GrosuPlJe (centrala) sP 908
l/l PQ 1F KNJIŽNICA GROSUPLJE
1999 *
352(497.4 Ivančna BoricSj
119990184
Številka 7" letnik 5 avgust 1 999
=u
VIDEO • OPTIKA
1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.: 127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16
tel./fax:777 777,777 573,778573
GRADNJA AVTOCESTE
OBČINA IVANCNA GORICA Sokolska S, L295 IVANČNA GORICA
Datum: 28. 7. 1999
PROTESTNA IZJAVA
Gradnja avtoceste Višnja Gora - Bič je v polnem teku. Občina Ivančna Gorica si je na vseh dosedanjih sestankih in razgovorih prizadevala, da se uskladijo zahteve naše občine do investitorja avtoceste. Hkrati pa smo si prizadevali, da se v okviru dogovorov celovito uredijo prometne težave v sami Ivančni Gorici.
Ugotavljamo, da so bili vsi dosedanji razgovori skoraj neuspešni. Kljub trudu in terjatvi, da do končnih dogovorov pride, se to ni zgodilo, pa čeprav je o celotni problematiki tekla beseda tudi na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica dne 1. 7. 1999 in 1. izredni seji Občinskega sveta dne 6. 7.1999.
Nastala situacija in razmere, vezane na gradnjo avtoceste in ureditev prometa v Ivančni Gorici, terjajo, da se Občina Ivančna Gorica posluži ostrejšega ukrepanja. Zaradi tega bomo 30. 7. 1999 med 13.30 in 14.30 fizično zaprli vse dostopne ceste v naselje Ivančna Gorica. Za ta korak smo se težko odločili. Ker pa pristojni ne kažejo odločne volje, da se zadeve dokončno uredijo, je zapora neodložljiva.
ŽUPAN Jernej Lampret, prof.
Vročiti:
- Vladi RS
- Ministrstvu /a promet in zveze
- Družbi za državne ceste
- Družbi za avtoceste
- Nuklearni elektrarni Krško
- Slovenskim železnicam
- Direkciji RS za ceste
ZGODOVINSKI USPEH IVANSKEGA NOGOMETA
SUHI - DEBELI, NEPOROČENE - POROČENE
Sj>£f 5M0 ju!
Stran
računalniški inženiring d.o.o. Cesta II. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041 /612-923, 661-972
LaMaS
RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna
119990184,7
STRAN
Iz Jernejeve malhe
Ko je sonce najbolj znojilo naša čela, nas je kot hladen tuš ohladila novica, da ministrstvo za promet in zveze skupaj z DARS-om ne namerava, kljub zahtevam izredne seje našega občinskega sveta, ugoditi našim potrebam po ureditvi prometa v našem kraju. Slabo povezan lokalni promet bi tako tudi v bodoče našim voznikom povzročal težave, čakanje pred železniškimi zapornicami nas spravlja ob živce, pešci bi še naprej hodili med tovornjaki, saj regionalne ceste ne bi bile primerno pripravljene za ves promet. Ljudski glas je pripomogel, da je ponovno stekla komunikacija in da so našim zahtevam odgovorni vsaj delno prisluhnili. Tako bo gradbišč-na povezovalna cesta obšla center občine z zahodne strani in omogočila zmanjšanje prometa skozi središče naselja Ivančna Gorica. Skupaj s šentviško obvoznico in nadvozom bo tako v veliki meri rešena prometna zagata v Ivančni Gorici. Na regionalni cesti Bič - Višnja Gora pa bomo uspeli urediti nekaj pločnikov na najbolj izpostavljenih prometnih površinah.
Oškodovanost občanov ob izgradnji avtoceste je tako velika, da je potreben vsakodnevni pogovor z izvajalci del, ki imajo največkrat pred seboj samo ekonomski izračun in časovni rok, malo mar pa so jim drobne posledice, ki pa so za naše občane še kako pomembne. Velika dela na gradbišču iz dneva v dan kažejo nove obrise velike investicije. Veliko dobrega bo prinesla nova avtocesta, zato velja včasih tudi malo potrpeti.
Skozi Ivančno Gorico bo konec avgusta Jedrska elektrarna Krško transportirala tovor izrednih dimenzij. Priprave za ta izredni dogodek potekajo že dalj časa, povezovalna cesta naj bi služila že temu prevozu. Stara avtocesta z viaduktom v Dragi ne zdiži predvidene obremenitve, zato je ta obvoz nujen.
Nov odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Ivančna Gorica je precej vznemiril občane, saj je več kot 10 km cest prešlo iz višje kategorije v nižjo. To pomeni, da bo tudi občina dobila za ta namen manj sredstev, krajani pa predvsem manjše možnosti pomoči pri rednem vzdrževanju lokalnih cest. Občinski svet je sprejel sklep, da se vse ceste, ki so bile nekdaj že kategorizirane kot lokalne ceste, tretirajo v tem rangu.
V objektu podružnice stiske šole na Muljavi so se začela pripravljalna dela, da bi v jesenskem času že lahko pričeli z vzgojno-varst\'eno dejavnostjo za skupino otrok s tega področja. S tem se bo zmanjšalo število prosilcev za vstop v vrtec v Ivančni Gorici, kjer pa naj se priprave za nov vrtec ne upočasnijo.
V času počitnic in poletnih dopustov se sklepajo številna nova prijateljska. Tudi naš občinski svet je sklenil z nemško občino Hirschaid trajno prijateljstvo in partnerstvo, katerega cilj je poglabljanje dosedanjega dobrega sodelovanja med obema občinama na gospodarskem, kulturnem, društvenem, športnem in političnem področju. S tem želimo občani dati priznanje in zahvalo za nesebično pomoč občini Hirschaid, za gmotno podporo naši občini in velik prispevek prijateljstvu, strpnosti in dobrim odnosom med različnimi narodi.
Preostalo nam je nekaj poletnih počitniških dni. Vreme nam ni ravno naklonjeno, preveč moče bo kmetom in vinogradnikom vzelo velik del pridelka. Je že tako, da vsi ne bomo nikoli zadovoljni. Vedno ima nekdo nekaj preveč, drugi pa ravno tisto premalo. Vsi pa smo bili zadovoljni na tekmi suhih proti debelim v Dobu, kjer smo v stilu ameriških profesionalcev uživali v vsem: športu, družbi, hrani in pijači. Privoščimo si še nekaj podobnih dogodkov!
Zupan Jernej
POROČILO S 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA
Seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica je potekala 30. julija v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica in glede na dopustniški čas je dnevni red obsegal samo 9 točk dnevnega reda.
Prisotnih je bilo 19 svetnikov, na seji so bili navzoči direktorica Centra za socialno delo Grosuplje Jožica Matjašič, predstavnica Radia zeleni val in posamezni strokovni delavci občinske uprave. Občinski svet je najprej nekoliko spremenil vrstni red nekaterih točk. Takoj po potrditvi zapisnika 5. redne seje, ki je bila 23.06.1999, in zapisnika 1. izredne seje, kije bila 06.07.1999, je sledila obravnava osnutka odloka o denarnih pomočeh iz sredstev Občine Ivančna Gorica, katerega so svetniki prekvalificirali v predlog in ga tudi sprejeli. Odbor za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica je osnutek obravnaval na svoji 3. seji in se ob tem seznanil:
- da se višina denarne pomoči veže na zajamčeno plačo (trenutno znaša 39.082 SIT), ki se v sedanjem sistemu politike plač ne valorizira, ampak se občasno (celo letno ) določa nova višina,
- da bi glede predlaganega cenzusa za dodelitev pomoči znašala ta pomoč v najvišji obliki 46.898,40 SIT, kar je po oceni Centra za socialno delo Grosuplje (CSD) tista višina, ki je primerna vsaj za minimalno zagotovitev potreb, za katere je namenjena,
- da bi npr. do najvišje pomoči bila upravičena 4-članska družina (dva šoloobvezna otroka), katere mesečni dohodek (vsi možni prejemki) bi znašal 78.000 SIT (glede na predlagani cenzus).
Dajanje denarnih pomoči (praviloma enkrat na leto) občanom iz sredstev občine (občinskega proračuna) ni zakonsko določeno, pač pa je to odločitev občine, da svojim občanom tudi s tako obliko pomoči pomaga reševati nekatere materialne stiske finančne narave. Občinski svet Občine Ivančna Gorica je v proračunu za leto 1999 zagotovil določena sredstva za tako imenovane " enkratne denarne pomoči ". Glede na višino planiranih sredstev so bili te pomoči deležni le "najtežji " primeri, seveda če so zanje zaprosili. Teh je bilo v letu 1998 25 do 30, povprečni znesek pomoči pa je znašal 23.000 SIT. Odlok o denarnih pomočeh iz sredstev Občine Ivančna Gorica je objavljen v prilogi Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica.
Pod 3. točko je občinski svet obravnaval pripombe in predloge, ki so bili dani v času javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica in do njih zavzel predlagana stališča. Svetniki so v imenu občanov Občine Ivančna Gorica izrazili
nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnega postopka spremembe namembnosti zemljišča ( predvsem na 1. kmetijskem območju) za gradnjo objektov in sam postopek pridobitve dokumentacije. Strokovna sodelavka Irena Lavrih je pojasnila, da občina lahko predlaga posege na najboljša kmetijska zemljišča, vendar v postopku sprememb in dopolnitev planskih aktov potrebuje mnenje oz. soglasje pristojnega ministrstva, to je Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki izda mnenje na podlagi predpisov o varstvu kmetijskih zemljišč.
• Stalnica med točkami dnevnega reda je tudi informacija o izgradnji avtoceste Višnja Gora - Bič
Po besedah župana Jerneja Lampreta bo 30. julij 1999 ostal Ivančanom v spominu, saj se je organizirala zapora cest, ki vodijo v Ivančno Gorico, ker investitor avtoceste Višnja Gora - Bič, Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), ni pristopila k celoviti realizaciji 18 zahtev Občine Ivančna Gorica.
Na 1. izredni seji, ki je bila 6.7.1999, je Občinski svet Občine Ivančna Gorica sprejel več zavezujočih sklepov, tako za Občino kot za pristojne službe ministrstva. Občina je z realizacijo sklepov nadaljevala, pristojne službe Ministrstva za promet in zveze (MPZ) pa niso opravile svojih obveznosti in so tako povzročile nemalo skrbi. Občina Ivančna Gorica je problematiko zaostrila in se poslužila najbolj drastičnega ukrepa: priprave na zaporo cest za obvoze in prevoze ob gradnji.
Ta ne lahka poteza občine je prebudila pristojne službe MPZ-ja; prišlo je do dogovora in uskladitve z Občino, ki je nato zaporo preklicala.
Člani Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica so na seji prejeli dopis Ministrstva za promet in zveze, urada za ceste, o realizaciji zahtevkov Občine Ivančna Gorica, ki je tudi omilil nastalo situacijo oz. predvideno zaporo ceste, ki je bila predvidena od 13. 30 do 14.30.
DARS d.d. v dopisu zagotavlja, da bo izvedel in zagotovil prometno varnost poti, po katerih se bodo vršili prevozi gradbenega materiala v času gradnje avtoceste na odseku Višnja Gora-Bič, navaja višino predvidenih sredstev DARS-a, to je 230 mio sit, nadalje si bo DARS prizadeval tudi za ureditev enega izvcnnivojskega prehoda preko železniške proge v Ivančni Gorici. Strokovno bo določena najugodnejša lokacija izvennivojskega prehoda (ali na mestu sedanjega nivojskega križanja z železnico ali na mestu prehoda povezovalne ceste preko železniške proge).
Poleg navedenih točk pa so svetniki razpravljali in odločali
tudi o naslednjih aktih:
- Predlog odloka 0 kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančna Gorica, ki bo objavljen v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica ter
- Poročilo in program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Frančišek Grabljevcc je ob odsotnosti Cirila Mišmaša, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, povedal, da bo svet za preventivo še naprej sodeloval s PP Grosuplje in ZŠAM Ivančna Gorica ter AMD Šentvid pri Stični (predvsem zavarovanje poti v začetku šolskega leta. pri opravljanju kolesarskih izpitov in celoletna umiritev prometa v okolici šole), predlagali bodo Občini Ivančna Gorica in MPZ ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu v skladu z določili novega zakona o varnosti cestnega prometa.
Sprejeli so tudi sklep o prijateljstvu in partnerstvu med Občino Ivančna Gorica in Občimi Hirschaid - Nemčija, s katerim občini sklepata prijateljstvo in partnerstvo, katerega cilj je poglabljanje sodelovanja med obema občinama s posebnim poudarkom na utrjevanju in sodelovanju dosedanjih prijateljskih odnosov na gospodarskem, društvenem, kulturnem športnem in političnem področju.
Na vprašanje svetnice Francke Vidmar o realizaciji pridobitve dodatnega prostora za potrebe otroškega varstva za eno skupino (24 otrok) v podružnični šoli na Muljavi je strokovni delavec občinske uprave Bogomir Sušič povedal, da je arhitektka po opravljenem ogledu prostorov pripravila grobi izračun, ki po njeni oceni znaša cca 5 mio sit. Sredstev za realizacijo navedene investicije ta trenutek ni in je potrebno počakati na realizacijo proračuna občine za leto 1999.
Po obravnavi in sprejemu vseh točk dnevnega reda pa sta Milena Vrhovec in Anton Čebular zastavila županu in občinski upravi kar nekaj vprašanj:
Katera komisija odloča o sprejemu otrok za letovanje na Debelem rtiču, kakšni so kriteriji pri sprejemu, kdo ima prioriteto, kje je seznam sprejetih in zavrnjenih otrok?
Kdo financira gradnjo tribune poleg nogometnega igrišča v Ivančni Gorici? Čigavo je to zemljišče in na koga je napisana lastnina?
Kdo je odgovoren za vzdrževanje kontejnerjev za smeti in kdo financira nove?
Seja je bila zaključena ob 21.uri in 15 minut.
Danijela Virman
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdscdnik, Jurij Gorišck, Jernej Lanipret, Gregor Ficko. Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ftcko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
STRAN
CESTNO ZAPORO IVANČNE GORICE SO ODPOVEDALI V ZADNJEM TRENUTKU
Ifl
Ker se vodilni DARSa in ministrstva za promet in zveze niso hoteli pogajati o zahtevah občine za dodatna, nujna dela ob izgradnji avtoceste Višnja Gora - Bič, je Županstvo Občine Ivančna Gorica v sredo 28. julija pripravilo zaporo vseh cest, skozi Ivančno Gorico.
Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical župan Jernej Lampret, je ta zbranim novinarjem pojasnil zakaj so se odločili za ta skrajni korak.
Idejne zasnove za izgradnjo tega dela avtoceste so bili narejene leta 1988, ko občine Ivančna Gorica še ni
bilo. Takrat krajanov tega področja ni nihče vprašal za mnenje. Pred sprejetjem vladnega odloka o gradnji pa tudi ni nihče izdelal revizije tedanjih pogledov. V desetih letih pa se je marsikaj spremenilo, tako v prometnih zahtevah uporabnikov, kot v osveščenosti krajanov tlo svojih pravic.
Mnoge upravičene zahteve krajanov oziroma občine, investitor noče upoštevati, in se o njih ni pripravljen niti pogovarjati. Prav zato naj bi tudi postavili zaporo cest.
Pet minut pred dvanajsto pa je z
ministrstva za promet in zveze le prišlo sporočilo, da so se pripravljeni pogovarjati o nekaterih dodatnih delih.
Župan je zato zaporo cest začasno preklical.
Bilo bi pa dobro, da bi investitor, ko se bo odločal o dodatnih delih preračunal, koliko bi jih veljalo, če bi dela na cesti obstala samo en dan, da o morebitni zamudi pri prevozu upat jalnika nuklearko sploh ne govorimo.
Ipp/ mozMo
ZAHTEVE LOKALNE SKUPNOSTI OBČINE IVANČNA GORICA, DO INVESTITORJA IN IZVAJALCEV DEL NA ODSEKU
VIŠNJA GORA - BIČ
1. Da komunikacija in dogovori takoj ponovno stečejo, brez odlašanja, da izvajalec in investitor ne taktizirata na odmiku časa na zaključek del (slabe izkušnje).
2. Da se čim preje podpiše pogodba o medsebojnih obveznostih lokalne skupnosti in investitorja. Ministrstvo za promet in zveze mora pri tem zastopali in uskladiti naloge med resorji, vezane na pristojno ministrstvo tako na Slovenske železnice, naloge DARS-a, Družbo za državne ceste in Direkcijo za republiške ceste. Prenašanje odgovornosti enega na drugega ne vzdrži več. Lokalni promet se mora ustrezno navezati na tranzit.
3. Globalno in ustrezno rešiti promet v kraju Ivančna Gorica, ki z uredbo ni rešen.
Varianta:
a. Izgraditi skupaj z občino povezovalno cesto (1000 m) z nadvozom. Varianta:
b. Zgraditi skupaj z občino povezovalno cesto z nivojskim prehodom (avtomatske zapornice) in podvozom na mestu zdajšnjega prehoda v središču Ivančne Gorice, ki je urejen z ročnimi zapornicami.
4. Da se v kar največji meri upošteva 17 zahtevkov s strani občine, vezanih na prostor:
- KS Višnja Gora
- KS Ivančna Gorica
- KS Šentvid pri Stični
- KS Dob
Tu gre v večini za reševanje prometne ustreznosti na regionalni cesti Bič - Višnja Gora (urediti vozno površino s pločniki že v času gradnje in po zaključku del). Vse poškodovane lokalne ceste ob času gradnje sanir po zaključku tlel.
5. Da se zapoznele obljube ob zaključku del izgradnje prejšnjega izgrajenega odseka AC Šmarje - Višnja G izpolnijo in ljudem povrne zaupanje.
6. Da se prisluhne stiski ljudem, ki so tako psihično, sociološko, gmotno ali drugače prizadeti s strani gradnje in se jim pomaga.
7. Problematika je tako pereča, da se jo mora obravnavati odgovorno tudi za čas dopustov.
OBČINA IVANČNA GORICA ŽUPAN Jernej Lampret
iti
jora
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STATUSA S.R
Postopek se začne na upravni enoti, kjer je (oziroma bo) sedež obrata.
Vložiti je treba vlogo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ki se ji priloži:
potrdilo o stalnem bivališču,
dokazilo o strokovni izobrazbi.
potrdilo o opravljenem preizkusu iz varstva pri delu,
dokazilo o lastništvu poslovnega prostora ali najemno pogodbo zanj,
če gre za opravljanje živilske ali gostinske stroke potrdilo o opravljenem tečaju iz higienskega minimuma,
overjeno kopijo potnega lista ali veljavnega vizuma, če vlogo daje tujec.
Po izdani ugotovitveni odločbi na upravni enoti so tisti, ki bodo opravljali obrtne ali obrti podobne dejavnosti, dolžni pridobiti OBRTNO DOVOLJENJE.
Vlogo za obrtno dovoljenje je treba vložiti na območni obrtni zbornici, kjer je sedež obrata, vlagatelji pa morajo dokazati, da izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe, ki jo določa obrtni zakon, in minimalne pogoje, ki se nanašajo na prostor, okolje, opremo, delavce itd.
Ugotovitveno odločbo in, kadar gre za obrt, tudi obrtno dovoljenje, se priloži izpolnjenemu priglasitven-emu listu.
Priglasitveni list, ki se ga pošlje na davčni urad, se izpolni z naslednjim/ podatki:
označbo obrti oziroma firmo podjetnika in sedežem,
imenom in priimkom podjetnika,
navedbo dejavnosti, ki jo želi opravljati,
podružnico - če jo ima.
Po priglasitvi lahko s.p. prične opravljati svojo priglašeno oz. priglašene dejavnosti.
SAMOSTOJNI PODJETNIK -OBRTNIK
Kljub temu, da se izraz s.p. in obrtnik v praksi enačita, ne pomeni-
ta isto.
Samostojni podjetnik ima Zc opisane značilnosti in je vsaka fizična oseba, ki se ukvarja s katerokoli gospodarsko dejavnostjo. Obrtnik pa je tisti samostojni podjetnik, ki se ukvarja z obrtno dejavnostjo, in to pod pogoji, ki jih določa obrtni zakon.
Obrtne dejavnosti so tiste, ki so naštete v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti.
Po obrtnem zakonu iz leta 1994 so dolžne pridobiti obrtno dovoljenje kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev tudi gospodarske družbe, ki opravljajo obrtne dejavnosti.
Obrtna dovoljenja izdaja Obrtna zbornica Slovenije.
Primerjava med družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in samostojnim podjetnikom (s.p.):
d.o.o. na trgu trajno opravlja dejavnost, kalere namen je pridobivanje dobička,
s.p.: na trgu trajno opravlja dejavnost, katere namen je pridobitev dobička;
d.o.o.: odločba upravne enote o izpolnjevanj u pogoj e v,
s.p.: odločba upravne enote o izpolnjevanju pogojev;
d.o.o.: obrtno dovoljenje, s.p.: obrtno dovoljenje;
d.o.o.: vpis v sodni register, s.p.: priglasitev na DURS;
d.o.o.: potrebuje osnovni ustanovitveni kapital,
s.p.: osnovni ustanovitveni kapital ni potreben;
d.o.o.: za poslovanje odgovarja le s premoženjem družbe,
s.p.: za obveznosti iz poslovanja odgovarja tudi z osebnim premoženjem;
d..o.o.:    obvezno posluje preko žiro računov, s.p.: prosto razpolaga z gotovino.
Pripravila: Jelka Božič
PRISTOP K PRIPRAVAM NA MOJSTRSKE IZPITE
Ideja o ponovni uvedbi mojstrskega izpita v naši državi je bila na Obrtni zbornici Slovenije dolgo živa. Predvsem zaradi potreb po usposabljanju mladih. Uresničevati se je pričela z izvajanjem programov, prilagojenih obrti in drobnemu gospodarstvu (t.i. "o" programi) za nekatere poklice, v šolskem letu 1988/89, zlasti pa 1992/93. Začutila se je potreba po kvalitetno in strokovno usposobljenem kadru, ki bi svoje strokovno znanje znal prenašati na učence, vajence. Z možnostjo praktičnega izobraževanja vajencev bi si obrtniki, mojstri lahko zagotovili obnovo lastnega kadra v svojih obratovalnicah.
Pravna podlaga za ponovno uvedbo mojstrskih izpitov se je zagotovila z obrtnim zakonom (Ur.list RS, št.50/94) in zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur.list RS št. 12/96).
Z novo zakonodajo je obrtništvu uspelo vnesti v 3. člen zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju določilo, da se srednja strokovna izobrazba (V. stopnja strokovne izobrazbe) pridobi tudi z opravljenim mojstrskim, delovod-skim in poslovodskim izpitom.
Z mojstrskimi, poslovodskimi in delovodskimi izpiti se zagotovi: primerljivost zahtevnosti strokovnih znanj z znanji tehnikov, ustrezna znanja za kvalitetno strokovno delo, upravljanje in vodenje delovnih procesov, vodenje delovnih skupin, vertikalna prehodnost - 22. člen zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju omogoča kandidatom z opravljenim mojstrskim, delovodskim in poslovodskim izpitom ključitev v višje strokovno izobraževanje, seveda če opravijo preizkus znanj iz splošnoizobražcvalnih predmetov (slovenščina, matematika...).
Pripravita: Majda Može
STRAN
STROKOVNA EKSKURZIJA PO KMETIJAH Z DOPOLNILNO
DEJAVNOSTJO V JUŽNI FRANCIJI
Priprava za šopanje gosi je zelo učinkovita, saj v treh tednih, kolikor časa traja, gosi svojo težo podvojijo.
V prejšnji številki Klasja sem vam omenila, da se turistične kmetije, kakršne smo si ogledovali v Južni Franciji, ne morejo primerjati z našimi. To popolnoma drži. Ko smo želeli svoje utrujene kosti čimprej položiti v kakršnokoli posteljo, smo morali na to čakati še debelo uro, kljub temu, da so nas pričakovali.Spali smo približno pet-
deset kilometrov od sedeža Kmetijske zbornice v kraju Riscle. Gospa Dubos je imela z nami kar nekaj problemov, preden nas je namestila v pet- do sedemposteljne sobe. Bile so bolj podobne razpadajočemu podstrešju kot pa za turizem primernim sobam. Ležali smo v nadstropjih in iz zgornje postelje je bilo prav mogoče nadzorovati vse dogajanje v za silo zastrtih sanitarnih prostorih. Sicer pa je po štiri ure trajajoči večerji, kar je tam povsem običajna dolžina, vsakemu izmed nas bilo prav malo mar, ali leži v pritličju ali v nadstropju.
Povsem nekaj drugega je bila kmetija, ki smo si jo ogledali naslednje jutro. Na lepo urejenem dvorišču nas je sprejela prikupna, klepetava gospodinja. Na kmetiji se ukvarjajo z vzrejo avtohtone pasme gosi. V izmeni redijo 600 gosi iz domače reprodukcije in 600 rac. Imajo tradicionalno rejo, ki traja od aprila do septembra, za razliko od industrijske reje. ki traja le dvanajst tednov.Krmijo jih z doma pridelano koruzo. Okrog vsake kmetije, ki se ukvarja z rejo gosi in rac, pa je ograda, v kateri imajo živali prost izhod, da se pasejo po mili volji. Pred zakolom race in gosi "šopajo", to pa pomeni, da jih prisilno krmijo vsak dan ob isti uri, da pridobijo težo. Na
KMETOVALCI, POZOR! VRAČILO TROŠARINE NA OSNOVI RAČUNOV
1. julija 1999 je poleg Zakona o davku na dodano vrednost začel veljati tudi Zakon o trošarinah, ki omogoča 50 % vračanje trošarine za mineralna olja, porabljena za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Vračilo se bo priznavalo za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe, določene glede na število normativnih strojnih ur za posamezne skupine katastrskih kultur, ter ob upoštevanju povprečne porabe 6 litrov plinskega olja na strojno uro.
njiva, vrt, travnik, pašnik ekstenzivni sadovnjak
plantažni sadovnjaki, vinograd, hmeljišče
gozd
Strojnih ur / ha 25
70
plin. olja / ha 150
420
10
60
Upoštevajo se vsa obdelana zemljišča v lasti in zakupu vseh članov gospodinjstva, kar se dokazuje s potrdilom o površini zemljišč po katastrskih kulturah in ga bo mogoče dobiti pri davčnem organu. Za površine v zakupu se predloži fotokopija zakupne pogodbe, ki mora vsebovati površino, katastrsko kulturo in parcelno številko.
Povračilo bodo lahko upravičenci prvič uveljavljali od 1. januarja do 31. marca 2000 za pol leta nazaj, zato je treba od 1. julija 1999 shranjevati vse račune za mineralna olja, ki se uporabljajo za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej...).
Povračilo trošarine za goriva ni samodejno; je pravica, ki jo mora upravičenec uveljavljati, ni pa v nobeni povezavi z DDV. Uveljavlja jo lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje odredbe, ne glede na to, kakšen je njegov status v sistemu DDV.
Zahtevek se vloži pri pristojnem carinskem organu na posebnem obrazcu enkrat letno in sicer do 31. marca po preteku leta, za katero se vračilo uveljavlja. Zahtevku se priloži potrdilo o površini zemljišč v uporabi članov gospodinjstva, ki ga izda pristojni davčni organ, ter pooblastilo za uveljavljanje vračila trošarine, ki ga morajo podpisati vsi polnoletni člani gospodinjstva - upravičenci do vračila.
Znesek vračila se določi tako, da se količina porabe plinskega olja pomnoži s 50 % povprečnega zneska trošarine za plinsko olje v preteklem letu.
KSS - Ivančna Gorica Darka Zupane - Puš, ing. agr.
kmetiji imajo po vseh sanitarnih predpisih urejeno klavnico. Koljejo vsak teden po 30 živali, pri tem pa delajo štirje ljudje. Vse predelajo v petnajst tradicionalnih izdelkov. Glavni proizvod in specialiteta pa je pašteta v vseh mogočih izvedbah.Prodajajo doma na kmetiji, precejšen delež pa pošiljajo tudi po pošti. Od leta 1995 pa se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Za svoje goste imajo izredno lepo urejene sobe, družabni prostor s kuhinjo (v kateri smo opazili štedilnik Gorenje), okolica kmetije pa je naravnost idilična. Kot zanimivost naj povem, da so v prostorih, kjer imajo sedaj apartmaje, od leta 1789 imeli konjski hlev. Prav tako je bilo tudi na vseh naslednjih kmetijah. Nobenih novogradenj za turistične kapacitete, ampak samo preusmeritev iz živinoreje.
Od tod nas jc pot vodila na pedagoško kmetijo, kjer je vse prilagojeno delu z otroki. Sem prihajajo iz večjih mest, največ iz Pariza. Na kmetijo pridejo skupaj s svojim učiteljem, ki pa se tukaj spremeni v navadnega učenca, saj je na kmetiji glavna le gospodinja te kmetije. Starost otrok je 6-10 let, ceno 180 francoskih frankov na dan za otroka pa plačajo, v sorazmerju starši, občina in šolska zadruga. Da so pred petimi leti prešli na pedagoško
Otroci na pedagoški kmetiji na povsem preprost način barvajo volno, ki so jo prejšnji dan postrigli ovcam.
seznanijo z vsem delom na kmetiji, od krmljenje živali, striženja ovac, molže koz, širjenja mleka do sajenja rož, izdelovanja opeke iz blata in slame...
Naslednja je bila na vrsti vinogradniška kmetija matere županje. Kot sem že omenila, so v tem predelu Francije lastnice kmetij večinoma ženske, zato tudi tukaj gospodari žena. Živijo na spomeniško zaščiteni kmetiji. Pogled nanjo je bil dokaj žalosten, zato pa nam je srce lepše zaigralo ob pogledu na prelepo urejene vinograde, v katerih pridelujejo
V starem mlinu so težka mlinska kolesa le za dekoracijo v prostoru. Pod njimi lahko gostje skozi vitrino opazujejo vodo, ki mimo žubori pod njihovimi nogami.
kmetijo, jim je pomagalo ministrstvo za kmetijstvo. Otroci ostajajo tukaj 6 dni, na vsake tri otroke pa pride koordinator, ki skrbi za njihovo varnost, delo in počutje. Otroci se
vrhunska vina kontroliranega porekla. Za pridobitev kontroliranega porekla je kriterij zelo strog. Komisija pride pogledat v vinograd,
kako je obložena posamezna trta. ( V presega določeno število grozdov, je višek potrebno odstraniti. Prav tako je vsa dela v vinogradu potrebno opraviti ročno. Prav prijetno pa je bilo v domači prodajalni, kjer so nam s pomočjo hišne enologinje predstavili in ponudili v pokušanje kar nekaj njihovih vrhunskih vin. Seveda pa ni manjkala za te kraje obvezna pašteta. Osebno smo se prepričali, da imajo resnično dobra vina, pa vendar se nam naša zdijo še boljša.
Daje umetnost življenja res prava umetnost, smo se prepričali ob ogledu starega spomeniško zaščitenega mlina, ki sta ga kupila in pred petimi leti dokončno prenovila oziroma uredila za sprejem gostov gospa in gospod Dujerdin. V bližini imata 130 ha veliko kmetijo, na kateri nit industrijski način pridelujeta večinoma zelenjavo, koruzo, nekaj kivija in brokolija. Vse pridelke, ki pa so zaradi obveznega namakanja dokaj visoki, prodajo zadrugi. Svojim gostom prodajo le konzervirane gosje izdelke iz lastne proizvodnje. Ker pa imajo dovolilnico za ribolov, se gostje v veliki meri predajajo tem užitkom. Za prenovo mlina je država prispevala 40% sredstev (180.000 francoskih frankov), arhitekt, ki jim je pri prenovi svetoval, pa je zaračunal desetino vrednosti projekta. Mlin nudi apartmaje za osem ljudi. Njihovi gostje so predvsem stresov polni Parižani.
(se nadaljuje) Mari Erjavec
OBČINA IVANČNA GORICA
ŽUPANSTVO
Sokolska 8, Ivančna Gorica
Datum: 28. 7.1999
OBVESTILO
Občinsko glasilo Klasje s svojo prilogo Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica je izšlo v. zakasnitvijo. Občani ste časopis prejeli pred nekaj dnevi.
V Uradnem vestniku je objavljen tudi javni razpis za agromelioracijska dela, čiščenje in založno gnojenje kmetijskih zemljišč na območju Občine Ivančna Gorica za leto 1999, kjer je določen rok za vloge, in sicer 30. 7.1999.
Rok za vloge tega razpisa podaljšujemo do 30. 8.1999.
ŽUPANSTVO OBČINE IVANČNA GORICA
GOZDNE VLAKE
STRAN
90 LET MARICE SKEDELJ
Gospo Marico nekateri poznajo tudi po dekliškem priimku Defar, sicer pa se je Višnjani gotovo spomnimo, kako je še pred nekaj leti z vozičkom hodila v trgovino. Takrat seje vedno še posebej skrbno uredila oblekla je katero od svojih oblek, ki jih je sama šivala, si uredila pričesko, rahlo naličila ustnice in l mirnim korakom stopala po cesti.
Danes je več ne vidimo, da bi hodila peš v trgovino, saj za te stvari poskrbi njen nečak, vendar pa bi bilo zmotno misliti, da je teta Marica, kakor jo kličemo sosedje, neprestano v hiši; o ne, kje pa. Če jo boste obiskali v njenem domu, ki stoji na začetku Peščenika, je precej verjetno, dajo boste našli na vrtu ali pa na dvorišču, kjer skrbno, kot vedno, ureja zemljo okoli hiše.
Gozdne vlake so prometnice, ki služijo za vlačenje lesa po tleh s spravilnimi sredstvi (traktor, gozdarski zgibnik). Vlake, ki so načrtno grajene, so evidentirane.
Pri današnji tehnični opremljenosti kmetij je gozd brez ustreznega omrežja gozdnih vlak zaprt (močno je otežkočeno izkoriščanje gozdov).
Vlaka mora biti grajena tako, da omogoča spravilo s traktorjem (gozdarskim vitlom) od vsakega panja v gozdu.
Stare vlake in poti, po katerih je nekoč potekalo spravilo ter odvoz lesa s konjsko in volovsko vprego, so danes večinoma neprimerne za traktorsko spravilo. Največkrat so preozke, vzdolžni naklon pa je mnogokrat na meji samodejnega zdrsa gozdnih lesnih sortimentov.
Ker veliko gozdov v naši občini še
Mineva pol leta od naše ustanovitve, ko že lahko napravimo prvo sramežljivo kljukico za opravljene naloge.
Obiskali smo skoraj vse družine s prizadetimi člani. Na terenu smo se srečali s srečnimi in manj srečnimi, tudi takojšnje pomoči potrebnimi. Nekateri so bili mak) prestrašeni, kaj bi radi od njih, drugi spet veseli našega obiska.
Da bi otrokom oziroma ljudem s posebnimi potrebami dali možnost predstavitve in samopredstavitve, smo jih 22. maja povabili na srečanje pri Lavričevi koči na Gradišču nad Stično. Pripravili smo jim prijeten program s pogostitvijo, srečelovom, živo glasbo, raznimi igrami in podeljevali smo'celo medalje za zmago v določeni igri. Srečanje je bilo prijetno in spontano, a žal spet Ugotavljamo, tla se ga družine niso udeležile v željenem številu. Nič prijetno za organizatorje. Hočemo in želimo dati možnost, bogatiti njihovo življenje, jim nuditi sprejetost, zagotoviti varnost, svobodo in zabavo, hkrati p;i jih soočiti z realnostjo, odgovornostjo in potrebami drugih. Trudili
V Društvu upokojencev Ivančna Gorica smo se za letošnje leto dogovorili, da bomo tudi malo več hodili; pti ne samo posamezno,
temveč organizirano v skupini. Prvič smo se zbrali in se udeležili pohoda po Jurčičevi poti v začetku marca. Takrat nas je bilo 25. Za naslednji pohoti smo se dogovorili bolj na hitro. Z vodjo pohodništva g. Jožetom Kastelieem sva se dogovorila, da bi si šli ogledat slapove pri izviru Kosce, saj smo prav na pohodu po Jurčičevi poti prejeli prospekt Planinskega društva Polž Višnja Gora z opisom poti, ki je, kljub bližini, večini še nepoznana.
Na pot smo se odpravili v vročem sobotnem popoldnevu. Na avtobusni postaji v Ivančni Gorici se nas je zbralo 14. Z avtobusom smo se Odpeljali do Starega trga pri Višnji Gori, nato pa po vročem soncu krenili peš po začrtani poti. Kmalu smo prišli do gozda, ki nam je nudil blagodejno senco. Po njem smo se nato prebujali do izvira. Pričakovali
ni odprtih s traktorskimi vlakami, opravljajo spravilo po brezpotjih, ponekod pa se zaradi nedostopnosti celo ne gospodari. Če se spravlja DO brezpotjih, so po sečnji na stoječih drevesih močne poškodbe. Te so pogosto vzrok za rdečo gnilobo na smrekah, razvrednoti pa se tudi les listavcev, kar pomeni za lastnika gozdii znatno manjši dohodek. Vlačenje po brezpotjih pa je zelo nevarno in počasno. Velikokrat se poškoduje traktor, možne pa so tudi tragične nesreče.
Zato bi se morali lastniki gozdov odločati za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo gozdnih vlak. Z izgradnjo le-teh bi postalo delo v gozdu predvsem varno, hkrati pa bi ga opravili hitreje in ceneje. Ker pa je izgradnja gozdne vlake za lastnike velik finančni zalogaj, je občina Ivančna Gorica v letu 1999 in tudi v naslednjih letih pripravljena 60 % sofinan-
se bomo, da nas bo na naslednjem srečanju več.
Kot vedno smo tudi tokrat povabili goste, med drugimi tudi župane vseh treh občin in člana zveze Sožitje iz Ljubljane. Otlziv je bil, dane so bile obljube, ki jih bomo s skupnimi močmi postopoma tudi udejanjali. Tudi od zveze Sožitje smo dobili kanček upanja, da pravilno delujemo. Tu se moramo spet zahvaliti za neštete darove dobrih ljudi.
S pomočjo zveze Sožitje smo pomagali pri organiziranju letovanja motenih oseb in njihovih spremljevalcev oziroma družin. Vse starše oz. rejnike pa obveščamo, daje možnost letovanja tudi samo za motene osebe, ki jih vodijo za to usposobljeni strokovni delavci.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dalo pisno pobudo za ustanovitev varstveno delovnega centra (VDC) na področju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje. Pričakujemo konkretno študijo o načinu organiziranja VDC, ki bi bil za naše tri občine najprimernejši.
Na osnovi teh izhodišč bomo izde-
smo, da bo pot označena, kot se spodobi za planinske poti, vendar smo z razočaranjem ugotovili, da ni nobenega znamenja, zato smo krenili po izkušnjah vodnika Jožeta. Seveda sta mu malo pomagali tudi Cilka in Ivanka, ki sta že bili pri slapu. Ker smo šli po poti (stezici), po kateri smo prišli do izvira nad slapom, smo bili prikrajšani za veličastni pogled na slap od spodaj. Nekateri smo se spustili ob slapu navzdol, tki smo vsaj delno lahko občudovali krasote narave. Kljub hoji po gozdni senci smo bili prepoteni, bilo je namreč soparno, saj se je pripravljalo k nevihti, zato nam je prav prijalo malo osvežitve s hladno vodo in "kačjo slino", ki je običajna spremljevalka popotnikov.
Od slitpa smo se povzpeli do Vrha pri Višnji Gori in se za krajši čas ustavili na turistični kmetiji pri Habjanu, Ni nas priganjal čas, pač pa črni oblaki in grozeče strele, ki so naznanjale, da bo vsak čas pričelo deževati. Ker nismo bili vsi pripravl-
cirati izgradnjo gozdnih vlak. 40 % p;t bi zbrali lastniki, ki bodo vlako koristili in bo le-ta potekala po njihovih parcelah.
Zavod za gozdove Slovenije bo izvedel predhodno trasiranje vlake, tiiko dii bo le-ta vsebovala potrebne elemente gozdne vlake in bo optimalno izpeljana.
Zaradi vlačenja lesa, predvsem pa zaradi padavinske vode, prihaja na gozdnih vlakah do poškodb. Zelo pomembno je, da po končanem delu poravnamo vlako (zasujemo večje jarke na vlaki) in vzpostavimo prečne kanale za odvodnjavanje padavinske vode.
Za podrobnejše informacije o izgradnji gozdnih vlak se obrnite na svoje revirne gozdarje v Ivančni Gorici ali v Zagratlcu.
Revimi gozdar: Roman C rnič. ing. gozd.
lali projekt za dejanske potrebe VDC. Ker je to vezano na daljši rok, bomo za vmesni čas iskali najustreznejšo začasno rešitev. Tu računamo na nesebično pomoč pri občinskih svetih občin.
S Centrom za socialno delo je bilo usklajeno število vseh oseb s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Ta naloga je pomembna zato, ker kasneje v Nacionalnem programu ne bo več mogoče korigirati deleža potreb in zagotavljanja kapacitet.
Da bi naloge laže in bolje opravili, bomo morali tlel sredstev poiskati tudi sami. Zato nameravamo v bližnji prihodnosti:
- organizirati neko dobrodelno prireditev in
- poiskati sponzorje pri delovnih organizacijah in samostojnih podjetnikih.
Uspeh bo odvisen tudi od vas.
Cilje smo si določili, le doseči jih še moramo. Iskreno upamo na pomoč tistih, ki to zmorejo in hočejo.
za Sožitje Grosuplje Andreja Ljubic
jeni tudi za slabo vreme, smo se ozirali v nebo in ugibali, kaj naj storimo. Odločili smo se in se podali na pot proti Selom pri Višnji Gori, od tam pa proti Veliki Dobravi. Na poti smo bili sicer deležni osvežitve z neba, vendar ni bilo kritično, saj se je tistih nekaj dežnih kapljic hitro posušilo na razgretih telesih. V Mali Dobravi smo zavili v gozd in po njem prišli do Malega Hudega. Za krajši čas smo se ustavili, za kozarček borovničevca oziroma soka pri Štrubljevih, nato pa se utrujeni in zadovoljni odpravili (razen mene) naprej proti Ivančni Gorici. Ugotovili smo, da še nismo "za zapeček", saj smo premagali kar precej kilometrov po razgibanem terenu, in če upoštevamo, da smo bili različnih starosti, tudi nad 70 let, in da imajo nekateri zdravstvene težave, lahko samo občudujemo njihovo vztrajnost in skrb za svoje zdravje. Moram reči, da smo preživeli prijetno popoldne in da smo bili vsi zadovoljni in dobre volje. Naslednjič bomo šli na Smuk.
Ljuba Štrubelj
Slika: Po utrudljivi poti se prileze malo počitka.
Ko sem se pred dnevi oglasila pri njej, je ravno pometala dvorišče. Med Stopanjem proti kuhinji sem lahko opazovala njene ročne izdelke, ki jih ima obešene na stenah vsak od njih je nekaj posebnega, saj so narejeni iz različnih materialov (blago, suhe rože), na mizah pa so prtički, ki jih je naredila že pred mnogimi leti. Opazila sem, da zna prav vsako stviir narediti kar najbolj uporabno. Tudi njene misli so še zelo zbrane: še vedno zna povedati cele stavke v itli-janščini, oči se ji na vsake toliko časa zaiskrijo, sobo pa napolni prisrčni smeh, ki bi g;i lahko primerjala s smehom zadovoljne deklice. V njeni družbi nikomur ne more biti dolgčas. Navkljub vitalnosti in optimizmu pa Miiričino življenje ni bilo lahko in z rožicami postlano.
Rodila se je v Repentaboru kot drugi od osmih otrok. Nekaj svojih najnežnejšib let je preživela tudi v Piizinu pri stari mami. V času njene mladosti so Primorsko zasedi Italijani in zavedni Slovenci so se odselili; prav to se je zgodilo /. njeno družino. V Višnjo Goro so prišli, ko je imela Marica 9 let. Oče je začel delati pri železnici, ampak doma je bila vseeno revščina. Ko je bila sprejeta v meščansko šolo v Karlovcu, ni mogla iti, ker ji je oče ni mogel plačati, čeprav je imela na perilu že izvezeno svojo številko. Dii bi se vendarle izobrazila, jo je k sebi vzel stric, duhovnik na Reki. Tam se je učila gospodinjstvii in šivanja, kar ji je v življenju še kako prav prišlo. S petnajstimi leti je prišla nazaj v Višnjo Goro in začela šivati na staro "mašino", ki jo je imela mama, tako je v tistih časih vsaj nekaj zaslužila. Potem se je prvič poročila, p;i ji sreča ni bila naklonjena, saj se je začela 2. svetovna vojna in ji vzela moža. Med vojno so jo dvakrat odpeljali v taborišče. Najprej leta l'M2 v Italijo, kjer je bila 9 mesecev, leta 1944 pa še v Nemčijo, kjer je morala ostati še 9 mesecev. V Nemčiji so morali delati v
prisilnih delavnicah, izdelovali so obročke za bombe. "V taboriščih je bilo hudo, večkrat smo bili lačni in prezebli," pravi, a se ni dala: močna volja do življenja jo je držala pokonci in ni obupavala, ampak se je zamoti-la z ročnimi deli, ki danes bogatijo njen dom. "Ali bi bilo kaj boljše, če bi neprestano jokala kot nekatere druge? Ne, življenje sem vzela tako, kot je bilo. Z nekaterimi v taborišču sem se dobro razumela in čas nam je tako hitreje minil," je optimistično dejala, medtem pa poiskala fotografijo, ki jo hrani v spomin na enega od takšnih prijateljstev. Iz taborišča je na koncu pravzaprav pobegnila in po več tednih lakote in strahu s skupino Slovencev prišla nazaj v domovino. Ker domov ni smela iti, ker bi Nemci vedeli, da je pobegnila, sta se s sestro, ki je bila z njo, za nekaj časa nastanili na Gorenjskem. Marica je tam celo šivala v zameno za hrano in prenočišče.
Po koncu vojne je veliko šivala v Ljubljani in tudi v Višnji Gori. Poleg tega pa je tudi igrala v igrah, ki so jih takrat pripravljali Višnjani, in pela v pevskem zboru. Na Peščenik, kjer stanuje danes, se je z drugim možcin preselila v 60. letih. Konec aprila soji mnogi prišli voščit in vsakega posebej je bila vesela, saj si Defarjeva Marica tudi sicer vedno vzame čas za vsakega obiskovalca in mu privošči prijazno besedo. Se je morda spomnite kot prijaznega dedka Mraza? Če bi to vprašanje postavila sebi, bi odgovorila z da. pa gotovo še marsikdo drug, če so vam le starši povedali, kdo je bil oblečen v dobrega moža. Tako je teta Marica v otroška srca prinesla potrdilo, da dedek Mraz obstaja. Obiščite jo in zliihka boste tega širokosrčnega moža našli v podobi starejše gospe. Vse najboljše, pa še na mnoga zdrava in vesela leta naši teti Marici.
Janja Omahen
SOŽITJE - ZA SOŽITJE
BILI SMO PRI IZVIRU KOSCE
STRAN
FRANC KSAVER KUTNAR iz Praproč pri Temenici
PRVI SLOVENSKI ŠKOF V LAVANTINSKI ŠKOFIJI
Svoj dom smo imeli v Šentpavlu, hosto v Potoku in Pri Selanu, travnike V Temenici, vinograd pa v Debelem hribu. Zato sva z očetom takorekoč neštetokrat šla skozi Prapročc in večkrat mi je še kot majhnemu otroku in tudi pozneje rekel:"Vidiš, tamle gori v Trznarjevi hiši pa je bil doma Škof Kutnar." Kaj več mi 0 tem ni povedal, pa tudi spraševal ga nisem. Ko so se te skupne poti z očetom nehale, predvsem pa ko sem odšel v Ljubljano, v Lendavo in na koncu v Ruše. sem na Trznarjevega škofa vse bolj pozabljal in ga na koncu povsem pozabil, čeprav sem vso svojo delovno dobo opravil na področju nekdanje lavantinske in sedanje mariborske škofije.
Šele ko sem po več desetletjih v Univerzitetni knjižnici v Mariboru listal po Zbornikih občine Grosuplje, sem v 19. številki postal pozoren na prispevek dr. F. Adamiča o pomembnih ljudeh na območju bivše občine Grosuplje, v katerem je eno od poglavij namenjeno tudi škofu Kutnarju. Nenadoma in z vso močjo so stopile predme tiste poti z očetom mimo Trznarjeve hiše in začel sem se pošteno zanimati za življenje in delo tega pomembnega rojaka. Ker sem se rodil in svoje prvo četrtstolctje preživel v šentviški fari, zdaj pa že več kot 40 let živim in delam na področju Kutnarjeve lavantinske škofije, se mi je zdelo, kot da sem nekako poklican, da to delam.
Eden naših zelo pomembnih, čeprav že v šentviški fari in tudi v ivanški občini skoraj neznanih rojakov, Franc Ksaver Kutnar iz Praproč pri Temenici, se je namreč rodil davnega leta 1793 očetu Francu Kutnarju, po domače Mrkotu, in materi Marjeti, roj. Fortuna, na veliki in lepi kmetiji, ki se ji od leta 1913 naprej pravi pri Trznarju, in v hiši, v kateri je še danes na dobro ohranjenem lesenem stropu lepo vidna letnica 1773 in s tesarskimi črkami vsekam) ime tedanjega gospodarja: FRONZ KUTNAR. Umrl pa je leta 1846, in sicer kot 51. lavantinski škof v Šen-tandražu na Koroškem, kjer je tudi pokopan.
Že lani je bila in tudi letos je in bo vsa cerkvena in še veliko necerkvene Slovenije v znamenju razglasitve Kutnarjevega naslednika in 52. lavan-tinskega škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Anton Martin Slomšek je bil zares velik in svet mož,
■ ''' i
vendar raziskovalec in dober poznavalec tistih časov in razmer iz Maribora pravi:"Brcz Kutnarja bi najbrž tudi blaženega Slomška ne bilo."
Franc Ksaver Kutnar je namreč leta 1843 postal prvi slovenski škof v tedanji lavantinski škofiji. Čeprav je v njej živelo 278.000 Slovencev in samo 40.000 Nemcev, so jo dotlej vodili le nemški škotje. Škofija je dobila ime po Lavantinski dolini, kjer je bil v Šentandražu že od ustanovitve leta 1228 dalje njen sedež. V Kutnarjevem času je obsegala precejšen del tedanje Koroške in velik del južne Štajerske, vse do Save na kranjski in do Sotle na hrvaški meji.
In kako je Kutnar iz naših Praproč pri Temenici prišel za škofa v koroški Šcntandraž in kaj sta imela s Slomškom, da je tako pomembno vplival na njegovo življenje?
Mrkotov Francck, kot so mu gotovo rekli sosedje iz Praproč in bližnjega Zaboršta, je do svojega desetega leta hodil v osnovno šolo v Šentvid. Ker pa je bil zelo bistroumen in marljiv, so ga dali v Ljubljano, kjer je v takorekoč rekordnem času napravil še vse druge šole, vključno z bogoslovjem, in bil že leta 1816 posvečen za duhovnika. Novo mašo je pel v Šentvidu, nato pa se je vrnil v Ljubljano. Najprej je bil duhovni pomočnik in pridigar v stolnici, že čez dve leti pa ga je, ker je imel zaradi prevelikega naprezanja v poklicu zdravstvene težave, tedanji ljubljanski škof Avguštin Gruber imenoval za svojega dvornega kaplana oz. osebnega tajnika.
Tako na novem kot na prejšnjem delovnem mestu je bil mladi F. Ks. Kutnar delaven, dober in prijazen človek ter imeniten pridigar, zato so ga ne samo škof, ampak tudi župljani spoštovali in imeli radi. Bil je tudi zelo razgledan in sposoben duhovnik, zato je bil leta 1821, ko je bil v Ljubljani znameniti kongres evropskih vladarjev, določen in zadolžen, da je ves čas kongresa vsak dan ob desetih dopoldne v uršulinski cerkvi maševal in pridigal avstrijskemu cesarju in njegovemu spremstvu. To je opravljal tako dobro in dopadljivo, da mu je cesar ob odhodu iz Ljubljane podaril zlato tobačnico, ki jo je potem v testamentu zapustil svojim domačim.
Ko je bil leta 1824 Avguštin Gaber
postavljen za nadškofa in metropolita v Salzburgu, je povabil s seboj tudi Kutnarja, ki je potem dobival in vestno ter kljub slabemu zdravju zelo uspešno opravljal mnoge pomembne službe v tej prastari in obširni nadškofiji. Med drugim je bil tudi stolni kanonik in - kar je kasneje najbrž veliko pripomoglo k njegovi hitri vzpostavitvi dobrih in pristnih odnosov z A.M- Slomškom - glavni šolski nadzornik v nadškofiji. Duhovščina je namreč v tistih časih je poleg svojega dušnopastirskega dela opravljala tudi nekatera dela za državo, med katera je spadal tudi nadzor šol. Duhovniki so bili torej v veliki meri kar državni uradniki in že uvodoma omenjeni pozanavalec tedanjih razmer smatra, daje bil tako F. Ks. Kutnar pred imenovanjem za lavantinskega škofa po obsegu in pomenu nalog in odgovornosti četrti ali pa mogoče celo tretji človek v salzburški nadškofijski hierarhiji.
V Salzburgu je Kutnar živel in kljub zdravstvenim težavam zadovoljen delal že skoraj 20 let, ko ga je Gruberjev naslednik - knez, nadškof, metropolit in kardinal
Schvvarzenbcrg na njegovo veliko presenečenje decembra leta 1843, po smrti škofa Zimmcrmanna, imenoval za lavantinskega škofa. Če odmislimo njegovo zdravstveno stanje, je bil F. Ks. Kutnar gotovo eden najbolj usposobljenih in primernih ljudi za to službo. Dobro je poznal načrte salzburške nadškofijc za njej podrejeno lavantinsko škofijo (npr. premestitev sedeža škofije iz obrobnega Šentandraža v enega bolj osrednjih krajev, izboljšanje duhovniškega dela ipd.). In dobro je znal oba jezika, ki soju govorili prebivalci lavantinske škofije, kar je od škofov svoje metropolijc začel zahtevati že nadškof Gruber.
Kljub temu pa je bil Kutnar ob prihodu v Lavantinsko škofijo tujec. Ljudi ni poznal in ljudje ne njega. Celo Slomšek, ki je bil takrat nadžupnik v od Šentandraža ne tako oddaljeni Vuzenici, ga najbrž na začetku ni bil posebno vesel. "Nekaj se sliš, da nam za novega škofa prihaja neki Dolenjec," je kmalu po Zimmermannovi smrti pisal svojemu prijatelju. Vendar sta po Kutnarjevem prihodu v Šcntandraž hitro postala dobra sodelavca in prijatelja. Slomšek je pomagal Kutnarju pri uresničevanju njegovih načrtov, da iz oslabele lavantinske škofije napravi škofijo z disciplinirano, izobraženo, moralno urejeno in vsestransko zgledno duhovščino, kar marsikje in v marsičem ni bilo tako, Kutnar pa je kot škof in tudi sicer znan in zelo vpliven človek podpiral Slomška pri njegovih prizadevanjih za izobrazbo preprostih slovenskih prebivalcev škofije v njihovem domačem jeziku.
Kutnar je imenoval Slomška za stolnega kanonika in za glavnega šolskega nadzornika v šolah lavantinske škofije. Ker je eno in drugo delo v salzburški nadškofiji dolga leta tudi sam opravljal in ker se je tudi Slomšek že do tedaj veliko ukvarjal s šolami in mladino, si lahko mislimo, da je dal Slomšku dobra navodila za njegovo delo in da sta se lahko hitro in dobro razumela. Kutnar je v Slomšku spoznal in cenil dobrega sodelavca, zato ga je tudi imenoval za celjskega opata, kar je bilo glede na to, da se je večina škofije nahajala na od Šentandraža zelo oddaljenem Spodnjem Štajerskem, za hribi, ki so
predstavljali veliko oviro na potovanjih in močno oteževali stike škofa z duhovniki in verniki, zelo pomembna služba. Celje je bilo takrat in je še danes po cerkveni pomembnosti drugo mesto v tedanji lavantinski in današnji mariborski škofiji.
Raziskovalci Slomškovega življenja predvidevajo, da je Kutnar salzburŠkemu nadškofu in kardinalu, ki ga je zelo bolnega sredi zime in samo dober mesec pred smrtjo prišel iz Salzburga obiskat v Šentadraž, svetoval, koga naj imenuje za njegovega naslednika, kar se je potem tudi zgodilo. Res je zato vprašanje, kako bi tekla Slomškova nadaljnja življenjska pot, če v Kutnarju ne bi našel sebi tako vsestransko podobnega človeka in tudi če bi namesto bolehnega Kutnarja takrat prišel v Šcntandraž. za škofa človek, ki bi vodil lavantinsko škofijo namesto dveh dvajset ali trideset let.
Franc Ks. Kutnar si je namreč zdravje pokvaril že kot zelo mlad duhovnik v Ljubljani, kar seje potem vleklo za njim v Salzburg in od tam še v Šcntandraž. Tedanja lavantinska škofija pa je bila zelo hribovita, kar je za škofa pri opravljanju njegovih pastoralnih dolžnosti predstavljalo velik dodaten napor. Kutnar se namreč kot človek ob posvećenju za škofa ni pav nič spremenil. Vsako stvar je hotel opraviti hitro in dosledno. To ga je hudo obremenjevalo in dodatno slabšalo njegovo zdravstveno stanje. "Naš škof se hudo obremenjuje, ko včasih zaradi svojega zdravja kakšne stvari ne morejo napraviti tako ali vsaj ne tako hitro, kot so si zamislili," je napisal Slomšek enemu svojih znancev.
Tudi F. Ks. Kutnar sam je že ob imenovanju na to visoko in težko dolžnost slutil, da najbrž ne bo dolgo živel, in je zato v svojem prvem pastirskem pismu 1. 1844 zapisal slutnje bližajoče se smrti, "...svoja leta, ki jih bo znabiti le še malo...". Res se mu je zdravje zaradi vseh naporov vedno bolj slabšalo, dokler ni pozimi leta 1846 dokončno obležal in 8. marca 1846 še ne 53 let star umrl. Pokopali so ga v Šentandražu na Koroškem.
Na pogrebu mu je govoril Anton Martin Slomšek, kmalu potem imenovan za njegovega naslednika, ki je svoje dotedanje delo, dopolnjeno z mnogimi Kutnarjevimi zamislimi, nadaljeval in dokončal in bo letos septembra proglašen za svetnika.
Kutnarjev rod pri Mrkotu v Prapročah pa se je nadaljeval. Franc Ksaver je namreč imel še 6 bratov in 3 sestre, od katerih so trije umrli še kot dojenčki. Ko je postal škof, je prišel k njemu eden njegovih bratov in v njegovem imenu skrbel za škofijsko gospodarstvo; tudi še nekaj časa po škofovi smrti. Pozneje pa je ta brat Slomška kot škofa prosil, naj ga pusti, da gre domov v Prapročc k svojemu bratu, čeprav ga je Slomšek kot
gospodarstvenika zelo cenil in mu ni bilo po volji, da gre.
Na Mrkotovcm je namreč tedaj gospodaril leta 1802. rojeni škofov brat Martin, ki seje leta 1835 poročil z. Marijo Kastelic. Poleg drugih otrok se jima je I. 1841 rodil tudi sin Ignac, kije šel po stričevih stopinjah, se izšolal, postal duhovnik, deloval po raznih župnijah ljubljanske škofije, I. 1909 pa je bil upokojen in se je iz svoje zadnje fare, Bučke, preselil v Čatež ter še 20 let delal kot daleč naokrog znani duhovnik, priljubljeni spovednik in priznani čudodelnik pri romarski cerkvi na Zaplazu.
Ignacev nečak in zadnji Kutnar na Mrkotovcm domu Franc pa je I. 1CJ(W na lovu po nesreči ustrelil svojega dobrega prijatelja in tudi lovca Antona Kovačiča - Štorovčana iz sosednejga Sela pri Sv. Pavlu, kar ga je tako prizadelo, da je sklenil posestvo prodati in se odseliti iz Praproč. To je I. 1913 tudi storil. Domačijo je prodal Francu Zupančiču, po domače Trznarju z Gombišč za 20.000 kron, sam pa se je z ženo (bila sta brez otrok) odselil v Šentvid, kjer je kupil hišo in se začel ukvarjati s trgovino. Vendar ga je prijateljeva smrt spremljala tudi sem; veliko in kar naprej je razmišljal o njej, dokler ni zbolel in umrl. Tudi njegov brat je bil še brez otrok, koje med prvo svetovno vojno umrl v ruskem ujetništvu v Kazahstanu. Od sester in [gnačevih nečakinj pa se je Terezija poročila k Prebilu v Temenico in tudi umrla brez otrok. Marija pa na Vrhovo pri Sent-
lovrencu in s prvim možem imela 4 otroke, od katerih živi še hčerka Pepca (rojena leta 1915), z drugim pa tri, od katerih je živa še I. 1927 rojena hčerka Rezka (poročena Ovnik) na Vrhovem 1.
Sedanji gospodar pri Trznarju Tone Zupančič je nekaj slišal, da je iz hiše izšel še en duhovnik, vendar doslej nisem mogel o njem najti nobenih sledov. Morda pa kdo od bralcev Klasja ve kaj več o lem. 'Ione Zupančič je namreč tudi sicer eden tistih zelo zelo redkih, ki še niso pozabili Fr. Ks. Kutnarja, ki veliko ve o njem in o njegovem rodu in domu ter lepo skrbi za ohranjanje spomina in domačega okolja. Rezultat te skrbi je tudi že omenjeni leseni strop z velikim starinskim križem v hiši in lepo obnovljen in dobro zavarovan leseni kip Matere božje iz njihove kapelice ob poti.
Tako torej. Ko se na veliko slavi in se bo še slavilo prvega slovenskega svetnika A. M. Slomška, je najbrž prav, da rojstna vas, rojstna fara in rojstna občina zvedo kaj več tudi o njegovem neposrednem predhodniku, predstojniku, sodelavcu in prijatelju, v Prapročah pri Temenici rojenem lavantinskem škofu Francu Ksaverju Kutnarju. Zgodaj je končal, pa je izpolnil mnogo let, bi lahko rekli s Svetim pismom (Modr. 4,13).
Milnici Prijatelj
STRAN
NOVE MAŠE ALI DROBEC IZ SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE
KAJ PA PRIHODNOST?
I inko Blatnik v imenu občine pozdravlja patra Krištofa, izročil mu je tudi uradno darilo.
Konce junija, na praznik apostolov Petni in Pavla, katoliška Cerkev posveča mlade diplomante teološke fakultete v duhovnike. Iz naše občine sta se za poklic duhovnika odločila Aleksander Urck iz Šentvida pri Stični in Janez Christophorus Čufer, ki je sicer iz občine Radovljica, vendar biva v stiski samostanski skupnosti.
V začetku julija, navadno na nedeljo po posvetitvi, ti mladi duhovniki prvič samostojno vodijo bogoslužje, in sicer praviloma v domači župniji. Ta dogodek se v slovenski tradiciji imenuje nova maša, mladi duhovnik pa novo-mašnik. Za občestvo, v katerem je novomašnik odrasel, je lo velik praznik.
Praznovanje se začne s slovesom od domačih. Kakor so se nekoč mladi, ki so se odločali za skupno življenje, poslovili od domače družine, navadno je bila nevesta tista, ki jc s poroko odhajala na možev dom, tako se tudi novomašnik poslovi od domačih, saj bo odslej dajal svoje znanje in moči na razpolago širši skupnosti. Odšel bo tja, kamor ga bo poslal njegov škof, ki je njegov predpostavljeni. V domači cerkvi, kjer mladega duhovnika sprejme domače verno
občestvo, sorodniki, znanci in prijatelji, se nato odvija slovesno bogoslužje. Med njim se navadno zvrste pozdravni govori, med katerimi jc najpomembnejši nagovor slavnostnega govornika, ki si ga izbere novomašnik sam. Slavnostni govornik navadno oriše življenjsko pot mladega duhovnika, nato pa, izhajajoč iz novomašnikovega gesla in iz Svetega pisma, skuša orisati slavljcnčevo življenjsko geslo, ki razkriva njegovo videnje sveta in življenja. Praviloma si izbere svetopisemski izrek, ki jc natisnjen tudi na spominski podobici, ki jo v spomin na novo mašo prejme tudi vsak od udeležencev.
Kot mladoporočenci, ki ob poroki pripravijo svatbo in sprejemajo poročna darila, tudi novomašnik pripravi slavje in dobi darila. Domači in bližnji sorodniki mu navadno podare mašni kelih, ki jc bolj ali manj dragocen oziroma morda celo unikatno tlelo (pred kratkim je izšla bogato ilustrirana
monografija o kelihih, ki jih je zasnoval naš svetovno priznani arhitekt in umetnik Jože Plečnik), izvezen mašni plašč ter novomašni križ. To so predmeti, ki ga bodo pri njegovem poklicnem delu stalno spremljali, saj so tako tekoč "poklicni rekviziti". Ostali udeleženci slavja navadno
prispevajo "pri ofru" denar, s katerim novomašnik lahko krije stroške in si vsaj za silo uredi življenje, saj duhovniki nimajo rednih dohodkov, razen listih, ki so morda v državnih službah (npr. profesorji na Univerzi).
Slovesnemu bogoslužju, ki je seveda zaradi svoje specifičnosti daljše kot navadno, sledi pogostitev povabljencev, ki se posebno na podeželskih župnijah spremeni v pravo ljudsko praznovanje. Dan se zaključi s slovesnimi molitvami in petimi litanijami.
Nekako tako so potekala slavja tudi našima mladima soobčanoma, le s lo razliko, da je pater Christophorus Čufer praznoval najprej v domači župnijii, v Lescah na Gorenjskem, v Stični pa jc imel le ponovitev, ki pa ni bila zato prav nič manj slovesna. Kako je bilo v Lescah, lahko preberemo v celostranskem, bogato ilustriranem poročilu, ki so ga objavile Deželne novice, glasilo občine Radovljica.
Tako v Šentvidu kot v Stični so ljudje dejavno sodelovali pri pripravi slavja. Ni manjkalo ne mlajev, ne rož, ne slovesnega petja, ne pozdravnih govorov in ne doma napečenih dobrot ne veselega pritrkovanja zvonov. Da je mladih duhovnikov vesela tudi širša skupnost, so povedali tako uradni pred-slavniki občine kot krajevnih skupnosti, ki so se slavij udeležili. Eden od naših novomašnikov bo gotovo ostal med nami. Pater Krištof sc je pridružil stiski samostanski skupnosti in živi med nami že skorajda desel let. Gospodu Ureku pa želimo vse dobro na njegovi poklicni poti, ki ga bo vodila v druga okolja, pa vendar upamo, da bo prišel kdaj domov vsaj za kakšen dan na "počitnice".
M.A. Ficko
be»tandip>e>»l	con»lancy
ilabM.ir	
stalnost	allond6sag
Tako .so se postavili pred fotografa udeleženci poimvitve nove maše v Stični. V prvi vrsti vidimo patra Krištofa z člane samostanske družine, kjer ho odslej živel, in nekatere prijatelje.
očetom in mamo.
Ljudje različno gledamo na življenje: nekateri ga jemljejo kot nekaj samoumevnega, drugi kot poseben dar in privilegij, spet tretji kot muko itd. Med ljudmi pa že zelo dolgo živi želja po tem, da bi videli, kaj se jim bo /godilo v prihodnosti. Skozi stoletja so se pojavljali razni preroki, astrologi, vedeževalei, ki so bodisi za plačilo bodisi zastonj napovedovali prihodnost. Verjetno je najbolj poznan Nostradamus, kije v 16.stoletju napisal še danes aktualne prerokbe.
Marsikdo si pod imenom vedeževalec predstavlja tudi vizualno posebnega človeka. Tudi jaz sem dolgo mislila, da ženska, ki napoveduje prihodnost, nosi temna oblačila, ima dolge temne lase, je močnejše postave, njen glas je nekoliko hripav in ima prizvok nečesa skrivnostnega. Ib svojo stereotipno predstavo pa sem vsekakor pokopala ob srečanju z našo sokrajanko Olgo Veršič, ki jo je srce pripeljalo iz Mengša na Grintovec v Višnjo Goro in na noben način ne izstopa, saj je zelo prijazna gospa kratkih svetlejših las, ki skrbi za dom in družino. Morda izstopa le tako, da jc zelo "odprta", polna življenjske energije in rahločutna. Morda je to njeno poslanstvo, saj marsikdo ob srečanju s tako osebo dobi voljo do življenja in se zadovoljen odpravi domov.
Kako ste ugotovili, da lahko vidite v prihodnost'.'
"To sem ugotovila, ko sem bila stara 5 let. Takrat sem napovedovala za zabavo in veliko stvari sem pravilno ugotovila. To svojo sposobnost povezujem tudi s tem, da sem rojena na dan svtopisemskih prerokov in apostolov Petra in Pavla. Napovedovanje prihodnosti mi je bilo kar dolgo le hobi, tako da sem se izučila za kuharico in se zaposlila v vrtcu, kar mi je tudi všeč in to delo rada opravljam. Zdaj mi je vedeževanje dopolnilna dejavnost, saj imam svojo komercialno linijo; strankam odgovarjam po pošti, sprejemam pa jih tudi doma."
S čim si pri napovedovanju pomagate in kaj konkretno vidite v svojih pripomočkih?
"Delam na principu ciganskih kart, imam pa tudi močan instinkt. Ko položim karte, jih moram "zvezati", to pomeni, da v njih poiščem relacije. Te za isto vprašanje ostajajo iste, ne glede na to, če jih večkrat polagam. Mogoče ne padejo ven vedno iste karte, ampak tista, ki ima največjo težo, vedno pade in ustvari se vedno isto sporočilo. S pomočjo kart sem uspela najti ukradeno vozilo, napovedala poskus vloma v stavbo poslovnega centra v Domažalah. odsvetovala nepotrebno operacijo in še veliko drugih stvari."
Katera vprašanja pa so najpogostejša?
"Največkrat ljudje sprašujejo o ljubezni, denarju, zdravju, zvestobi. Sicer pa ne odgovarjam na vprašanja, povezana s smrtjo mlajših; če rečem bolj na splošno, ne govorim o slabih, tragičnih rečeh niti ne odgovarjam na
vprašanja, ki so stvar drugih - prijateljev na primer. Ljudem ne spreminjam življenja, ampak jim samo pokažem smer, s čimer jim lahko dvignem samozavest. K meni velikokrat pridejo poslovneži, ko sklepajo kakšne pogodbe, da jim pomagam pri odločitvah."
Mnogi vedcževalccm ne verjamejo; kako jih vi lahko prepričate, da vam verjamejo?
"Kdor pride k meni, mu najprej povem za preteklost, in to je en argument, zakaj bi mi lahko verjeli. Naslednji pa je napoved za prihodnost, ko se le-ta uresniči. Ko se zgodi še to, se ljudje k meni vračajo, s seboj pa večkrat pripeljejo še svoje sorodnike in prijatelje. Tu se izkaže tisti rek o dobrem glasu."
Nekoč sem poslušala neko oddajo, ko je vedeževalec napovedoval iz kart. Nek poslušalec ga je spraševal po uspehu svojih otrok, in ko mu je vedeževalec odgovoril, je poslušalec rekel, du je lažnivec, ker mu je govoril o njegovih otrocih, ki jiii sploh nima. Lahko ugotovile, kdaj vas nekdo /golj preizkuša?
"Ja, lahko, to začutim in potem mu ne odgovorim. Mnenje o vedeževalcih kvarijo ljudje, ki se na te zadeve sploh ne spoznajo, pa delajo na raznih linijah, prerokujejo na radiu in televiziji."
Ali kdaj vržete karte tudi /ase?
"Ja, zakaj pa ne. ko gre za kakšne prelomnice. Včasih pogledam v karte tudi za svoje otroke, predvsem glede šole."
Ste imeli kdaj težave zaradi svoje dejavnosti '
"Ne. Moje delo sprejema tako družina kot ostali, pa tudi otroci zaradi tega nikoli niso imeli problemov, kvečjemu spraševali so jih o mojem delu."
Mnogi se bojijo novega tisočletja. Imamo po vaših predvidevanjih kakšen ra/log /a tO?
"Ne, življenje bo teklo naprej. Pred novim tisočletjem pa nas bo, tako sem videla v kartah, doletela Se ena naravna katastrofa, najverjetneje pot h s. ki pa ne bo zahteval človeških žrtev. Napovem pa lahko še to, da se bo naša občina v prihodnosti še zelo razvila, tudi v Višnji Gori bo stalo še več blokov."
Z gospo Olgo sva se prijetno zaklepetali, tudi o drugih stvareh. V posebni škatli sem lahko opazila ogromno pisem iz vse Slovenije, pa tudi telefon je večkrat zazvonil - torej ima naša futurologinja (kot se temu lepše reče) veliko dela. čeprav mnogi nikoli ne bodo verjeli v vedeževanje. Sprašujem sc, zakaj bi sc ta dejavnost skozi stoletja ohranila, če bi bilo vse zlagano, in kako lahko racionalno pojasnimo napovedi, ki se uresničijo.
Juriju Omuhen
8
STRAN
/ EX TEMPOM %
EX TEMPORE
GRADIŠČE
99*
BILA SEM POVABLJENA NA 2. EX TEMPORE GRADIŠČE 1999
Zadnjo številko Klasja sem odprla s pričakovanjem in iskala prispevek o slikarskem e.\ temporu na Gradišču. Ni ga bilo.Prireditve, na katero je prišlo toliko slikarjev samorastnikov in akademikov, skupaj več kot 80, prireditve, s pomočjo katere se širi glas o našem kraju po vsej Sloveniji in celo preko meje, ni mogoče kar tako prezreti. Zato nekaj besed o dogodku, ki sem ga spremljala in za katerega si želim, da bi tudi v bodoče živel in prinašal veselje udeležencem, pa tudi obiskovalcem, ki si prireditve na ex temporu ogledajo v vedno večjem številu.
Prvi konec tedna v juliju sem bila povabljena na 2. ex tempore na Gradišču, ki sta ga skupaj pripravila Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični in Planinsko društvo iz Šentvida pri Stični. Ker je delo na področju upodabljajoče umetnosti tudi moje vsakdanje delo, ker sta mi oba organizatorja tudi pri srcu zaradi prizadevnosti, svežih idej in poguma in spremljam njuno delo in uspehe že več let. sem povabilu seveda prisluhnila.
Izjemno vroče julijsko popoldne je marsikoga pregnalo v hišo in senco, ne pa tudi slikarjev, ki so prišli na drugo srečanje na Gradišču. Večina je neutrudno iskala svoj motiv, raje v senci kakor pod žgočim soncem. Videvala sem jih ob vodi, na glavni cesti skozi Šentvid,ob potoku v Stični in seveda na Gradišču. Tam je bilo še posebej živahno. Organizatorji so hiteli z delom, likovniki tudi, le obiskovalci kot jaz smo lahko mirno opazovali upodabljajoče umetnike pri delu. In bilo je kaj videti.
Na večer je okolica Lavričeve koče še posebej zaživela. Slišati je bilo različna narečja, tako je Primorec Janko dopovedoval Ptujčanu Leonu, kam je popoldne postavil svoje platno,
Janez z Gorenjske pa je "ocenjeval" poslikano platno Jane iz Ljubljane. Sledilo je druženje pri večerji ob kozarčku ali dveh, potem pa v gledališče. Organizator je pripravil srečanje slikarjev s pokrovitelji, ki so to druženje in prireditve, ki so še sledile, tudi omogočili.
Navdušil me je predvsem koncept prireditve, ki je pozneje popolnoma prerasla svoj formalni okvir in bila res prisrčno, neposredno srečanje, veselo in sproščeno, morda tudi zato, ker so se organizatorji odločili, da bo program potekal v narečju kraja, saj so tudi tako želeli udeležencem iz različnih koncev Slovenije približati ta prelepi del naše domovine. Vsebina je bila naravnana na zabavo, glasbeno obarvana, predvsem pa je privabila smeh in veselje. Program je bil sestavljen iz zabavnih iger na temo dejavnosti pokroviteljev, za glasbo so poskrbeli muzikantje  in  pevci,  ki  so jih
udeleženci likovnega srečanja pripeljali kar s seboj.
Tako je z Gorenjci prišel tudi Marjan s citrami, z Ljubljančani pevec trubadur s kitaro, gospod Stanič, domačine pa je zastopal Stiski kvartet, ki je prispeval tudi nadvse zabavnega povezovalca Dušana. Posebno zabavne so bile tekmovalne igre, za katere so blagovne nagrade prispevali pokrovitelji.
Čeprav je bilo vse namenjeno zabavi in smehu, tudi tekmovalnosti ni manjkalo. Tako je slikar iz Graca vneti) tekal s prižgano svečo po Gradišču in seveda želel prehiteti ndado udeleženko iz Šentvida, Tržačan pa je zmagal, koje bilo treba hitro zamesiti testo. Štajcrka in Kranjčan sta iz gline oblikovala krofe, sicer močno podobne velikim krompirjem, za kar pa je bila seveda kriva časovna stiska in vročina. Ker so bili umetniki iz različnih krajev Slovenije in zamejstva tako lepo zbrani, so organizatorji pripravili še tekmovanje v kreaciji dveh oblek in ostankov pletenin, kar bi ne bilo nič posebnega, če bi kreatorji imeli na razpolago šiviljsko orodje. Pa ga niso imeli, a so bili vseeno uspešni. Na koncu so bili vsi dobro razpoloženi in nasmejani. Našli so nove prijatelje, s katerimi so prijateljevali še dolgo v nedeljsko jutro. Poseben vtis je name napravil glasbeni zaključek v Miklavževi cerkvi, ki so jo odprli številnim obiskovalcem. V toplo poletno noč so zazvencli zvoki pesmi Stiškega kvarteta in citre Marjana z Gorenjske.Zamisel je imenitna in kazalo bi jo ponoviti še kdaj, saj okolje nudi tisto vzdušje, ki ga v togih dvoranah ni najti.
Ko je nedeljsko jutro izvabilo iz šotorov tudi najbolj zaspane, jih je Maks popeljal še na krajši izlet do kraškega brezna, za nameček povedal še nekaj načrtov v zvezi ureditvijo dostopa, potem pa spet na delo, saj je bila popoldne že razstava v Domu kulture v Šentvidu pri Stični.
To pa je presneto resna stvar! Bile
so razpisane nagrade in do konca so se trudili tako slikarji kot organizatorji.
Odprtje razstave je bilo zaznamovano z mladostjo in vročino. Bilo je še eno druženje, veselo, živahno, ki so ga podkrepile še mlade plesalke iz Stične, sicer pa članice plesne šole Step. Žametni glas voditeljice je malce umiril razgreto ozračje, temperaturo pa je spet dvignila razglasitev nagrad. Menim, da je strokovna komisija dobro opravila svoje delo in so nagrade pripadle pravim ustvarjalcem.Odločitev organizatorjev, ki so k delu pri strokovnem ocenjevanju povabili tako priznane osebnosti z likovnega področja, kot so Stane Jarm, akademski kipar, ki pa mu tudi slikanje ni tuje, Andrej Kropej, magister umetnostne zgodovine, in Jelka Roječ, dolgoletna likovna pedagoginja na osnovni šoli v Šentvidu, se je izkazala za zelo dobro. Dobro pa je tudi, da so bili nagrajeni tudi mladi ustvarjalci, ki šele začenjajo delati na tem področju in nagrada pomeni zanje spodbudo za delo v prihodnje.
Ni se bilo lahko odločiti med 120 prispelimi likovnimi deli v zelo različnih tehnikah, a je pač tako, da je vedno nekdo najboljši.Moti le dejstvo, da naslednji dan svojih znancev nisem
mogla povabiti na ogled razstave, saj so bila vrata Doma kulture skrbno zaklenjena.
In v čem vidim koristnost takih srečanj? V druženju, izmenjavi izkušenj, pridobivanju novih znanj, v dejstvu, da se je srečanja udeležilo tudi veliko mladih, da znajo in zmorejo nekateri svoj prosti čas zapolniti ustvarjalno ob svojin naravnih danostih in talentih. Zvedavost in zanimanje krajanov in okoličanov povsod tam, kjer so se slikarji s svojim orodjem pojavili, pa priča o tem, da ex tempore živi s krajem in za kraj, kjer se dogaja.
Staša Kokot, Temenica
BRALCI SVETUJEMO BRALCEM
TOKRAT SVETUJE NIKA SKUBIC
Počitnice gredo h koncu, vendar bodo mnogi od vas še vedno posegali po dobri knjigi. Pri iskanju dobre knjige pa nam prav pride dober nasvet. Tokrat je za starejše osnovnošolce pripravila priporočilni seznam branja vestna obiskovalka knjižnice v Ivančni Gorici Nika Skubic. Opremila gaje tudi s kratkimi vsebinami.
Arold, Marliese
ŽIVETI HOČEM
Zgodba govori o mladoletnici, ki si je z neprevidnostjo spremenila življenje. Okužila se je z virusom 111 V. Knjiga opisuje, kako je življenje zanjo od tega trenutka naprej težavno in zapleteno. Ali jo bodo starši, prijatelji in učitelji podprli ali zavrgli, pa boste ugotovili, če preberete knjigo.
Novak, Bogdan
NININA PESNIKA DVA
Knjigo priporočam vsem, ki radi prebirate romantične in napete knjige; ne boste je odložili, dokler je ne preberete.
Novak, Bogdan
BELA PAST
Po tej knjigi boste segli vsi tisti, ki vas pritegujejo pustolovske dogodivščine dobrih prijateljev, ki so skupaj preživeli nepozabne dneve zimskih počitnic.
Pelzer, Dave
OTROK BREZ IMENA; sla nekega otroka po preživetju Kako je živeti, ko te nihče ne razume? Kako preživeti, ko pa te še pred kratkim dobra in popolna mama žali in ponižuje? Skozi te Strani boste tako starši kot otroci spoznali težavno otroštvo otroka, ki je tudi po več dni ostajal brez hrane.
Muck, Dcsa
BLAZNO RESNO ZADETI
Pisateljica Dcsa Muck je s svojimi humorističnimi idejami napisala zanimivo knjigo, s katero pomaga in svetuje mladim v težavah, na katere naletijo.
Zoller, Elisabeth
EVA + MARTIN
Še ena napeta knjiga, ki govori o ljubezni in njenih težavah, s katerimi se spopadata tudi Eva in Martin. Hitro si priskrbite knjigo, saj vas čakajo zanimive urice, ko boste spoznali življenje nadvse zaljubljenega para.
Kotter, Ingrid
O SUPER STARŠIH LAHKO SAMO SANJAŠ
Tudi to knjigo priporočam predvsem mladim, ki mislijo, da imajo samo oni težave s starši, saj bodo tako spoznali, da temu ni tako in da nimamo vsi staršev, kakršne bi si želeli imeti.
IVANSKI VIC
Dve gospe ob kavi:
- Zadnjič smo čakali na avtocesti, pred semaforjem, kjer je sedaj delo na cesti, potem pa še pred zapornicami...
- Daj no! Pomisli, tudi nam seje to zgodilo. Potem pa smo hoteli dvigniti denar na bankomatu, pa še ta ni delal.
MERILEC ZA NESNAGO
Livarna v Ivančni Gorici je zmetala mastne denarce za merjenje nesnage pred njihovo ekološko sanacijo. Škoda. Naslednjič naj plačajo meni. Posodim jim staro mamo s kmetov, ki je po treh dneh spanja pri nas (v mestu) izmerila ves smrad, strup in hrup, potem pa jo jadrno ucvrla domov med rožice.
STRAN
PRATI K A
Leto beži, kmalu sc bo zjasnilo. Letni dopustniki so se že vrnili s potovanj, si odpočili in se poveselili s svojimi izbranimi knjigami "za samotni otok", tisti, ki ostajamo na podeželju, doma, pa si bomo zaželeli kakšno branje za jesen in zimo. Vsako leto se tako spomnimo tudi dobre stare pratikc.
Ob letnem pospravku podstrešja tu, v Višnji Gori, se mi je prikazala Pratika za leto 1845. - Na svetlobo dana od c.kr. Kmetijske družbe v Ljubljani, natisnil in založil Josef Blaznik. To je najstarejša pratika, kar jim imam, še starejšo pa je stari oče podaril Ljubljanskemu muzeju. Seveda hitro poiščem po pratiki višenjske sejme. So že tu: v svečanu, v sušeu, v velikem travnu, v kimovcu, v listopadu, v grudnu. Polistam in takoj v začetku najdem sestavek Zgodovina pratik. Na kratko takole: najstarejša pratika, ki jo imamo v Ljubljani (v "šolski bukvamici") je od leta 1445, na pergamentu in v latinščini pisana. Podobe svetnikov pa so podobam sedanjih pratik enake. Leta 1726 je bila prvič tiskana slovenska pratika, in to v Augsburgu. Tiskal jo je Mayr. Premišljujem, da je bilo to že pred vlado Marije Terezije (1740 - 1780). No, približujem se Veliki in Mali pratiki Valentina Vodnika. Za pisanje pratik sta zbudila Vodnika Zois in Linhart. Še malo let in že je tu opisana pratika z naslovom Nova pratika za navadno leto 1845; ta je Blaznikova.
Tiskar Jožef Blaznik (1800 - 1872) je bil od leta 1829 lastnik najboljše tiskarne v tedanji Ljubljani. Imel je svojo knjižno založbo, tiskal je tudi za razne naročnike. Bil je predsednik Društva za izobraževanje tiskarjev v Ljubljani. Tako je tiskal poleg nemških tiskov tudi najpomembnejša slovenska knjižna dela tistega časa: Linhartova, Vodnikova, Prešernova in Korvtkova, Cigaletov slovar in Levstikove pesmi. Tiskal je slovenske časnike, Kmetijske in rokodelske novice, slovenski cerkveni časopis Zgodnja Danica, Slovenijo in Ljubljanski časnik, pratikc itd. Natisnil je tudi dela pisatelja Janeza Ciglerja za tedanjo Mohorjevo družbo (Celovec). To nas mora Višnjane še posebno zanimati, saj je v Višnji Gori pisatelj Cigler župnikoval skoro 40 let in je tukaj pokopan.
Zanimivo je, da so pratikc izdajali po Blaznikovi smrti še tričetrt stoletja z oznako, da so jih tiskali Blaznikovi nasledniki. Za žalostno medvojno leto 1944 je morala iziti pratika celo v samozaložbi; tiskala jo je še Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Za leto 1945 je moral biti dodan pripis v nemščini. V pratiki za leto 1975 je priobčil prof. Jože Grcgorič, rojen na Kostelskcm v vasi Delač (bil je mnogo let odličen, požrtvovalen urednik Družinske pratikc), članek Nekaj zgodovine o slovenskih pratikah. V njem nas seznanja s tem, da so se nekdaj mnogi brez šole ob pratikah naučili brati in pisati. In da je pomen pratik predvsem v tem, da so po njih segali preprosti ljudje. Ko smo že pri ured-
nikih pratik, se spomnimo tudi tega, da je bil več let urednik Družinske pratikc Višnjan, pesnik France Lokar iz Poljan v Višnji Gori. Vsebine pratik so se spreminjale, bile so poučne, zabavne, tudi v srce segajoče.
In naslovi pratik? Pratika za leto 1845, ki me je spodbudila k pisanju, ima naslov Nova pratika, kasneje se je pojavila Velika pratika in še kasneje Družinska pratika. Po zadnji vojni je izdajala pratiko Zadruga kat. duhovnikov (v okviru SDD), zadnja leta jo izdaja Mohorjeva družba v Celju, tiska jo Delo - tiskarna Ljubljana. Dandanes izhaja več različnih pratik, tudi Pavlihova, podeželanom pa je najbolj všeč naša tradicionalna Družinska pratika.
Po Valentinu Vodniku Družinske pratikc 1986):
Prijaznost in pokoj celemu svetu, zakonskim ljubezen vsaj v prvem letu.
Raztrgane bebce al skrite v žamet želim, da bi letos srečala pamet.
Bogatmu sromaku polno mošnjico, da lahko za Pratiko vrže stotico.
(iz
Mihaela Zaje
IZ MEGLE V SONCE
V začetku letošnjega poletja je izdala pesnica Karolina Zakraj.šek svojo drugo pesniško zbirko, združeno tudi z nekaj njene spominske proze in črticami. Delo je izšlo v Društvu upokojencev Maribor - Center, založba Drumac, Likus.
Avtorica, danes Grosupcljčanka, seje rodila leta 1924 na Kužcljevcu v vasi Gabrovka in je pranečakinja pesnika Antona Hribarja Korinjskega. Njeno pisanje je polno živosti, živobarvnosti in kljub temu, da jc smelo oddaljeno od kakšnih današnjih literarnih smeri, te prevzame kot izkušen človeški nagovor,
kot tipanje v življenjsko širino, globino in višino. Oklene te v preteklost, sedanjost in v skrb za prihodnost. Njeno vero v življenje nam izpove že naslov zbirke: Iz megle v sonce.
In tako smo kakor nalašč za letošnji kresni čas presenečeni prejeli lepo zeleno knjižico, plemenito opremljeno s štirimi črno-belimi grafikami, lesorezi in eno jedkanico slikarja prof. Marijana Tršarja. Ko zbirko odpreš, se ti takoj v začetku nasmehne mlado dekle s kitami -naša pesnica v cvetni mladosti. Kaj vse je morala prestati že takrat, pa zveš v njeni prozi (Snežinke, 8) v zadnjem delu knjige. Pesmi so v knji-
gi razdeljene v dve poglavji. Prvo obsega 30 pesmi za naslovom Da ne pozabiš, drugo, Bilo je takrat, pa 35 pesmi. Vprašuješ se le, zakaj lektor knjige za nikalnicami ni predvidel drugega sklona.
Pesnica Karolina Zakrajšek rada obiskuje Višnjo Goro, saj ima tu nekaj znancev in prijateljev. Ob takih prilikah vedno radi pomodru-jemo tudi o pesniku Hribarju -Korinjskem.
Pesnica je zelo dejavna v Društvu upokojencev Grosuplje. Ko bi še v naše društvo zanesla kaj živih kulturnih isker!
Mihaela Zaje
KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI
Knjižnica Grosuplje - enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 IVANČNA GORICA (v bivših prostorih Traiga) tel.: 061/778-121 e-mail:kscnija&gro.sik.si (REŠI KNJIŽNO UGANKO!!)
ODPRTA:
pon. in src. od 13. do 18. ure
tor. in čet. od 9. do 14. ure NOVO!!
pet. od 12. do 17. ure NOVO!!
BIBLIOTEKARKI: Ana Pulko Petra Boljka
DODATNE DEJAVNOSTI:
- ure pravljic, igralne ure s knjigo: ponovno v mesecu oktobru
- vrtec na obisku, šola na obisku: po dogovoru z bibliotekarko Ano (petek dopoldan)
- likovne razstave: likovna razstava Ex Tempore Gradišče 1999
- knjižni kviz za osnovnošolce: knjižni kviz na temo Prešeren in Gorenjska: reševalne pole še vedno na voljo
- mesečna nagradna knjižna uganka, tudi na Internetu
- počitniške dejavnosti (pravkar zaključene: spoznali smo CD-rom za učenje angleščine, tiskali majice s simboli knjižnice, reševali knjižni kviz, spoznali mlade ustvarjalec časopisa Casotepec...
- medbibliotečna izposoja
- poizvedbe po Internetu
- zbirke podatkov na CD-romih
- poučni CD-romi: STEPS 01 in 2, Raziskovanje sveta (za otroke do 5. leta). Interaktivni atlas Slovenije, Kako deluje (za otroke od 5. do 8. leta). Stavnica (za učenje črk), Tomi in Oskar (glasbeni pouk na CD-romu). Kako deluje telo (tudi za najmlajše) itd.
Knjižnično gradivo v Ivančni Gorici si lahko izposojate z grosupeljsko člansko izkaznico in obratno. (KM)
DELO LIKOVNIKOV FERDA VESELA V JULIJU IN AVGUSTU
Člani kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični so sodelovali v likovni koloniji oh 000-lclnici Žužemberku
V drugi polovici julija so nas prireditelji praznovanja ob 600-letnici omembe kraja in gradu Žužembek povabili na likovno kolonijo, ki je potekala cel teden. Tako nastala likovna dela smo razstavili v kletnih prostorih gradu skupaj s še nekaterimi ustvarjalci. Nastala je dokaj obširna razstava, naš član Vlado Cencelj, ki tudi kipari, pa jc kraju in organizatorjem podaril skulpturo gradu, ki ga obnavljajo in tako postaja nadvse zanimiv prireditveni prostor.
Člani likovnega društvu Ferda Vesela v obšolskem centru Crmošnjice
V zadnji tretjini avgusta bodo člani društva preživeli delovni konec tedna v centru, da bi se bolje spoznali z malo grafiko in osnovami akvarelne tehnike. Prijavilo se jc 18 članov, ki si želijo pridobiti nova znanja na tem področju.
Antonija Novak
BRATU AMADEJU (KARLINU) V SPOMIN
Vsi smo ga poznali le kot brata Amadcja, vrtnarja. S svojo drobno postavo, ki se je z leti le še bolj sključila, je bil med drugimi komajda opazen. Toda ko si se pogovarjal z njim, si se srečal z dobrohotnim, prijaznim nasmehom.
Dočakal je skorajda devetdeset let, od katerih jih je sedemdeset preživel za samostanskim obzidjem. Dvajsetleten se je pridružil stiškim cistercijanom in sc deset let kasneje, leta 1939, odločil, da za vedno ostane med njimi. Sedemnajst let svojega življenja je preživel v begunstvu, leta 1962 pa ga je srce spet pripeljalo v Stično, ki jo je leta 1945 moral zapustiti. Tu je tudi dočakal dopolnitev svojega življenja.
Koje stopil v samostan, si je izbral ime Amadej, kar pomeni Tisti, ki ljubi Boga. Kdor je prišel z njim v stik, je čutil, da si tega imena ni izbral naključno. Njegova ljubezen do Boga se je odražala v ljubezni do narave in do sočloveka. Večino svo-
jega življenja je preživel na samostanskem vrtu, med cvetjem in povrtninami, in bil dobrohotno na razpolago vsakemu, ki si je želel "vrtničkarskih" nasvetov. V za samostan še neprijazni časih je pritekel marsikateri dinar v samostansko blagajno ravno po zaslugi brata Amadeja. Ob osmem marcu in ob koncu šolskega leta so učenci množično kupovali lončnice, ki jih je vzgojil ravno brat Amadej v svojem rastlinjaku. Na pomlad in poletje so na vrtu v samostanski klavzuri, kamor so nepovabljene oči le tu in tam uspele pokukati skozi samostansko ograjo, zacvetele potonke, gladijole, velike marjete, nageljni, lupine in vrtnice, pa "šla-jer" in vse tiste preproste rože, ki so nekdaj krasile naše kmečke vrtove. Jeseni, ko so postajala jutra že hladnejša in so sc vrtovi odeli v meglice, so zacvetele neštete dalije. S pestro barvitostjo so pomagale preganjati jesensko sivino, ob Vseh svetih pa so košate  krizanteme  iz njegovega
rastlinjaka krasile grobove rajnih na stiškem pokopališču. Tisti časi so bili še skromni in preprosti, kot so bili preprosti rože in življenje brata Amadeja.
Samostanski vrt in park sta bila njegova ljubezen. Vedno urejena in vedno odraz njegove očetovske skrbi. Ko jc ostarel, smo ga videvali na kratkih sprehodih, ko je zamišljeno motril drevesa. Ko si ga ogovoril, se je z njemu lastno živahnostjo takoj zapletel v "vrtnarske" pogovore. Ko sva se zadnjikrat srečala, sva se posvetila žajbljevemu grmu, ki je zrasel iz mladike, ki mi jo je, že davno tega, podaril. Na njegov nasvet sem grm v zgodnji pomladi skorajda do tal porezala, v maju seje čudovito olistal in drugo leto bo spet sinje modro zacvetel...
V barvi neba... v barvi nebeških vrtov... tam vrtnari sedaj naš blagi Amadej.
M.A. Ficko
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva. 15
10
STRAN
Nogometaši Ivančne Gorice v 2. ligi
ZGODOVINSKI USPEH IVANŠKEGA
NOGOMETA
Članska ekipa NK Ivančna Gorica na novih tribunah pred zgodovinsko sezono.
Ni Se dolgo tega, kar je bila članska nogometna ekipa Ivančne Gorice v 5. ljubljanski območni ligi, zato je preboj v drugo državno kvalitetno ligo v minimalno kratkem času presenečenje za marsikoga. Še posebej zaradi tega. ker je ekipa z lahkoto premagovala svoje nasprotnike. Za ponazoritev naj povem, da je v zadnjem prvenstvu drugouvrščeno ekipo za seboj pustila kar za 16 točk. Poleg tega je ekipa dobila tudi priznanje in nagrado Nogometne zveze Slovenije za najbolj tair ekipo v 3. SNL - center.
V klubu pravijo, da je bilo odločilno, da so v ekipo pripeljali trenerja Nedeljka Gugolja. Naj povem, da je to trener, ki je v bivši jugoslovanski 1. ligi med drugim vodil ekipe Železničar Sarajevo, Sloboda Tuzla, Dinamo Vinkovci, Olimpija, Sutjeska .... Med drugim je na površje evropske nogometne scene spravil igralca, kot sta Srečko Katanec in Marko Elsner. Že to dovolj govori o njegovi kvaliteti in strokovnosti. Zna se prilagoditi razmeram in menda s fanti dela zelo korektno. Obenem je dokazal, da se s pravim pristopom in relativno majhnim finančnim vložkom da dosegati lepe uspehe. Seveda so za tak uspeh zaslužni tudi uprava kluba in glavna podpornika Janez Hrovat ter Zoran lliškovič. Ne smemo pa pozabiti igralcev, ki so ta klub pripeljali do takšnih uspehov. To so predvsem najboljši domači igralci, tisti, ki so jih v nekaterih ljubljanskih klubih
že »odpisali«, ter mladi, neuveljavljeni igralci s širšega ljubljanskega območja : M. Čosič, N. Prime, S. Bracovič, J. Prelogar, J. Gačnik, R. Gačnik, U. Černivec, A. Černivec, A. Potokar, R. Potokar, R. Koren, M. Zaviršek, M. Šimic, M. Vaupotič, A. Janežič, A. Jerak, D. Srovin, G. Mohor. J. Šabotič, P. Mesesnel in še nekateri.
Klub pa se ves ta čas ni krepil le igralsko in s tekmovalnimi rezultati, ampak tudi organizacijsko in predvsem materialno. Tu mislim predvsem na temeljito prenovo igralne površine, še posebej pa na izgradnjo tribun in spremljajočih objektov (garderobe, prostori za upravo, sodnike ... ). Ta zares velik projekt, ki se ga je v dogovoru s klubom in športno zvezo občine pogumno lotil Janez Hrovat (Izvir d.o.o) in ki bo stal okrog 500 do 600.000 DEM, bo delno končan (tribune) do začetka letošnje sezone, ki se doma začne z drugim kolom 22. 8. 1999. Klub je pridobil tudi pomožni stadion, predviden predvsem za vadbo mlajših selekcij.
Tudi vodstvo kluba oz. upravni odbor se je razšril, saj ima 11 članov, novi predsednik pa je Boris Peterka. Ena pomembnih nalog nove uprave je nedvomno uspešno nastopanje članske ekipe, druga pa je, izboljšati in okrepiti delo z mlajšimi selekcijami. Predvsem želijo izkoristiti potencial, ki obstaja v krajih, kot so Ambrus, Zagradec, Krka in Muljava, inje sedaj slabo izkoriščen.
Da bi klub uspešno in predvsem bolje kot dosedaj deloval v našem kraju ( kar je gotovo naša skupna želja ) ter da bi uresničil zastavljene cilje, bo nujno potreboval večjo podporo ustreznih občinskih struktur in kraja kot celote. Ne smemo namreč prezreti dejstva,da se je Ivančna Gorica na področju nogometa z uvrstitvijo v drugo ligo postavila ob bok takšnim mestom, kot so Koper, Novo mesto, Kranj itd. Naši nogometaši bodo Ivančno Gorico predstavljali širom Slovenije in bodo pomemben razpoznavni znak za našo občino.
15. avgusta se začne novo prvenstvo in klub računa na veliko podporo gledalcev. Članska ekipa je poleg uvrstitve v drugo ligo dosegla tudi lep uspeh v državnem pokalnem tekmovanju, saj se je uvrstila med najboljših 32 ekip v državi. Za uvrstitev med 16 najboljših igra ekipa 18. avgusta doma v Iv. Gorici s prvoligašem Korotanom s Prevalj na Koroškem. Če bo Klasje pravočasno izšlo, vas že zdaj v imenu kluba vabim na ogled te zanimive tekme kot tudi vseh prvenstvenih tekem. Klub se že dogovarja s kraji, kot so Ambrus, Zagradec in Ivančna Gorica, da bi tekme spremljale domače navijaške skupine. Zelo pomembno je, da bodo ligaške tekme v nedeljo popoldne, kar je za gledalec gotovo primeren čas za ogled.
Ekipa je za novo prvenstvo nekoliko spremenjena v primerjavi z lanskim letom. Na selekcijskem situ je ostalo 14 dosedanjih igralcev, na željo kluba in na željo nekaterih posameznikov pa je prišlo še 5 igralcev iz olimpijinega mladinskega pogona ter nekaj perspektivnih mladih igralcev z ljubljanskega območja. Sezona se začne 15. avgusta (tekma s Triglavom v Kranju), nato pa že sledi dolenjski derbi na domačem igrišču z novomeškim Elanom, ki bo 22. avgusta.
Pridite in pokažite svojo podporo ivanškemu nogometu in športu nasploh.
Simon Bregar
Malonogometna občinska liga -napeto in zanimivo
Malonogometna občinska liga je letos precej razburljiva, saj je po zadnjem kolu spomladanskega dela zaradi neprimernega obnašanja igralcev prišlo celo do izključitve ekipe KMN Mct'k iz letošnje lige. Upamo, da bo liga sedaj potekala brez zapletov, a da bo kljub temu tudi zanimiva. Čeprav trenutna lestvica morda ne kaže tega, bo boj za prvo mesto še zelo zanimiv, kandidata zanj pa sta letos predvsem ekipi Dixi iz Stične in Bife pri Matjažu & B-bar iz Ambrusa. Do konca je še pet jesenskih krogov, ki se bodo začeli prvo nedeljo v septembru. Prvi dve ekipi se bosta 10. oktobra pomerili na medobčinskem prvenstvu z najboljšimi ekipami iz občin Dobrcpoije in Grosuplje.
Lestvica pred zadnjimi petimi krogi:
1. Dixi Stična	10 tek	8 zmag.	1 remi,	1 poraz,	25 točk, gol razi.	64	17	+ 47
2. Bife pri Matjažu & B-bar	9	6	2	1	19 (- 1 )	44	19	+ 25
3. Mladost	10	4	2	4	14	38	33	+ 5
4. Mizarstvo Trunkelj Krka	9	4	1	4	13	23	16	+ 7
5. Dnevni bar Mi-x	10	4	1	5	13	29	36	- 7
6. Marof	8	3	1	4	10	17	31	- 14
7. Dob	9	2	1	6	7	24	41	- 17
8. Mekinje	9	1	1	7	4	15	53	-38
VABILO NA MOTOKROS
V nedeljo, 5. septembra, bo v »Cukarjevi« dolini pod Kalom potekala že tradicionalna dirka v motokrosu za državno prvenstvo. Tekmovanje bo potekalo v sledečih kategorijah :
- podmladek od 8 do 10 let v kategoriji do 60 ceni
- podmladek od 10 do 12 let v kategoriji do 80 ceni
- člani do 80 cem
- člani do 250 ecm
Tekmovanje se bo začelo z dirko najmlajših ob 12.30 uri.
Domača ekipa AMD Šentvid pri Stični bo tudi tokrat zastopana s svojimi predstavniki. Tako bosta v kategoriji podmladka od 10 do 12 let nastopila Jure Tadina in Nejc Pandur, pri članih do 80 cem Robi Kavšek, Miha Barle in Damjan Smrekar, v kategoriji do 250 ecm pa še ni gotovo, kateri domači tekmovalci bodo nastopili, najverjetneje pa bodo Andrej Rus, Klemen Porenta in Jože Praznik.
Vse krajane vljudno vabimo, da si v čimvečjem številu ogledajo to, za naš kraj pomembno športno tekmovanje.
AMD Šentvid
Simon Bregar
KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V OBČINI IVANČNA GORICA ZA AVGUST, SEPTEMBER IN OKTOBER 1999
ČASOVNI RAZPORED:
28. avg. ( sob.): Tekma Levi breg Krke : Desni breg Krke v malem nogometu. Organizatorje ŠD Zagradec. Kontaktna oseba je Ciril Gole, Dečja vas 2, Zagradec ( tel. 041 -716 -702 )
28. avg. ( sob. ) : Nočni turnir v malem nogometu Krka 99. Organizatorje Športno društvo Krka, kontaktna oseba pa Jože Mišmaš, Krka 33 ( tel. 786 -045 )
28. avg. ( sob.) : Pohod na Krnska jezera, organizatorje Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore, kontaktna oseba je Darko Steiner, C. dol. odredil 5, Višnja Gora ( tel. 784 - 136 )
28. avg. ( sob. ) : Nogometna tekma Sevcr-Jug v Ambrusu, organizira ŠD Ambrus, kontaktna oseba je Jože Hočevar, Ambrus 11 (tel. 0609 - 640 - 270)
29. avg. ( ned. ) : Medvaški nogometni turnir v Stični za vasi iz KS Stična, organizatorje ŠD Stična, kontaktna oseba je Štefan Erjavec ml., Mekinje 15 (tel. 777-056 )
5. sept. ( ned. ) : Tekmovanje za drž. prvenstvo v motokrosu ( podmladek od 8 do K) let in od 10 do 12 let, kateg. od 12 do 18 let - 80 cem in člani nad 18 let - do 250 cem. Org. je AMD Šentvid pri Stični, kont. oseba pa Milan Kralj, Na klancu 1, Iv. G. ( tel. 785- 101 )
11. sept. ( sob. ) : Vzpon na Triglav, Organizatorje Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore, kontaktna oseba je Darko Steiner, C. dol. odreda 5, Višnja Gora (tel. 784- 136 )
18. sept. ( sob.): Kolesarski izlet po občini Iv. Gorica in njeni okolici, organizira ŠŠD Josipa Jurčiča iz Iv. Gorice, kontaktna oseba je prof. Franci Pajk, Sr. šola J. Jurčiča (tel. 778-720 )
18. sept. ( sob. ) : Planin, pohod po Kamniških Alpah, organizatorje ŠD Ambrus, kontaktna oseba je Jože Hočevar, Ambrus 1 I, (tel. 0609 - 640 - 270)
September : Tek po Lavričevi poti, Organizira Planinsko društvo Šentvid pri Stični, kontaktna oseba je Maks Jerin, Šentvid pri Stični 117, ( tel. 785 -216)
September : Planinski pohod na Triglav, organizator je Planinsko društvo Šentvid pri Stični, kontaktna oseba je Maks Jerin, Šentvid pri St. 117, (tel. 785 -216)
September : Malonogometni turnir v Zagradcu. Organizator je ŠD Zagradec, kontaktna oseba pa Ciril Gole, Dečja vas 2, Zagradec ( tel. 041 -716- 702 )
2. okt. ( sob. ) : Planinski pohod na Snežnik, organizira ŠŠD Josipa Jurčiča iz Iv. Gorice, kontaktna oseba je Simon Bregar s Sred. šole Josipa Jurčiča Iv. Gorica ( tel. 778-720 )
16. okt. ( sob. ) : Prvenstvo Krke v namiznem tenisu, organizira ŠD Krka s Krke, kontaktna oseba je Jože Kozinc, Krška vas ( tel. 786 - 383 )
17. okt. ( nedelja ) : Pohod po Lavričevi poti, organizator je Planinsko društvo Šentvid pri Stični, kontaktna oseba je Maks Jerin, Šentvid pri St. 117 (tel. 785 -216 )
V ta koledar seveda niso vštete tekme, ki jih odigrajo v svojih ligah naši tekmovalni klubi ( NK Ivančna Gorica, RK SVIŠ, SD Sonja Vesel, SD Jože Kovačič .. . )
Simon Bregar
STRAN
11
SLOVENSKA REPREZENTANCA MED EVROPSKO ELITO
Slovenska reprezentanca v košarki na vozičkih se je, kot ste že bili seznanjeni, v kvalifikacijah na Portugalskem z osvojenim prvim mestom uvrstila med najboljših dvanajst v Evropi. Evropsko prvenstvo skupine A se je pričelo l. julija 1999 v Nizozemskem Roermondu. Slovenska reprezentanca se je v
pripravljalnem obdobju po zagotovilih trenerja Milana Lukana dobro pripravila. Bila je tudi na tridnevnih pripravah v telovadnici osnovne šole Šentvid pri Stični. Za to gre zahvala tudi ravnatelju šole gospodu Jerneju Lampretu, ki nam
je z razumevanjem omogočil uporabo telovadnice.
Potovanje na evropsko prvenstvo smo pričeli 29. junija 1999, ko smo poleteli Z brniškega letališča proti Bruslju. Od tod smo nadaljevali pot v nizozemski Roermond. Pri prehodu iz Belgije na Nizozemsko nismo opazili nobene carine ne obmejnega objekta, samo tabla ob cesti nas je opozorila na prehod v drugo državo.
Po nastanitvi se je pričel prvi ciklus tekem. Dvanajst ekip so razdelili v dve skupini po šest reprezentanc, odvisno od uvrstitve v kvalifikacijah in na zadnjem evropskem prvenstvu. Slovenija je v svoji skupini imela svetovne prvake in drugouvr.ščenc z zadnjega EP v Madridu leta 1997.
Prva tekma je bila z reprezentanco Finske. Tiho smo pričakovali presenečenje. Po enakovrednem prvem polčasu 20 : 21 so nas drugo polovico postavili na realna tla in nas premagali z rezultatom 44 : 54. Naslednji dan nas je čakala reprezentanca Anglije in nas premagala' s 60 : 45. Na koncu EP je Anglija zasedla četrto mesto. Tekma s starimi nasprotniki Švedi je vzbujala tiho upanje, da bomo pri njih iztržili prvo zmago in si s tem zagotovili obstanek v skupini A že v razigravanju. Po izenačeni tekmi, ki je bila na trenutke tudi zelo nervozna in nič kaj lepa za gledalce, so zmagali bolj izkušeni Švedi z rezultatom 59 : 56.
Po porazu s Švedi je padla tudi psihična stabilnost naše reprezentance, kajti pričakovali smo drugačen izid. Vendar nas je trener predramil iz malodušja in nas pripravljal na tekme, ki so sledile.
Reprezentanca Nemčije, ki slovi kot trda in neizprosna, je bila naš naslednji nasprotnik. Po predstavitvi igralcev in prihodu obeh prvih peterk na igrišče sem se med Nemci počutil kot palček in počasen kot polž. Tekma se je temu primerno tudi odvijala in končala z rezultatom 72 : 47. Reprezentanca Nemčije je nato v finalu evropskega prvenstva izgubila s Francijo in postala pod-prvak Evropskega prvenstva v košarki na vozičkih.
Za zadnjo tekmo v skupini z reprezentanco Švice, katera je sledila, smo bili vsi pripravljeni na vse ali nič. Zmaga proti Švici bi pomenila boljšo pozicijo v nadaljnjem tekmovanju. Tekmo smo začeli zelo suvereno in po desetih minutah igre smo naredili že precejšnjo razliko. Kljub temu trener ni dovolil evforijc. Ibkmo smo pripeljali do konca in zmagali s 66 : 37. Zmaga nam je dala tudi samozavesti. Zelo .težko smo pričakovali izid tekme v nasprotni skupini. Proti večeru smo izvedeli da je naš nasprotnik reprezentanca Avstrije, s katero smo se pomerili predzadnji dan prvenstva. Tu je bilo na začetku malo nervoze, vendar smo kmalu strnili vrste in nismo pustili presenečenja. Naše severne sosede smo hladno ugnali z rezultatom 53 : 38.
Zadnji dan je bil za nas zelo napet, poln pričakovanj, kdo bo naš nasprotnik za obstanek v elitni skupini. Kmalu smo izvedeli, da je to reprezentanca Španije, ki je bila na zadnjem evropskem prvenstvu četrta. Kljub temu je vsak gojil kanček
upanja; trener je po skupnem sestanku na predvečer tekme v šali obljubil tudi britje njegove glave, če nam podvig uspe. Ko smo se postavili na igrišče proti reprezentanci Španije, sem imel občutek: danes bo pa šlo še za tisto, kar nam je za las zmanjkalo v prvih tekmah. Ta tekma je pomenila obstanek med najboljšimi osmimi reprezentancami v košarki na vozičkih - skupaj v Evropi nastopa enaintrideset reprezentanc. Iako kakšno mesto slabše še vedno ni katastrofa, vendar elita je elita. Po sodniškem žvižgu se je tekma začela. Prvi so povedli Španci, takoj jim je sledilo povračilo in tako se je izmenjevalo do petnajste minule. Potem smo naredili minimalno razliko in polčas zaključili s 35 : 31. Drugi polčas smo začeli, lahko rečem, brez napak, tako da smo presenetili tudi nasprotnike. S trdo igro smo jih držali m celo povečevali razliko. Osem minut pred koncem smo vodili za sedemnajst točk. Nato pa je prišlo naših slabih pet minut. Spanci so se nevarno bližali in zmanjševali razliko. Minuto pred koncem smo vodili samo še za tri točke, vendar je naš najbolj izkušeni igralec Marjan Trdina zadel trojko. Takoj je sledila tudi s Španske strani in razlika je bila spel minimalna. Začele so se delati osebne, vsi smo bili v bonusu, prosti meti so odločali tekmo. Vendar nam je uspelo. Z rezultatom 67 : 64 smo premagali reprezentanco Španije. Zasedli smo odlično osmo mesto, katerega, moram priznati, nisem pričakoval, in na koncu obrili trenerja, kar je bila svojevrstna atrakcija.
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE
"KALČEK"
v sodelovanju s
KMETIJSKO SVETOVALNO SLUŽBO ENOTA IVANČNA GORICA
P R I  R E J A
TEKMOVANJE ORAČEV LJUBLJANSKE REGIJE
ki bo v soboto. 14. 8. 1999. v Šcntpavlu pri Šentvidu pri Stični, z začetkom ob 8. uri.
Prisrčno vabljeni vsi, ki vas tovrstno dogajanje zanima. Imeli boste priložnost videti najsodobnejše traktorje in tudi pluge, s katerimi je možna optimalna pripravljenost zemljišča.
Barve slovenske reprezentance smo nosili: trener Milan Lukan. igralci Marjan Trdina, Jani Trdina, Gregor Gračncr, Igor Dubrovski, Mičo Ostojič, Tomaž Barbom, Marjan Petrnelj, Dane Kastelic, Jože Žgajnar, Slobodan Banjac, Jože Berčon in Peter Robnik. V odpravi sta bila še spremljevalec Uroš Okoren in vodja ekipe Igor Malic.
Dane Kastelic
SUHI - DEBELI,
Prvi avgust res ni bil navaden dan, predvsem ne za dobske može in žene ter gledalce, ki so uživali v atraktivnih nogometnih tekmah. Že četrtič so organizatorji in sodelujoči poskrbeli za obilico smeha, pa seveda tudi za pijačo in slastnega odojka.
Tradicionalni dan nogometa v Dobu se je začel s turnirjem gasilskih enot. V predtekmovanju sta bili po zaslugi ekip Doba 1 in 2 izločeni obe ekipi Radohove vasi. Temenica je premagala Šentvid, Zagorica pa je izločila ekipo Hudo - Iv. Gorica. V finalni del sta se prebili Zagorica in prva ekipa Doba. Slednja je zmagala z rezultatom 2:0. Pokal je ostal v domačem kraju. V tekmi za tretje mesto pa je bila druga ekipa Doba močnejša od Temenice.
Ob drugi uri popoldan, ko je sonce najbolj pripekalo, so se v boj za žogo pognale poročene in neporočene ženske. Sodnik Silvo je imel precej dela. saj je bila žoga enkrat na eni, drugič na drugi strani. Igra se je pričakovano odvijala predvsem po zraku, vendar pa so ženske pokazale veliko borbenost ter možem dokazale, da niso vešče le v gospodinjstvu (tu verjetno nimajo konkurence). Uspešnejše so bile neporočene, odločilna gola pa sta padla šele v drugem polčasu.
Prišli smo do vrhunca dneva. Tekma Suhi - Debeli se je, tako kot se spodobi začela s himnama obeh ekip. Ekipa Suhih je potrebovala kar dva vratarja: Rudija Kastclica v posebni vratarski opravi, s čelado na glavi in masko na obrazu, ter Bojana Rusa (Jaeksona). Igra je bila ves čas izenačena, '/ekrne je komentiral izkušeni Jože Glavič, ki je vse skupaj še malo "začinil", tako da smo se lahko od srca nasmejali.
Med polčasom so se moški in ženske pomerili v igri "Bacanje kamena sa ramena". Med ženskami je kamen najdlje vrgla Dragica Stopar (4,40m), druga je bila Marta Glavič in tretja Vida Zaje. Možje so se borili za svinjsko glavo in pivo. Nič čudnega, da je vratar suhih Rudi dal od sebe vse moči in kamen zalučal kar 6.80m. Glavo je verjetno razdelil med svoje soigralce. Drugi je bil Zvone Čebular, tretje mesto pa sta si delila Silvo Podobnik in Marko Antončič.
V drugem polčasu je šlo še bolj na tesno. Sodnik je dopuščal precej grobo igro, saj so Debeli brez težav dobesedno prenašali Suhe po igrišču. Vratarju Rudiju je bilo očitno dovolj igric in je v roke prijel veliko macolo ter enega od Debelih želel onesposobiti. Ker pa se ta ni dal kar tako, gaje vratar prepros to ustrelil s puško (nabojev v resnici ni bilo, da ne bo nesporazumov). Tekma
<se bo zagotovo pisala v zgodovino. Rezultat je bil tudi na koncu tega polčasa neodločen. Pri streljanju prostih strelov je padlo kar nekaj evrogolov. Tekma se je končala z rezultatom 6:5 za ekipo Suhih.
Po zadovoljnih in nasmejanih obrazih gledalcev in sodelujočih lahko sklepam, da so organizatorji jpopolnoma dosegli svoj namen. Pričakujemo, da bomo lahko tudi naslednje leto z njimi preživeli čudovito nogometno nedeljo v Dobu.
Vesna Kralj
12
STRAN
ZAUPAJTE VASE - MATURA 1999
sš "josip jurčič" ivančna gorica 1999
iS7 uspešnih maturantov skupaj z vsemi tistimi, ki SO jim pomagali na poti do mature in preko nje.
Tudi letos je Srednja šola Josipa Jurčiča 26. julija 1999 slovesno razdelila maturitetna spričevala, pohvale in Jurčičeva priznanja letošnjim maturantom. Prireditev, ki so se je udeležili poleg profesorjev in dijakov tudi njihovi starši in povabljeni gostje, so vsebinsko zasnovali profesorji M. Glavan, G. Fieko in M. Jevnikar, izvedli pa so jo dijaki R. Godec, A. Fieko in M. Mausar.
Letošnji uspeh je bil pri nas 77,88 %, vendar ob natančnejši razčlenitvi rezultatov lahko ugotovimo, daje do sorazmerno nizkega procenta uspešnosti vseh kandidatov prišlo zato, ker so bili občani (nekdanji dijaki, ki so želeli opravljati maturo) le 20 % uspešni. Uspeh gimnazijskih razredov le rahlo odstopa od letošnjega slovenskega povprečja (85 %), saj znaša 84.29 %, v ekonomskih razredih pa je uspeh 80.81 'i. Da je naša srednja šola kvalitetna, dokazujejo tudi dosežene točke uspešnih maturantov, saj je dijakinja M. Sever dosegla 30 od 34 možnih točk in se bo z drugimi najboljšimi maturanti udeležila sprejema pri predsedniku
republike.
Soli in profesorskemu zboru bi morali za tak uspeh samo čestitati. Marsikateri od "kritikov" pozablja, da je naša srednja šola odprta vsej populaciji in ne postavlja vpisnih pogojev in omejitev, med vpisanimi so pogosto tudi učenci z manj predznanja. Večina dijakov se v šolo vozi, kar je za dijaka in profesorja oteževalna okoliščina. Šolski prostori so "preobljudeni", saj v njih delata dve šoli. Kaj bi le bilo, če bi imeli že devetletko? Še mnogo drugih elementov je, ki bi mogli govoriti za to, da ima naša šola težje delovne pogoje. In vendar dosega tako lepe uspehe!
Naši maturanti so bili stoodstotno uspešni pri biologiji, psihologiji, kemiji, fiziki, ekonomiji, pri slovenskem jeziku so bili 99.01 pro-centni, najslabše so se odrezali pri matematiki zahtevnejšega nivoja, kjer pa so bili kljub vsemu 81,25 % uspešni. Kaj naj bi si želeli še več? Za tako prizadevno delo so bili nagrajeni s spričevalom, rdečim nageljčkom. stiskom roke in prisrčno
in osebno oblikovanimi kratkimi čestitkami ravnateljice, psihologinje in posameznih razrednikov. Vsakdo od prisotnih je lahko ugotovil, da ima pedagoški zbor do vsakega dijaka oseben odnos. Prepričana sem, da so doseženi uspehi tudi odsev medčloveških odnosov na tej šoli.
Najuspešnejši maturanti pa so dobili tudi Jurčičeva priznanja in pohvale. Zlato Jurčičevo priznanje sta prejeli letošnja najboljša maturantka M. Sever iz 4. b in že lanskoletna maturantka, sedaj pa uspešna študentka mikrobiologije, Barbara Piškur, ki se je v šol. letu 1997/98 z najvišjim možnim številom točk uvrstila med najboljše slovenske maturante.
Srebrno Jurčičevo priznanje so prejeli Rok Godec in gledališka skupina pod mentorstvom prof. V. Celarc v sestavi: T. Fink, T. Koželj, M. Zaje, G. Genorio in J. Zupančič.
Bronasto Jurčičevo priznanje pa sta prejela M. Kramar in J. Papež.
Pohvale s knjižnimi darili so dobili naslednji četrtošolci oz. maturanti: M. Panjan, L. Smerkolj, K. Verbič in D. Skerbiš.
Slavnostni govornik na prireditvi jc bil eden od razrednikov zaključnih razredov, prof. G. Fieko. V svojem nagovoru je mladim položil na srce, naj bodo vztrajni, pogumni in polni samozaupanja. To jim bo pomagalo uresničiti njihova pričakovanja in sanje v prihodnosti, ki naj bo poštena, zvesta mladostnim sanjam, pa zato tudi lepa in srečna za vse nas.
Vsem mladim, ki stopajo v novo obdobje svojega življenja, želimo, da bi ohranili in razvijali zaupanje vase, do jeseni pa vsem lepe počitnice.
Zapisala M. Fieko
NASI MLADI GLASBENIKI SO BILI SPET NAGRAJENI
Že v maju 1999 je bilo v italijanskem mestu Pietra Ligure mednarodno glasbeno tekmovanje, na katerem so se glasbeniki od 9. do 35. leta pomerili v različnih kategorijah (klavir, klavirski duo, kitara, orkester, komorni ansambel, vokalne skupine in operni pevci).
Klavirskega tekmovanja so se iz Slovenije udeležili učenci državne glasbene šole iz Kopra ter učenci privatne glasbene šole Mušica viva, ki jo vodi ga. Lorena Mihelač. Prijavljeni tekmovalci so bili razdeljeni v osem skupin, kategorij, katerih vsaka zajema določeno starostno skupino. Našo "ekipo"" so sestavljali naslednji učenci: Monika Rokavec iz Stične, ki se je uvrstila v številčno zelo močni C kategoriji (učenci do 13 leta) med najbolje uvrščene tekmovalce svoje kategorije, Janja O meječ iz Stične in Ines Vidmar iz Žužemberka, ki sta se v A kategoriji, torej med najmlajšimi, uvrstili na zavidljivo tretje mesto (prve nagrade v tej kategoriji sploh niso podelili), Spela Linec iz Šentvida pri Stični pa je v B kategoriji (do 1 1. leta starosti) dosegla v močni konkurenci peto mesto. V ekipi je sodelovala tudi Urška Zupančič iz Dolenjskih Toplic.
Da so se otroci lahko udeležili tekmovanja, so bila potrebna znatna finančna sredstva. Delno so jih
prispevali starši, dobršen del pa sponzorji, ki so z razumevanjem podprli to akcijo. V njej so sodelovali naslednji: iz Ivančne Gorice mesnica Piki. trgovine Vrtiček, Elcktrouptrip, Šipca, Tango, cvetličarna Jana, gostilni Pri Frenku in Krjavelj ter picerija Podobnik. Iz Šentvida pri Stični nas je podprla picerija Kegeljček, iz M. Hudega trgovina Elektromatcrial, iz Stične
podjetje Sitik, z Vira pri Stični pa so prispevali sredstva fotoatelje Medved, slaščičarstvo Kovačič in frizerstvo Jelka. Finančna sredstva je primaknilo tudi turistično društvo Žužemberk. Vsem, ki ste nas podprli, se za pomoč iskreno zahvaljujemo.
Po razgovoru z L. Mihelač zapi.
M. Fi
isala :icko
I. SLOVENSKA KONFERENCA O PREVENTIVI NA PODROČJU AIDSA
"MLADI LAHKO USTAVIMO AIDS"
SLOVENSKI LITERARNI NATEČAJ
Spoštovani!
Vljudno vas vabimo na I. slovensko konferenco o preventivi na področju aidsa Mladi lahko ustavimo uids, ki jo organizirajo Ministrstvo za zdravstvo RS, Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica in bo potekala v veliki dvorani kulturnega doma 3, septembru 1999 v Novi Gorici. Namen konference je, seznaniti strokovno in širšo javnost S fenomenom aidsa, ki je muli/disciplinaren in aktualen v vseh segmentih našega bivanja, in prispevati k širšemu razumevanju te problematike med strokovnjaki, boljšemu razumevanju javnosti ter kvalitetnejšemu delu z mladimi.
Mladim grozi nevarnost okužbe s H/V takoj, ko vstopijo v spolno aktivno obdobje svojega življenja ali ob pivih stikih z injecirajočimi ilegalnimi droga-mi. Izkoristiti moramo vsako priložnost še preti nastankom izpostavljenega tveganja na vseh ravneh našega bivanja: doma, v šoli, v medijih ... da jim pomagamo pridobiti potrebne informacije, znanje in spretnosti za varno življenje v dobi /IlV/aidsa. Zavedamo se, da bo razvoj epidemije v Sloveniji v veliki meri odvisen od ozaveščenosti.
Zato so Inštitut za varovanje zdravja RS, Zavod RS za šolstvo in Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica razpisali slovenski literarni natečaj na temo Mladi lahko ustavimo uids, kije namenjen ozaveščanju in utrjevanju varnega spolnega vedenja med mladimi. Prejeli smo že nekaj zanimivih prispevkov. Tudi poletne počitnice so priložnost, ko lahko z našimi posegi omejimo tvegano vedenje, predvsem med mladimi in v skupinah z visoko tveganim vedenjem.
Medije prosimo za vzpodbujanje dijakov pri pisanju literarnih prispevkov. V obliki proze ali poezije naj izrazijo vrednote, prepričanja in stališča, povezana z varnim spolnim vedenjem.
Prispevke naj pošljejo na naslov:
Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Kostunjevišku Ida, 5000 Nova Gorica, s pripisom "Mladi lahko ustavimo uids ".
Strokovna komisija bo izbrala tri do pet nagrajencev iz vsake regije. Avtorji bodo prejeli majico z logotipom akcije in brošuro z literarnimi prispevki. Z bebanjem bomo podelili zanimive nagrade - vožnjo z balonom, helikopterjem, mogoče celo jadranje, zanimive izlete... odvisno od finančne pomoči dona-torjev. Načrtujemo tudi koncert z razstavo in ogled gledališke predstave MGL na temo aidsa Primer Ronald Akkcrman. Brošuro z literarnimi prispevki bomo distribuirali v šole, zdravstvene domove in na druga javna mesta po Sloveniji.
Za dodatne informacije pokličite ga. Ireno Velušček na tel. 005/125.206, faks 065/125-202, e-mail:.
Prepričani smo, tla bomo z vašo pomočjo prispevali k bolj brezskrbnemu in zadovoljnemu odraščanju, kljub tveganju, ki so mu mladi izpostavljeni.
Lep pozdrav!
Irena Velušček, predsednica organizacijskega odbora
Naši mladi tekmovalci z mentorico L. Mihelač
VRTEC SONČEK IZ ZAGRADCA NA IZLETU
Otroci, ki hodimo v zagraski vrtec Sonček, obe vzgojiteljici in naši starši, smo bili zelo veseli, ko smo se z avtobusom odpeljali na izlet. Najprej smo šli v ljubljanski živalski vrt. Videli smo opice, slona, leva, žirafe, različne papige, noje, zebre, kamele in še mnoge druge živali. Lahko smo pobožali ježa in kačo Sandija, nekateri so jezdili ponija. Vodič nam je o različnih živalih povedal mnogo zanimivega, potem pa smo se razkropili ob igrišču in se veselo igrali.
Ko smo se vračali proti domu, smo zavili še k izviru Krke. Vodička nas je varno vodila po podzemni jami, kjer smo videli tudi človeško ribico. Nazadnje smo šli še na dober sladoled na Turistično kmetijo Gradiček in se okrog dveh srečno vrnili domov.
Lepo smo proslavili konec prvega leta obstoja našega vrtca. Upamo, da bo podobnih izletov še veliko.
Slavka Vidic
STRAN
13
2X3 (DVA KRAT TRI)
TEKAVČEVI IN ZUPANČIČEVI TROJČKI
,7 '
ZUPANČIČEVI TROJČKI
TROJNI KRST
30. maja so v Gabru krstili trojčke naše domačinke i/. Šentvida pri Stični, Ani Zupančič. Župnik je že nedeljo pred tem oznanil dogodek, tako da so se lahko pripravili tudi radovedneži. Ani in njen Brane pravita, da je bik) v cerkvi resnično več ljudi kot ponavadi. Verjamemo, tla so prišli tudi zato, ker so želeli zmoliti kakšen očenaš za prihodnost malih štručk in ne samo zaradi "firb-ca".
Iz radovednosti, kako jim gre. pa smo se tudi mi odpravili k njim (če bo kdo začutil, da potrebujejo pomoč, pa tudi prav).
Pričakala nas je trojica odraslih ljudi s polnimi naročji malih šestmesečnih otročičkov. Katjo je pestovala Anina tašča, Tina je bila pri mamici in Nejc, seveda, pri očku Branetu. V hiši je bilo presenetljivo tiho. Predstavljala sem si namreč, da mora biti življenje s trojčki precej bolj kaotično.
ŠEST UR JOKA SKUPAJ
Ani pripoveduje: Sedaj so že bolj umirjeni. V začetku pa so znali jokati tudi po šest ur nepretrgoma, vsi trije naenkrat. Peljali smo jih tudi k zdravniku in povedal nam je, tla to pride tudi od tega, ker so bili rojeni prezgodaj. Verjetno gre za krče.
KDAJ SO PRIŠLI NA SVET
Odpirati sem se začela že v petem mesecu nosečnosti, vendar so mi v bolnici pomagali, da sem zdržala še do šestega meseca, potem pa je narava šla svojo pot. Nekega dne mi je na lepem odtekla voda in na smrt sem se prestrašila. Kot nalašč je takrat prišla mimo domačinka babica Marinka iz Ivančne Gorice in zdelo se mi je, tla so se mi odprla nebesa, ko sem jo zagledala. Pomirila me je in kmalu je bila sku-
paj vsa ekipa za porod. Tu so bili petliatri. Na svet so prišli trije še nebogljeni otročički in zopet so jim v bolnici pomagali, tla so preživeli. Imeli so namreč le po eno kilo teže, niso znali še sami dihati in so izgledali res nebogljeno, 'lakoj so jih dali v inkubator in na umetna pljuča.
BODO PREŽIVELI?
Po desetih dneh so nam rekli, da so izven življenjske nevarnosti, in to je bil najlepši dan v mojem življenju. Tako sem si namreč želela otrok, da se mi je želja morala uresničiti. Z
razgibanost, kot bi bilo to potrebno sicer. Tina bo kmalu šla na operacijo kile, drugega hudega pa na srečo ni. Petliatri jih pohvalijo, da lepo napredujejo. Posebej Katja je prava borka. Že od malega je bila taka in z njo je tudi najmanj dela. Prav samostojna j«.
Velikt) daril smo dobili od sorodnikov in prijateljev. Voziček imamo pa od muljavskih trojčkov, saj je bila Irena zelo prijazna in nam je ponudila tudi se drugačno pomoč.
KAKŠEN JE URNIK
Vstanemo ob petih. Nahranimo otroke. Brane gre v službo, z mamo si potem privoščiva kavico, potem pa si sledijo spanje, hranjenje, umivanje, crkljanje, razgibavanje in previjanje in spet in spet. Na dan porabimo približno 18 plenic (tO je kakšnih 300 na mesec), sicer pa gremo še na kakšen sprehod, mama vmes skuha, kaj zlikava, pospraviva. Na srečo sedaj prespijo noč, tako da je mirno vsaj ponoči.
SLEDI SPANJE
Ko smo se tako pogovarjali, je prišel čas za spanje, Ani in Brane sta hitela pripravljat male zaspančke (Brane se je le mimogrede spomnil, da je pt) televiziji košarka), mi pa
Branetom sva jih čakala deset let. Pripravljena sem biki vse narediti za njih, in to. tla bodo preživeli, je uresničilo vse moje sanje.
KDAJ JE HUDO?
Včasih jc hudo. Od začetka še posebej, ker so res jokali in nismo vedeli, kaj jim je. Včasih smo jokali vsi. Se dobro, da mi pomaga tudi mami Malči. Res jc zlata in posebej se jj zahvaljujem za vso pomoč. Čez teden je namreč kar pri nas in nam pomaga. Ker je urnik naporen, včasih ne najdemo pravega časa za razgibavanje otrok. Da ne bo kakšne pomote: otroci so zdravi, toda bolj moramo    skrbeli    za njihovo
smo si v njihovi sobi ogledali verze, ki so jih Ani namenili sodelavci. Delček smo si jih prepisali tudi za bralec Klasja:
... Zdaj v pozabo gre trpljenje,
strah in skrb in solze skrite.
Stručke male tri povite
poplačilo so za sanje
in za silno hrepenenje.
Kadar Ani gleda vanje.
nič ne misli, le smehlja se.
TEKAVČEVI TROJČKI
Spomnimo se tudi zgodbe o Tekavčevih trojčkih. Vsi poznamo njeno žalostno plat, in sedaj, po treh letih in pol, nas zanima, kako so si uredili življenje. Še posebej zato, ker jc Irena izredno močna osebnost in je imela za nas nekaj res lepih življenjskih misli.
KAKO JE PREŽIVELA IRENA?
Pravi, da je bilo v začetku hudo. Sprejeti je morala dejstvo, daje tragično tištala brez moža, a skrbeti je morala tudi za tri male otroke. Tu ni bilo prostora za samopomilovanje. Najti je morala pot in pravi, da sojo izkušnje obogatile, iz nje naredile trdnejšo in hkrati tankočutnejšo osebo. Smilijo se ji ljudje, ki nimajo preizkušenj, še pravi. Saj ti ne vedo, kaj so prave vrednote. Ko pa v življenju nekaj doživiš, se odpreš tudi za
potrebe drugih, znaš pomagati tudi drugim, prepoznaš pomoči potrebne in jim tudi znaš pomagati. Pravi, da se ni zaprla vase in svojo nesrečo, ampak se je še bolj odprla, tudi za druge.
ROBERT
Tu pa so že tudi njeni mali trilctni-ki. Sprejme nas Robi in nič ni sramežljiv fantič. Kaže mi "mavljincc", ki lezejo izpod stopnic, in mi pove, da ne pikajo. Prvi se tudi
klopom, ki ga je dobila na prizorišču Desetega brata in mami ji že hiti reševat zagato s pravo "kremico".
PLAČILO VARSTVA
Irena pripoveduje: Saj veste, otroci, tudi če so trije, so veselje in skrb. Sicer pa mi veliko pomagajo sorodniki in znanci. Vesela sem vseh oblekic zanje in vseh daril, ki so jih dobili, tudi za darilo občine ob njihovem rojstnem dnevu. Vsi skupaj smo zadovoljni tudi v bolj skrom-
spusti po lesenem, šestmetrskem toboganu, ki ga je, tako kot vsa druga igrala pri hiši, naredil dedi Vinko. Tudi konjička imajo, ampak v naravni velikosti, oblečenega v kravjo kožo z grivami iz kravjih repov in vrtiljake in kočo, pa tudi voziček, s katerim se pripeljejo na prizorišče igre Deseti brat, v kateri sedaj nastopajo. (Ne zdržijo do polnoči. Mami jih počaka v ozadju prizorišča in jih odpelje domov na sladko spanje.)
JURIJ
Jurij mi pove, da si rokice maže s kremico, na kateri je narisan dojenček. Pove mi tudi, da so Barbaro spcklc koprive in da bi bila njegova kremica dobra za namazat, saj kožica vpije kremico.
BARBARA
pa pove, da ima probleme tudi s
nem, če je potrebno. Tudi v službi gledajo name, saj bi morala imeti nočne, pa imam sedaj le dopoldanske izmene. Pomagata mi starša, hrano pridelamo doma in od občine dobivam plačilo varstva. Močno upam, da mi bodo to odobrili tudi vnaprej.
KAJ PA MORJE?
Doslej nismo še bili na morju, sedaj pa si to res že zelo želimo. Mogoče nam bo uspelo za kakšen dan smukniti v bratovo prikolico.
Želimo jim veselo poletje in naj jim zamisel z morjem res uspe! V naslednji številki pa vam mogoče pokažemo tudi kakšno sliko otrok s prizorišča Desetega brata.
Ksenija Medved
14
STRAN
VSE STRANI TEGA SVETA • VSE STRANI TEGA SVETA • VSE STRANI TEGA SVETA • VSE STRANI TEGA SVETA
MLADI NA POTI V EVROPO
Maturantski izlet naj bi bil priložnost, da skupaj, v družbi sošolcev, spoznavamo nove svetove. Na ta način se združita tako zabavni kot tudi poučni del potovanja. To pa ne pomeni, da slednji ne more biti sproščujoč. Marsikdo tega ne razume in se mogoče sploh ne potrudi, da bi razumel, kakšne lepote in zanimivosti lahko skrivajo tuje dežele. Povprašali pa smo nekatere dijake, kaj si mislijo o letošnjem maturantskem izletu.
Ali si bil(a) zadovoljen (a) z maturantskim izletom? Kaj ti je bilo najbolj všeč?
MITJA iz 3.b: Španski temperament mi je skoraj dobesedno zlezel pod kožo. Pa ulice španskih mest, obsijane z zahajajočim soncem. V spominu pa mi je ostal tudi pogovor z revnim črnskim prodajalcem iz Senegala, katerega smo osrečili z nakupom večine njegovih drobnarij.
MATJAŽ iz 3.a: Zelo sem bil zadovoljen. V bistvu mi je bilo všeč vse razen vremena. Zame je bilo premalo vroče. Klima na avtobusu pa premrzla. Viteške igre in flamenko so mi bili všeč, čeprav me je takrat malo zmanjkalo. Smo pa dobro jedli in pili.
KSENIJA iz 3.a: Z izletom sem zelo zadovoljna. Vodenje in organizacija sta bila odlična, pa viteške igre s celotno predstavo. Pa še nekaj! Barcelona je gotovo eno izmed najlepših evropskih mest.
prof. VOLKAR: Seveda! Tako sem spoznal nove dežele in ljudi, pa tudi pridni dijaki so pripomogli k dobremu izletu. V spomin sta se mi vtisnila flamenko in bolero. V bistvu je bilo zame vse novo, in kar je še neznanega, te na nek način tudi zelo pritegne in ti ostane v lepem spominu.
ANDREJ iz 3.i: Če sem bil zadovoljen? Tako, tako, bi rekel. Zadnji večerje bil najboljši. Diskoteka, san-grije, ženske - Španke.
JANI iz 3.g: Viteške igre so bile prima. Kot bi bil v srednjem veku. Lahko si jedel z rokami in pil, kolikor si hotel. Pa tudi vroča španska obala je bila... vroča! Sicer pa je bilo vse skupaj malo prenatrpano, preveč ogledov.
SLAVKO iz 3.i: Zadovoljen sem bil. Najboljše pa so bile zabave s prijatelji. Pa Barcelona!
NEŽA iz 3,a: Ja! Najbolj mi je bil všeč Lloret del Mar in nakupovanje po ulicah, pa Costa Brava, Dalijev muzej, no, pa tudi Francija je lepa, še posebej Monako in vodenje je resnično treba pohvaliti. Zadnji večer imam pa najbolj v spominu.
MATEJ iz 3.a: Nad pričakovanji. Glede nadzora mislim. Predstavljal sem si, da nam bodo dali "železne verige okoli vratu," pa so bili vsi precej tolerantni. V spominu pa imam prav gotovo viteške igre (vino) in disko.
JANA iz 3.a: Bila sem zadovoljna. Španija me je najbolj očarala (san-grija, prijazni Španci, Costa Brava, sonce, Rambla, španski temperament in flamenko). Nepopisno lepo!
ANA iz 3.a: Samo da slišim besedo potovanje, tuje dežele in ljudje,
pa sem že zadovoljna. Všeč mije bilo čisto vse, le Francijo smo si premalo ogledali, tako da večini ni bila všeč. Iskrico v meni je, osebno, najbolj vžgal španski temperament in z njim povezani ples, francoska Ažurna obala in njena mesteca. Vsak kraj, tako španski kot francoski, ima svojo dušo, utrip in šarm. No, pa da viteškega turnirja ne pozabim in moje nepričakovane vloge gospe vitezovega srca.
Nad čim si bil(a) razočaran(a)? Ali je bilo kaj takega, kar ni bilo v skladu s tvojimi pričakovanji?
MITJA: Preveč smo se ukvarjali k kamnitimi spomeniki in premalo smo imeli stika s pristnimi ljudmi dežel, ki smo jih obiskali. Premalo smo spoznali špansko kulinariko. Francija mi v bistvu ni bila preveč všeč, mogoče prav zaradi ljudi. Je pa pokrajina lepša od španske.
MATJAŽ: Francija je pusta glede rastja. Sama ravnina in povsod je tako suho.
KSENIJA: Hrana v zadnjem hotelu. Solate so bile obupne!
prof. VOLKAR: Preveč smo rinili v diskoteke, čeprav je boljše v "pubih". Pa absolutno preveč vožnje z avtobusom.
ANDREJ: "Too much" ogledov sakralnih objektov.
JANI: Jaz se čisto strinjam za Andrejem. Pa ogled Dalijevih nerazumljivih del je bil brez veze in sami ogledi nasploh.
SLAVKO: Premalo kopanja je bilo. Enkrat smo se sprli z našimi sošolkami inje bilo res žalostno. No, pa smo se potem zopet pobotali in je bilo spet vse v redu.
NEŽA: Razočaralo me je, ker enkrat nismo smeli dlje ostati zunaj in nas sploh poslušati niso hoteli, da bi se zmenili, kot se zmenijo normalni ljudje. Malo so me razočarali tudi Francozi. Tako brezosebni so, pa še slabo postrežbo imajo v hotelih in visoke cene. Sicer pa je Francija lepša in zanimivejša dežela kot Španija, česar za njene prebivalec ne
bi mogla trditi. Ravno obratno, bi rekla.
MATEJ: Razočaran sem nad avtobusom. Bil sem stisnjen kot v ribji konzervi in vozili smo se do neskončnosti.
JANA: Francija me je razočarala, še posebno hotel. V Franciji so vsi tako visoki, pa tudi profesorji bi nam morali privoščiti malo več svobode.
ANA: Malce sem bila razočarana nad francosko pokrajino Camargue. Je pa res, da si je nismo pobliže ogledali.
Ali se boš še kdaj vrnil(a) v dežele, ki sijih obiskal(a)? Zakaj da oz. ne?
Skoraj vsi naši popotniki so se brez pomisleka odločili vrniti v sončno Španijo, kjer so preživeli največ zabavnih dni. Le Matjaž je priznal, da je bolj "zapečkarski" tip in ima najraje lasten prag in posteljo.
Prav gotovo sta v nas pustila globok vtis kulturno in arhitekturno pisana Barcelona ter dolge peščene plaže Costa Brave. Francija je bila za večino šele v drugem planu, kar pa je povsem razumljivo. Provanso smo si ogledali zelo površno in mislim, daje en dan odločno premalo, da bi lahko začutil vsaj košček lepot, kijih ponuja Francija. Francija skriva še nešteto skritih zanimivosti in kar vabi, da bi popotnik pokukal v njena nedrja, polna naravnih in kulturnih bogastev.
Kakšen je po tvojem idealen maturantski izlet?
MITJA: Ravno prav prostega časa (ne mislim zdaj popivanja, ampak
čas, da si ogledaš, kar te najbolj zanima), mogoče malce manj ogledov kot jih je bilo pri nas, in več stika z domačini.
MATJAŽ: Naš izlet bi bil kar lahko model za idealen maturantski izlet.
KSENIJA: Jaz se čisto strinjam z Matjažem. Naš je bil odličen.
prof. VOLKAR: Veselo druženje s prijatelji, brez alkohola.
ANDREJ: Zabavni večeri, veliko lepih deklet in manj ogledov, kot jih je bilo na našem maturantskem izletu.
SLAVKO: Manj hoje in ogledov različnih znamenitosti in več prostega časa za spoznavanje nočnega življenja in zabave.
NEŽA: Vsak dan za koš veselja, dobre hrane in pijače ter zabavnih ljudi, pa mogočoe manj profesorjev, ki jih pretirano skrbi za nas. Pa seveda polnih deset dni trajajoči izlet, brez avtobusa.
MATEJ: Tak, kot je bil naš, samo brez avtobusne vožnje.
JANA: Zelo težko je govoriti o idealnem maturantskem izletu. Povsod je nekaj dobrega in slabega. Mogoče bi morali imeti malo več prostega časa, čeprav tudi ogledi niso izključeni.
ANA: Čim bolj spoznati ljudi tiste dežele, njihove običaje in zvedeti čim več zanimivega in nenavadnega. Seveda pa brez zabave s prijatelji ne gre!
Kakšni so bili spremljevalci? Profesorji? So tudi oni uživali?
Po mnenju vprašanih so bili profesorji celo nad pričakovanji. Bili so zelo tolerantni, pa tudi dijaki smo bili kolikor toliko pošteni do njih, tako da smo se lepo dopolnjevali. Nekatere je sicer včasih motilo pretirano nadzorovanje in njihova "nemogoča" želja, da bi šli zgodaj spat (op. to se jc zgodilo samo enkrat).
Za profesorje najbrž ni bilo čisto tako sproščujoče kot za nas dijake, saj so bili za nas odgovorni. Po zatrjevanju prof. Volkarja in še nekaterih drugih profesorjev ter po naših vsakodnevnih opazovanjih pa so se imeli tudi oni odlično. Veliko pohval pa so poželi tudi naši skrbni vodiči in zabavni šoferji.
ali bi jih poslal na tak maturantski izlet, kot je bil vaš?
MITJA: Bi, mogoče z rahlimi spremembami. Izlet bi podaljšal še za tri dni. Bi pa malo več denarja primaknil.
MATJAŽ: Zakaj pa ne? No, Če bi imel zadosti denarja. KSENIJA: Absolutno!
prof. VOLKAR: Prav gotovo. Izlet je bil dobro načrtovan in izpeljan.
ANDREJ: Normalno! Naj spoznajo nove ljudi, kulturo in običaje.
SLAVKO: Seveda bi jih poslal. Da vidijo svet in kakšno uživanje je na takih izletih.
NEŽA: Španija je super, ne bi se pa strinjala s tako dolgo vožnjo glede na tako kratko trtljanje izleta.
MATEJ: Sigurno. Naj se imajo lepo, kot sem se imel jaz.
JANA: Vsekakor! Da spoznajo nekaj drugačnega in novega. Samo opozorila bi jih na zmerne količine sangrije.
ANA: Seveda bi jih poslala, mogoče še za kakšen dan več. Bi že našla denar. Mislim, da je bil izlet dobro načrtovan, pohvalila bi našo vodičko in šoferja ter sošolce, ker smo se dobro razumeli (ob pomanjkanju spanca pa malo manj).
Zahvaljujem se vsem sošolkam in sošolcem ter prof. Volka rju, da so si vzeli čas in odkritosrčno odgovarjali na moja vprašanja. Tako je tudi staršem omogočeno, izvedeti kaj več 0 našem maturantskem izletu.
Ana Marija Ficko
STRAN
15
PODROČJE GORICA
Sosednja knjiga Krajevnega leksikona Slovenije na polici v Mariborski Univerzitetni knjižnici (ko sem se zanimal, kako se pravilno sklanja Gombišče) je bil Allgemeines Ortschaften Verzeichniss der im Rcichsrathe verlrelenen Kbnigreiche und Lantler naeh den Ergebnisscn der Vblkszahlung von 31. December 1900, to se pravi Splošni seznam krajev v državnem zboru zastopanih kraljevin
in dežel po podatkih ljudskega štetja 31. decembra 1900, ki ga je izdala Centralna cesarskokraljeva statistična komisija na Dunaju leta 1902. To je debela knjiga, nabita z imeni in številkami, in ko sem jo malo prelistal, sem videl, da je v njej kar nekaj takega, kar bi utegnilo zanimati tudi prebivalce občine Ivančna Gorica in bralce Klasja. Kako npr. je bilo tedaj upravno organizirano področje sedanje občine Ivančna (iorica.
Napravil sem fotokopijo tistih strani knjige, na katerih so ti podatki. In da bi se bralci Klasja lahko neposredno seznanili ne samo z upravno organiziranostjo, ampak tudi s tem, kako jc bik) pred 100 leti v tem dunajskem Verzeichnis.su zapisano področje naše sedanje občine, sem mislil, tla je najbolje, da jo kar priložim temu zapisu. Bezirk je po slovensko okraj, (iemeinde občina, Ortschaft kraj, Bevdlkerung pa prebivalci. Gerichtsbezirk je sodni okraj. Bezirkshauplmannsehaft pa bi lahko prevedli kot okrajno glavarstvo. Krain je seveda Kranjska, Weixelburg je bilo nemško ime Višnje Gore, Littai pa Litije.
Na seznamu se vidi veliko zelo zanimivih in na splošno malo oz. skoraj nič znanih stvari.
I. Večji tlel sedanje občine Ivančna
DANAŠNJE OBČINE IVANČNA NA ZAČETKU 20. stoletja
Gorica je spadal pod sodni okraj Višnja Gora in pod okrajno glavarstvo v Litiji.
2. Občin je bilo na tem področju veliko več. kot jih je danes, in tudi mnogo bolj različne po velikosti so bile*, občina Hudo je štela 158 prebivalcev, občina Krka pa 2100.
3. Zanimivo je, da danes takorekoč svetovno znana Stična takrat ni imela svoje občine, ampak je z vasmi vse do Debečega in Osredka spadala v občino Šentvid, najbližji sosed sv. Vida, sv. Pavel, pa v občino Bukovica.
4. Najbolj zanimivo pa je, da sedanje Ivančne Gorice ni zaslediti ne med občinami ne med kraji. Profesor Savnik v Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1971 o tem piše:"Kraj je bil sprva majhen zaselek Stične in Mleščevega. Kot samostojna vas obstaja šele otl 1. 1945, ko se jc začel naglo razvijati." Po mojem pa je bila Ivančna Gorica I. 1900 tudi zaselek Studenca, sicer si človek težko razlaga, kako je na tem Studencu I. 1900 živelo 335 ljudi, 1. 1971 pa samo 102.
5. Tudi precej drugih krajev ima danes drugačna imena, kot jih je imelo takrat.
V preglednici je nekaj krajev in občin, ki danes ne spadajo v občino Ivančna Gorica, nekaj pa jih manjka, ker so takrat spadale pod sodni okraj Žužemberk in okrajno glavarstvo Novo mesto. Zato bom (v izpisu) tu navedel tudi te:
Okrajno glavarstvo: Rudolfsvvert, RudolfOVO, auch Novo mesto Sodni okraj: Seisenberg, Žužemberk Občina: Ambrus 1705 prebivalcev Ambrus 272
Birkenlhal, Brezov Dol 203 Grintavce 82
Grossgloboko, Globoko Veliko 93
Grosskoren, Koren Veliki 74 Kal 195
Kamnji Vrh 107
Kleingloboko, Globoko Malo 60 Kleinkoren, Koren Mali 139 Kuželjevec 82
Primsdorf, Primčeva Vas 144 Weixel, Višnje 214 Občina: Sagratz, Zagradec 891 prebivalcev Breg 40 Fužine 172 Gabrovka 103
Grossreberce, Rebrice Velike 45 Kleinrebrice, Rebrice Male 44 Marintschdorf, Marinča Vas 97 Sagratz, Zagradec 134 Tolčane 65
VValitschendorf, Valična vas 115
Čeprav sem zadosti star in čeprav sem se vse življenje zanimal za zgodovino svojega rojstnega okolja, sem za njegovo upravno organiziranost na začetku iztekajočega se stoletja prvič slišal letos spomladi, ko sem raziskoval skoraj sto let star testament Antona Rojca oz. Grajžarja iz Šcnt-pavla in mi je njegova hčerka Pepca, por. Medved, pojasnila, da je bil zapisovalec tistega dokumenta Franc Balant oz. Ihanček iz Zaboršta takrat župan občine Bukovica. Ko bi tega razgovora ne bilo, bi najbrž tudi ne bil pozoren na podatke v tistem vseavstri-jskem Verzeichnissu, ali jih vsaj ne bi prav razumel. Mislil bi najbrž, da gre samo za katastrske občine, ne pa za upravne enote.
Pa še to: Kraja Ivančna Gorica, kot smo videli, takrat sploh še ni bilo, vas Grosuplje je 1. 1900 štela 242 prebivalcev, Litija 701, Novo mesto 2160, Ljubljana pa 36547.
Milnic/ Prijatelj
IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA
IŠČE NOVE SODELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI
Nudimo:
- redno zaposlitev
- plačo po kolektivni pogodbi
- toplo prehrano
- 1'ovrnjene stroške prevoza na delo
Kandidati morajo poleg zakonsko določenih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- končana osnovna ali poklicna strokovna izobrazba metalurške, kovinarske ali druge ustrezne smeri in
- starost 18 do 35 let.
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja,, s polnim delovnim častim in trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo na naslov: IMP LIVAR, d.d., Kadrovska služba. Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica
v roku 8 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
Počitnice nekoliko drugače
POČITNIŠKI VTISI LOJZETA COKLA S POHORJA
Letovanje z Lučko
občutljiva na vremenske spremembe. Z očetom in spremljevalko Jano so si z mano delili sobo. Prva noč je bila za vse nas zelo težka. Priznam, da sem skoraj izgubil potrpljenje, potem pa sem se le nekoliko zamislil: » Saj meni ni najhuje. Jaz. bom šel domov, ti ljudje pa morajo iz dneva v dan preživljati muke. Ali sploh znamo ceniti življenje? Pogosto tarnamo in godrnjamo za »prazen nič«, ne zavedamo se, da prijazna beseda in stisk roke pomenijo nekomu več kot gora zlata..« In res je bivanje v skupnosti vsak dan prinašalo taka spoznanja in verjetno je tudi Ana začutila, da smo počasi dojemali življenjske resnice. Poleg tega so se z njo vsi veliko ukvarjali in postajala je vsak dan bolj sproščena in zadovoljna. To mi je dalo še posebej misliti.
Poleg pogovorov, ukvarjanja z drugačnimi, pa smo se tudi dobro zabavali. Četrti dan smo npr. poro-mali na Areh. Zmotil nas je dež, vendar se nismo pustili motiti. Ob pesmi, poslušanju kitare, pogovoru in malici je čas zelo hitro minil. Po maši se je pokazalo sonce in starši so pripravili okusen piknik.
Konec tedna nas je obiskal tudi dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof. Med njegovim obiskom se je med nami ustvarilo vzdušje, ki ga je težko opisati. Povedal je namreč veliko lepih misli, vsakemu pa se je tudi osebno posvetil, mu naklonil prijazno besedo in toplo stisnil roko.
Čeprav sem bil prvič na takem letovanju in nimam izkušenj od prej, sem bil nad organizacijo in vsebino srečanja zelo presenečen. Lahko rečem, da smo zaživeli kot prava družina in zato sem se tudi dobro počutil. Lučke, starši in prijatelji smo ustvarili harmonijo, ki se je ne da opisati z besedami. Kaj lahko več pričakujemo od počitnic?
Lojzeta Cokla se šc spomnite. Pred upokojitvijo je bil vratar v stiškem samostanu.Včasih se je odpravil na obisk tlo okoliški!) hiš s posebnim trieiklom. Po upokojitvi se jc vrnil v rodno Zibiko. Lani je doživel še eno hudo poškodbo, saj si je zlomil kolk, vendar je vztrajen, kot vedno in redno hodi na razgibavanja, telovadi, hodi v zdravilišča. Letos je med poletjem poskrbel tutli za svojo duhovno prenovo. S Pohorja nam je poslal naslednje vtise:
»Lučkarji« iz vse Slovenije srno se konec julija zbrali v Dominikovem domu na Pohorju. Večina se jc meti seboj poznala, zame pa je bilo to doživetje povsem novo. Vsak dan smo namreč posvetili določeni duhovni temi. O njej smo se pogovarjali in premišljevali. Tako smo se pogovarjali o tem, kako naj sprejmemo trpljenje, cenimo sami sebe, kako se posvetimo tišini ipd. Člani društva posvečamo posebno pozornost duševno prizadetim, ki jim pravimo Lučke. Skozi izkušnje z njimi in s prijatelji, (tako imenujemo tiste, ki pomagajo duševno prizadetim in njihovim najbližjim) sem še posebej začel ceniti svoje življenje.
Ganila me jc tudi Anina zgodba. To je zgodba o devetletni deklici, ki ne zna še govoriti, se ne otlziva na dogodke iz okolice, najraje hodi po vseh štirih, je izredno živahna in
*ir boHoSM pustih
16
STRAN
Kakor mimo in tiho si živel,
tako mimo in tiho si od nas odšel,
izstopil iz tega si življenja,
odšel si tja, kjer je večni mir in ni trpljenja.
ZAHVALA
Ob smrti našega ata, starega ata in tasta
IVANA BERČANA
IZ NOVE VASI 5 PRI VIŠNJI GORI
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkvene potrebe ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. patru Branku Petauerju, cerkvenemu pevskemu zboru iz Višnje Gore, g. Pavlu Grozniku ter ZB in ZV Višnja Gora.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči sin Janez in hči Ivanka z družinama
POLICIJSKA KRONIKA
Vse do zadnjega si upal,
da s trdno voljo bolezen boš pregnal,
a pošle so ti moči,
in utmjen zaprl si oči.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
MIHA K iS TE LIC
po domače Karlovški Miha iz Metnaja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, tolažbo ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, župnikoma p. Janezu Novaku in g. Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred, stiškemu kvartetu za lepo zapete pesmi, organistu g. Jcvnikarju ter Pcrparjevim za vse pogrebne storitve. Najlepša hvala tudi zaposlenim iz podjetij Rašica Šentvid, Universal in Peskokop Podsmreka Ivančna Gorica ter KIP-KOP Ljubljana.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Ostal nam bo v lepem spominu, kajti njegova prerana smrt nas je prizadela.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 38. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin in brat
PETER STIMEC
iz Višnje Gore
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej za zahvaljujemo GD Višnja Gora in sosedom za nesebično pomoč, pogrebnemu zavodu Perpar, Cestnemu podjetju Ljubljana, g. župniku iz Stične za opravljen pogrebni obred, domačemu cerkvenemu zboru za lepo zapete pesmi, g. Pavlu Grozniku za izrečene besede ob odprtem grobu in trobentarju za zaigrano Tišino.
Žalujoči: mama in brat z družino
JAVNI RED IN MIR
V juliju je PP Grosuplje na območju občine Ivančna Gorica obravnavala deset kršitev zoper javni red in mir. Od tega jih je bilo sedem v zasebnih prostorih, dve na javnih krajih, ena pa je bila storjena po Zakonu o orožju.
KAZNIVA DEJANJA
Prav tako smo obravnavali 33 kaznivih dejanj. Med njimi je največ tatvin in vlomov. Najpogostejše so bile omenjene tatvine ob trasi bodoče avtoceste Višnja Gora - Bič. Prav tako je veliko vlomov v osebne avtomobile voznikov, ki puščajo oziroma parkirajo svoja vozila ob gozdnih cestah in gredo nabirat gobe, pri tem pa na vidnih mestih v osebnih avtomobilih puščajo različne vredne stvari. Zato naj vozniki, ki se odpravijo nabirat gobe in puščajo avtomobile na osamljenih krajih, le-te primerno zavarujejo in naj ne puščajo vrednih stvari na vidnih mestih v osebnem avtomobilu.
Med kaznivimi dejanji smo obravnavali tudi poskus umora, vendar je bil storilec prijet in z ovadbo izročen v postopek preiskovalnemu sodniku.
PROMETNA VARNOST
Obravnavali smo tudi 47 prometnih nesreč z manjšo materialno škodo; večjih telesnih poškodb ni bilo. Med temi prometnimi nesrečami je tudi pet takih, ki so jih povzročile živali. Prav tako so se na hitri cesti 11-1 pripetile tri prometne nesreče s hujšimi posledicami zaradi hitrosti oziroma napačne strani in smeri vožnje; štiri osebe so izgubile življenje, tri pa so bile hudo telesno poškodovane.
Na hitri cesti H-l Višnja Gora - Bič je zaradi gradnje avtoceste oviran in povečan promet s tovornimi vozili. Posebej sc zgosti ob jutranjih in popoldanskih konicah, ko se ljudje vozijo v službo in domov. Vse voznike opozarjamo, naj upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo in naj bodo strpni pri vožnji; prav tako jih obveščamo, da vsakodnevno nadziramo promet in zoper kršitelje represivno ukrepamo.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
NASVETI POLICIJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Novo šolsko leto seje že skoraj začelo. Aktivnosti, ki bodo potekale prve dni pouka se bodo nadaljevale celo leto, da bi tako zagotovili otrokom varno pot v šolo in domov. Da bi bila ta res varna, dajemo nekaj nasvetov staršem, otrokom in vsem drugim udeležencem v prometu.
Prvi se nanaša na hojo otrok po varnih poteh, ki so označene v načrtih šol in se z njimi seznanijo starši. Če bodo tudi sami hodili po njih, bodo dali otrokom dober zgled. Starši naj otroke opozarjajo na varno prečkanje vozišča na prehodih za pešce ter skozi vse leto skrbijo za uporabo kresničke in rumene rutice za prvošolčke in predšolske otroke, ki obiskujejo malo šolo. Skrbijo naj, da bodo njihovi otroci oblečeni v svetla oblačila, saj le tako jih bo mogoče ob zmanjšani vidljivosti in ponoči prej opaziti.
Drugi nasvet velja voznikom. Vozijo naj z zmerno hitrostjo in pazijo na pešce, ki hodijo po vozišču ali po pločniku, posebej previdno pa naj se približujejo prehodom za pešce. Previdni naj bodo v okolici šol in na mestih, kjer prometni znaki za nevarnost opozarjajo, da so otroci na cesti.
Tretji nasvet pa velja voznikom, ki prevažajo otroke. Ti lahko v vozilih vozijo le toliko otrok, kot je sedežev. Priporočljivo je, da so za manjše otroke v vozilih vgrajeni posebni sedeži in da so otroci privezani z varnostnimi pasovi. Otroci do 12. leta starosti so lahko potniki le na zadnjih sedežih. Na kolesu ali kolesu z motorjem se lahko vozi otroka do starosti sedmih let le, če je na vozilu vgrajen poseben sedež. Otroka nad to starostjo pa na kolesu ni dovoljeno voziti. Vozila, s katerimi se prevažajo otroci, morajo imeti na sprednji in zadnji strani predpisan znak za označevanje vozil, s katerimi se prevažajo otroci. Vozniki ne smejo prehitevati vozil, ki so označena, da vozijo otroke, ko ti v stopajo ali izstopajo iz njih.
Starši! Pospremite svoje otroke od vozila do varne poti oziroma šole.
V prvih šolskih dneh bomo poostrili nadzor nad cestnim prometom, predvsem pred šolami in vrtci, in bomo zoper vse kršitelje represivno ukrepali. Skoraj vsakodnevno bomo opravljali kontrolo hitrosti, poostrili po bomo tudi nadzor nad prevozom otrok z vozili (avtobusi).
Voznike opozarjamo, da so dolžni upoštevati vse predpisane znake in obvestila ter da naj pazijo na otroke. Posebej previdno naj vozijo mimo šol in vrtcev.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
sd£T 5M0 tu!
MALI OGLAS
Kupim parcelo v Ivančni Gorici, do 1000 m2, največ 3 km oddaljeno od železniške postaje. Tel.: 041/645-649
Zahvaljujemo se gasilskemu društvu iz Doba, ker so nam izčrpali vodo iz hiše, ob zadnjem nalivu. Se posebej se zahvaljujemo Ivanu Trnovšku in Tonetu Jerlahu.
Tomažičevi iz Podborsta 10.
CENIK OGLASOV
v občinskem glasilu KLASJE
Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške.
KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300
Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %.
ZAHVALE Velikost eea 50 cm2 3.000 SIT.
Cene veljajo do konca leta 1999. V cene ni vračunano oblikovanje
in 19% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo.
STRAN
17
SIVA STRAN
I
I
4205
Frančiška Kek iz Crnelega
T,
Ce hočem kaj zvedeti, moram naokoli po naših krajih. Ondan pridem na Škr-janče in sprašujem. Pa mi ljudje pravijo:" Tjale čez vodo se podajte v Črnelo. Tam je ena mati vredna vaše pozornosti. Blizu dvaindevetdeset jih ima in še kar pri moči je. Pa v slabem vremenu pojdite tja, sicer jo boste težko našli doma. Po imenu sem še vprašal in zvedel, da je to Undrova Francka iz Velikega Črnelega.
Vreme se je prav takrat malo kisalo, zato sem precej stopil čez brv in naravnost v Črnelo. Imel sem srečo -Francka je bila doma. Nekaj pred menoj je bila prišla s polja in je malo zadremala na divanu v kuhinji, /.dela se mi je malce nejevoljna, ko sem jo zmotil
pri zasluženem počitku. Tedaj je interveniral sin Milan, ki sedaj gospodari na Undrovini, in me toplo priporočil materi. To je zaleglo. Mama Francka je odmaknila kupček časopisov z divana in me povabila, naj prisedem.
"Veste, sem lake sorte človek," je začela, "da moram vedno nekaj početi, drugače se nesrečna počutim, 'lakaje večina starejših kmečkih ljudi, ki so dali skozi trdo življenje. Počasi ti vse skupaj preide v navado in nazadnje ti ostanejo le še tri pomembne stvari: delo, delo in še enkrat delo, pa zdravje za povrhu, sicer tudi delo ne gre. Nekaj tega človek prinese na svet, nekaj te pa življenje obrusi."
Pri Frančiški se je brušenje začelo že zelo zgodaj. Pisalo se je leto 1908,
ko je šestnajsti dan po novem letu prišla na svet. Nekaj pred njenim rojstvom se je pri Suhoijcvih na Muljavi zgodila velika nesreča: podivjan bik je do smrti pomendral očeta in hiša je ostala brez gospodarja. Peterim otrokom, ki so ostali sirote po Očetovi strani, se je čez nekaj mesecev pridružila še Francka. Očeta torej ni nikoli poznala, čeprav si je v mladosti srčno želela, da bi ga vsaj enkrat ugledala. Suhorjevi otroci in njihova mati so morali zategadelj še bolj poprijeti z;t delo na domačiji, kot je bila tiste čase navada. Tudi Francki, najmlajši, s tem ni bilo prizanešeno.
Njeni starejši bratje in sestre so z Muljave hodili noter v Šentvid v šolo. To je bila uro hoda dolga pot. V Franckini šolski dobi pa so že odprli šolo na Polju pri Muljavi. Bila je pridna in ubogljiva, zato ni bila tam nikoli tepena in nikoli zaprta. To je še posebej
poudarila. V današnjem času se to malo čudno sliši, za Franckine mladosti pa je bila leskova mast nepogrešljivo sredstvo zavtepanje učenosti v glavo in navajanje na maniro.
Osemnajst let je imela, ko je za njeno roko prišel vprašat postaven fant, UndrovNace iz Črnelega. Materije bilo prav, Francki se je tudi zdelo, da je prišel pravi trenutek, pa so se domenili in postala je Črnelka. Pet otrok sta imela Z Načetom. Eden od sinov je že zgodaj umrl, hčer Ivanko je pa strela zadela pri tridesetih, ko si je že zastavila lastno družino.
V dolgih desetletjih Franckinega življenja so se starejši vrhovi rodovnega drevesa povsem posušili. Od vseh članov nekdanje Suhorjeve družine je lese ona na tem svetu. Tudi mož Nace je odšel Že pred dvema desetletjema. Po njem je domačijo prevzel sin Milan in od tedaj Francka živi v lepem sožitju z njegovo družino. Tudi rodovno drevo je napravilo številne nove poganjke: naštela sva deset vnukov in petnajst pravnukov.
Naša slavljenka je najbolj zadovoljna, če lahko stori kaj koristnega: okoplje njivico, poskrbi za kurjo družino ali popazi na otroke. Pri hiši pa ima še posebno pravico: prva sme prebrati Delo in druge časopise, ki pridejo k hiši, šele potem so na vrsti mlajše generacije.
Frančiška Kek, Undrova mama iz Črnelega, potemtakem potrebuje tri stvari: sveže novice, zdravje in veliko dela. Novice redno prihajajo, nekaj jih prinese tudi Klasje, zdravja ji želimo zvrhano mero, dela pa tako nikoli ne zmanjka. Lepo pozdravljena.
Let/polil Sever
IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV
Tale pripomoček je bil nekdaj v rabi v skoraj vsakem kmečkem gospodinjstvu. O njem naj povem le še to, da je v njem nastajalo nekaj jako slastnega. Napišite ime pripomočka in kaj se je v njem pridelovalo. Nagrada: peharec slastnega sadja iz Erjavčeve sušilnice v Gorenji vasi.
LS
M
t*
i -
j*«
\ •' ■ ■ '. : ■<■» .'••t, :■
/"..>' • -JI.
ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA
MANDRGA
Pred letom dni smo v našem kotičku imeli Žvajdrgo in menili, da ime izhaja iz močvirja, ki je ondi zelo očitno. Nekaj kilometrov vzhodno od tam pa najdemo še eno podobno ime, Mandrgo. Imeni sta očitno glasovno sorodni in temeljita na krajinski značilnosti. Krčevino, na kateri je še pred nekaj desetletji stalo ducat hiš, je s treh strani obdajal venec gozda, le proti zahodni, šentviški Strani je bil svet odprt. Ta gozdni pas je najbrž davne pred-namce spominjal na krznen ovratnik, s tujko imenovan tudi mandra, pa so predelu vzdeli to slikovito in po malem skrivnostno ime Mandrga.
Ozemlje Mandrge zemljepisno ni
natančno določeno. Nekateri starejši prebivalci ga jemljejo v ožjem, drugi pa v širšem površinskem obsegu. Ce upoštevamo slednjega, potem Mandrga obsega dober kvadratni kilometer zemljišča. Nekdaj je bil to bolj reven predel, danes pa je tu zraslo veliko novih in lepih hiš. Nekaj jih spada pod uradno naselje Šentvid, nekaj v Čcšnjice. največ pa v Šenlpavcl. Tudi ta okoliščina potrjuje staroizvornost imena.
So pa še druge razlage 0 imenu: nekateri Mandržani menijo, da je ime prišlo od gruntarja Mandrga, ki je pred davnimi leti last-
ninsko obvladoval ta svet. Kot pri Žvajdrgi tudi v mandrškem primeru ne smemo povsem izključiti prazgodovinskega izvora imena. Bodi tako ali drugače, vsem ondotnim prebivalcem pošiljam prijazne pozdrave, pa če se imajo za Mandržane ali ne.
LS
'TJ, JE TVOJ \
Še aktive.*] v I
^ POSTELJI)
ccot se, se. s/uc-
Cl   HI J/Z  z IZ'/L. VOL a,-g I s
18
STRAN
N
~Hchll ffć zemlji /f    \\ sepn nasi
"SEVERNA" 0() STRAN
l   j    fNMtkVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
N
+
KAKO JE LOJZ SLIVOVKO ZASTAVIL
Lojz ni bil preveč delaven, tudi varčen ne. Naravna posledica tega je bila vedno prazna Lojzova denarnica. Na srečo je imel fant v Deželici Desetega brata delavnega strica. Taje "ubogemu" nečaku velikokrat priskočil na pomoč z denarnim posojilom. Lojz pa je imel Se eno slabo lastnost, ki je prej nisem omenil - hudo slab spomin, še posebej za stričeva posojila. Končno se je tudi dobri stric Matija naveličal stalnega posojanja brez vračila; vsa fantova spominjanja na krščansko dobroto in stričevsko vest so bila poslej zaman.
Pa so Lojza enkrat spet hudo stiskale finance in spet je prišel na stričeva vrata. Tokrat ni bil prazen: v eni roki je držal dobro zamašeno pletenko. v drugi pa decilitrsko stekleničko. "Dajte, stric, posodite mi pet jurjev. jih nujno rabim," je milo prosil. "Saj ne bo zastonj. Deset litrov prima slivovke bom do vračila zastavil pri vas. Lejte, kako je dobra! Stric je napravil debel požirek iz "muštra", zadovoljno zaemokal in brez besed fantu odštel tisočake.
To je bil zadnji obisk nečaka Lojza pri stricu Matiji. Ta si je namreč v soboto zvečer natočil šilce Lojzove prvovrstne slivovke. a mu je že prvi požirek zastal - v pletenki je bila namreč čista voda. Naslednje jutro je še pred mašo zlil vodo v lavor in se temeljito očedil. Z njo si je dodobra spral tudi spomin na nečaka Lojzeta.
LS
XX. REKORD -NAJSTAREJŠI ČASOPIS
limclijfk« in roUilflflie novim
Nn f\ erlolio dan« od i. k. kmotljfki. flrtislibe.
Kn
j. n.......      U.....c .....■.....     „■,.......„- ........-i.        n,,-.!,.. i—i,,... „.
»«      . Mp*M Md—■ ■*-  M,      h    H., Mu ii.,. —»..I.. „
""•*" f"'-......•• ■■ —I I- H »■ f   Hfc -»*......I*. T«H m.
I(1T> -f. k i • >M>i        ,.   ...... 4. ii...ir, , ,1.
V Gorenji vasi je doma gospa Nana Vehovec, velika ljubiteljica kulture in športa. V kraljevski Jugoslaviji je bila celo državna prvakinja in rekorderka v plavanju. O njenih športnih uspehih bom pisal
ob drugi priložnosti. Tokrat bi vam jo rad na kratko predstavil kot imetnico verjetno najstarejšega časopisa na našem območju. To so Kmetijske in rokodelske novice iz leta 1844, torej še iz. Prešernovih časov. Tiskane so še v stari pisavi, izdajala pa jih je Kmetijska družba.
(iospa Nana je rešila pred propadom že prenekaleri pisani ali naslikani dokument iz naše lokalne zgodovine in ga posredovala ustreznim ustanovam. Vsako leto nas tudi prijazno sprejme in pogosti, ko se ustavimo pri njej na poti po stari rimski cesti. Za vse smo ji zelo hvaležni in se toplo priporočamo še za naprej. Iskrene čestitke k rekordu.
/„S'
CEZ KOMOT GA NI
Ondan sem si pripravi I imenitno južino: makarone z drobtinami in zeleno solato. Ravno sem končeval z obedom, ko se vlije ploha in od žlebov je teklo kot ob vesoljnem potopu. Tedaj sem urno znesel posodo pod kap in odšel k zasluženemu počitku. Čez slabo uro je že sijalo sonce, pod kapom pa je bila moja posoda lepo pomita in posušena, da je noben pomivalni stroj ne bi bolje "obrih-tal". Vidite, znajti se je treba, pa gre. Sedaj pa dva stavka le za moške "sotrpine"! Ženske se kaj takega ne bi domislile. Kajne da ne!
ls
TUDI TO JE KOSCEK ZGODOVINE
Med letošnjim dopustom sem brskal po podstrešju stare hiše mojih prednikov in našel zanimivo sporočilo. Na "jeršlrlu" ali "štrajmortu" - to je nekakšen maltni tlak, armiran a slamo, sem opazil razločne sledove bosih nog. Odtisi ustrezajo nožnim številkam okoli 30 do 35 - po sveži malti so torej skakali otroci. Po približnih podatkih so tlak pokladali nekje sredi preteklega stoletja, kar pomeni, da so svojevrtno sporočilo pustili moji stari strici in tete, ki jih večinoma nisem poznal, .le bila to stani leta Mana, star i stric brone in Karol vsi so že davno pomrli v Ameriki - ali pa moja stara mama .lohana, morda tudi kdo iz generacije pred njimi. Kdo natanko je to bil, zagotovo ne bom zvedel nikoli. Kljub temu sem bil sporočila vesel in priMMBM
-        li    iii i prici sem sklenil, da bom ob^H
prvi priložnosti    tudi jaz|
pustil podobno sled zanam
cem. Če ste tudi vi kaj
zgodovinsko romantični, le
pritisnite svojo nožico
malto ali beton, pa še ime in
datum priložite. Zagotovi
vam bo za to kdo hvaležen.
LS
PODLISTEK
KRAJI
VRETEKLOSrt
RIMLJANI PO SMRTI
LEOPOLD SEVER
Že v poglavju o veri in božanstvih smo ugotovili, da sta vera in smrt močno povezani v vseh krajih in časih. Rimljani so bili v tem pogledu še posebej izvirni in velikopotezni. Veliko nam o tem poveže rimski rek DE MORTIUS NIL NISI BENE. Po naše bi se reklo: O MRTVIH GOVORIMO LE DOBRO!
Že pred razširitvijo v naše kraje so imeli Rimljani pretežno žarne pokope. Po njihovem prihodu pa so tudi romanizirani staroselci kaj hitro prešli od skeletnih pokopov na upepeljevanje pokojnikov. Rimljani so imeli navado, da so svoja pokopališča - nekropole -postavljali ob cestah, ki so vodile v naselja. V večjih krajih so pokojnika spremljali k večnemu počitku v pogrebnih procesijah. Blišč ceremoniala je bil seveda odvisen od položaja pokojnika. Na poti so udeleženci sprevoda pokojnika priporočali svojim bogovom (danes bi rekli, da so molili), vmes pa jokali, komur se je dalo in kdor je mogel. Solze so otirali v posebne stekleničke - lakrimarije. Kdor
se je bolj kisal, je nastregel več solza in tako izkazal več spoštovanja do pokojnika. Ob grobu so pokojnika sežgali na grmadi in pepelno žaro položili v grob. Bogatejši so imeli že pripravljen les, pri pokopu revnejših pa je vsakdo v sprevodu prinesel kakšno poleno ali vejo, da so zakurili, kot se spodobi. V grob niso
dajali več toliko praktičnih predmetov, temveč bolj simbolične: čašo, novec, okrasek in skoraj vedno tudi lučko oljenko. Ta je pokojniku simbolično svetila na temnih poteh onostranstva. Bogatejši so na grobove postavljali veličastne spomenike, ki so tudi po smrti kazali njihovo slavo in moč. Največji ohranjeni spomenik te vrste so našli na
šempetrski nekropoli blizu Celja. V višino meri celih osem metrov in je vrhunske umetniške izdelave. Pri nas nismo odkrili tako veličastnih spomenikov. Znani pa so številni grobovi srednjega in nižjega sloja. O njih bom nekaj zapisat v prihodnji številki.
LS
Lučka oljenka, ki SO jo položili v grob, da je pokojniku simbolično razsvetljevala temino groba. Nekaj takih lučk so prižgali Hali na grobu. Kajne, kako so si časi podobni! lako oljenko se najde skoraj v vsakem rimskem grobu, ki še ni bil odprt in izropan.
Zbirka lakrimurijev - stekleničk, v katere so pogrebci otirali solze. Seveda to ne bi bili pravi rimski Dolenjci, če ne bi šli po pogrebu pit, da so nadomestili izgubljeno tekočino. Nekaj teh stekleničk je bilo najdenih tudi na našem območju.
KNJKNlCA GROSUPLJE
Adamičeva 15