve obrati in je kokošim ali pticam vreči v zobanje. To delo lehko vsak otrok opravi. Ker so strune posebno v salato zaljubljene, ne bode napačno, ! ako štore od salate razrežeš na kosce in zvečer jih pomečeš po j gredicah, koder ti strune delajo kvaro. Drugo jutro preglej kosce in ž njih oberi ličinke. Močno priporočajo tudi prgo (oljnate j preše), ki naj se razdrobi v majhne kosce lešnikove debelosti in potakne v zemljo. Neki, da prga močno vabi strune k sebi, a te poginejo, ako so se je nažrli, ker je za nje strup. Meni se ta stvar ne zdi nič prav verjetna, ali poskušnja ni težka in ne stane mnogo.
Vprašanje 138. Imam tri leta staro junico, ki se je uže pred letom prvič otelila, sedaj se pa noče več pojati. \z-kušal sem uže na vse načine, da bi se pojala, a je vse zastonj. Zdravnik mi je ukazal, dajati španjskih muh, a bilo je brer uspeha. Ali veste Vi kak pomoček? (F. Š. v Š.)
Odgovor: Ako je bil pri vaši junici uže kak živinozdravnik (seveda resničen živinozdravnik, ne pa kak mazač), onda vam mi ne moremo dati boljšega sveta nego on, zlasti ker je junico pregledal, kar nam ni mogoče. Da pa je sedaj jnnica jalova, pa se nam ne zdi prav nič čudno, ker je komaj dve leti stara se uže prvikrat otelila. Junico ste prezgodaj k biku gnali, sedaj pa imate dobiček. Morda je pa junica predobro krmljena, debela in ima spolovila z mastjo zalita, kar tudi provzroča jalovost. Če je res tako, krmite jo s takimi krmili, ki ne gredo v mast, ampak v meso, ter gonite jo pridno na pašo, da se izleta in izgubi nepotrebno maščobo. Na vaših vročih pašnikih se bode to i tako kmalu zgodilo.
Vprašanje 139. Avgusta meseca sem kupil kravo z mladim mlekom; stara je kakih 7 let, popolnoma zdrava in izvrstna za mleko. Ima pa to napako, da se nič ne redi; medlo sem kupil, in medla je ostala. Sedaj je breja 8 mesecev, in smo jo na suho postavili, ko je imela še en liter mleka. Pri nas je navada, kravo pustiti suho vsaj tri tedne pod otelitvijo, pravijo, da pride bolj k mleku. Ali je kak pomoček, tako kravo odebeliti, in ali je boljše, kravo molsti, dokler ima kaj mleka, ali naj se poprej neha? (F. v Š.)
Odgovor: Ako je krava drugače res zdrava in jo dobro krmite, potem je zato medla, ker veliko molze. Če bi pa mleko izgubila, kmalu bi se odebelila. Vsaj en mesec pred otelitvijo naj krava stoji suha, in sicer zato, da pride tista krma, iz katere bi drugače delala mleko, teletu v korist, in pa zato, ker drugače krava pri prihodnjem teletu sama od sebe več mesecev poprej pride ob mleko.
Vprašanje 140. V odgovoru na 104. vprašanje sem bral o škropljenji krompirja. Ker se po nekaterih krajih už;> prikazuje bolezen, zato mislim narediti poskušnjo. Blagovolite odgovoriti, kje bi dobil modre galice in pa sodo, in koliko bi moralo biti teh reči, da poškropim pol orala, ter koliko bi stala dobra taka škropilnica, kakeršne rabijo vrtnarji ali platnarji ? (A. Š. v M. b.)
Odgovor: Modre galice doboste pri kmetijski družbi v Ljubljani, ker ste ud, po 31 kr. Namesto sode je bolje vzeti ugašenega apna. Taka škropilnica stoji 1 gld. 40 kr.
do 1 gld. 60 kr. Ker ima škropilnica precej goste in velike luknje, padlo bode veliko tekočine na krompir, zato pa smete tekočino bolj redko narediti, na pr. na 100 litrov vode 1 kjg galice in 1 kfa apna. Koliko bodete porabili take tekočine, ne vemo, ker nimamo nič izkušenj. Kakih 500 litrov menimo bode zadostovalo. Ako hočete škropiti, škropite prav precej in potem še enkrat čez 3 do 4 tedne. Uspeh, prosimo, nam sporočite.
Vprašanje 141. S prejeto škropilnico in bakreno galico nameravam letos za poskušnjo škropiti tudi krompir. Prosim potrebnega pouka, kako močno in kolikokrat naj škropim? Moj krompir (ribničan) se vsako leto en mesec prezgodaj posuši, vsled česar ne odebeli prav. (K. K. v M. Istriji.)
Odgovor: Ako imate trtno škropilnico, škropite z ravno tisto tekočino kakor trte in tudi ravno tako. Škropite pa dvakrat, in sicer prvikrat precej, t. j., predno se začne bolezen kazati, in drugič 3 do 4 tedne pozneje.
Vprašanje 142. Po naših travnikih je vsako leto mnogo kobilic, — letos jih je pa po nekaterih travnikih, zlasti v Babinem Dolu za Javorskim gričem toliko, da bi jih lahko z rokami grabil. Ene bilke drži se jih po 5 in še več. Ljudstvo meni, da je glavni vzrok tej nadlogi voda, ki večkrat poplavi Planinski log, in da je v plavji, ki ga voda za sabo pušča, kobiličja zalega. Kobilice so majhne, delajo pa vender znatno škodo, in bojimo se, da udarijo na njive, kadar bo trava pokošena. Kako bi se ubranili teh škodljivk? (J. P. v P.)
Odgovor: O zatiranji tega mrčesa nam ni prav nič znanega, in tudi v nobeni knjigi nismo mogli ničesar iztak-niti. Našli smo sicer popisano, kako je preganjati velike trope kobilice selke, a malih kobilic ni moči na ta način go-nobiti. Mokrota ne vpliva nič, ker kobilica ljubi suha tla, pač pa pospešuje bližava gozdov razmnožitev kobilic. Zalega kobilična je zelo občutljiva, množi se nekaj let, a prva huda zima uniči skoraj vse, in nadloga se za nekaj let izgubi.
Vprašanje 143. Žlahtna vinska trta jemlje slovo od nas. Zelene vinske gorice kažejo svoja rjava rebra. Po nekdaj toliko prijetnih prostorih se bujno šepirita robidovje in praprot. Ubogi mi Dolenjci! Mnogi izkušamo po pripravnih prostorih obdelati svet za košenice, a vedno sili iz tal le praprot in zopet praprot. Ali je kak pripomoček, da bi zatrli praprot po naših, žalibog bivših vinogradih? (M. K. v C.)
Odgovor: Praprotov plevel je jako težko zatreti, le z | vztrajnostjo in pridnostjo se da kaj doseči. Ker praprot to- j liko časa poganja, dokler je korenina zdrava, zato je važno ■ ugonobiti korenino. Vsako praprotovo rastlino morate toliko globoko odrezati, kolikor le gre, in sicer precej, kadar je mlado rtst.lino zapaziti. Korenina tako zatirane praproti počasi pogine, t. j. izgnije. Spominamo se, da smo nekje brali, da se uspešno zatira praprot, če se zabode v korenino odrezane praproti rtasta železna palica, koje rt je bil pomočen v žvepleno kislino. Morda ima kedo izmed naših čitateljev izkušnje o zatiranji praproti. Prosimo poročil.
Vprašanje 144. Kako je odpraviti žitnega molja? (J. S. pri Sv. J.)
Odgovor: Čeja po žitniei, mazanje lesovine s katranom, često odpiranje in zračenje in večkratno pregrebanje žita odganja žitnega molja. Ako so se ti pa vender zavrgli, polagaj na kup mokre plahte, okoli pa naspi malo žita. Goseničice, kar jih je v žitu, pojdejo na mokro plahto in potem jih lehko obereš ali pa drugače pomoriš. Metulji pa, kar jih ni še odložilo jajec, ne morejo na kup in so prisiljeni znesti jih na žito, potreseno v ta namen. Eazumeva se, da moraš to žito potem tudi odstraniti, takisto mi ni treba še opominati, da steri vsacega metuljčka, ki ga vidiš v žitniei ali pa zunaj kje. Svetoval bi ti tudi, da postaviš okoli kupa nekoliko posod z vodo. Leteči molji se zbirajo radi pri vodi in mnogo se jih
potopi. Moljavo žito spravi hitro s pota, a predno je daš v mlin, prepraži je v krušni peči, ki mu sicer vzame kaljivost, ali ta pri mlinskem žitu tako nima nobenega pomena.
G-ospodarske novice.
*	Dunajska kmetijska razstava, o kateri bodemo prihodnjič nadalje pisali, ker nam v tem listu nedostaje prostora, je jako dobro obiskovana. Pretekli teden šteli so vseh plačujočih obiskovalcev dosedaj uže pol milijona.
*	Poročilo glede kranjskih vin na dunajski kmetijski razstavi se glasi: „Kranjska vina ravno tako kažejo, da je vinarstvo v tej deželi, ki ima zelo ugodno podnebje, bistveno napredovalo." Žalibog se ta sodba upira le na vina, katera je v razstavo poslalo oskrbništvo grofa Lantbierija v Vipavi, katero se je v tej skupini edino udeležilo razstave, dasiravno je kmetijska družba naša skoraj vse razstavne stroške prevzela. Da bi se naši kmetovalci malo bolj brigali za ono, kar jim utegne koristno biti, v marsičem bi bili na boljenr, zlasti če pri tem nimajo nobenih stroškov.
*	Na shod čebelarjev in čebelarsko razstavo opozarjamo naše čebelarje. Podrobnosti je brati med uradnimi vestmi današnje številke.
*	Trtna UŠ neprestano nadaljuje po dolenjskih vinogradih svoje pogubno delo. Našli so jo tudi že na Trški gori blizu Novega mesta v vinogradu sredi gore, dober streljaj oddaljenem od šolskega vinograda. Konstatoval jo je vodja šole na Grmu, gospod Kih. Dolenc, vpričo c, kr. okrajnega glavarja.
*	Blejska podružnica iako marljivo napreduje. Sedaj je pričela zidati na jako lepem prostoru v Bledu lastno hišo, ki bode shramba za podružnične stroje ter vzorna moštarna. Bodi podružnica vzgled drugim, ki imajo tudi priliko, kaj več storiti v korist uže tako upešanemu kmetijskemu stanu.
Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 23. junija 1890.
Predsedoval je družbeni predsednik gosp. cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili gosp. podpredsednik Jos. Fr. Seunig ter odborniki gg.: Detela, Lenarčič, Ogorevc. Robič, Šiška, "VVitscM in tajnik Gustav Pire. Odborniki gg.: Goli, baron Lazarini in Povše so prijavili, da so zadržani.
Glavni odbor je priznal nagrade za zatiranje škodljivih mr-česov nastopnim vasem: Borovnici, Boh. Beli. Gradu, Gorjam, Hrastju, Janeževemu Brdu. Mali Pristavi, Mlinu, Mošnjam, Pod-iiomu, Podlipi, Polici, Polšici, Rečici, Sanoboru, Semiču.v Selu, Spi-taliču, Vrdu, Vrhniki, Vogljam, Zagorici, ^Zaplani in Zalečam, in sledečim šolam : Dobrovski, Podzemeljski. Šentjarnejski in Vipavski. Razen tega je ukrenil odbor povrniti občini Vrhniški in Radeški velike stroške, katere sta imeli z zatiranjem škodljivcev.
Vsled prošnje občine Vipavske hoče glavni odbor to občino podpirati ob ustanovitvi sirarstva na Nanoški planini ter naroči tajniku, naj se ob potovanji v Vipavo osebno pouči o dotičnih razmerah. Na podlogi dobljenih pojasnil bode odbor potem dalje ukrepal.
Prošnji Blejske podružnice, katera gradi ravnokar vzorno moštarnico, da se ji podeli v ta namen podpora, glavni odbor nstreže ter ukrene izposlovati v ta namen 300 gld. podpore.
C. kr. deželni vladi ukrene odbor javiti, naj se podpora za šolsko vrtnarstvo po dosedanjem načinu in po predlogih kmetijshe družbe razdeli.
Odbor reši nekatere reči, tikajoče se kolarstva v družbeni podkovski šoli, ter na to se opirajoče davčne stvari.
Odbor vzame na znanje poročilo vodstva podkovske šole o času izpitov ter dopis kmetijskega ministerstva, katero javi, da se dobi po erarskih tovarnah na Tirolskem loco Brixleg bakrena galica po 31 kr. klgr.
Prošnja za brezplačno podelitev bika posestiliku na Notranjskem se odbije.
Za nove ude so predlagani in se vzprejmejo:
Krebelj Anton, posestnik na Ostrožnem Ilrdu; Bralno društvo v Dolu; Bleivveis Karol, c. kr. avskultant in posestnik v Ljubljani; Žužek Fran, posestnik na Planini pri Vipavi; Treber Anton, posestnik na Ostrožnem Brdu; Sedej Janez, posestnik v Iški Basi; Majzelj Anton ml., posestnik v Št. Jarneji; Osterc Alojzij, posestnik v Bunčanih; Knavs Ivan, posestnik na Hribu; Mavring Ivan Ev., kaplan v Mokronogu; Strel Josip, c. kr. davkarski pristav v Mokronogu; Simončič Franc, posestnik v Sevnici; Fridrich Lambert, posestnik v Ljubljani; Pignatari Janez, veleposestnik v Črnicah; dr. Filipič Ljudevit, advokat v Celji; Tagliapietra Konstantin, glavni zastopnik banke ..Assicurazioni generali" v Ljubljani; Martin Josip, posestnik na Dobeh; dr. Wurner Josip, c. kr. vpok. polkovni zdravnik v Kostanjevici; Zaman Janez, posestnik v Mali Kostrel-nici; Šašelj Ivan, župnik v Adlešičah; Dragoš Niko, župan, posestnik in dež. poslanec v Adlešičah; Adlešič Ivan. posestnik v Adlešičah; Pipan Ivan, posestnik na Planini pri Vipavi; Baš Lovro, c. kr. notar v Celji; Minotti Alojzij, gozdni oskrbnik na Igu; Bar-borič Janez, posestnik v Gor. Toplicah; KranjcvIvau, veleposestnik v Št, Ilji; Majzelj Anton star., posestnik v Št. Jarneji; Kraljič Anton, posestnik v Boljuncu.; Wasser Karol, grajščak t Grundlu; Kunej Ferdinand, veleposestnik^ pri Sv. Petru pod sv. Gorami; Zore Jože, mlinar in posestnik na Šujci; Zbrizaj Franjo. posestnik in trgovec v Senožečah; Marc Ivan, posestnik v Planini pri Vipavi; Kos Mihael, učitelj v Velesalem; Aljančič Valentin, župnik na Dobravi pri Kropi; Barborič Anton, posestnik v Čadrežah; Flander Anton, klobučar v Št. Jarneji; Androja Franc, posestnik in usnjarski mojster v Št. Jarneji; Bučar Josip, veliki posestnik in krčmar v Št. Jarneji; Strupi Janez, posestnik na Rupi; Paget Octav, veleposestnik na Prusniku; Gogala Ivan, c. kr, notar v Ljubljani.
Splošni program 35. popotnega zborovanja nemških in avstro-ogrskih čebelarjev,
katero bode od 28. do 31. avgusta t. 1. v Gradci pod častnim predsedništvom Maksa barona Waschingt,ona.
Ta shod je združen z deželno razstavo v Gradci in se bode vršil po nastopnem redu:
V	četrtek 28. avgusta: Dopoludne ob 10. uri slavnostno otvorjenje čebelarske razstave*) v obrtni palači. Popoludne ogledovanje deželne razstave. Zvečer slavnostni pozdrav gostov v Štajn-feldski pivarni (Miinzgraben-Strasse).
V	petek 29. avgusta: Dopoludne ob 8. uri pričetek predavanj v deželni viteški dvorani v deželnem dvorci (Herrengasse). — Popoludne ob 1. uri skupno kosilo v Štajnfeldski pivarni, potem izlet ni grad in zvečer godba v mestnem parku.
V	soboto 30. avgusta: Dopoludne nadaljevanje in sklep predavanj. Popoludne ob 1. uri kosilo in potem razdelitev daril. Zvečer koncert v razstavi.
V	nedeljo 31. avgusta: Dopoludne ob 8. uri izlet v Lonč s posebnim vlakom. Zvečer koncert v Aninih dvoranah pri južnem kolodvoru v Gradci.
Vstopnica k vsem zborovanjem, shodom i. t. d. stoji 2 gld. ter jo mora kupiti vsak razstavljalec pri gospodu Franu Lavren-čiču v Gradci, Maiffredygasse (i.
Predsedništvo poslovnega glavnega odbora 35. popotnega zborovanja nemških in avstrijsko-ogrskih čebelarjev v Gradci.
*) Razstavne predmete je zglasiti do 30. julija pri štajarskem čebelarskem društvu v Gradci.
ter INSERATE "S58
sjrejema ..Kmetovalec" po eeni,zaznamovani na prvi strani. V ,.Kmetovalcu" priobčeui inserati imajo najboljši uspeh, kajii list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu a i
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
g TVilhelm Klenert i
a	prej Klenert &. Geiger
a [. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice i U	—T.I v Gradci.
0 (Ta drevesnica pripoznana kot ena največjih in najbolj vredjenili v Avstriji.J *
A	Priporočamo veliko in izborilo zalogo :
T Vrtnto, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi- [ V sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje. kordone A in enoletne požlalinitve : divjakov in podlag za prltllkovoe ; T Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja Q ("5—121	za drevorede itd.
Q Razpošlljatev pravilno imenovanih oeploev vsih vrst sadja Q	Cenike je dobiti zastonj in franko.
0000000000000000000000000000000000000000
Največa zaloga.
I*. MIKUSCH
tovarna za dežnike in solnčnike v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 15.
priporoča svojo bogato zalogo
solnčnikov in dežnikov
vsake velikosti, barve in raznoterega blaga, čisto
navadne pa tudi jako elegantne po najnižjih cenah.
Cor* Prodajalcem dežnikov razpošiljam cenike brezplačno in poštnine prosto. (51—6)
Izvrstni in sveži
9
SJD
s!
3 ©
J*
o Q
a
(t
w< p
Najnižja cena.
CEMENT^
v sodih in na drobno prodaja (64—2)
Anton J. CrASFARI na Rakeku
Sušilnice, izvrstne ter ceno in vsake vrste po fabriškili cenah.
IG. HELLER, Dunaj (Wien), Prater-strasse 78.
Cenike in dobre svete na zahtevanje zastonj.
(52—7)	Prekupci dobe znižane cene.
Iščejo se dobri zastopniki, kateri se dobro plačujejo.
?si stroji za Kmetijstvo ii vinarstvo!
vsih velikostih.
Stiskalnice in mline za oljke ( najnovejše se Stiskalnice za grozdje in sailje) stave in v
ter trtne škropilnice Grozdne in sadne mline
r^^ mlatilnice, žitoois-/iCsm. I ^^ tilne stroje, gepelje, / Jk se.ia'ne stroje, za Bi I^MraS^^^sfe^ll tiirščico robkati, IB^n^liiiif^^^r ji plage itd. itd.
■	N,, >/ Sušilnice za sadje
II	in zelenjad
rTgifiiir"
"" aa • a- •• a^-*-1
Deželna
„pri Mariji
Ljubljana
Mestni trg št. 11.
od
L. Grečel-na
lekarja
je priporočena slavnemu občinstvu in naznanja tu
Cvet zcper luskine je najracionalnejše sredstvo za od-stranenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. Cena steklenici z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper protin in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodi si akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 50 kr.. dvanajstorici 5 gld.
Fljakerski prašek, znano zdravilo proti kašlju. Cena škatljici '25 kr.
Francoski čaj proti kašlju. Po pravem receptu narejen samo v moji lekarni, ter je izkušeno sredstvo proti vsem prsnim boleznim, kašlju, zamolklosti itd. Cena zavoju 25 kr.
Grenko vino tudi želodec krepčujoče vino imeno-fll| vano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva Žiis-3 pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljenju. posebno pri zastaranih boleznih želodca. Steklenica, z navodilom rabe velja le 80 kr.
Horstova voda za oči proti vnetim očem, njih kata-raličnim afekcijam. Cena steklenici SO kr.. dvanajstorici 3 gld.
Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. zobe ne črne. Cena flakonu 4-0 kr.
Kapljice zoper krč neprekosljive glede zdravilne moči. nekaj kapljic na sladoru ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. Cena steklenici 36 kr.. 1 dvanajstorica le 3 gld. 60 kr.
Kapljice zoper mrzlico, za menjajočo mrzlico vsake vrste. 1 steklenica 30 kr.. dvanajstorica 3 gld.
Kri čistilne krogljice poprej univerzalne krogljice imenovane. Dobivajo se pristne le pri meni. Cena škatljici 21 kr.. zvitku s 6 škatljicami in navodom rabi 1 gld. 5 kr., 6 zvitkov 5 gld. 25 kr.
Kri čistilni čaj Kollerjev. Majhen zavitek 75 kr.. velik 1 gld. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice zoper bledico dr. Blauda (pocukrane). katere rabijo najslavnejši zdravniki z uspehom proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Skatljica velja 60 kr.
Mazilo za kile, ta iz svežih, močnih aromatičnih planinskih zeljišč kuhana maža ozdravi vsakovrstne kile, naj so tudi zastarane. Cena lončku 1 gld.
Obliž zoper kurja očesa, obliž za turiste imenovan Luseijev 60 kr.. ravno tak pa od mene narejen le 40 kr.
Rusko mazilo zoper ozebline po nekem posebnem, dosedaj še nikomur znanem predpisu pripravljena. Cena lončku 40 kr.
Sirup iz planinskih zeljišč proti kašlju. hripavosti, prsnim in plučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč. Cena steklenici 50 kr.. dvanajstorici 5 gld.
Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za ob-novljenje in oživljenje rasti las. Cena steklenici 00 kr.
Univerzalni jedilni prašek. Ta prašek je v širnih krogih pripoznan za izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju ter je jako priljubljen. Cena škatljici z navodom za rabo 50 kr.
Univerzalni zdravilni obliž ima vse kreposti, ki se morejo zahtevati od obližev najboljših in daleč znanih sestavin. To je racijonalno in mnogo preskušeno sredstvo za
lekarna
Lit!
a
pomagaj"
prva in najstarejša alopatiška in homeopatiska lekarna
na Kranjskem. Zaloga
vsih skušenih tu- in inozemskih medicinskih, farmacevtiških
preparatov in posebnosti
spodaj le nekatera njenih skušenih zdravil in sicer:
I popolno ozdravljenje vseh vnetij, ran in oteklin. Cena škatljici 30 kr.
Ustna voda dr. Duflosa pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ohranjuje zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. Po tem takem je jedno najprvih in najizvrstnejših sredstev za ohranenje zob in dlesna. Cena večemu tlakonu 60 kr.
Zobne kapljice, ondontin imenovane. Steklenica velja 10 kr., 1 dvanajstorica 90 kr.
Zobne kapljice po dr. Hagerji. ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. Steklenica velja 30 kr.
Zobni prašek beli. po dr. Heiderji, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Poleg tega imam vedno v zalogi rudeči, sivi in črni vegetabilični zobni prašek. Žkatljica velja 30 kr.
Želodečne kapljice Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo vsakovrstne bolezni želodca, da celo najtrdovrat-nejše. zlasti pomanjkanje slasti, do jedij. tiščanje v želodci, krč v želodci, motenje prebavljenju. koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki iz virajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. Cena steklenici 30 kr.. dvanajstorici 3 gld.
Živinska zdravila.
Homeopatlčne kapljice za prašiče. Te kapljice ozdravijo vse bolezni prašičev, zlasti hujšanje, če nečejo jesti, gniloba ščetin, vnetico vratu, drisko, božjast. vnetje možganov. koliko, vnetje pluč, volčič v grlu in na parkljih. vranični prisad, revmatizem, pereč ogenj, vnetje ušes, bolezen rilca, omotico in rane. Cena steklenici z natančnim navodilom. kako se rabi. velja 30 kr.
Poskušnl prašek za prašiče. Ta preskušeni prašek je izvrstno sredstvo proti perečemu ognju, vraničnemu in plučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij. driski, kalaru, (bolezni v rilci), trganju (revmatizem vnetji), gnilobi ščetin, itd. Cena zavitku z navodom, kako se rabi 30 kr.
Konjski cvet za utiranje udov. pri raztegnenji kit, nogah, žolčni bolezni, bulah na komolci, zabreki na nogi. zmečkaninah, oliščaninah sedla in konjske oprave in pri sušici. Cena steklenici 1 gld. Liter 2 gld.
Poskušeni konjski prašek. Ta prašek obvaruje konje pred protinom v črevih. smoliko, pred vsemi nalezljivimi j)oleznimi, kašlja in pred sušico in vnetjem sapnika. Cena zavitku z navodom. kako se rabi, 50 kr.
Poskušeni mlečni in goveji prašek. Pri ovcah služi ta prašek posebno za ozdravljenje jeternih metljajev. gnji-lobe in vsakega motenja in oviranje v vampu in črevih in druge bolezni. Cena zavitku z navodom. kako naj se rabi 50 kr.
Pasje krogljice, so dobro varovalno sredstvo proti vsakej bolezni, če jih dobe semterja sicer zdravi psi. Posebno dobro varujejo pse pred tako nevarno steklino. Ceno škatljici z navodom rabe 50 kr.
Homeopatična zdravila posebne dobrote in čistote ter najtočneje napravljene se preskrbujejo.	(35—6)
Vsa zdravila kakor razredčenja in potencovanja se vedno sveža narede in to z največjo natančnostjo. — Naročena zdravila razpošiljajo se s pošto 2krat na dan.
(okulovanje)
od vrtnic čajevk (Theerosen) „ „ remontant in drugih 1 „ sadnega drevja .... 1 Draždanski nož za okulovanje 80 kr. Rafija ličje '/„ % 40 kr.
Fr. OGOREVC,
lastnik drevesnic pri Brežicah (Rami).
Opomba. Zavitje se tako zvrši, da cepiči tudi 8 dni škode ne trpe. Imenik vrtnic in sadnih dreves na zahtevo.
S Esenca za želodec S
Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši kakovosti narede	(4—12)
G-. PICCOLI, lekarna „pri angelu"
v Ljubljani na Dunajski cesti.
Po 15 kr. dobiva se v lekarni Sladovič-ev( v Novem mestu, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v lstriji in v Trstu. (40—8)
Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 slekleničic za gld. 1'36, po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3'84; po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5.26; po 110 za gld. 10'30; po 550 za 50 gld.
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako pr dano reč jamči, da je dobra in iz naj1 oljšega blaga narejena
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-varsko in fino kovaško orodje za kmeto- I 1 žalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
r(t* >|t	»l«	T T T T "1* *f* *f* f* T f* 1* f* f» »p *f* 1» f* »J* t* f* *»* *w* "r *r "V* t* r *»• f* T«
Založba tovarne

Franju Detter-ju v Ljubljani
na starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši),
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, poteui stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo. žito trejo išrotajoj in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe /.a gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i t. d , morejo plačati tudi pozneje, na pr o Vseli svetih, o Božiči i. t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev^ ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je ve. like vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji.	(24-4)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakazovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, iu če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere niliče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec.
iloj popotnik Ivan G*-et>ene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnoma zmesti in mu dajati naročila za mene. Drugače pa prosim se pismeno in z zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter. ' 1 ' hjl »h	^
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani je koristno zdravilo proti boleznim želodca in črev, jeter in vranice, proti zlati žili, telesnemu zaprtju, vodenici, povračajoči se griži, kakor tudi proti glistam pri otrocih.
Kemična analiza je pokazala, da so zdravila, katera hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim ter jih prodajajo pod kričečimi imeni, posebno balzami in krogljice. sestavljena iz lopatike (siloo in druzih škodljivih snovij.
Od dr. Hager-a, v Frankobrodu ob Odri in profesorja Knapitsch-a, zapriseženega sodnega kemika v Ljubljani napravljena kemična analiza te esence, pripravljene po receptu dr. Stockl-a, c. kr. vladnega svetnika in zdravstvenega poročevalca za Kranjsko, z ozirom na najnovejše skušnje in predpise denašnjih zakonov, je za trdno pokazala, da je ta escnca sestavljena iz samih zdravilnih, med rastlinstvo spadajočih snovij. da v njej ni niti ti-o-Iiieo 1<> i >:> i i * ©, da ni nikako drastično sredstvo, marveč lahko in ob jednem zanesljivo, delovanje organov urejajoče zdravilo, ki organizmu nikakor ne škoduje, če se prav delj časa rabi. To esenco prodaja po 10 kr. samo izdelovatelj
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 14
Josipa
Lekarna Svobode
pri „zlatemu orlu"
v
L j u b lj a n i,
Preširnov trg.
ima vedno naprodaj skušene lekarniške
posebnosti ter priporoča kmetovalcem zelo priljubljena, skoz mnogo let izkušena in z izvrstnem uspehom rabljena zdravila za živino, in sicer:
Živinski prašek ^zrokodn!ea;
goved in prašiče, ki se doda krmi. En zavoj stoji 20 kr. veči 30 kr.
(restitučni fluid) za J^OIlJSiU C V S w obdrgnenje konjskih nog kot izvrstno krepčilno sredstvo za konje, ki na nogah slabe. Velika steklenica stoji 80 kr., kilor jih več naroči, dobi jih cenejši. (23 11) Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. Pri naročilih zadostuje dopisnica. Naslov je:
Jos. Svoboda, lekarnar v Ljubljani.
♦ ♦
X ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Lepe pomaranče
cel zaboj (kišto) za 4 gld. 90 kr.
Kdor vzame več zabojev dobi vsakega za 15 kr. cenejši.
Najfinejši Jamaica runi . liter l gld 60 kr. Fini Kuba rum .... „ — . 7o ,.
Najcenejši čaj i. t. d. prodaja
Ferdinand Plauts v Ljubljani
na Starem trgu
„ Tukaj se tudi kupujejo prazni a dobro ♦ ohraneni SOdi Od petroleja po najviši ceni, kolikor jih kedo pripelje.
♦ ♦ ♦
(36—9 i
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
►G
Ugodna prilika ceno kupiti
MLATILNICO.
Ker bode oskrbništvo, posestva Kle vevž (Kling-enfels) pri Šmarjeti na Dolenjskem kupilo za svojo potrebo večje stroje, zato prodaja dosedanjo prav dobro ohranjeno mlatilnico z vso pripravo. Cela priprava obstoji iz 22 palcev široke mla-tilnice, spojene z napravo za slamo tresti in z reto ter z vlačilom (gepeljem) za 2 do 4 živine. Stroj je iz tovarne Clayton & Schutlevvorth na Dunaji ter stoji nov 250 gld. "	(67-1)
Kupci naj se zglase pri gori omenjenem oskrbništvu koder tudi stroj na ogled stoji.
Najcenejša, najboljša, skušena rujava maža za les je
Barthel-jev izvirni karbolinej,
fjKŽr1 kateri trajno varuje
namazane ograje, skednje, skladišča, strehe, vozove, orodja, tla pred gnjilobo, trhlenobo, gobo, mrčesem.
V hlevih karbolinej razkužuje.
1 kgr. zadostuje za 6 štirjaških metrov. Popisi pošiljajo se zastonj.
5 kgr. težke pošiljatve za poskušnjo po 1 gld. 50 kr., 100 kilogr. 16 gld. iz Dunaja.
Karbolna kislina, karbolno apno, maža za vozove se tudi prav ceno prodaja.	(63 — 3)
Mihael Barthei & Comp.,
kemiške tovarne v Regensburgu in na Dunaji Wien, X., Kepler-gasse 20. Ustanovljena tvrdka 1. 1781.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i ♦♦ ♦ ♦
i .dgfežfo I Andr. Druškovič l
XX	X trgovina s železom, mestni trg št. 10, X ^
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v °	°	—
priporoča po zelo nizki ceni
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

♦♦ okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje. samokolnice. traverze in stare železniške XX §ine za «boke. znano najboljši kamniški Portland- in Roman-cement, sklejni papir, (Dacb- XX
XX
pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lero in močno narejena
štedilna ognjišča in njih	posamezne dele.
Vodnjake za zabijati v zemljo, s kate-	/a polje«lel»t-vo i
rimi je mogoče v malih urah in majhnimi ♦	♦ Vsake vrste orodja, kakor: lepo in
stroski na pravem mestu do vode priti; f Bljt^	♦ močno nasajeni p,uJgl in plužna žeiezne
ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za of ____I in lesene brane in zobove zanje, mo-
izkopane vodnjake, zelezne cev. in ze- ffjjlM M	* ♦ tike, lopate, rezovnice, krampe itd.
lezoliti gornji stojali, kakor tudi za le- »"a««™ ul-™	- A ' - ' sonc cevi mesingaste trombe in ventile X in železna okova. Oitill
Tudi se dobiva zmerom sveži



XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^^^

^^^ ^^^ ^^	dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za ♦♦
^^^	♦	gnojenje polja. (21—11) ♦♦
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx