PeSMna mmast mšM, Posamezna StevfHžaS <$!& Pazin« Ba gliairle 2e mnogi plenarni sestanki in skupščine najrazličnejših iizkul-turnih organizacij so večkrat nsglašali potrebo za izboljša-njem fizkuiturne vzgoje pionirjev, zlasti pa je to poudaril I. Plenum Telovadne zveze Jugoslavije, ki je bil letos, meseca januarja v Beogradu. Ce pogledamo uspehe, ki smo jih doslej dosegli na tern področju, ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Predvsem je treba naglasiti, da je bilo dosedanje delo s pionirji kampanjsko, da smo pionirje zajeli premalo množično ter iim nismo nudili tako vzgojo, kakršno bi naši pionirji potrebovali. Pionirji so vključeni v fizkul-turno organizacijo kot pripravniki. Za njihovo vzgojo mora skrbeti v glavnem telovadna organizacija. Pogosto slišiš na terenu izgovore, češ, nimamo vodnikov, strokovnjakov itd. — Napaka izvira odtod, ker telovadna društva ali tudi višji forumi večinoma niso znali prave poti do pionirjev, niso našli življenjske povezave s pionirsko organizacijo. Mi vemo, da je danes v Sloveniji organiziranih v pionirski organizaciji skoraj 300.000 pionirjev. Ce pa pogledamo število pionirjev, ki se vzgajajo v vrstah telovadne organizacije, je številka več kot desetkrat manjša. Razumljivo je, da je to velik nedostatek in ga’ bo "treba čimprej odpraviti. Gotovo je tudi, da telovadna organizacija nima toliko strokovnega kadra, da bi lahko naenkrat prevzela vzgojo vseh teh stotisočev pionirjev. Vendar je možno to težavo prav lepo premostiti z dobrimi organizacijskimi ukrepi in prijemi. Osnovna pionirska organizacija je odre#, ki ima svojega vodnika. — Zakaj ne bi telovadna društva, Okrajni ali Oblastni odbori skrbeli, da se čim več teh vodnikov vzposobi tudi v fizkuiturne vaditelje. Treba bi bilo prirediti v vsakem društvu krajši seminar ali tečaj, v katerega bi vključili vodnike pionirskih odredov. Tu bi dobili vodniki vsaj osnovno praktično znanje iz fizkulture ter bi lahko ogromno razbremenili strokovni kader telovadne organizacije in s tem tudi znatno doprinesli k množičnosti iste organizacije. Te vaditelje bi bilo treba redno izpopolnjevati na kratkih večernih tečajih, enkrat ali dvakrat tedensko po nekaj ur, razen tega pa bi se tudi v praktičnem delu polagoma tako kvalificirali, da bi postali prav dobri fizkulturni vaditelji pionirjev. Druga velika hiba, ki se je pokazala v dosedanji praksi, je slaba fizična vzgoja pionirjev, nezadostna strokovna kvalifikacija in pripravljenost vaditeljev. Običajno vlada naziranje, da za vodstvo pionirskih oddelkov niso potrebni visoko kvalificirani vaditelji, češ, pionirji itak nič ne znajo, pa bo za njih vsak vodnik dober. Tako naziranje je popolnoma zgrešeno. Ravno pionirjem bi morali dati najboljše strokovnjake kar jih premoremo. Upoštevati moramo, da je pionir bitje, ki dorašča, ki je v razvoju, zato je njegovo dojemanje toliko močnejše kakor pri odraslem človeku. Pionirji se navadijo popolnoma posnemati svojega vodnika, tako v dobrem, kot v slabem. Zato bi moral biti vodnik pionirjev vzor v vsakem pogledu. Kako veliko lahko koristi dober vodnik in kakšno nepopravljivo škodo lahko napravi slab! Razen tega je velika naloga vodnika pionirjev, da se stalno strokovno izobražuje in dobro pripravlja na vsako uro. Zavedati se moramo, da se pionirji, zlasti pionirski podmladek, še radi igrajo, skačejo, lovijo itd. Zato bi bilo napačno, če bi pionirje mučili z raznimi težkimi vajami, ki so včasih še odraslemu zoprne in dolgočasne. Dober vaditelj mora znati svojo vadbeno uro tako prirediti, da se bodo pionirji na njej prijetno počutili, da se bodo razvedrili in igrali, da jim bo ta ura tudi nekaj koristila, ne samo v telesnem oziru, ampak tudi pri dviganju njihovih psihičnih in moralnih vrlin. Zato mora imeti dober vodnik sijajen čut, da bc našel pravo mero za vzgajanje pionirjev k disciplini, tovari- štvu, pogumu, vztrajnosti, natančnosti itd. Slab je tisti vodnik, ki misli, da bo to dosegel z vpitjem in kričanjem ali morda celo s telesnimi kaznimi. Tak vodnik ni vzgojitelj, ampak bi vzgojo pionirjev izpremenii v dresuro. Prav tako pa je neprimeren tisti vaditelj, ki bi pionirjem dopustil vse, da div- jajo in razgrajajo kolikor se jim hoče. Zato je naloga pionirskega vaditelja težka in odgovorna, kajti od njegovega dela in vpliva je največkrat odvisen nadaljnji razvoj miadih bitij — bodočih državljanov naše domovine. Na prvih skakalnih tekmah v Planiti Mežik Janko pred Poldo PLANICA, 25. dec. Danes so bile v Planici prve letošnje smučarske skakalne tekme. Prva prireditev naših skakalcev v letošnji sezoni je odlično uspela. Vreme je bilo idealno lepo, pa tudi 45 metrska skakalnica ob železniški progi je bila odlično pripravljena, s čimer so imeli tekmovalci vse pogoje za dober uspeh. Kljub temu, da so tekmovalci šele kratek ča-s na skupnem treningu pod vodstvom norveškega trenerja Leifa H6ysaeterja, so na današnjem tekmovanju pokazali ogromen napredek. Izpolnili so svoje znanje v vseh fazah skoka, tako da je težko reči, kdo ima lepši sloj; od drugega. Zlasti so se odlikovali Mežik, Polda, Klančnik in Zalokar, ki je izvedel tudi stilno najboljše ocenjen skok. Kakor na lanskih tekmovanjih, tako je Polda tudi letos prvak v daljinah. Dosegel je najdaljši skok s 47 metri. Ob pol 11. dopoldne se je začelo tekmovanje. Nastopilo je 19 skakalcev. Vsak je skočil trikrat. Zmago si je priboril lanski državni prvak v skokih Janko Mežik, ki je dosegel za tri desetinke točke boljši rezultat kakor Polda. V vrsti z njima je tudi Karel Klančnik, ki je še vedno mojster lepega sloga. Letos se je ponovno uveljavil tudi Zalokar, ki je v hudi konkurenci zasedel na današnjem tekmovanju četrto mesto. Med prvo deseterico so se plasirali še Langus, Rogelj, Slabe,. Gašperšič, Razboršek in Adle-šič. Znana skakalca Pribošek in Finžgar se na prvih tekmah nista uvelja- Janez Polda je bil komaj tri desetinke točke za Mežikom TeliBaieni rezultati: 1. Mežik 325,8 točke, (skoki 44, 45, 45,5 m), 2. P0'*?,32®’5.14®’ 47), 3. Klančnik 325,3 (44.5, 45,5, 45), 4. Zalokar 318 (42,5, 43,5, 44,5), 5. Langus 316,7 (43, 43,5, 45), 6. Rogelj 307,7 ( 42, 43, 44,5), 7. Slabe 304 (41 5, 43- 42), 8. Gašperšič 256,3 (41, 42, 42), 9. Razborscek 295,99 (39 5 40, 42), 10. Adlešič 395,8 (43, 41, 41), 11. Saksida 290 (41,5, 41,5, 40) 12 Razinger 283,1 (39, 39,5, 41), 13. Pribošek 280,3 (45, 45, 45,, nadec) 14 Sodja 2751 (40 40, 42), 15. Finžgar 274,7 (43, padec, 45, vila, ker sta vsak po en skok zaklju- 21 državnih rekordov na prvenstvu F1RJ v dviganju uteži Mežik Janko je zmagal na prvih letošnjih tekmah Na odhojkaškem turnirju v čast Dneva Jugoslovanske armade le zmagal Beograd Beograd, 25. dec. Ob koncu sezone so najboljša društva v Beogradu priredila na čast Dneva JA odbojkaški turnir. Čeprav je Beograd pripravil presenečenje — osvojil je prvo mesto —, so vse tekme pokazale zelo lep šport. Posebno napeta je bila finalna tekma Beograd : Partizan. V, tej tekmi je bil Heograd boljši in je zasluženo f...........W:..........I sicer nekoliko povzpeli in dali vse od sebe, toda zmagali so bolj izkušeni igralci Crvene zvezde. Danes sta bili odigrani zadnji dve tekmi. Beograd je premagal Crveno zvezdo z rezultatom 3:0, Partizan pa DIF z rezultatom 3:2. Slednja tekma je bila posebno lepa. Prvi set je Partizan dobil z rezultatom 15:12, drugega izgubil 12:15, tretjega do- Dne 17. t. m. je bilo v Novem Sadu drugo posvetovanje Težko-atletske zveze Jugoslavije, dne 18. t. m. pa prvtinstvo FLRJ v dviganju uteži. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz 13 društev Srbije, Hr-vatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Od lanskoletnega prvenstva so naši dvigalci uteži vidno napredovali. Prav tako je pokazala velika udeležba nastopajočih, da pridobiva ta panoga fizkulture, ki je bila do sedaj skoraj nepoznana, čedalje večji krog tekmovalcev, posebno iz delavskih vrst. Vsi rekordi, doseženi lansko leto na državnem prvenstvu, so na letošnjem prvenstvu izboljšani. Ta rezultat dovolj zgovorno kaže kakšen uspeh je dosegla, v sorazmerno kratkem času, ta panoga športa. Na letošnjem prvenstvu je bilo doseženih 5 državnih rekordov v olimpijskem troboju in 16 rekordov v poedinih disciplinah troboja. Tehnični rezultati so bili naslednji: Olimpijski troboj: bantam: Ma- leč (Železničar, Sarajevo) 220 kg, peresnolahka: Jenko (Železničar, Ljubljana) 220 kg, lahka: Sara (Milicionar, Novi Sad) 232 kg, srednja: Goldin (Lokomotiva, Zagreb) 280 kg, poltežka: Ušaj (Železničar, Ljubljana) 242,5 kg; težka: Gagič (Romanija, Sarajevo) 257,5 kg. Tezno: bantam: Maleč 75 kg, peresnolahka: Jenko 65 kg. lahti. Šara 67,5 kg, srednja: Goldin 80 kilogramov, poltežka: Kolar (Krim Ljubljana) 70 kg, težka: Huber (Milicionar, Novi Sad) 77,5 kg. Sunkoma: bantam: Maleč 68 kg, peresnolahka: Jenko 70 kg, lahka: Šara 75 kg, srednja; Goldin 85 kg, poltežka: Ušaj 75 kg, težka: Gagič 82.5 kg. S potegom: bantam: Ruždič 82 kilogramov, peresnolahka: Jenko 85 kg, lahka: Keber (Krim, Lj.) 92.5 kg, srednja: Goldin 115 kg, poltežka: Ušaj 100 kg, težka: Gagič 100 kg. zmagal z rezultatom 3:1 (16:14, 15:5, 9:15, 15:5). Kakor se vidi iz posameznih nizov, je bil Partizan nevaren samo v prvem nizu, nakar je Beograd prevzel vodstvo in prepričevalno zmagal. Tekma med Crveno zvezdo in Državnim zavodom za fizkulturo se je končala z zmago Crvene zvezde 3:1 (15:6, 15:6, 15:17, 15:13). Borba je bila v začetku precej enakovredna, proti koncu so se igralci Državnega zavoda za fizkulturo bil s 15:12, četrtega izgubil 6:15 in petega dobil 15:12. Zanimivo je, da je Partizan vse sete dobil s 15 točkami. Zmaga Beograda na tem zveznem turnirju ne preseneča. Igralci Beograda so se -dosledno in požrtvovalno borili, kar kažejo tudi posamezni rezultati. Največje presenečenje je dejstvo, da se je letošnji državni prvak Partizan plasiral šele na tretje mesto. Nov uspeh našega nogometa v tulinl Lokomotiva s FAC 4 s 3 Oran, 25. dec. V okviru turnirja, na katerem poleg domačih moštev sodeiu_ jeta tudi zagrebško nogometno moštvo Lokomotiva in dunajski FAC (nFloris-dorfit), so jugoslovanski igralci dosegli pomembno zmago nad avstrijskim moštvom, katerega so premagali z rezul- Firm je odlično vodil napad Lokomotive v Oranu tatom 4:3 (2:2). Uspeh Lokomotive je toliko pomembnejši, ker je FAC prvi dan turnirja, včeraj premagal mestno reprezentanco Orana s 6:0. Jugoslovansko moštvo je bilo ves čas v premoči, posebno v drugem polčasu, ko je predvedlo odlično tehnično in koristno igro. Vse vrste zagrebškega moštvo so izvrstno delovale, posebno napad, v katerem se je danes odlikoval srednji napadalec Firm, ki je bil pn streljanju na gol uspešnejši kakor v Firencah, kjer je tudi igral vodjo napada jugoslovanske reprezentance v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo proti Franciji. Današnji tekmi je prisostvovalo ogromno število gledalcev, ki so napolnili tribune in stojišča do zadnjega kotička, ker je za gostovanje jugoslovanskih nogometašev po zmagi nad Francijo vladalo izredno zanimanje. Igralci Lokomotive so z današnjim uspehom ponovno potrdili sloves jugoslovanskega nogometa ter za njihove nadaljnje nastope na sedanjem gostovanju v Maroku vlada povsod izredno zanimanje. Gole za Lokomotivo so dosegli Firm dva ter Lokošek in Strugar po enega. Hajduk v Saarbrtickenu Saarbrucken, 25. dec. Predvčerajšnjim je semkaj dopotovalo jugoslovansko nogometno moštvo splitskega Hajduka, ki bo na svoji turneji po Franciji, Belgiji in Luksemburgu odigralo več tekem. Prvo tekmo na tej turneji je igral Hajduk danes v Neukirchenu proti tamkajšnjemu moštvu FVB, ostale tekme pa bo igral po naslednjem sporedu: jutri v Saarbriickenu proti »Saa-ru«, 31. decembra v Chraleoi proti »01ympicu«, 1. januarja v Liegeu proti »Standardu« in 3. januarja v Luksemburgu proti »Union sportive«. Najboljši športniki 3A so člani Partizana Fizkulturniki Partizana so dosegli letos velike in pomembne uspehe tako doma kakor v tujini. Doseženi rezultati posameznih članov in moštev Partizana so navdušili gledalce in športni tisk v Franciji, na Švedskem, Norveškem, Danskem, v Avstriji, Belgiji in Italiji. Ena izmed najboljših sekcij Parti-zana je atletika. Člani te sekcije so dosegli največ zveznih rekordov in največ mednarodnih zmag. Atleti Partizana so letos zrušili 22 krat državne rekorde kot člani državne reprezentance. V sekcijah Partizana so obenem tudi najboljši športniki naše države, med njimi štirikratni državni prvak Ceraj, dvakratna prvaka Sabolovič in Vujačič, Račič, Brnad, ICrupalija itd. Nogometno moštvo Partizana je letos odigralo 36 tekem, od katerih je dobilo 29, štiri je igralo neodločeno, samo tri izgubilo. Razlika v golih je 147:32 v korist Partizana. V nogometnem moštvu Partizana je večina naših državnih reprezentantov kot Bobek, Čajkovski, Jovanovič, Mihajlovič, Co-lič, Valok itd. Odbojkaška sekcija Partizana je tretjič zaporedoma osvojila državno prvenstvo. Odbojkaši Partizana so letos izgubili samo eno tekmo, vseh drugih 36 pa so odločili v svojo korist. Pri tem so dobili 112 nizov, izgubili pa samo 19. Pri vseh letošnjih mednarodnih srečanjih so boksarji Partizana častno zastopali naš boks s tem, da so dosegli visoke zmage nad tujimi moštvi. Največji in najpomembnejši zmagi sta bili nad reprezentanco Belgije (13:1) in nad boksarji švedskega kluba »Ernen« (14:2). Velik uspeh je dosegel Sovljan- ski, ki je evropskem prvenstvu v Oslu zasedel tretje mesto v svoji kategoriji. Boksarska sekcija Partizana je državni prvak za leto 1949. Moštvo košarkašev je med najboljšimi v državi. Dobili so 21 tekem, samo 6 so jih izgubili. Največ košov so dosegli državni reprezentanti Loči, Marjanovič in Stoičevič. Kolesarska sekcija Partizana je mlada, vendar so njeni člani v 17 dirkah, kolikor so jih letos imeli, osvojili pet prvih mest. Od motociklistov je imel največji uspeh Stevan Cabraja, ki je na cestnem prvenstvu v Opatiji zmagal v kategoriji 350 ccm ter postavil nov državni rekord v povprečni brzini v enem krogu. Moštvo hokejistov je zmagalo v sedmih od osmih odigranih tekem. Na državnem prvenstvu si je priborilo drugo mesto. Smučarji Partizana so že drugo leto zaporedoma moštveni prvaki države. Posebno dober uspeh je imel Marjan Magušar, ki je osvojil državno prvenstvo v alpski kombinaciji. V smuku je bil prvi, v slalomu pa tretji. Sahisti Partizana so zmagali v vseh 9 srečanjih, ki so jih imeli letos. Na prvem mestu so bili na moštvenem šahovskem prvenstvu države. V moštvu so naši najboljši mladi šahisti Gligorič, Matanovič, Milič, Božič, Markovič in Andric. V Jugoslovanski armadi je fizkul-tura množična. Množična športna tekmovanja, na katerih sodelujejo vse enote, so odkrila veliko vrhunskih fiz-kultumikov, od katerih so danes nekateri državni rekorderji in reprezentanti. Vsi oni so člani CDJA Partizan, ki je najboljša šola športnikov JA in novega kadra trenerjev. NA TENIŠKEM TURNIRJU ZA PRVENSTVO BENGALIJE Mitič in Branovič zmagovalca v »arih Na teniškem prvenstvu Bengalije v Kalkuti sta naša teniška reprezentanta Mitič in Branovič osvojila prvo mesto v igri parov z zmago v finalu nad indijskim parom Kumar—Mar.dau z rezultatom 2:6, 6:3, 3:6, 11:9, 6:2. Mitič je skupaj z indijsko teniško igralko Gardin osvojil tudi prvenstvo mešanih parov z zmago v finalu nad indijskim parom Naranda—Nadkana z rezultatom 6:3, 6:4. Naši teniški igralci Mitič, Branovič in Paiada, ki se jima je naknadno pridružil, sodelujejo sedaj na mednarod- nem turnirju za prvenstvo Indije, iri se je začelo 22. t. m. boks Partizan : reprez. Sarajeva 11:5 Beograd, 25. dec. Pred 2000 gledalci je nastopila najboljša ekipa Partizana na propagandnem dvoboju proti reprezentanci Sarajeva. Sarajevčani so nudili zelo žilavo in lepo borbo, toda zmagali so boljši boksači Partizana z rezultatom 11:5. tiecemaef F IZ K UL T UR NIKI SO FMOSEAVILI Man Jugoslovanske armade Na vrtu Doma armade v Ljubljani je bil o priliki proslave »Dneva JA« sprejem štafet vojnega letalstva JA, Litostroja, Ljudske mladine, pionirjev in strelcev. Nosilci štafetnih palic so čestitali k velikemu prazniku Jugoslovanske armade, obenem pa obljubili, da bodo z učenjem in delom dokazali zvestobo državnemu vodstvu. Za vse čestitke se je zahvalil generalmajor Peter Stante, ki Je med drugim poudaril neporuš-Ijivo vez med armado in ljudstvom, ki se z ramo ob rami borita proti nenačelni gonji Informbiroja. STRELCI MILIČNIKA SO ZMAGALI V PATROLNEM TEKU Mestni strelski odbor je priredil pod Tivolijem patrolni tek, katerega se je udeležilo 36 ekip iz vse Slovenije. Proga je bila izpeljana mimo otroškega igrišča do letnega kina ter nazaj preko parka do Jakopičevega paviljona, kjer je bil cilj. Dolžina proge je znašala 1000 m. Strelišče je bilo v sredini proge, kamor so vsi trije člani ekipe streljali v isto tarčo. Gosta megla je ovirala tekmovalce pri streljanju, vendar pa je to najboljši dokaz, kaj mora premagati vojaška patrola, da izpolni svoje naloge. Najboljši strelski ekipi sta bili nagrajeni. Rezultati so tile: 1. Miličnik (Ljubljana); 2. Litostroj; 3. Miličnik (Maribor); 4. strelska družina (Maribor); 5. Borec I. (Ljubljana). — Najboljši čas brez odbitkov so dosegle naslednje družine: 1. Miličnik (Ljubljana) 5.35; 2. Litostroj 6,18.4! 3. strelska družina (Maribor) 6.36. Največ zadetkov pa so dosegle naslednje ekipe: Ministrstvo za kmetijstvo ln ministrstvo za finance (13); 2. Litostroj I. in strelska družina Daki (Jesenice -11). V MARIBORU V Mariboru je bilo prvo medmestno pionirsko strelsko tekmovanje, katerega so se udeležile tri pionirske ekipe iz Ljubljane, Celja in Maribora, kjer je ta panoga najmočnejše razvita. Streljali so iz ležečega, stoječega in klečečega položaja. Zmagala je mariborska ekipa, ki je prejela prehodni pokal Strelske zveze Slovenije. Tekmovalci pa so zasedli na- Clanl strelske organizacije so proslavili 22. december — »Dan JA« s patroi-nim tekom, katerega so se udeležile velike množice strelcev slednja mesta: 1. Tržan (Celej) 219 točk; 2. Zumar (Maribor) 211 točk; 3. Pušenjak (Mrb) 190 točk itd. ODRED : REPREZ. LJUBLJANA 4:2 Na stadionu ob Tyrševi cesti je bila prijateljska nogometna tekma med ljubljanskim moštvom Odreda in reprezentanco Ljubljane. Tekma se je končala z zmago Odreda 4:2 (1:2). Kljub temu, da je bilo igrišče zelo blatno, kar je igralce oviralo v posameznih akcijah, je bila igra posebno v prvem polčasu zanimiva in borbena. V moštvu Odreda je nastopilo nekaj znanih igralcev bivše tržaške Ponzia-ne, ki so se prav dobro ujemali z Ljubljančani. V reprezentanci Ljubljane so nastopili igralci ljubljanskega Železničarja, Doma JA, Jadrana, njihove vrste pa so izpopolnili še nogometaši Odreda. Moštvo Ljubljane je posebno v prvem polčasu izvedlo več nevarnih prodorov, toda dobra obramba Odreda in deloma neodločnost v nasprotnikovem kazenskem prostoru sta preprečila, da bi bil rezultat častnejši. Od obrambnih igralcev je treba pohvaliti vratarja Ukmarja, branilca Sočana in krilsko vrsto, v napadu pa sta se izkazala Hočevar in Hacler. Gole so dali: Kržan enega, Pavletti dva in Benvenuti enega za Odred, za Ljubljano pa Hacler in Dobnik. Občni zbor odboikašev Enotnosti Pred nekaj dnevi so Imeli odbojkašl ljubljanske Enotnosti svoj redni letni občni zbor, kjer so pregledali svoje dosedanje delo in si ustvarili načrt za prihodnjost. Nadvse zanimivo je bilo poročilo tov. Kosca, načelnika sekcije, ki je v izčrpnem referatu prikazal težave pri dosedanjem razvoju društva, dalje razložil, da je bilo njihovo letošnje delo uspešno predvsem zato, ker so bili igralci nadvse disciplinirani. Iz njegovega poročila je bilo tudi razvidno, kje so bile gotove nevšečnosti in pomanjkljivosti, k) se morajo pri bodočem delu izločiti. Za njim je spregovoril sekretar tov. Bari-čevič, ki je povdaril, kakšne naloge čakajo društvo v prihodnjem letu. Podčrtal Je, da Je treba pričeti z načrtnim delom prt vzgoji kadra. V zbranih besedah Je poudaril, da mora društvo posvetiti največje pozornosti naraščaju. Za kvaliteten dvig bo moralo društvo organizirati dvoboje z boljšimi moštvi, trenirati pa bo moralo pod vodstvom najboljših trenerjev. Omenil je tudi, da mora biti tekmovanje za fizkulturno značko poživljeno, istočasno pa ne sme društvo pozabiti na ideološko vzgojo. Za tem referatom je sledila zanimiva razprava posameznih članov in prisotnih, kjer se je izluščila prava podoba bodočega dela. Končno je bil izvoljen nov odbor, ki bo po dosedanjih izkušnjah in z novim poletom nadaljeval delo s podvojeno silo, tako da bo društvo doseglo še lepše uspehe kakor v prejšnjem letu. V PLANICI Tudi drsalci, hokejisti in smučarski skakalci, ki so na treningu v Planici in Kranjski gori, so slovesno počastili praznik Jugoslovanske armade. Hokejisti so v Ratečah priredili turnir, na katerem so se pomerila tri moštva. V prvi tekmi je Partizan premagal Zagreb 4:0, igralce Ljubljane pa je Partizan premagal z rezultatom 6:2. V odmoru zadnje tekme so nastopili naši najboljši umetni drsalci, med katerimi sta najbolj ugajala Silva Pal-metova in Marko Lajovic. Bogat spored proslave so izpopolnili še smučarski skakalci, ki so izvedli vrsto lepih skokov. Zvečer pa so tečajniki iz Planice in Kranjske gore skupaj s pripadniki Jugoslovanske armade slovesno počastili Dan JA. PARTIZAN : DINAMO 3:2 V Beogradu je bila v proslavo dneva JA prijateljska nogometna tekma med državnim prvakom Partizanom in zagrebškim Dinamom. Tekma se je končala s tesno zmago Partizana 3:2 (1:1). Igra je bila obojestransko nezanimiva. V prvem polčasu sta imela oba nasprotnika več priložnosti za gol, toda zaradi pretiranih kombinacij, posebno v kazenskem prostoru, so se skoraj vse prodorne akcije zaključevale neuspešno. Po odmoru so prevladovali igralci Partizana, ki pa tudi niso znali povsem izkoristiti priborjene prednosti. Med najboljšimi igralci na igrišču je bil zopet Čajkovski I., ki je bil odličen tako v obrambi, kakor tudi v izdatni pomoči napadalnim igralcem. Gole so dali: Drenovac: Bobek in Čajkovski I. za Partizana, za Dinamo pa Benko in Wolfl. Tekmo je pred več tisoč gledalci sodil Barjaktarevič iz Beograda. Oskrumba spomenikov eadlhm borcem Na podutiškem klancu stoji spomenik, na katerem je vklesanih 24 imen znanih kolesarskih športnikov, ki so dali svoja mlada življenja za osvoboditev naše domovine in uničenje grabežljivega fašizma. Za postavitev tega spomenika so kolesarski športniki zbirali skromne prispevke pri ljubiteljih kolesarstva in pri osebnih prijateljih padlih borcev ter Jim tako postavili trajen spomin. Mimo tega spomenika se vršijo vsako leto ob začetku kolesarske sezone razen spominskih dirk še razne druge kolesarske dirke. Ob tej priliki položijo kolesarske organizacije vsako leto tudi vence, da tako počastijo spomin svojih prijateljev. Lepa gesta je to. Ker pa se med tisoči delovnih ljudi, ki gredo mimo tega spomenika, najdejo tudi taki, ki jih rdeča zvezda nad njim zbode v oči, se je nedavno našel zlobnež, ki rdeče zvezde kratkomalo ne more prenašati in jo je »junaško« odbil, Niso takemu sebičnežu mar tisoči in milijoni borcev, ki so se pod tem simbolom borili in tudi žrtvovali svoja mlada življenja za dobrobit delovnega ljudstva, ni mu mar, če se pod tem simbolom borijo za svoje pravice ljudstva vseh dežel sveta že stoletja in tisočletja, njemu je mar le tisti goli »jaz«. Naj se dotični zaveda, da je član one majhne peščice njegovih sovrstnikov, ki je pod udarci celotnega osvobodilnega pokreta delovnega človeštva obsojena na propast. M. »Vsak naš rekord — dostojen odgovor obrekovalcem« Prelestno Eieršbsrslcih fizfeuiturnibov proti infsrmbireiski gonil Okrog 1000 fižkulturnikov in fizkulturnic mesta Maribora in prijateljev fizkulture je v četrtek dne 15. t. m. popolnoma napolnilo veliko dvorano TD Maribor I., kjer so se zbrali k protestnem zborovanju proti informbirojski gonji. Na ta način so se fizkulturniki in fizkulturnice mesta Maribora vključili v one številne vrste delovnih ljudi, ki javno obsojajo klevetniško gonjo informbirojskih držav z ZSSR na čelu. Protestno zborovanje je otvoril sekretar Oblastnega telovadnega odbora Zniderič Tonček, ki je po pozdravu predstavnikov Partije, Oblasti ter društev predlagal izvolitev delovnega predsedstva, katerega so vsi navzoči sprejeli z navdušenjem. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni najboljši fizkulturniEci in športniki ter fizkulturni voditelji mesta Maribora. V delovnem predsedstvu so bili tovariši: Cilenšek Vitomir, Černe Nežka, Brandner Ljubo, Tič Franjo in Zniderič Tonček. Tov. Tič Franjo, sekretar Oblastnega fizkulturnega odbora, je podal izčrpno poročilo o povojnem razvoju fizkulture v FLRJ im njene odnose do fizkultumih gibanj držav ljudske demokracije. Poudaril je težnjo jugoslovanskih fizkultumih organizacij za tesne in prijateljske vezi s fizkulturnimi društvi v državah ljudske demokracije. Toda po objavi resolucije Informbiroja so odpovedale te države vsalko športno sodelovanje s FLRJ in tudi onemogočile sodelovanje naših fizkultur-nih organizacij v različnih mednarodnih fizkultumih forumih. Toda kljub vsem oviram se je dvignila naša fizkultura v nekaterih panogah na mednarodno višino, kar je jasen dokaz pravilne fizkulturne vzgoje naših fižkulturnikov. Po zgledu naših delavcev in borcev za izgradnjo socializma bodo tudi naši fizkulturniki šli v borbo za dosego novih fizkultumih zmag in uspehov. Njegova zaključna izvajanja so pozdravili navzoči z navdušenim odobravanjem in vzkliki naši Partiji in tovarišu Titu. Po tem referatu se je razvila diskusija, ki jo je otvoril tov. Vajs Herman, preds. komiteja za 'izkulturo pri OBLO. Slednji Je poročal o vtisih gostovanja nogometašev »Poleta« v Češkoslovaški ob izidu resolucije Informbiroja. O vtisih v Madžarski pred objavo resolucije je govoril mladinski državni reprezentant Brandner Ljubo in pa tov. Gajšek Ivan, ki je poudaril uspehe naših nogometašev doma in v inozemstvu. Diskriminacijske postopke češkoslovaške vlade ob priliki praškega zleta je obsodi! udeleženec tega zleta tov. Ledinek. Med disfcusijo je prispelo tudi pozdravno pismo poljčanskih fizkul-turnikov, iz katerega je bilo razvidno, da se tudi fizkulturniki v Poljčan skem okraju pridružujejo fizkulturnilcom FLRJ v obsodbi proti podlim klevetam ne samo v fizkulturi, temveč so obsodili tudi gonjo proti državnemu in partijskemu vodstvu. Pred zaključkom protestnega zborovanja so bile z navdušenjem sprejete pozdravne brzojavke in resolucije CK KPJ in tov. Titu, FISAJ-u ter CK KPS in Fizkulturni zvezi Slovenije. Fizfculturnike in fizkulturnice na protestnem zborovanju je pozdravil tudi član biroja Oblastnega komiteja KPS tov. Seliger Drago, ki je dejal, da bodo tudi mariborski fizkulturniki s svojim nadaljnjim tekmovanjem socialistične fizkulture potrdili, da je pravilna pot v izgradnji socializma, pot, po kateri nas vodi herojski CK KPJ s tovarišem Titom na čelu. Zaključne besede tov. Seligerja so sprejeli navzoči z navdušenim odobravanjem in skandiranjem Tito — Partija, heroj Tito in slično. Skupščina telovadnih in športnih društev TD Naklo je eno najboljši h društev na Gorenjskem č najboljših Pred kratkim je bila v Naklem redna letna skupščina TD Naklo, ki je eno najboljših vaških telovadnih društev na Gorenjskem. Iz poročil predsednika, sekretarja in ostalih odbornikov je bilo razvidno, da ne uživa društvo zastonj slovesa delovnega društva. V enem letu dograditi fizkulturne' objekte, kakor so: igrišče za nogomet, igrišče za nogomet, Igrišče za odbojko, 20 metrska skakalnica — in kar je najbolj važno za razvoj telovadbe na vasi v zimskem času — namreč telovadnico, kaže vsekakor na agilnost društva. Zahvaljujoč pomoči in sodelovanju OLO-ja, OTO-ja in OSS-a bo telovadnica že to sezono za današnje prilike dobro opremljena. Večino dela so opravili člani udarniško in so s svojim delovnim poletom lahko vzgled vsem drugim društvom. Za požrtvovalno delo je bilo ob tej priliki nagra- jenih ln pohvaljenih v mladincev. Ob takih prilikah članom ni bilo težko izbirati novo društveno upravo, ki bo društvo vodila še naprej po poti uspehov. Po daljši diskusiji in vsestranskem pregledu razpoložljivih moči je bil izvoljen novi odbor, ki je na svoji prvi redni seji že napravil svoj delovni načrt, plan prireditev, plan gradenj in finančni plan za bodoče leto. Novi odbor si je zadal nalogo, da bo še bolj populariziral telovadbo na vasi, zato je sklenil, da priredi skupno s KOZ-jem silvestrovanje, združeno z otvoritvijo telovadnice, telovadno akademijo in fizkulturno razstavo, kar bo člane kmečke obdelovalne zadruge seznanilo s koristmi, katere nudi telovadna organizacija delovni in kmečki mladini. Koz No univerzi so usiemoviii telovadno društvo V letošnjem letu, posebno v zadnjih mesecih, se opaža tudi med ljudsko študentsko mladino ljubljanske univerze vse večje in večje zanimanje za fizkulturo. Tako je bilo pretekli ponedeljek, t. j. dne 19. t. m. ustanovljeno na univerzi samostojno telovadno društvo, pred nedavnim so dobili tudi svoje planinsko društvo, pripravlja pa se ustanovitev še enega telovadnega društva. S tem bo študentska mladina ljubljanske univerze dobila še večje možnosti udejstvovanja in razvoja ne samo v posameznih športnih panogah, ampak tudi v telovadbi, kar bo nedvomno koristilo večjemu razvoju množičnosti med našo študentsko mladino. V torek popoldne sem stopil na univerzitetni komite LSM, da poizvem kaj o načrtih in pripravah za razvoj fizkulture med študentsko mladino. Med navzočimi sem v gneči opazil tudi predsednika novoustanovljenega telovadnega društva na univerzi, tov. Koželja in pristopil sem k njemu, da kaj več Izvem o novem telovadnem društvu. »V ponedeljek zvečer smo imeli ustanovno skupščino našega TD«, je začel k tov. Koželj »Obisk je bil zelo slab, nekaj nad 30 udeležencev. Vendar ta nizka številka ne prikaže dejanskega stanja in tudi situacija ni tako obupna, kot bi sklepal po slabi udeležbi, kajti mnogo študentov je bilo opravičeno odsotnih na raznih drugih sestankih, kakšnih 30 pa jih je imelo tisti večer redno telovadbo. »Kje pa telovadite?« me je zanimalo. »Telovadnico ima naše društvo v dvorani I. državne gimnazije v Vegovi ulici. Telovadnica je še kar dobro opremljena. Zaenkrat nam je največja ovira pomanjkanje društvenih prostorov in bomo najprej napeli vse sile, da si dobimo primerne društvene pro,-store.« »Koliko pa imate članov?« »Zaenkrat jih je okoli 250, toda vsi so aktivni. Med najboljšimi so filozofi, najslabši pa so elektrotehniki. Vsi oddelki so redni, tako moški kot ženski. Imamo pa tudi mladinske oddelke in sicer smo v svoje društvo pritegnili fizkulturni aktiv na I. državni gimnaziji. Sčasoma bomo priključili še najbližjo ljudsko šolo, tako da bomo imeli vse oddelke, od pionirskih do mladinskih in članskih. Sicer je pa to stvar razvoja in bomo še videli, kako se bodo prilike zasukale. Moške oddelke vodi naš društveni načelnik tov. Dvoržak, ki je profesor fizkulture na I. državni gimnaziji, načelnica pa je tov. Križanič Anica.« Stran V »Kako pa je s strokovnim kadrom,« »Težav imamo precej, seveda nam zelo primanjkuje dobrih vaditeljev. Vendar si bomo pomagali z raznimi tečaji. V prednjaški tečaj, ki ga je organiziral MTO-Ljubljana, smo poslali šest naših tovarišev in šest tovarišic. Ta tečaj je vsako sredo zvečer na Taboru in traja po par ur na večer. Ko bodo naši tečajniki absolvirali omenjeni tečaj, si bomo že precej opomogli.« »Imamo seveda še dosti drugih težav,« se je nasmehnil tov. Koželj, »toda glavno je, da smo sedaj slednjič pristopili k resnemu delu. Za to je že dokaj ustanovitev našega društva, pripravlja pa se še ustanovitev Tl na medicinski fakulteti, ki je dovolj močna, da ima svoje društvo. Verjetno bomo sčasoma tako dvignili fizkulturno organizacijo na univerzi, da bomo imeli več telovadnih, športnih in planinskih društev, ki bodo preko univerzitetnega fizkulturnega odbora vezana direktno na Fizkulturno zvezo Slovenije.« »Kako pa so študenti zadovoljni s telovadbo?« »Zelo. Stremimo predvsem, da damo s fizkulturo našemu študentu ne samo možnost za krepitev in utrjevanje zdravja, ampak tudi priložnost za zdravo razvedrilo in sprostitev. Zato stremimo, da so telovadne ure čimbolj pestre, živahne in sproščene. Največ zanimanja kažejo študenti do raznih iger z žogo in brez žoge, seveda pa predvsem do košarke in odbojke. Za tiste člane, ki jih izrecno veseli orodna telovadba, bomo ustanovili tudi sekcijo za vaje na orodju,« Tako se danes razvija fizkulturno življenje LSM ljubljanske univerze. Čeprav se je šele pred nedavnim pričelo z resnim delom, so uspehi že vidni. Novo telovadno in planinsko društvo ter priprave za ustanovitev še novih telovadnih in športnih društev itd. kažejo, da se vodstvo ljudske študentske mladine zaveda pomena fizkulture v naši novi državi in obenem temeljito pripravlja na prihodnje tradicionalne študentske igre. Problemi sabljaške organizacije Na 2 redni skupščini Sabljaške zveze Slovenije je sekretar tov. Križano prvič nakazal širše perspektive sabljaškega razvoja v Sloveniji. Vzporedno s številčnim naraščanjem članstva nastajajo tudi in predvsem v centru Ljubljane pogoji in ovire, ki jih moramo odstraniti. če nočemo ovirati širši razmah športa. Znano je, da ie sabljaški šport v Ljubljani doživljal v zimi in -spomladi 1949 veliko krizo pomanjkanja orožja in opreme, pomanjkanja sodnikov in inštruktorjev, predvsem Da sposobnega organizacijskega kadra. V tem času, ko ie obstojala nevarnost za obstoj, se je vodstvo odločilo in fuzionirnlo sekciji Enotnosti in Krima v eno večjo sekcijo SSD Krima. Z veliko požrtvovalnostjo je sekcija živela in trenirala brez pravega strokovnega vodstva in celo vodila ln vzgojila v novem začetniškem tečaju mladince, mladinke ln člane, ki se že sedaj uveljavljajo na tekmo va- Slika prikazuje moment s tradicionaln ih letnih študentskih iger, ki so močno dvignile kvaliteto športa med študentsko mladino njih. Sekcija ima danes skoraj 40 članov, sposoben pomožni instraktorski kader. 6 preizkušenih glavnih sodnikov, svoiga učitelja. In zdaj t Vzporedno z ojačitvijo sekcije i« nastopilo pomanjkanje prostora za redno vadbo, telovadnica na učiteljišču velika 8 X 12 metrov absolutno ne odgovarja več potrebam. Učiteljski in vaditeljski kader je preobremenjen z velikim številom sabljačev, ki jih je treba vzgajati individualno. Zraven tega nastopa še velika razlika v znanju poedincev, nujna posledica številčnega razvoja zadnjega leta. Vprašanje je, kaj ukreniti. Prvič je treba sekcijo deliti in s tem razbremeniti vaditelja. Plan Sabljaške zveze Slovenije za leto 1950. nam kaže popolnoma pravilno rešitev _ tu tudi razveseljivo prespektivo razvoja v Ljubljani. Sekcija SSD Krima se ho delila na dva dela: študentje in študentke - viso-košolke bodo prestopili v SD Enotnosti in ustvarili tam svoj sabljaški klub-SŠD Krim bo sicer utrpel malo Izgubo, vendar bo v vsakem oziru lahko uspešno konkuriral na tekmovanjih, saj ima odlične mladinke, članice in mladince. Se tekom decembra bomo aktivirali skupen začetniški tečaj za Krim in Enotnost. Ta tečaj bo vodil Ing Jurko V ta tečaj se bodo vključili tudi slušatelji igralske akademije, ki imajo sicer sabljanje kot obvezen predmet v šoli. vendar se mislijo tudi privatno haviti s športom. Na ta način bomo v kratkem vzpostavili v Ljubljani interno konkurenco, ki je nujno potrebna, kajti že smo opazili znake stagnacije. Istočasno g to rešitvijo pa bo po planil sovpadla ustanovitev sekcije v naših Titovih zavodih »Litostroj« in sindikalna sekcija Državne kontrole, ki 1° bo previdimia vodil dolgoletni sabljač tov Rozman. Lahke si predstavljamo, da bo pomenila ustanovitev 4 sekcij v Ljubljani nov velik doprinos v republiškem merilu in prvi korak k izpolnitvi načrta za leto 1950. Naročajte se m „Polet“! Uspela skupščina &Ši} Fužinarja Sindikalno športno društvo Fužinar iz Guštanja, ki ie bilo od centralnega odbora FISA.J pohvaljeno za svoje uspehe pri vključevanju delavske mladine v športno uveljavljanje, ie v petek dne 18. decembra na rednem občnem zboru pred 2118 elani podalo obračun svojega dela v letošnjem letu. V preteklem letu so delovale v okviru »Fužinama« atletska, nogometna, plavalna, smučarska in oilboikašita sekcija. — Smučarska sekcija se je med delom toliko utrdila, da jo je bilo potrebno spremeniti v vezan klub. Ta sekcija je Pila obenem tudi najuspešnejša v svojem delu. Vzgojila ie številen mlad kader, ki je na mnogih tekmovanjih resno posegal v borbo za prva mesta. Smučarska sekcija je tudi vse leto gradila svoje objekte, to so žičnica, skakalnice in smučarska koča. Atletska sekcija ie prav tako mnogo napredovala. Kljub temu, da nima na razpolago atletske steze, razpolaga že sedaj s tekmovalci, ki s svojimi uspehi opravičujejo zadan sklep, da mora njihova sekcija biti letos tretja v Slovenili. Tudi plavalna sekcija je bila že dokaj agilna, čeprav njeno delo ni popolnoma zadovoljilo- Ima oa vse predpogoje za nadaljnji razvoj, saj razpolaga s svojim bazenom in dobrim vodstvenim kadrom. Nogometna sekcija, ki ima najstarejšo tradicijo v GuštanJu, ni dosegla tistih uspehov in napredka, ki so ga od nje pričakovali njeni številni simpatizerji. To Je predvsem posledica nediscipline in nerednega treninga in življenja nekaterih aktivnih igralcev. Uprava društva je tu energično posegla vmes, izključila nekatere igralce in s tem tudi v tej sek. ciii ustvarila perspektivo ugodnejšega razvoja. Najslabša ie bila sekcija Za odbojko, katere delovanje ni zadovoljilo. Na društvo ie vezan tudi fizkulturni aktiv gimnazije v Ravnali, ki je posebno v tekmovanju za fizkulturni znak dosegel lepe uspehe, saj so si osvojili skoro 290 fizkultumih znakov. Veljka ovira za uspešnejše delo je pomanjkanje telovadnice. Čeprav je v Gu-štanjn gimnazija s 790 učenci in industrijska šola z 208 učenci ter veliko število ostalih fižkulturnikov. uporabljajo telovadnico v Fizkulturnem domu za kinodvorano, ne pa za telovadbo. Merodajni faktorji niso pokazali dovolj razumevanja za potrebe fizkulturo in kljub večjim drugim primernim dvoranam v GuštanJu niso izpraznili telovadnice. Toda tudi v tem pogledu se bo stanje v kratkem popravilo, ker bo skoraj zgrajena nova kinodvorana v zadružnem domu. Na občnem zboru so si Izvolili novo upravo na čelu z direktorjem tovarne tov. Klančnikom. Občni zbor odbojkaškega kluba »Polet« Pretekli teden je bil ob dokaj veliki udele-žbi članov v prostorih SSD Poleta redni občni zbor poletovih od boj kaše v, na kate-rem ie klub pregledni svoje dosedanje delo in napravil obširen plan za bodoče leto. Po poročilih funkcionarjev se Je razvila živahna diskusija, pri kateri se Je ugotovilo, da v letošnjem letu ni bilo tistih zaželenih uspehov, kakršne bi moral klub glede na kvaliteto odbojka-šev doseči. Vzrok temu .ie predvsem prezaposlenost glavnih igralcev, kar bo treba v bodoče urediti, saj vendar zastopa Polet naše mesto in republiko v zvezni odiboikaški ligi. Drugo leto bo v ligi tekmovala tudi ženska vrsta, ki je znatno popustila, vendar si bo opomogla z dobrimi mladinkami. Odlično .rezultate pa so pokazali letos mladinci. Pet igralcev 80 ie udeležilo dela na A utopu tu ter zanj tekmovalo in doseglo drugo mesto na. državnem prrnsi v Od mladincev le prišel v državno reprezentanco 17 letni Sedivy. Z A utopu ta so se vrnili kot vzgled ni. mladinci, saj so bili vsj pohvaljeni ali celo proglašeni za udarnike. Takoj po vrnitvi pa so začeli graditi dve igrišči za odbojko. Meri njimi se ie odlikoval šedivy s mo in Red lot s M udarniškimi urami. Sedaj, ko ie končano igrišče, pa se resno pripravljalo na bodoča tekmovanja. Nato jo bil izvoljen nov odbor, in sicer predsednik dr Požar, podpredsednik Sc tn tajnik Subot-knevič Nov odbor i« 7,- začel z resnim delom, kar Ep bo gotovo odražalo tudi v pozne min uspehih. Člani so sprejeli sklep d a sc ho v lusliičem letu resneje in b«,li disciplini-rano lotilo dola. da s tern ponovno utrdi sloves odbojkaškega športa v Mariboru in tudi v Sloveniji. Baimailjleejš! delavci slovessieoa koteutia STANE PLESKO Ta neumorni kolesarski športnik po; leg svojega odgovornega upravniškega posla Mestne plinarne ne zamudi prilike, da bi ne opravljal še vseh poslov, ki jih ima KZS ogromno. Na njegovih ramah leži vse veliko delo in skrb za organizacijo večjih kolesarskih prireditev. Vodi vse zvezine sestanke, redne seje, rešuje včasih zelo kočljive zadeve, ki jih zanesljivo uresniči ter zastopa. Zvezo pri centralnih forumih. S stotinami vprašanj, ki jih imajo posamezni kolesarskih športniki ali funkcionarji se ti seveda obračajo do Staneta in vsakomur je na razpolago. Njegova agilnost in velika ljubezen do razvoja slovenskega kolesarstva nam je porok, dai se bo slednje krepko razvijalo. Drugi tak steber našega kolesarstva, ki se ga je oprijel skoraj istočasno, to je nekako v letu 1929, s tov. Pleškom, je znani in agilni delavec LOJZE TESAN sedanji sekretar Kolesarske zveze Slovenije. Ne samo naši mestni kolesarji in funkcionarji raznih kolesarskih društev in sekcij, temveč tudi naš podeželski kolesarski svet pozna tega marljivega funkcionarja. Videti ga je na raznih prireditvah, občnih zborih in sestankih, naj si bo v Mariboru. Ljutomeru, Krškem, Beltincih, Pesnici in drugod, kako zastopa centralni kolesarski forum, daje direktive, išče informacij, vse za razvoj te športne panoge. Osebnih koristi ne išče. tudi kakršnih si bodi pohval ne pričakuje za svoje požrtvovalno delovanje, Iskrena ljubezen do kolesarstva mu jemlje ves njegov prosti čas, ki ga, skoraj bi rekli, nima. Tak je naš Lojze, ki zasluži, da se ga na ta način spomnimo! Tema dvema dela družbo tretji ljubitelj naših kolesarjev ING. LUDVIK SEF Tudi ta kolesarski športnik ima za dvig slovenskega kolesarstva precej zaslug. Kot administrativni sekretar ima stem delom zelo veliko opravkov. Njegova natančnost in vestnost v administraciji je takšna, kakršne kolesarska organizacija pri nas doslej še ni imela. Vesten in požrtvovalen pomočnik je podpredsedniku Plešku. Skupno z njim delata načrte velikih prireditev, sestavljata proračune, obiskujeta teren, sklepata pogodbe, vodita finančno in inventurno poslovanje Zveze itd. Tovariša Sefa bomo gotovo videli skoraj na vseh naših kolesarskih tekmovanjih kot glavnega funkcionarja za vse. Ob velikih etapnih prireditvah drži v svojih rokah gotovo kakšno važnejših in odgovornejših funkcij. Kot četrtega veterana v slovenskem kolesarstvu naj omenimo ne samo do ma, temveč v kolesarskih krogih vse naše domovine dobro poznanega tov. RIHARDA VOSPERNIKA človeka, ki si je zaradi svoje marljivosti in požrtvovalnosti pridobil nepozabnih zaslug ne samo pri kolesarskih športnikih, ampak tudi pri ljudeh, ki s kolesarstvom nimajo nobenega opravka. Ze nad 40 let se ta vneti ljubitelj kolesa vrti v teh vrstah! Na njem sloni naloga, ki se je skoraj sleherni otrese t. j. preskrbeti prehrano, prenočišča, transport in vse gospodarske naloge, ki pridejo pri tem v poštev. Naš Rihard včasih sicer nekoliko potoži, toda izvede pa vse. »Koga naj pošljemo z našo reprezentanco tja in tja?« pade večkrat vprašanje na sejah zveze. »Koga neki? Vospernika vene.— :« In Rihard pripravi svoj kovčeg ali aktovko pa hajdil Namiznoteniški turnir sa »Elažen©w pelml< g SKBIJA Beograd — V Državnem institutu za fizkunuro ie bila v nedeljo ustanovna skupščina Kokometne zveze Jugoslavije. Poleg delegatov iz vseli iiudskin republik ter Dosameznin društev je skupecini prisostvoval tudi generalni sekretar Fiz-k ul turne zveze Jugoslavije tov. Miroslav Kr e.ve iv. P or ovilo o delu dosedanjega odbora za rokomet ie podal Marjan iiander. V diskusiji, ki so je razvila po referatu, pa ie spregovoril še tov, Kreačič, ki je govoril o velikih uspehih rokometašev v zadnjih dveh lotih. Da bi se kvaliteta najboljših rokometašev še bolj dvignila, ;e predvideno več srečanj s Francijo in Belgijo. Kaše reprezentante bo letos pripravljal švedski trener. V letošnjem letu se bo tekmovanje razvijalo po ligaškem sistemu. Ob zaključku je bil izvoljen izvršni odbor s predsednikom Obradovičem. podpredsednikom Šna j cerom in Vojnovičem ter sekretarjem Fiandrom. Beograd — V sredo je bila prva letna skupščina kolesarskega kluba Metalec. Skupščini je prisostvovalo okrog 60 aktivnih kolesarjev, ki so se združili skupno s kolesarji Crvcne zvezdo ter ustanovili klub. Med drugim so sklenili, da bodo v prihodnjem 'letu zgradili moderno kolesarsko dirkališče. Za predsednika kluba je bil izvoljen Branko Subotič, sekretar Kolesarske zveze Jugoslavije. Beograd — Boksarska zveza Srbije ie določila, da se bo boksarska liga Srbije v letu 1850 povečala na 8 članov. Novi S a d — Te dni je bil zakl jučen v Novem Sadu namiznoteniški turnir, ki je bil prirejen na čast Dneva Jugoslovanske armade. Na turnirju so sodelovali naši najboljši igralci namiznega tenisa. med njimi Tibor Harangozo, Vogrinc Grujič, Čovičeva, Pečnikova. Te-munovičeva itd. Vrstni red pri članih je bil naslednji: 1. Vogrinc, 2. Tibor Harangozo, _3. Grujič i-čovalnico in dostojno vzdrževana stranišča smo pripravljeni potrpežljivo čakati vsaj še eno sezono. Povh Dušan Porente V tečaj so sprejeti nart??15.31 tekmovalci in tekmovalke: Tine \[fltevz„ Lukane, Slavko Lukane, Marjan Magušar, Damijan Hladnik, Jan. T® Žl'efS-..Ja21k0 Krmelj, Janko Dernič, Janko Cetina Franc Cvenkelj, Ivan Sev-mčar, Jože Kunšič. Milan Vovk, Ludvik I kanrr lkM^er K®tnik- Darinka Lu- I jtX°* 1§t,a 0Wl&’ .Bara Adamič, Nada Polonca Matičič, Jana Medved, pIristovMaSUŠaT" V asba Ropret in Sonja Vodja tečaja je major Maks Završnik, in* rH Fraaci Cop, Ciril Praček V1, » ne Koblar. Za administracijo sta določena Manan Kožuh in Krista Cop. Tekmovalci se morajo Javiti brez-bogojno 28. t. m. vodstvo v Kranjski go-ri. VSEM SMUČARSKIM KLUBOM IN SEKCIJAM NA TERITORIJU LJUBLJANSKE OBLASTI ,.Iniciativni odbor Smučarske zveze za ljubljansko oblast na osnovi pravni smu-cars-to zveze, Slovenije in sklepa seje oblastnega iniciativnega fizkulturnega odbora za ljubljansko oblast v cilju notranje učvrstitve organizacije v ljubljanski oblasti izdaja naslednji odlok 1. Na dan 12. januarja 1950 se skliče ustanovna skupščina smučarske organizacije na teritoriju ljubljanska oblasti z naslednjim dnevnim redom: a) Volitve delovnega predsedstva; b) volitve zapisnikarjev, overovateljev, kandidacijske in verifikacijske komisije; c) referat o pomenu smučarskega športa; d) pregled dejavnosti smučarskih ‘organizacij; e) diskusija; f) volitve oblastnega odbora; g) zaključna beseda. 2. Skupščina bo zasedala v prostorih Fizkultume zveze Slovenije na Taboru (v stekleni dvorani) in se bo pričela rine 12. januarja 1950 ob 15 popoldne 3. Vse sekcije in klubi naj pošljejo ta dan svoje delegate na skupščino po sledečem ključu: 10—50 registriranih članov en delegat, 50—100 registriranih članov dva delegata, na,d 100 registriranih članov trije delegati. Iniciativni odbor Smučarske zveze za ljubljansko oblast AFRIKA Prva kolesarska dirka skozi Severno Afriko bo od l. do 19. marca v 16 etapah na 2S00km dolgi progi. ANGLIJA ,,V.I.ondonu je amaterska reprezentanca škotske na umetnem drsališču »Empress lialla« v trening tekmi z,a skorajšnje svetovno prvenstvo v hotiju na ledu premagala Anglijo s 6:3, V Londonu je kanadsko hokejsko moštvo »Hull Volant« v nadaljevanju svoje turneje po Angliji premagalo kombi-Uirano moštvo wembleyskih društev s o.«* (1»6, 2:0, 2:2). Evropski boksarski prvak težke kate-grorije Bruce Woodeock se bo na spomlad srečal z Američanom Lee Savoi-dom. ARGENTINA Na teniškem prvenstvu Južne Amerike za pokal Mitre, kjer igrajo po istem na-čmu kakor v tekmovanju za Davisov pokal, je prvo mesto osvojila Argenti-na ki je v polfinalu tesno premagala čile s 3:2, docim je v drugem polfinalu Peru premagal Brazilijo s 4:1. V finalu le Argentina premagala Peru s 5:0 in naslednjimi tehničnimi rezultati: Morea : Moral e s 6:2, 6:3. 6:4, Russell : Edoardo Buse 6:3. 6:3, 6:3, Morea - Russell ; Lduardo m Enrico Buse 6:4, 2:7, 6:2. 6:3, Morea : Eduardo Buse 7:5, 6:2, 6:4, Russell : Enrico Buse 1:6, 7:5, 6:3, 6:4 Nogometni moštvi Raeing in San Lorenz® sta sklenili pogodbo z angleškim klubom Portsmouthom za turnejo po Argentini. V teku so Dogajanja za podobno turnejo ■ tudi s klubom Wolver hampton Wandercrs. AVSTRALIJA V Ad-elaide je na prvenstvu Avstralijo v martonskem teku zamgal Prentioe -2,43:46 pred Stanleyem 2,45:22. Avstralska teniška zveza ie sklenila, da no sodelovala v tekmovanju za Davisov noti 1. 1950 ter bo vključena v 'severo-amensko cono. AVSTRIJA Na Dunaju je danes nogometni prvak Lelgne Anderlecht na gostovanju premagal domačo Austrio s 4:L V Salzburgu je SV »Miihlbachs priredil tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem je nastopilo 25 skakalcev. Prvo mesto ie osvojil Bradi z 229.7 točke (36 m 37 m) pred Ellerjem 219-4 (32.5 'in ^o.Dm), Beinhalterjem 217.5, Wieserjem, L) on jakom in Aussenleiterjem. BELGIJA Y .Bruslju Je boksarski prvak Evrope v lahki kategoriji Belgijec Kid Dussart i^bil svoj naslov v borbi s prvakom Italije Robertom Proiettijem. ki je zmagal v 15 kolih po točkah. Belgijski boksar Kid Dussard je po izgubi naslova evropskega nrvaka lahke kategorije prešel v srednjelahko, v kateri bo imel orvo borbo 16. januarja v Bruslju s Picrre Lementecom. BRAZILIJA V Rio de Janeiru jo na atletskem tekmovanju v okviru turneje no Braziliji Američan Gordien vrgel disk 55 16 m kjer je v prvem nastopu premagalo mestno reprezentanco Kaira z 2:0, nato pa reprezentanco Aleksandrije s 3:2. FINSKA Smučarska federacija Finske je že določila naslednjo reprezentanco za svetovno smučarsko prvenstvo v ZDA — tek ca 18 km: Pavo Lonkila, Viljo Velo-Luno Sipila, Tapio Matija in Tau- »vn —a zv »im■ i. div nen, Tauno Sipila, Tapio mas-eia m rau no Hcnkanem: tek na 50 Km: Pekka Van-ninen, August Emmitiuru. Pekka Kuva-ia. in Hero Rautiola; skoki: Matti Peiti-kaeinen. Glavi Kuronen, Leo Laafcso, Lassi Joinsson in Peniti Heino; norveška kombinacija: Heikko Hasu, Martti Huktala, Mikko Merilienen in Aulis Sio-nen; alpska kombinacija: Almo Vartiai-nen in Peniti Alomen. Reprezentanco bodo vodili: Veikko Nyund, Aake Svenskiv, Veli Saarinen in Eino Elo. V atletski federaciji Finske je nastal soor, ki lahko onemogoči organizacijo eiiuiDUskih iger I. 1952 v Helsinkih. Če spor ne bo v kratkem likvidiran, se lahko zgodi, da bo večina v helsinškem občinskem svetu ugovarjala izrednim kreditom za olimpijske igre, čeprav so nedavno v ta namen odobrili 138,306.696 mark (približno 56 milijonov dinarjev). Finski tekač Viljo Heino, ki je odpotoval z letalom v Južno Ameriko, kjer bo 31. decembra nastopil v San Paulu v teku na 10 km, jo izjavil, da upa, da bo lahko podaljšal svoje bivanje v Južni Ameriki, ker ie prepričan, da bo toplo podnebje precej koristilo njegovi telesni kondicij i. FRANCIJA 15. kolo nogometnega prvenstva: Lille : Stade Franeais 5:1, Rennes : Nice 5:2, Raeing : R»ubaix 1:1, St. Etienne : Sete Rennes : Nice 5 -----„ . ——— —, St. Etienne : Se-v 1:0, Monpellier : Marseille 1:0, Nancy : Reirns 0:2, Lens : Toulouse 0:3, Bordeauz : Sochaux 2:1, Strasbourg : Metz se igra jutri. Lestvica: Lille 26, Toulouse 24, Bordeia,ux 21, Reims 20 itd. V tekmovanju za »Zapadni pokal« hokeju na ledu je nizozemsko moštvo HIIYC iz Haaga v Parizu premagalo »Lions des Pariš« z 9:3 (4:2, 0:1, 5:0). Na lestvici sedaj vodi »C. I*. Liege«, ki je v 7 tekmah osvojil 13 točk. Na drugem mestu je »L’ Entente St, Sauveur« iz Bruslja z 11 točkami iz 8 iger, na tretjem j>a pariški »Raeing« z 10 točkami iz S tekem. Sledijo »Haag« i, »Tsvogel« in »Lions des Pariš« 3, »Anvers« 2, in »Til-burg« brez točke. Francoska federacija za kc5arko je ---Ana z.« |t3 obiavila koledar naslednjih mednarodnih ,3. februarja v Madridu Španija l.n. Ifi fpihrunvlo \T Popiun TCr-.nn- srečanj. e3. »-Vv^Z. uta, v luacanuu :_ Francija, 16. februarja v Parizu Fran cija : Jugoslavija. 28. februarja v Parizu Francija : Italija in 19. marca v Bu-dimoeštj Madžarska : Francija. ITALIJA Prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Italije in Belgije bo 5-marca verjetno v Palermu. 17. kolo nogometnega prvenstva: Roma Bari 6:0, Como : lnter 1:5, Pro Patria Sampdoiria 1:1 prekinjeno v 66. min. zaradi megle. Ostale teknie se igrajo jutri. V Milanu je bilo prvenstvo Italije v umetnem drsanju. Naslov prvakinje je , Grazia Bercelloila pred Giulia-pri moških pa je zmagal Carlo rossiif -- BANSKA V Kodanju je na teniškem turnirju v finalu posameznic Curry (Anglija) premagala Nielseuovo (Danska) s 6:0. 6:4. v finalu mešanih parov pa sta Johansson (Švedska) in Nielsenova premagala angleški par Oakley — Curryjeva s 4:6. 6:0. 6:4. EGIPT švedsko nogometno moštvo »Halsing-borg« je no končanem tekmovanju v In-djjj nadaljevalo svojo turnejo do Egiptu. Velik razvoj fiskulture v severni Koreji Zmagoviti zaključek nad fašističnimi in imperialističnimi silami je prinesel svobodo tudi korejskemu ljudstvu. Medtem ko so po vojni južni del Koreje zasedle ameriške čete, se je v severnih pokrajinah ustanovila Ijudsko-demokratična republika Severna Koreja. Koreja je polotok, ki leži na azijski obali Tihega oceana. Pred drugo svetovno vojno je biia Hzkultura v Koreji kaj slabo razvita, lahko rečemo skoraj nepoznana, Sele z osvoboditvijo so bili ustvarjeni vsi pogoji za razvoj športnega življenja in se danes, komaj pet let po končani vojni, udejstvuje v raznih športih preko 608.000 prebivalcev Koreje. Posebno je agilna pri tem vaška mladina. Danes je v približno 4005 osnovni športnih organizacijah na vasi zajetih okoli 100.008 športinkov in fizkulturnikov. Najbolj množična panoga je v Severni Koreji. Tekmovanja za športni znak, ki nosi tam naziv uLjudski športi;. Do danes je ta lizkulturni znak osvojilo že preko 70.000 fizkutturnikov. Poleg »Ljudskega športa«, ki sliči našemu tekmovanju za lizkulturni znak, so s veserni Koreji močno priljubljeni in razviti nacionalni športi, predvsem rokoborba, ki se pa precej razlikuje od načina rokoborbe, kateri je razširjen v Evropi, t j. grško-rimski stil. Močno se v severni Koreji razvija tudi športna aktivnost. Najbolj razširjeni športi so nogomet, košarka in atletika. V košarki in nogometu so Korejanci dosegli že visoko kvaliteto, saj je znano, da so i. 1947 na Mednarodnem festivalu demokratične mladine v Pragi osvojili prvenstvo, in sicer tako v nogometu kot v košarki. Posebno košarka je močno razvita in ni večje tovarne, šole ali podjetja, ki ne bi imelo vsaj enega košarkaškega moštva. Tretji šport, ki je močno razširjen, je atletika. Čeprav atleti Koreje še niso dohiteli vodilnih svetovnih držav v tej panogi, imajo vendar že mnoge posameznike, ki bi se lahko uspešno kosali z najboljšimi atleti sveta. Tako znaša n. pr. njihov rekord v skoku v višino za mladinke 160 cm (naš državni rekord je 155 cm), maratonski tekač Kim En pa drži nacionalni rekrod v času 2 uri in 32 minut, kar predstavlja rezultat mednarodne vrednosti. V severni Koreji je danes 70 stadionov, 85 telovadnic in športnih dvoran, 23 bazenov, 4577 športnih igrišč (za košarko, nogomet itd.) ter 1788 teniških igrišč. Z naglim razvejem fizkulture pa se tudi v severni Koreji večajo potrebe po novih športnih objektih, katere država v hitrem tempu gradi. Najbolj pereče pa je vprašanje dobrih strokovnjakov, trenerjev, inštruktorjev itd., vendar so poti-vzete vse mere, da se tudi te ovire čimprej odstranijo. Letos bodo dale srednje fizkulturne šole v severni Koreji 1300 ablolventov, ki bodo znatno pripomogli k še hitrejšemu razvoju športa in fizkulture v severni Koreji. -__ -.n drsanju. Naslov prvakinje osvojila- Grazia Bercellona pred Giu nijevo, pri moSkih pp »mao-oi n. Fassi pred Grassijem. MADŽARSKA 15„ zadnje kolo jesenskega dela nogometnega prvenstva: Dorog : Ferencvaros 2:1 (0:1).', SzAC : MATEOSz 2:2. Ostale tekme Se, igrajo jutri. V Budimpešti je reprezentanca Madžarske v tradicionalnem srečanju v meču za po-kal Tersztianzky preti s09U gledalci premagala letošnjega moštvenega svetovnega nrvaka Italijo s 25:11 tušev. MAROKO, V Oranu je včeraj dunajsko nogometno moštvo Floristiorf (FAO), ki Je na gostovanju v Maroku in ki je danes igralo z zagrebško Lokomotivo, katera Je odpotovala tudi na gostovanje v Maroko (poročilo o tem na l. strani), premagalo mestno reprezentanco Grana s 6:0. NEMČIJA V Garmisch-Partenkirehenu je bilo na veliki olimpijski skakalnici tekmovanje najboljših nemških smučarskih skakalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. AVeiler 221.7 točke (67,70 m). 2. Klopfer 211.4 (67. 68 m), 3. Brutseher 205,4 (62, 69 m), 4. Schafer 198.0 (02, 66 m). Nemška teniška zveza je objavila naslednjo lestvico nemških teniških igralcev za 1. 1949 — moški: I. von Cramm, 2. Bucholz, 3. Koch, 4. Gulaz, 5. Giinther; ženske: 1. in 2. Pohman in von Tern, 3. Miller — Hein. NORVEŠKA Na svetovno smučarsko prvenstvo bo Norveška poslala ekipo 30 smučarjev, ki jih bodo vodili čl-ani norveške smučarske zveze Ole Reistad, Tkodibjorn Nord-ahl in Rolf Borde, Smučarji-kandidati za reprezentanco trenirajo v Nervi pri Lil-lehammarju, skakalci pa so zbrani v Peirslokki Dri Kongsbergu pod vodstvom Birgerja Runda. V GjSviku ie na tekmovanju v hitrostnem drsanju na 309 m zmagal s 4:57.3 Nizozemec Broekman, ki tu trenira, na 1660 m pa je osvojil prvo mesto Liatiev z 2:26-1). V Valadalenu so bili na tekmovanju v hitrostnem drsanju doseženi naslednji rezultati — 509 m; G. Jansson 47.1, Hal-man 46.6, 3000 m: H.i. Anderson 5:02.0, Engstrom 5:13.0, 501)0 m: Paior 9:39.0, H. Wahl 8:46.0. V Rorusu ie na tekmovanju v hitrostnem drsanju zmagal Hjalmar Anderson na 5699 in z 8:32.4, na 560 m pa je Far-stad dosegel najboljši letošnji rezultat V Oslu se ie boksarsko srečanje med. reprezentancama Švedske in Norveške končalo neodločeno 4:4. SOVJETSKA ZVEZA Na gostovanja v ZSSR so povabljeni najboljši norveški smučarji in hitrostni drsalci, ki naj bi v februarju nastopili na raznih tekmovanjih: Sovjetski smučarji bi pa vrnili ta obisk s svojim nastopom na tradicionalnih tekmovanjih v Holmeinkoillenu v začetku marca. Prvič po svetovni vojni je Sovjetska zveza povabila na gostovanje enega nemških športnikov in sicer Edith Kellerje-vo, ki je absolutna prvakinja v prosti rokoborbi. V Moskvi sta bili v nadaljevanju prvenstva ZSSR v hokeju na ledu naslednji tekmi: Dinamo (M) : VVS 4:2, CDKA : Da Hirava 5:1. CD K A je s to zmago crevzel vodstvo na lestvici s S točkami. ŠVICA V Zermattu so nastopili švicarski tekmovalci na prvem tekmovanju sezone. Zmagal je Tschanen s skoki 47 ia 43 m pred Bertschijcm (55, 48 m), Schneider-jem (19. 53 m), N. Stumpfom (44. 47 m) in Supersaxoni (42, 52 m). V prvenstvu Švice v hokeju na ledu je HC »Davos« premagal »Grasshoppers« - 9:3 (2:0, 3:1, 4:2) lil tako S 4 točkami , dveh tekmah prevzel vodstvo v drugi skupini V prvi skupini je »Basel« premagal »Young Sprinters« s 5:1. V Bernu je italijansko hokejsko moštvo »Diavoli Rosso Neri« iz Milana na gostovanju nepričakovano premagalo SC »Bern« z 9:8 (2:2, 3:1, 4:5). Švicarska teniška zveza je objavila naslednjo ranglšsto svojih igralcev za leto 1949 — moški: J. Grange, 2. Huonder, 3. Albrecht, 4. Blondel. 5. Buehi; ženske: 1. Rigoliet, 2. Btihm — Sutz, 3. Charbonier. V Ziirichu je bilo prvenstvo Švice v namiznem tenisu. V finalnih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati — posamezniki: Urtiiettt : Meyer 21:16, 21:12, 22:20; posameznice: Graindchamp : Vez 3:1; moški pari: Meyer, Urchetti : B-ret-tenmoser. Lauber 3:1; ženski pari: Grand-champ, Peter : Vez, Bosshard 3:2; mešanj pari: Grandohamp, Portal ; Weil, Urchetti 2:1. V Ziirichu je Nizozemec Vaa Vliet na kolesarskem tekmovanju postavil nov svetovni rekord na 1 km z mirnim startom z 1:09.4 in tako izboljšal prejšnji ZDA Za svetovno prvenstvo v smučanju je prijavilo sodelovanje v vseh disciplinah doslej 10 držav: Avstrija, Danska Finska, Francija. Jugoslavija,, Kanada, Norveška, švedska, Švica in ZDA Start, prehod in cilj za dolgoprogaše' bo na olimpiiskem. stadionu v Lake Placidu, kjer je tudi na novo urejena skakalnica, ki dovoljuje skoke do. 70m. Tekmovanja bodo od 30. januarja do 5. februarja, v spustu in slalomu pa v Aspenu od 13. do 18. februarja. Z odlokom prireditvenega odbora je neknliko spremenjen spored tekmovanja v Lake Placidu; 30. januarja bo tek na 18 km, 31. januarja skoki za klasično kombinacijo, 1. februarja prost dan, 2. februarja štafeta 4 X 10 km, 3. februarja prost dan, 4. februarja tek na 50 km, 5. februarja samostojni skoki. Deset držav, kj $0 doslej prijavilo svoje sodelovanja v vseh točkah svetovnega prvenstva v smučanju. t>o nastopilo s 134 tekmo v :»!;■? V Prineetovvnu je Jack Kramer dosegel 20. zmago v drugem srečanju je Parker že eetrtiS v 'zadnjih petih srecanin: . Suro 2 9:7. 6:2 Segura ie doslej uvsvgta 23, Parker pa 9 zmag. V Randell Islandu je na atletskem tekmovanju na 410 y zmagal Whitfield S 47.0 pred Mc Kenleyem 47-7 in Maioccom 49.0. Jack Kramer je s svojo skupino profesionalnih teniških igralcev z letalom na poti v Evropo, kjer bodo imeli vrsto srečanj v Londonu in Parizu. Kramer, Gonzales. Parker in Segnra bodo nastopili 26. decembra, v ekshibicijah na stadionu v Wembleyu, 1. in 2. jamarja pa v »Palais de Sports« v Parizu. Kramer ie doslej zmagal v 34 med 39 srečanji z Gonzalesom, dočim je Segura nekaj manj v prednosti proti Parker ju. Bivši najboljši svetovni teniški igralec William Tilden j« bil prejšnjo nedeljo ao 10 mesecih in 17 dni izpuščen iz zaporu, kjer je prestaja! enoletno kazen zaradi nemoralnega oblačenja. Teniška zveza KDA je objavila naslednjo lestvico najboljših ameriških teniških igralcev in igralk za 1. 1949, ki bo končno sprejeta Sele ”a letni skupščini — moški: 1 Paneho Gonzales, 2. Ted Sehroeder, 3’. Billy Talbeurt, 4. Francis Parker, 5. Gardtosr Mulloy. 6. Arthur Lar,sen, 7. Earl Cochell, 8. Sam Matoh, 9. Edvard Moylan, 10. Herbert Flam; ženske: 1. Margaret Osborng _ Dupont, 2, Louise Bnough, 3. Doris Hart 4 Pa-tricia Todd, 5. Helen Pastall — Perez Absolutni svetovni prvak v botim Joe Luois, ki S8 js ponovno vrnil v ring j« nedavno premagal v petem kolu s tehničnim k. o. znanega ameriškega boksarja Ai Hoosmana. lisk Tiskarne itilovenskega poročevalca« v LjuDljam — Udgovorm urerlaik (gor Prešeren e Uredništvo in uprava; Ljubljana, Tabor 3 Telefon 33-85, od nedeljah popoldne 55-22 do 28. Čekovni račun uprave SL 6-90603-6 i: ~af 'zsulmlmsfe ,2 spsrfne fie V športu imamo pogosto opravka ne samo z bolj ali manj sijajnimi in včasih za povprečnega zemljana kar neverjetnimi rekordi, ampak tudi s čudnimi prigodami, ki se lahko fantastični rekordni podvigi, včasih pa tudi tragični ali komični dogodki. O VZTRAJNIH PLAVALCIH Najdaljša proga, katera Je vključena v redn) olimpijski program, znaša 1500 metrov. Zelo dobri plavalci jo preplavajo približno v 20 do 21 minutah. Toda do danes poznamo vse polno raznih športnikov, ki so preplavali desetkrat, dvajsetkrat, pa tudi stokrat daijše proge. Tik pred pričetkom druge svetovne vojne je vzbudil ogromno pozornost podvig argentinskega plavalca Pietra Candiottija, ki je na reki Parana preplaval 264 kilometrov. Za to progo je vzdržljivi športnik potreboval približno 100 ur. Ko je za ta podvig izvedel neki Ameri-kanee Charles Ziny, je odšel k zalivu Hudson, kjer je vzdržal v vedi brez prostanka polnih 147 ur. Ravnodušnemu Amerikancu se ni zljubilo pia.vati sem in tja po kakšni reki, temveč je raje lenaril 5 dni v vodi in prekosil rekord marljivega Argentinca,, ki je plaval v vodi »samo« 100 ur. Marsikdo se bo vprašal: kaj sploh ti »dolgoprogaši« jedo, kdaj spijo itd. Razumljivo je, da morajo ti pla valei jesti kajti le na ta način lahko nadomestijo izgubljene kalorije, ki so pri tako velikih in dolgotrajnih naporih prav znatne. Običajno dobivajo ti športniki hrano iz čolnov, v katerih jih spremljajo razni ljubitelji športnih senzacij trenerji, zdravniki, maserji in drugi. Hrana, katero dobivajo plavalci, mora, biti visokokalorično vredna, toda ne obilna, da no preobremenjuje želodca in prebavnih organov (sladkor, kakao, banane, razne juhe in specialno pripravljena jedila). Kaj pa je s spanjem? Seveda v vodi plavalci ne morejo spati. Da. se izognejo spanca, ki jih začne po določenem času nadlegovati, jemjejo razna umetna sredstva, ki preprečujejo spanec. Da izgubijo v vodi čim manj toplote, se običajno vsi »dolgoprogaši« namažejo pred startom z debelo plastjo loja. Na ta način oponašajo vodne ptice, M jih je narava obdarila pod kožo v, izdatnimi plastmi loja. Okoli leta 1930 je bilo v modi plavanje čez Rokavski preliv (kanal La Manche). Skoraj ni minil mesec, da ne bi vsi evropski časopisi objavljali senzacionalnih poročil o uspelih ali neuspelih poizkusili. Rokavski preliv sicer ni posebno širok (na najožjem mestu 27 milj ali okoli 40 km), toda v kanalu so močni merski tokovi in pogosto se je pripetilo, da je plavalca zaneslo deset, dvajset, pa tudi več kilometrov od tistega kraja, kamor je bil namenjen priplavati. Razen tega je morje v kanalu običajno zelo nemirno, kar seveda tudi ni primerno za takšne športne podvige. Razen kanala La Manche so mnogi plavalci skušali preplavati tudi druge prelive, reke, jezera, morske ožine itd. Tako so se severnjaki pogosto »zabavali« v Baltiškem morju, dočim je bil kanal La Manche bolj domena južnih in srednjeevropskih športnikov. Iz tedanjih časov je poznan sijajen podvig komaj 19 letne danske plavalke Jenny Ka.mmersgaard, ki je preplavala pri Skageraku Baltik v 40 urah nepretrganega plavanja, TUDI MED KOLESARJI IN ATLETI SO ZNANI RAZNI »DOLGOPROGAŠI« Medtem ko so med plavalci velike redkosti tisti, ki brez prestanka preplavajo 30, 40 ali še več kilometrov, pa so na svetu vztrajni kolesarji, ki vzdržijo nepretrgoma na »jeklenih konjih« na tisoče kilometrov, Nedvomno nosi v tem pogledu rekord Anglež Humbler, ki je 1. 1933 prevozil točno 63.000 kilometrov. Leta 1937 ga je že prekosil Anglež Menzies, ki je prevozil točno 100.000 km. Na dan je vozil povprečno 281 km, kar predstavlja vsekakor znaten napor. Posebno vztrajnost zahtevajo razne večdnevne dirke, kakor n, pr.: sedem dni okoli Pjiriza, New Yorka itd. Običajno se te dirke izvajajo na pokritih zaokroženih dirkališčih z nanjenimi ovinki (velodromi) ter trajajo nepretrgoma od 5 do 7 dni. Med najtrše preizkušnje vztrajnosti spada tradicionalna proga Pariz—Brest—Pariz, ki je dolga 1200 km. Prvič so bile dirke na njej že leta 1891, prvi zmagovalec pa je bil Charles Teront, ki ,1e potreboval za pot 71 ur in 37 minut. Znano je, da pridejo tudi najboljši dirkači na cilj močno izčrpanj in vsi pod vtisi prestanih težkih naporov. Tako je n. pr. Belgijec Monnier med potjo na kolesu večkrat zaspal in začel voziti v napačno smer. Ko se je prebudil jo je spet ubral z vso silo za ostalimi dirkači. Ko je prispel na cilj, ga skoraj niso mogli odtrgati od kolesa, ker je neprestano vrtel nogi. ge v postelji ni nehal »poganjati svojega jeklenega konja«, takomočne reflekse je vzbudila v njemu ta naporna dirka, »pomiril« in prestal gibati s svojima nogama. Toda ne same kolesarji, tudi pešci so dostikrat spočele na zdravniško intervencijo se je nesrečni kolesar sobni prehoditi prav neverjetne razdalje. Kot izvrstni in vztrajni pešci so znani zlasti Francozi, ki imajo vsakoletne tradicionalne tekme v vztrajnostni hoji r.a raznih progah. Posebno znana je tradicionalna tekma Pariz— Strassbourg, Najdaljšo pot pa so gotovo opravili tekmo- valci od San Frančiška do New Ycrka, t. j. preko celega kontinenta (Severne Amerike) od Tihega, do Atlantskega. oceana. Tekmovalci so lahko počivali, kjer so hoteli m kolikor se ji,m je zljubilo, glavno je bilo, da so prišli na cilj. Zmagal je nek ameriški poštar, ki je dobil za prvo mesto veliko denarne nagrade. NAJBOLJ ČUDNA SMUČARSKA TEKMA VSEH ČASOV Bilo je leta 1913 na švicarskem državnem prvenstvu v smučanju, v Chaur-de-Fonds. Nekaj dni pred pričetkom prvenstva je močan jug raztopil sneg, tako da so_prire-ditelji že oklevali ali bi izvedli prvenstvo ali ne. Končno so se odločili, da ga zvedejo za vsako ceno. — Toda poglejmo, kakšne čudne zgodbe so potem nastalo: Vsled dežja in južnega vremena se je doskočišče pod smučarsko skakalnico pretvorilo v malo »umetno jezero«: Toda prirediteljev in tudi tekmovalcev to ni motilo in vse je bilo pripravljeno za pričetek prvenstva. Norveški sodnik na mostu je zamahnil z zastavico v znak, tia se tekme lahko prično. Prvi skakalec se je spustil po zaletu in na mostu odrinil visoko v zrak. Na doskočišču je bilo še vse v redu, toda v izteku skakalnice se je ubogi smučer naenkrat pretvori v pravi »motorni čoln«. Smuči s0 krepko rezale vodo »umetnega jezerca«, da So valovi obilno namakali radovedne gledalce. Seveda je voda le nekoliko prehitro zaustavljala brzino skakalca in tako se je nesrečnež začel na lepem preobračati pod skakalnico kot najboljši cirkuški klovn. Bilo je zlomljenih nekoliko kosti, iz smuč pa bi lahko naredil najboljše zobotrebce. Prva pomoč je iinela precej posla. Drugi skakalec se je hotel po,služiti izkustva .svojega prednika, zato ni vzel pri skoku majhnega predklona — ampak močnega. Posledica je bila, da je preko jezerca pod skakalnico švignil kot strela (prav nič se ni preobračal), toda smola je bila v tem, da je ravno pred tribunami rasla vitka jelka. Očividno so graditelji tribun prezirali »magnetične sposobnosti« tega drevesa, ki ga ima na skakalca. In tako se je ubogi »vodni jadralec« z vso brzino pritisnil k vitki jelki. Prva pomoč je imela spet polne roko dela, a tretjemu skakalcu so pričela n.a zaletišcu rahlo trepetati kolena. Medtem sta prispela od nekod dva možakarja s sekirami in žagami ter pričela počasi podirati nesrečno jelko. Po daljšem žaganju so je drevo ob splošnem krohotu občinstva zvrnila ravno v sredo jezera pod skakalnico. Preden so drevo zavlekli stran, je trajalo spet nekaj časa in medtem se je že pošteno zmračilo. Kaj sedaj, so se spraševali prireditelji? Odločili so se, da nadaljujejo s tekmami za vsako ceno, toda zalet so vsled teme nekoliko skrajšali. Kljub temu pa so bili skoki vse daljši in daljši, po vsej verjetnosti je živo srebro spet padlo pod ničlo in je pričelo zaletišče zmrzovati. Tako je predzadnji tekmovalec skočil že točno v sredino »jezera« na ravnini. Razumljivo je, da smuči niso ostale nepoškodovane, pa tudi navdušeni športnik je verjetno čutil svoje kolčne kosti tam nekje okoli vratu. Zadnji je skakal nek Norvežan, glavni favorit teh tekem. Ker je bila že trdna tema, siromak ni mogel videti tragičnega »pristanka« svojega prednika, pljusk vode pa ni prišel tako visoko do- zaletišča. Zato je navdušeni možakar hotel dokazati visoko kvalietto norveških skakalcev in se je povzpel prav na vrh zaletišča. Pogumno se je odrinil švignil kot blisk čez most, zaplaval visoko v zrak, letel dalje in dalje, vse dalje — ter slednjič pristal — kje mislite, morda v jezeru? Kje" še! Ravno na sredi tribun med nepremičnimi gledalci. Seveda po tem pristanku niso bili gledalci več cisto »nepremični«, razen tistih, ki so bili pod pristalim Norvežanom. To je bil najdaljši skok dneva«,_ Neumorna vojaška godba je še zaigraia poslednjo koračnico, nato pa je iz tromb, fagotov in klarinetov izliti deževnico in vso jezersko vodo, katere ni bilo ravno malo in tako je bilo zaključeno to prečudno smučarsko prvenstvo v smuških skokih. SLAVNI ŠPORTNIKI KOT SVETOVNI POTNIKI Znano je, da so slavni športniki pogosto pravi »sve-tovni klateži« in se potepajo po svetu iz enega kraja v drugega, iz ene države v urugro, iz tekme na. tekmo. Posebno boksati, kolesarji, rokoborci in teniški igralci so na glasu kot svetovni potniki. Znan je primer nekdanjega boksarskega prvaka Italijana Turiella, ki se je polnih 17 let prevažal po svetu. Najprej je dolgo vrsto lot boksal po raznih krajih Italije, nato jo odšel v Avstrar lijo, v Ameriko In na koncu v Anglijo. Toda niti v enem kraju ni imel stalnega obstanka ali zaposlitve, ampak je povsod preživel največ par mesecev in že se je odpravil drugam. Mnogi športniki pri svojih potovanjih preromajo vse kontinente in tudi po. večkrat pre. koračijo »veliko lužo«, Da^ slavni športniki na svojih potovanjih po svetu doživijo marsikatero neverjetno in zanimivo zgodbo, je znano. Nekdanji svetovni boksarski prvak Jack Sharkey je nekoč doživel na takem potovanju prav neprijetno stvar. IN a prekooceanskem parniku, ki ga je peljal na vazno telrnio, j© bil med ostalimi potniki tudi nepoznan Jav2?e<* i nanesel, da sta se Japonec in Sharkev nekaj sprla in užaljeni neznanec je svetovnemu prvaku m krppk° zaušnico. Shar!ey sevega tega ni mirno vtaknil v g ©p in že je zamahnil s .svojo mogočno pestjo. ioaa na začudenje vseh navzočih, ki so že videli malega uapomeka zdrobljenega v prah, ni svetovni prvak ničesar Ni*! 2 enim udarcem ni resno zadel Japonca t ta 30 bil namreč sijajen mojster v japonski rokoborbi, im-er novani jin-jitzm Uspelo mu je slavnega boksarja zgrabiti z nevarnim prijemom in ga zagnati na tla. Naj je Snarkej poizkušal vse mogoče, m-ogcl ni ničesar opraviti. Hladno* kr vnos t, izurjenost ln neverjetna spretnost maieg^ Japonca sta premagala orjaško moč in silo sl^vneg^ Amerikanca.