(TEDDIK Zfl SL0VEI1SKG KOROŠKO ' m——— . ■ ii,— i i i >i i >»■■■■ .i ... Pos«mw»f kroil 30 groS#*, Mrfnl naročnin* J ftflng • — ^ nimniiiinmiimnimi mn IZ VSEBINE: MLADINSKA PRILOGA VESTI IZ SLOVENIJE ENAKOPRAVNOST NAGELJNI RDEČI V KOCI POMAGAJMO SI SAMI NAŠA LJUBEZEN DO..* I LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 5. VII. 1946 ŠTEV. 4 Vseslouanstoo - Izgovor za protislouansko gonjo Še so ljudem v kosteh grozote plinskih celic, katvnskih grobov in gestapovskih mučenj. V ušesih nam še vedno odmeva zadirčen glas: »Brezobzirno poteptajte .slovanski gnoj’!« Dobro se še spominjamo strupenega sovraštva. s katerim so hitlerjevci uresničevali načrte »vsenemške« miselnosti. Takrat so se skrili za geslo: »Nevarnost vseslovanstva« ter pod tem ščitom vršili svoja zločinska grozodejstva. Zamisel, da bi vsenemštvo tvorilo jez vseslovanstvu. je bila všeč tudi svetovnim imperialistom, ker so tako po pravilu »o tretjem« na lahek način kovali svoj dobiček. Tudi danes še vedno govore o »vseslovanski nevarnosti« in kot protiutež postavljajo »močno vsenemštvo«. Kdo so ti ljudje in kakšna je resnica o izgovoru za vseslovansko nevarnost? Nazadnjaška carska Rusija je bila širiteljica vseslovanske misli. Prav tako večina malih slovanskih držav v dobi med prvo in drugo svetovno vojno. Medtem se je v tej dobi Rusija že izoblikovala v Sovjetsko zvezo, državo delovnega ljudstva, kateremu je tuja misel o oblasti nekega naroda nad drugim. Ne pozabimo pri tem zgodovinske resnice, da so mirovne pogodbe prve svetovne vojne umetno ustvarjale in ohranjale ravnotežje med vseslovan-stvom in vsenemštvom. Pod geslom »vseslovanske nevarnosti« so trgovali z deli slovanskih dežel. Poljski so dali »s koridorjem dohod do morja, vendar tako, da ga je dejansko nadzorovala Nemčija. Na drugi strani pa so v Poljsko vključili del Ukrajincev in Belorusov, in vrgli s tem sekiro spora med Poljake in Ruse. Italiji so odprli vrata v Jugoslavijo, velikodušno so ji namreč poklonili Istro in Slovensko Primorje. S takimi in podobnimi dejanji so odtrgali tisoče in tisoče sinov od svojih maternih dežel. Med narode, ki so dobili v svojo oblast del drugega naroda, pa so s tem zasejali kal oblastižcljnosti, misel imperialistične nadvlade. Na pariški konferenci, ki je bila po prvi svetovni vojni, je zapisal znani zapadni diplomat v svoj dnevnik: »Napaka bi bila, če bi dali Slovanom možnost prevelikega razvoja na Jadranu. Kaj bi počeli s slovanskim blokom od Vladivostoka do Reke, od Danziga do Samarkanda?« 5 politiko ravnotežja so potem •ževali do druge svetovne vojne, ! bila samo njena nujna posledica, arili so proti Sovjetski zvezi ter jo ;ali gospodarsko oslabiti. Po dru-slovanskih državah so podpirali idnjaške vlade: v Poljski Pusud->a. v Jugoslaviji Karadzordzevice, olgariji nemško dinastijo Kobur-Te vlade so zavirale gospodarski oi v deželah, obenem pa so na ste-ndprle vrata tujemu kapitalu. Go-iarsko in politično šibki ter crn-ieni od Sovjetske zveze so ti slo-iki narodi zlahka postali Hitlerjev i. Na drugi strani pa je ta politika olje vala politični, gospodarski in iški razvoj Nemčije. Niti vdor v ■sinijo, niti intervencija v Španiji ekaterim odprla oči, ker so jih na-tiščali skupaj. Nemški nacizem je 3o dneva svojega zloma prepričan rojem vzvišenem vsenemškem po- Druga svetovna vojna je bila v glavnem posledica te politike. Razmerje žrtev nam to najtočneje prikazuje. Sovjetska zveza je izgubila sedem mi- USODNI DNEVI ZA TRST IN JULIJSKO KRAJINO in v kolikor bi njegov začasni značaj ne pomenil vira nestalnosti. Fovjetska delegacija je pristala na gornji predlog kot osnovo za pogajanja pod pogojem, da se izpopolni s sledečima točkama: 1. Rešitev tržaškega vprašanja naj ne bo začasna, temveč trajna, in 2. da se k odgovornosti za upravo nad tem ozemljem pritegne tudi Češkoslovaška, ki nima nobene luke na svoji zemlji. Medtem je češkoslovaška vlada v noti na zunanje ministre v Parizu uradno podprla zahtevo, naj se Trst združi z Jugoslavijo. Prav tako je predsednik madžarske vlade Ferencz Nagv, ki se je mudil v Angliji, na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da bi bili madžarski interesi najbolj zavarovani, če bi se upoštevale zahteve Jugoslavije po Trstu. Medtem pa zunanji, ministri v Parizu dobivajo dan za dnem brzojavke organizacij iz Trsta in Julijske Krajine. ki izražajo voljo širokih ljudskih množic po priključitvi k Jugoslaviji. Člctrbina francoskih profesorjev, sli- karjev, književnikov, kiparjev in dirigentov je podpisala spomenico, v kateri podpirajo zahtevo Jugoslavije po priključitvi Trsta: »Boj Jugoslavije za priključitev Trsta je opravičen s tem, da je Trst dei jugoslovanskega nacionalnega ozemlja. Od njegove priključitve je odvisen tudi gospodarski obstoj mesta. Priključitev Trsta k Jugoslaviji je želja prebivalstva, ki jo je med vojno izrazilo s prelito krvjo najboljših otrok.« Kakor poroča amerikanska agencija »United Press«, vlada zadnje dni med prebivalstvom Trsta veliko razburjenje. Trst sam je podoben vojaškemu taborišču. 4.000 oboroženih policistov patruljira po ulicah. Prišlo je spet do spopadov, ko so nekateri Italijani skušali preprečiti, da bi izšel komunistični časopis, kjer je pisalo na naslovni strani: »Po enem letu zavezniške uprave je izbruhnilo v Trstu fašistično nasilje. Demokratično prebivalstvo Trsta je trdno odločeno, da zlomi to nasilje in bo odgovorilo z generalno stavko.« GLASOVANJE NA POLJSKEM Preteklo nedeljo je bilo na Poljskem ljudsko glasovanje, s katerim naj bi st narod odločil za ali proti: 1. odpravi senata, 2. agrarni in socialni reformi in podržavljen ju najvažnejših industrij, 3. o določitvi zapadne meje na Odri in Neissi. Vse tri točke politike, za katere je vlada iskala pristanek naroda, so v praksi že izvedene. Vendar naj bi glasovanje nudilo vladi sliko mišljenja med ljudstvom. Čeprav še ni dokončnih poročil o izidu glasovanja, so opazovalci »mnenja, da bo vlada dobila veliko večino. Tuji novinarji, ki so prisostvovali glasovanju, zatrjujejo, da so bile to najbolj svobodne volitve v vsei poljski zgodovini. PROTIDEMOKRATSKI ZAKONSKI NAČRT GRŠKE VLADE Grška vlada je izdelala načrt zakona o »ozdravljenju državnega aparata«, ki se nanaša na vse uradništvo državne uprave, pravosodja, visokih šol, velikih zasebnih bank in na člane krajevnih samouprav. Ta zakon se ne nanaša na tiste osebe, ki so bile nastavljene po 31. marcu 1946, ko so monarhisti prevzeli oblast v svoje roke. Vzrok za odpust iz službe ie lahko »nezadostna strokovna izobrazba«, ali pa sodelovanje in podpora pri uporu decembra 1944. Republikanski listi poudarjajo enoglasno, da je cilj novega zakona napraviti iz državnega aparata poslušno orožje za vzpostavitev monarhije. Vprašanje Trsta je še vedno osrednji problem pogajanj v Parizu. Ko je padel predlog o skupni jugoslovansko-italijanski upravi nad Trstom, je maršal Tito izjavil dopisniku Tanjuga, da se Jugoslavija ne more zadovoljiti s polovičnimi ukrepi; medtem ko je vodja jugoslovanske delegacije v Parizu, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj to zamisel enostavno odklonil in izjavil, da vidi edino pravično rešitev^! tem, da Trst pripade Jugoslaviji. Kardelj je tudi zavrnil načrt, da bi vprašanje Trsta obravnavala neposredno mirovna konferenca. Jugoslavija je pripravljena zagotoviti Trstu popolno samoupravo in mu dati značaj zvezne države. Jugoslavija bi priznala prosto luko in bi pristala tudi na maniše popravke jugoslovansko-italijanske meje. V začetku tega tedna je vprašanje toliko napredovalo, da so vsi štirje zunanji ministri pristali na to, da najnovejši francoski kompromisni predlog sprejmejo kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Ta načrt v glavnem predlaga sledečo rešitev: Trst in njegova okolica naj bo deset let samoupravno ozemlje, ki naj bi ga upravljale štiri velesile skupno z Jugosla-vijp in Italijo. Nedotakljivost ozemlja naj bi jamčil Varnostni svet združenih narodov. Guvernerja naj bi sporazumno določili Jugoslavija in Italija. Ako bi se o tem obe državi ne mogli sporazumeti, bi odločale velesile. Ozemlje bi si izvolilo lastno zakonodajno skupščino, vladni svet 6 članov pa bi imenovale štiri velesile, Jugoslavija in Italija. Zakoni in sodišča ščitijo pravico prebivalstva v pogledu jezika, šole in državne službe. Ustanovil nai bi se nadzorni svet štirih velesil in varnostnega sveta za to ozemlje. Po desetih letih bi velesile ponovno proučile položaj in morebitne nove predloge. Sovjetska delegacija je pristala na da novi predlog ni zadovoljiv, v kolikor bi njegovo izvajanje žalilo narodna čustva jugoslovanskih narodov lijonov ljudi. Poljska prav tako več milijonov. Jugoslavija sama skoro dva milijona. Angleška, po podatkih v beli knjigi, pa 450.000. Slovanski narodi so se dobro zavedali vseh posledic in grozotnosti nacističnega vsenemštva. Zato so postavili v bran vse svoje najboljše sinove. Rdeča armada je nosila breme antifašističnega odpora vsega naprednega sveta. Poljska in Češka sta z njeno pomočjo ustvarili svoje osvobodilne bataljone. Jugoslavija je zgradila močno ljudsko armado, ki se je popolnoma samostojno borila proti desetinam nemških divizij. Popolnoma napačno je, da hočejo nekateri prikazati to borbo kot boj vseslovanstva za zmago nad svetom. Res da so se Slovani v tei vojni bili na življenje in smrt za svoj obstanek. Jasno je tudi, da je bila vsenemška nacistična vojna plod imperialističnih naklepov. Sovjetska zveza je bila mlada, napredna, ljudska država, ki je branila svoj obstoj. Ostali slovanski narodi so šli v osvobodilni boj z željo, da obnove svojo državno samostojnost. Dalje: Končnoveljavno so hoteli rešiti narodne spore v okviru teh držav, na primer med Srbi in Hrvati. Enkrat za vselej so hoteli raztrgati spletke, ki so umetno ločile posamezne slovanske države med seboj. Ustvariti so hoteli ljudske države, ki bodo v pravih prijateljskih stikih z vsemi resnično demokratičnimi državami. V tem boju so korakali skupno rdeče-armeiec. jugoslovanski ali češki brat, pa tudi avstrijski ali italijanski proti-fašist. Mnogim ni bilo všeč to protifašistično bratstvo. Raje bi videli vse-slovanstvo ali vsenemštvo in še vse druge take imperializme. Tudi danes mnogim ni všeč prijateljstvo med narodi. Prijateljske pogodbe, ki so jih pred kratkim sklenile slovanske ljudske države, označujejo z vseslovan-stvom, meje med slovanskimi in drugimi narodi kot »železno zaveso«. Ne moti jih dejstvo, da so slovanski narodi doživeli bridke izkušnje in težke žrtve. Da prav zaradi tega najbolj odločno odklanjajo vsak imperializem, ker so sami kruto občutili n jegove posledice. Hočejo pa imeti jamstvo, da jih ne bo nihče več izrabljal v svojo politično igro. Tudi na Koroškem poživljajo misel o vsenemštvp in nevarnosti vseslovanstva. Kakšen cilj ima ta misel, nam mora biti po vsem tem jasno. Tem vojnim hujskačem ni bilo všeč, da so se znašli v skupni borbi proti nacizmu slovenski in avstrijski protifašisti. Nikakor ni šlo vsenemški miselnosti ▼ glavo, da je Avstrijec našel pomoč in podporo v slovenskem protifašistu. Prav tako jim ni všeč, da še vedno obstoja to protifašistično bratstvo in sodelovanje. Pozabljajo, da delovno ljudstvo še nikdar ni samo dvignilo orožja proti sosednjemu delovnemu ljudstvu. Če pa se je to zgodilo, je bilo ljudstvo vedno le slepo orodje v rokah imperialistov in vojnih hujskačev, katere sožitje med narodi ovira v njihovih naklepih. Zato bo tudi v bodoče obsojena n* pogin vsaka protislovenska in proti-slovanska politika, čeprav se skriva za »vseslovansko nevarnostjo«. Njen cilj ie vsenemštvo in vse grozote, ki so z njim v zvezi. Delovno liudstvo ne bo dopustilo, da bi se zopet na njegov račun igrali slepe miši z »vseslovan-stvom« in »vsenemštvom«. Vesti iz Slovenije Novi predsednik LR Slovenije tov. Miha Marinko 0 KOROŠKI IN USPEHIH OBNOVE Ker je bil dosedanji sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte (IOOP) in predsednik LR Slovenije Boris Kidrič imenovan za ministra za industrijo v zvezni vladi in za predsednika gospodarskega sveta, je podal na svoje sekretarsko mesto v Izvrš-. nem odboru ostavko in predlagal, da Izvršni odbor izvoli za sekretarja tovariša Miho Marinka, ki je istočasno dobil od Prezidija SNOS-a mandat za sestavo nove vlade. V novo vlado sta bila poleg dosedanjih članov imenovana tovariš Boris Kraigher, dosedanji podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst ter tajnik Izvršnega odbora SIAU za Julijsko Krajino, kot notranji minister, in tovariš Serce i Kraigher, dosedanji sekretar OF mesta Ljubljane. kot predsednik Načrtne komisije. Po zaprisegi vlade je novi predsednik Miha Marinko' pojasnil razlog vladine spremembe, ki je postala nujna z odpoklicem tov. Kidriča na še odgovornejše mesto, očrtal na kratko n jene naloge in dodal: »Vsem, ki hočejo konstruktivno sodelovati z našimi oblastmi, v naši družbeni delavnosti, se mora zagotoviti možnost svobodnega in širokogrudnega sodelovanja. Jasno pa se mora določiti meja ločnica od onih, ki hočejo nekaj drugega kakor interes ljudstva in jih razkrinkati. Kdor pri nas meče polena pod noge zvezni vladi, celotnemu slovenskemu narodu in njegovim družbenim, političnim in oblastvenim organom v njihovih naporih ža priključitev Julijske io, Koroške. Jajc so- djžavev*, , V svojem govoru 22. junija pa ie predsednik vlade pokazal na uspehe obnove v Sloveniji in izvajal med drugim: »V čem se kažejo ti uspehi? V ob- niHiiiiniitim DOGRAJEN ŽELEZNIŠKI MOST PRI ŽALNI Sredi meseca junija ie bil^ izročen prometu nov železniški viadukt pri Žalni. V septembru 1945. leta so se pričela prva dela; samo odstranjevanje ruševin je trajalo dobre tri mesece. V februarju tega leta so pričeli sestavljati most na novo zgrajenih temeljih. To je dosedaj največ je dokončano delo v Jugoslaviji. S prostovoljnim delom in požrtvovalnostjo delavcev je uspelo most dograditi dva meseca pred določenim rokom. BLED BO ZOPET SPREJEMAL GOSTE V začetku junija so odprli na Bledu prve tri največje hotele in s tem se ie začela letošnja tujsko - prometna sezona. . . Hotele so odhajajoči nacisti skoro popolnoma izropali in jih ie bilo treba na novo opremiti in urediti. V novi cclotnega.prometa. v obnovi rudnikov in tovarn, v naraščajoči proizvodnji. v pieprcčenju inflacije in črne borze. S strogimi in odločnimi ukrepi sta bila oitrta špekulacija in dobičkarstvo, s kontrolo cen življenjskih poti cbščin so bile obdržane nizke cene in stabiliziian dinar. Kljub pomanjkanju nekaterih surovin in strojev je bila povečana proizvodnja v vseh industrijskih panogah, zlasti v oblačilni industriji, ki je že prekoračila predvojno proizvodnjo. Dopolnimo te ugotovitvi še z nekaterimi številkami. Rudarski delavci so prekoračili povprečno proizvodnjo za več ko 23 odstotkov in pri vsem tem prihranili pogonskega in drugega materiala za 16 odstotkov. V kovinski, prehranjevalni, kemični, lesni in usnjarski industriji je bil načrt proizvodnje uresničen približno za 106,5 odstotkov, stroški proizvodnje znižani za 11 odstotkov, proizvajalna norma povišana za 11 odstotkov, varčevanje v surovinah povečano za 6 odstotkov, varčevanje v pogonskem in drugem materialu za 11 odstotkov, izostajanje delavcev jc bilo zmanjšano za 6,6 odstotkov. Silen tekmovalni zagon, nenavadni delovni polet nam je pripomogel, <» J® Božji grob pri Pliberku tem odvzame zadnjo maščobo in revica je obsojena jesti še naprej nezabeljeno. Take enakopravnosti seveda prav gotovo ne moremo imenovati pravične. Ne moremo sicer zahtevati, da bi država izdala za tako prizadete ljudi posebne zakone, čeprav upravičeno pričakujemo zakona, da bo uredil popravo škode, ki jo je prizadel državljanom nacizem. Lahko pa bi se krajevne oblasti same po sebi bolj prilagodile tem težavnim razmeram, ne pa da si upajo še groziti s tem, da bodo zopet odvzele živino in posestvo. Ljudje so že dovolj pretrpeli in ni jih treba strahovati še sedaj. Višek vsega, kar so si privoščili s to trpinčeno družino, pa je, da je Arbeitsamt starejšo hčerko klical na občino in jo hotel dodeliti drugemu kmetu na delo, češ da imajo doma premalo živine. Poglejmo natančneje, koliko delovnih rok imajo pri tej hiši, da bomo bolj jasno videli nečlovečnost tega početja. Pri hiši je mati z dvema hčerkama, ki sta stari 18 in 11 let, hlapec Janez in najemnik Tone, ki večinoma dela V takšnih težavah živijo danes protifašistične in izseljeniške družine. Takšen je njihov boj za obstanek. Tako je namreč tudi marsikje drugod. Imel sem priliko obiskati več družin in videl sem njihovo revščino. Ves njihov živež je mleko, ki ga imajo v mnogih primerih od izposojenih krav, od katerih jim posestnik odstopa mleko in tele. In to edino, kar imajo, mleko in tele, zahteva zdaj država. Tako tisti, ki so vse svoje imetje žrtvovali v borbi proti fašizmu, ne bodo nikdar prišli na zeleno vejico in bodo morali večno životariti. Čemu naj potem še delajo? Saj nimajo dovoli niti za vsakdanje življenje! Ali naj bo to pomoč žrtvam nacionalsocializma? Želeli bi več uvidevnosti in razumevanja, želeli bi dejanske pomoči in resnične enakopravnosti. Naši ljudje so bili prevečkrat razočarani, pretrpeli so že preveč krivic in v sedanji vojni so preveč žrtvovali v osvobodilnem boju, da bi jih lahko zadovoljili s praznimi obljubami in puhlimi tolažbami. Dr. Luka Sienčnik. Po naši z • • • IZ BOROVELJ Našemu »Vestniku« ob prihodu med nas! Dolga in trpljenja polna leta so za nami, leta hrepenenja in želja po svobodi, po lepi slovenski besedi. Mnogo, mnogo viharjev je šlo čez nas. nihče ni imel za,nas tolažilne besede, nikogar ni ganila nedolžno prelita slovenska kri... Nikogar! Sami smo bili. s trdno in neomajno vero v zmago pravice ter hodili s ponosno zravnano glavo, z očmi uprtimi proti vzhodu, ker smo pač vedeli, da bo tam vstalo sonce in nam posijalo nekoč v svo- bodni dan. Čakali smo te, prelepa slovenska beseda, s pravim otroškim ve* seljem, ker smo pač vedeli, da prideš. Veselili smo se tem bolj, ker smo si bili svesti, da nam prineseš s seboj, za vsakega izmed nas nekaj posebnega. da boš vsakemu posebci blažila žejno dušo in krepila duha, da bo v nas od dne do dne rastla vse trdnejša vez. od vzhoda do zahoda ter od severa do juga. Prišla si, z orožjem delavskih armad si si priborila pot do nas in nas navdala z velikim, samozavestnim veseljem, tako da smo po stali mehki mi, ki si v potu svojega obraza služimo svoj vsakdanji kruh, mi, ki smo gledali v preteklih letih smrti v obraz in bili vajeni do danes le tujega biča, tuje. osorne besede, Iju-di. kateri se niso ozirali na to, da potimo kri in da nam ob strojih pešajo moči — le ker smo bili Slovenci. Danes pa. ko si prišel med nas ti, Slovenski vestnik, vemo, da se jc vse spremenilo, da je ropotanje in trušč strojev postal za nas znosnejši, da se je v nas oglasil človek, ki diha pro-steje ter z jasnim pogledom zre v bodočnost. ki mu bo prinesla sonca in toplote. Trde in žuljave so naše roke, zgrban in zmučen je naš obraz, toda duša je polna prazničnega veselja in hvaležnosti do vseh onih, ki so nam pripravili tc veliko veselje. Ne samo vaša, nas vseh je trda in strma pot, toda od sedaj naprej vemo, da bo prihajala k nam redno in stalno naša lepa, nova. krepka slovenska beseda, ki nam bo dajala moči, da bomo tej težki poti življenja kos ter prišli nekoč na ono ravno in gladko cesto enakopravnosti in zadovoljstva. Tebi pa, »Slovenski vestnik«, želimo mi koroški delavci uspehov in razmaha. da bi tvoja luč svetila v vsako hišo slovenskega delavca na Koroškem, da bo stopal vsak izmed nas z odločnim in trdnim korakom bolj>_; bodočnosti naproti... Boroveljski delavci. IZ ROŽA Nekateri ljudje ne morejo razumeti, da bi naše ljudstvo smelo zahtevati tudi za sebe pravico in enakopravnost. Zato so si izmislili, da bi uprizorili nekakšen plebiscit, samo da bi zopet lahko vznemirjali ljudstvo, ki je prav gotovo že zadosti pretrpelo in doživelo več kot dovolj razočaranj! In še ničesar ne bi rekli, če bi bilo samo to — saj navsezadnje živimo v demokratični državi in vsakdo naj bi imel pravico, da da duška za to ali drugo stvar. Toda ti ljudje se poslužujejo laži in groženj, to pa ni več demokratično. Dobro sc še spominjam, kako so svoj čas pred glasovanjem trobili v švet: »Nočemo: Jugoslavije, ker je taffl-vajslra,"mf Tta^nc rmiramo vojaštva, pri nas nikdar ne bo vojne!« In prav tisti, ki so tedaj trdili, da niso za vojsko, so pozneje napadli Jugoslavijo in ves svet. Roko v roki hodijo danes spet isti ljudje od hiše do hiše, eni bivši nacisti in ilegalci, drugi pa hočejo nastopati kot zastopniki delavstva. Pri tem se ne zavedajo, da so danes pravi zastopniki delovnih ljudi za resničen sporazum med narodi in ne za to, da bi se družili z nekdanjimi nacisti in ilegalci. Sedaj so si izmislili, češ koliko bo treba plačati odškodnine izseljencem in drugim oškodovancem ter da ho vse to padlo na ramena davkoplačevalcev. Le čemu se svoj čas vsi ti ljudje niso dali izseliti, pa bi danes lahko »uživali te dobrote« izseljencev. Kako pa je v resnici s stvarjo? Izseljenci so lani prijavljali škodo komisiji. ki naj bi jo potem izračunala in ocenila. Pri tej oceni so se jemale v poštev uradno določene cene: kilogram žita s^ je vračunal po 27 grošev, plemenska krava 400 do 500 šilingov, pohištvo 800 do 1000 šilingov. Če pa je prizadeti stopil k mizarju, mu je ta sicer potrdil, da so uradne cene take, samo zaenkrat ne more izdelati nobenega pohištva, ker ni ne lesa in ne orodja. In podobno je bilo z žitom: res je, uradno stane toliko, samo za to ceno ga ne dobiš, ne žita, ne živine, ne vozov in ne pohištva. Poleg vsega pa še nihče ne ve, kdaj bodo izseljenci dobili povrnjeno svojo škodo, saj menda ni denarja in še manj blaga. Taka je ta stvar v resnici, vse drugo pa je laž in krivica, ki se dela našim izseljencem. V. F. IZ BILČOVSA Po dolgih letih smo vendar dobili svoj časopis »Slovenski vestnik«. Z veseljem smo ga sprejeli in ga čitamo z velikim zanimanjem. Upamo, da bo ta naš list našel pot v vsako našo hišo in tudi k vsakemu našemu človeku. Saj je to list, ki bo odločno zastopal naše interese ter nas vse na naši lepi Slovenski Koroški povezal v močno in odločno enoto. Tudi o novicah bomo listu stalno poročali. Dosedaj je bilo videti, da pxa nas spimo spanje pravičnega. Temu pa ni tako! Gibljemo se in delamo, da si zgradimo naše organizacije in da dvignemo našo narodno zavest na tisto višino, kakor smo io imeli še pred navalom nemškega nacionalsocializma na naš narod. Koliko žrtev je doprinesla naša občina v minuli narodnoosvobodilni vojni, bomo poročali prihodnjič. Danes naj omenimo le dve žrtvi, ki sta padli v oboroženi borbi proti nacizmu, žrtvi, ki sta dali svoje življenje za našo svobodo. Prvi je padel Andrej Ogris, p- d. Odrijov na MalijoftrSvoie mlado'zivLjenjč je dal nirŽbpračah in leži pokopan na pokopališču v Vrbi ob jezeru. Drugi je bil Koren Jožef, p. d. Pežlnov iz Kajzaz. lCo~ie“5IIa nacionalsocialistična zver v zadnjih smrtnih krčih, ga ie~12,--maia 1245- še zadela krogla esesovskih razbojnikov in' končala to nadebudno mlado življenje. Dosedaj še nismo imeli priložnosti, da bi tem junakom napisali v kakem listu nekaj vrstic v spomin. Te vrstice naj nam bodo zagotovilo, da bodo Slovenci na Koroškem znali ceniti in spoštovati te žrtve in da spomin nanje med nami ne bo ugasnil nikdar. Njihovim staršem in vsem sorodnikom nai bo v tolažbo zavest, da njihove žrtve niso bile zaman. Prinesle so smrt nemškemu fašizmu, našemu narodu odprle pot v svobodo. Janko Ogris. POZDRAV IZ PODJUNE Z veseljem in zanimanjem smo Pod-junčani sprejeli in brali prvo številko našega, tako željno pričakovanega glasila. ki je bilo v hipu razprodano. Po dolgem času se nam je izpolnila naša najsrčnejša želja. Končno smo si priborili tudi to pot. da se bo spoštovala ena izmed naših najosnovnejših zahtev. Naš »Vestnik« nai bo zastopnik in tolmač vseh teženj najširših plasti našega naroda. Nudi nai nam razvedrilo. obenem pa naj nas seznanja z omiko in kulturo našega naroda v taki obliki, ki bo primerna slehernemu članu naše narodne družine. On je poklican, tla budi'in goji v nas zavest, da smo vsi člani ene velike družine, kjer vlada enakopravnost vseh delovnih ljudi. Naj pride naš »Slovenski vestnik« svojo pot v vsako, še tako preprosto hišo, kočico in družino! J. RREZN r A-VE TRTNI Dne 14. t, m. smo pokopali na pokopališču v Zakamnu pri Vetrinju znanega gospodarja p. d. Breznikarja, očeta STCfahir'Kiatzerlff. Rajni ie bil eden najstarejših izseljencev — tr-pmovTTa jih je nasilje nemškega nacizma oropalo zemlje in vsega imetja ter pognalo v taborišča Nemčije. Ves čas trpljenja in čakanja v taboriščih smo s številno B^eznikarjevo družino trepetali za življenje očeta, ki ga je krivičnost izselitve i-i brezpravnost v prisilnem taborišču vidno morila. Pot domov mu ie omogočila ameriška vojaška oblast v posebnem vozu Rdečega križa. Tako ie kljub vsem nakanam nasprotnikov vendarle učakal dan povratka na svojo slovensko zemljo, za katero se je ves čas svojega delovnega življenja neustrašeno boril. Vsa leta ie pomagal kot odbornik Celovške slovenske posojilnice, našel si ga med pevci v Kotmari vasi in na vseh slovenskih prireditvah v Celovcu in okolici. Ni čudno, da so ga nacistični šovinisti imenovali na prvem, častnem • mestu, ko so iskali žrtve za izselitev v občini Vetrinj. Zlomiti pa Brezni-karjevega očeta niso mogli: Z zadnjo silo je kljubovalo njegovo od dela in trpljenja izmučeno telo, da bi našel mir in počitek v domači zemlji. Vsem nam je bilo zato slovo od Breznikarja posebno težko. Pevci iz Kotmare vasi so mu zapeli v slovo in tov. dr, Mirt Zwitter ie v imenu Zveze slovenskih izseljencev spregovoril poslovilne besede. Nai v miru počiva v domači zemlii Breznikarjev oče. vsem niego-vim pa izrekamo iskreno sožalje! RADIŠE Ko smo končno le dočakali, da ie začel izhajati naš list »Slovenski vestnik«. smo se ga tudi pri nas zelo razveseli. Že prva številka ie vsem ugajala in mnogo družin ie stopilo v vrste stalnih naročnikov. Potrudili pa se bomo, da jih pridobimo še več. Z listom smo dobili spet možnost, da z dopisi obveščamo druge kraje o dogodkih pri nas. Naj veljajo prve naše vrstice spominu nedavno preminulega Oblakovega očeta. V trdem kmečkem delu ie dočakal visoko starost 79 let ter bil kot marljiv gospodar in gostoljuben sosed vsesplošno priljubljen, o čemer je pričala tudi številna udeležba pri njegovem pogrebu. Ena izmed najznačilnejših njegovih potez ie bila neomajna zvestoba svoji domači grudi in svojemu slovenskemu narodu. Bil je med prvimi naročniki Mohck-ievih knjig, v njegovo hišo ie zahajal »Mir«, pozneje »Koroški Slovenec«, dočim ga »Slovenski vestnik« ni več našel med živimi v njegovi domačiji. Ko so domači izdajalci in sodelavci vojnega zločinca Maier - Kaibitscha pripravili tudi za celo vrsto Radiša-nov pot v pregnanstvo, ie bila Oblakova družina ena prvih, po katebi so planili fašistični policisti aprila 1942. leta ter io kot razbojnike odvlekli v zamreženo taborišče na Žrelski cesti. Nekemu sorodniku se ie pa posrečilo izposlovati, da se ie mogla Oblakova družina po nekaj dneh bivanja za bodečo žico spet vrniti na svoj dom in ji ni bilo treba z drugimi sotrpini v daljno Nemčijo, kot je nepravilno poročal pred kratkim neki celovški list. Trpljenje in prizadejana krivica Oblakovega očeta nista potrli. Trdno in neomajno je tudi v najtežjih dneh veroval v zmago pravice in poštenja. Z zadoščenjem je dočakal lanskega maja končni zlom in propast nacističnih tiranov, še zadnje tedne pred svojo smrtjo se je živo zanimal za bodočo usodo svojega naroda ter bil uverjen, da bo bodočnost koroških Slovencev lepša in srečnejša. Nam bo ostal rajni Oblakov,-oče vzpodbuden zgled poštenega in delavnega življenja ter nezlomljive zvestobe svojemu narodu. Franci. ŠT. TOMAŽ Če ravno-ni •feo marsikdo mislih da smo v našem predelu Slovenske Koroške že popolnoma utonili pod raznarodovalnim pritiskom preteklih let in desetletij, je »Slovenski vestnik« vseeno .rasel pot med nas in bil pri naših družinah z veseljem sprejet. Na zunaj je pri nas res videti, kakor da bi tod ne prebivalo več slovensko ljudstvo. Šola in cerkev še danes kljub obstoječim drugačnim predpisom nadaljujeta svoje ponemčcvalno delo, ne glede na demokratična načela enakopravnosti obeh narodov v deželi.^ Dne 1. junija tega leta smo doživeli pri nas vesel dogodek. Gospod Popek, p. d. Klemen jak iz Podkrnosa, si je izbral našo zavedno Milko Waldhau-zer. p. d. Jožefovo v Št. Tomažu za svojo nevesto in jo popeljal ta dan pred poročni oltar. Med svatovskimi obredi je po dolgih osmih letih prvič spet zadonela v naši cerkvi slovenska pesem pod vodstvom gospodične Tra-besingerjevt iz Podkrnosa. Tudi pri ženitovanjski gostiji na nevestinem domu je pevski kvartet prepeval no-voporočcncema na čast slovenske narodne in umetne pesmi. Da Št. Tomaž ne bi utrpel z izgubo mlade žene Milke, je štorklja poskrbela en teden nato za nov naraščaj. Zglasila se je pri Sturmovi, p. d. Tomanovi' družini, stebru zavednega slovenstva v naši fari, ki ga je Hitlerjevo divjanje z izselitvijo hotelo omajati in porušiti. Mlademu paru želimo vso srečo na njegovi življenjski poti, Sturmovi družini pa mnogo družinskega veselja z novorojencem. __________ BOROVLJE Na binkoštni ponedeljek je socialistična stranka sklicala zborovanje v dvorani boroveljskega kina. Kot govornik ie nastopil celovški župan gospod Schafzmayer. Namen njegovega govora je bit. da pove nekaj o obnovi in delu v Avstriji ter da obrazloži poslušalcem vse težkoče, s katerimi se mora boriti vlada. Govornik ie prišel do sklepa, da bo treba še veliko trdega dela, preden bomo pri nas dosegli gospodarsko ravnotežje. Po samem govoru se i« pojasnilo, da je zopet dovoljeno zbit ati podpise in da naj vsak po možnosti agitira in pridobiva člane za »Zvezo avstri jskih Slovencev«. Govorilo se jc seveda samo nemški in nek zastopnik ZAS-a je izjavil, češ da se nam že na govorici pozna, da nismo Nemci, ampak »Vindišarji«. S tem je možakar kar dobro pogruntal, kajti avstrijski slovenski Nemci ali člani ZAS-a so res neko posebno seme, ki ga poznajo še onstran meja. Navsezadnje je neka Nemka, sicer pošteria žena. vprašala, kako je z ZAS-om, ali lahko tudi Nemci pristopajo kot člani. Gospodje so bili prvič nekako v zadregi. Zastopnik Zveze avstrijskih Slovencev za boroveljski okrai g. Sattmann Johann, je nato povedal, da lahko pristopajo tudi Nemci kot podporni člani. Gospod Sattmann, to bo res imenitna Zveza avstrijskih Slovencev: govorijo med seboj nemški, sami sebe nazivajo vindišarje in kot podporne člane zbirajo Nemce. Celo zunanji ministri v Parizu bodo iznenadeni, ko se jim predstavi ta posrečena druščina. F. REMSENIK PRI ŽELEZNI KAPLI Tudi mi bi se radi enkrat oglasili in vam opisali, kako se imamo pri nas v Remšeniku, da spoznate to majhno, lepo dolinico nad Železno Kaplo, v kateri prebivajo Slovenci. Ko se je začelo izseljevanje naših slovenskih kmetov v belski občini, so poiskali tudi nas v Remšeniku. Vedeli smo, da pridemo tudi mi na vrsfo. In res so nekega dne prišli gestapovski rablji nad naše mirne kmete in jih izgnali iz njihovih domov. Ta dolinica, ki ie bila prej tako živa in prepolna lepote in veselja, je postala naenkrat tiha in mirna, zagrnjena v žalost. Družine, ki so še ostale, so se podale v hribe k partizanom, da bi si tam priborile svoje pravice in srečnejše življenje. Iz 85 hiš, ki jih šteje naša dolinica, je odšlo v gozd 55 naših dobrih in zavednih ljudi; med njimi so bile matere, očetje, možje, dekleta in fantje. Vsi ti so odšli v hribe, v vrste par-tj&anov,jdgJ?i sej&URpo z našimi brati s puško v roki borili proti nacističnemu nasilju. Iz tega težkega, krvavega, a pravičnega boja se jih ie le malo vrnilo domov. Ko so se vračali, so našli svoje domove izropane, požgane in uničene. In sedai se ti naši kmetje na opusto-šenem polju borijo za svoj kruh in si v najtežjih razmerah spet postavljajo svoje domove. Veliko vere v zmago pravice ie treba, da človek ne omaga pod bremeni vsakdanjega življenja. Vendar ne klonemo. V ida. ENCELNA VAS Po dolgih letih žalostnih dogodkov jc te dni prispela na p. d. Kavhov dom vesela vest od sina Jankota, da je končal na Dunaju svoje gospodarske študije na Visoki šoli za svetovno trgovino. Po dolgem trpljenju izselitve, po grozah Dachaua, ki jih je doživljal naš Janko Urank s svojim očetom dolga leta, ie to prvi svetli žarek opustoše-nemu domu in hudo prizadeti družini. Mlademu gospodarstveniku, katerega povratek vsa Podjuna in Slovenska Koroška z veseljem pričakuje, želimo v njegovem nadaljnjem delu obilo sreče in uspehov, ki nai bodo tudi v korist in napredek našega naroda ! Mirt. GLOBASNICA Globaški igralci so 2. in K), junija v Šoštarjevi dvorani uprizorili zgodovinsko igro »Za pravdo in srce«. Radi priznamo, da so se naši igralci potrudili in večinoma tudi prav dobro podali slike iz borbe za našo staro pravdo. Gledalci niso mogli zmeraj slediti izvajanjem na odru; vzrok bo treba iskati v potujčevanju in raznarodovanju, ki ie najbolj prizadelo srca naše mladine. Minilo bo še dokaj truda, preden bodo premagani vplivi nacistične vzgoje. DOBRLA VAS V nedeljo 2. junija je naša mladina priredila v Narodnem domu igro »Za-neljivkaa in še nekaj krajših prizorov. S to prireditvijo so naši igralci in fantovski pevski zbor iz Št. Vida pokazali, da že nekaj znajo. Hvaležno ob- činstvo jih je z navdušenim odobravanjem bogato nagradilo za njihov trud. Pri tci priložnosti je spet prišlo do izraza, kako koroški Slovenci čutijo v sebi pogum in novo moč, da tudi s prosvetnim delom pokažejo visoko stopnjo naše kulture. Naši rojaki so ponovno izrazili žel jo, da naj bi prav kmalu uprizorili kaj podobnega in mladina se z vnemo pripravlja, da ustreže tej želji. Kakor smo že omenili, je k uspehu znatno pripomoglo sodelovanje šentviškega pev. zbora. Fanika. ŠKOCIJAN Dne 16. junija smo v farovžu priredili igro »Z lastovkami«, kjer smo Škocijanarji pokazali, da se je pri nas še ohranil smisel za prosveto. Na začetku je tov. Mirt Zvvitter nakazal in poudaril važnost našega kulturnega dela. Posebno ie naglasil, da bomo kakor doslej tudi v prihodnje pogumno premagovali vse ovire in zapreke, ki sc nam stavijo na pot od katere koli strani. Vsa čast našim igralcem, ki so nam pripomogli, da smo za nckai kratkih ur pozabili naše vsakdanje skrbi in težave, k čemur ie prispeval dober delež tudi naš pevski zbor. Franci B. POPRAVEK V zadnji številki sC nam je vrinila v poročilu o mitingu v Logi vasi neljuba pomota. Tiskarski škrat nam je čisto izmaličil ime pevovodje združenih pevskih zborov Št. Ilj—Loga vas. Bralci so večinoma že sami ugotovili, da je bil mišljen v dopisu tovariš Pavle K e r n j a k — širom vse Slovenske Koroške in še izven nje znani naš prireditelj in harmonizator venčka »Juhe, pojdam v Škufče« in drugih narodnih pesmi. Priredil je za zborno petje tudi nekaj partizanskih pesmi. Tov. Pavle Kernjak nai nam oprosti napako. Dopisnike pa pozivamo, naj v bodoče v dopisih pišejo imena posebno r a z l o č n 0' in čitljivo, najbolje s tiskanimi črkami! Popravljamo še drugo enako napako v dopisu iz Škociinna, kjer se mora glasiti ime: Franc Povoden, namesto Franc Pivk. V članku »Bistvo fašizma« se mora glasiti razprto tiskani stavek: »Bilo sem, spet sem in bom!« Slovenska prosvetna zveza naznanja sledeče Ciril - Metodove proslave: v nedeljo 7. julija: v Škofiča h na prostem za občino Škofiče in Hodiše. Gostuje igralska družina iz Hodiš z »Mi-klovo Zalo«; začetek ob 15, uri; Zmotiče ob 14.30 uri pri Pran-gerju; Loče ob 14. uri pri Pušniku; Št. Jakob v Rožu ob 14. uri v Narodnem domu; t. J a n ž v Rožu ob 15. uri pri išlerju; B i 1 č o v s ob 14. uri pri Pomoču; Slovenski Plajberk ob 15. uri na prostem; G 1 i n j e ob 15. uri pri Cingelcu na Trati; Sele ob 14. uri v Društvenem domu: Železna Kapla ob 12. uri v dvorani kina; D o b r 1 a v a s ob 15. uri v Narodnem domu; P1 i b e . k ob 15. uri v telovadnici; Š k o v i č e ob 15. uri pri Društvenem domu. v nedeljo 14. julija: v Zg. Jezercah na vrtu gostilne Žumper za občine Gozda-nje, Lipa, Vernberk in Loga vas. Igra »Mati«. Sodeluje Kern jakov pevski zbor; začetek ob 15. uri; v Radi šah v društveni dvorani za občine Radiše, Medgorjc in Žihpolje. Igra »Tri sestre«; začetek ob J5. uri. Poleg navedenih iger so na sporedu prireditev še pevske točke, recitacije in slavnostni govor. — Počastimo spomin na slo\anska blagovestnika sv. Cirila in Metoda s čim številnejšo udeležbo pri teh proslavah. štev. 4 Avstrijsko mladinsko zastopstvo o enotnosti jugoslovanske otladioe Pri razgovoru dopisnika Tanjuga s Kurtom Melachom in Walterjem Kellerjem, delegatom avstrijske mladinske delegacije, ki je prisostvovala tretjemu kongresu v Zagrebu, so avstrijski mladinci navdušeno govorili o enotnosti jugoslovanske mladine in njenih velikih naporih za obnovo dežele. Sprejem je bil izredno prisrčen, je izjavil Kurt Melach. Imeli smo priložnost videti delo za gospodarsko, politično in kulturno izgradnjo. Polet, volja za delo in navdušenje jugoslovanske mladine nam služi za zgled. Bratski in prisrčni sprejem, ki smo ga doživeli, je izraz simpatij do vseli pravih demokratov v Avstriji, istočasno pa tildi dokaz brezmejne vere v demokracijo, ki se povsod poživlja. Kot izraz tega zaupanja smatramo tudi prisrčen sprejem, ki so nam ga priredili povsod, čeprav smo govorili v jeziku, ki je bil pred letom dni še osovraženi jezik okupatorja. Pokazati se moramo vredne tega velikodušnega zaupanja. V naši borbi za enotnost vse napredne mladine si moramo vzeti za zgled ogromno silo enotne jugoslovanske mladine, ki je bila pogoj za zmago in za uresničenje normalnih razmer v Jugoslaviji. Melach je nato izjavil dopisniku Tanjuga, da bo poslala »Svobodna av strijska mladina« skupino mladincev na Mladinsko progo in izrazil prepričanje, da se bodo vrnili mladinci v Avstrijo prepojeni z novim duhom. V tritedenskem bivanju v Jugoslaviji smo se naučili nenavadno mnogo :n verujemo, da smo prinesli v Avstrijo nekaj ustvarjalnega navdušenja in optimizma jugoslovanske mladine. Melach in Keller sta s članki v listih, s predavanji in govori na mladinskih mitingih pojasnila avstrijski mladini vse, kar sta videla v Jugoslaviji. Pri tem sta naletela na neomejeno zanimanje avstrijske mladine za politično, gospodarsko in kulturno življenje v Jugoslaviji. Mladina se je posebno Zanimala za sprejem pri maršalu' Titu. Ton, v katerem sc je maršal Tito raz-govarjal z nami, je bil enostaven in prisrčen. To je bil velik trenutek v našem življenju. Še nikoli nisem imel prilike govoriti pred tako veliko množico kakor v Zagrebu, nastopil pa sem svobodno, ker sem vedel, da je v Jugoslaviji svoboda govora. Kongres je sprejel z največ-jim zadovoljstvom stališče avstrijske mladinske delegacije do vprašanja koroških Slovencev. Nato je Melach omenil svojo izjavo na kongresu: *Z vsemi silami bomo podprli pravično borbo koroških Slovencev. Med svobodnimi in neodvisnimi državami ni nobenih nerešljivih problemov.« Melach je na koncu poudaril, da je bilo to potovanje po Jugoslaviji izmed vseh potovanj v sosedne dežele glede na vzpostavljen je bratskih in prijateljskih odnosov z mladinami sosednih dežel najpomembnejše. Illll!ill!lliillll!lll!lllillllilill!lj:iiilillilllllllilliii|lillli!;iii||!l|||||i!l!ilil;||||||||||||!ii|iii|||i|||||;|)i!|||j|i|||||||||||!!!;||||||!!|||||||||!||iii;|]||ji;i:i;;i:;!;!;i;ii!;|{:;i|!;ii;i||||!||!|||i|!|||i;;!ii;i|||||||;ii;||| Počasi je vse to že nekje daleč, ven-dar je in bo ostalo kot danes. Bral sem *®*^a 80 rože tiste skrivnostne oči. skozi katere gleda mati zemlja svoje otroke, ljudi, in da če se roža utrga, brz zraste nekje nova, še lepša. Bi skoraj verjel tej pravljici, ker si brez roz sveta ne moremo misliti. Vsaka roza je lepa in vedno rajši jih imam, uageljni pa so najlepši. Tisti, ki se kot žametaste oči ozirajo skozi okna naših domov in ne puste človeku, da bi šel mimo pust in praznih misli. Kdor je marširal z brigado štirina jst ur neprenehoma po Notranjski, ve, kako utrujen in skorajda slabe volje je človek. To še posebno, ker je bila noč temna, brez zvezd, spremljali so nas le glasovi sov. A jutro ja le zmagalo nad nočjo, pregnalo sovo, zbudilo ptice pevke in nas utrujene in opotekajoče pripeljalo v skromno krimsko vasico. Ljudje so nas bili že vajeni. stari znanci smo bili in prijatelji in od srca smo bili veseli, ko so nas z malih okenc pozdravljali naši najljubši prijatelji, rdeči nageljni. Čeprav smo bili utrujeni, vendar so vzbudile v nas te rože toliko lepega. Saj si brez težav prebral z obrazov ono veliko in lepo, na kar so nas spominjali nagelj- ni. Pa so bila morda vmes že leta. ko je fantu, ki je odhajal na nabor, pripela drobna roka na prsi rdeč šopek. Bog ve kdaj je mati dobila za god te čudežne rože, mlada žena sc jih je razveselila ob rojstvu prvorojenca in vriskali so fantje pod oknom, kjer so dehteli nageljni. Pod križanim doma v kotu' so uvezeni na belem prtiču rdeči nageljni. Simbol slovenstva so postali. Koliko spominov, koliko lepih čustev nam vzbujajo te rože. Vsak njihov cvet nam posebej pripoveduje o ljubezni, o ljubezni,’ ki plava nad skromnimi slovenskimi vasicami, o ljubezni, ki narekuje fantu, da v mesečnih nočeh vriska na vasi. o ljubezni, ki veže slovensko družino, o veliki in močni ljubezni do rodne zemlje nam geveri. Sama po sebi mi je misel prešla k velikemu preroku ljubezni sv. Pavlu, ki bo do konca vseh časov in preko teh v brezbrežno večnost učil. da je le ljubezen tista resničnost, ki nikdar ne išče sama sebe, se ne da razdražiti, ni hinavska, je dobrotljiva in —nikoli ne mine. Šde proti poldnevu sem se zbudil in bil slabe volje, ker sem zaležal in ker so partizani nosili na prsih velike nageljne. Prav za prav je bila grda nevoščljivost. a sem io hitro odgnal z mislijo, da jih pač nisem vreden. In že zato nisem bil več slabe volje in nevoščljiv, ker je bilo zunaj vendar sonce. čas pred binkoštmi in ker so na oknu cvetele še rože. Jug ie gnal oblake kot čredo drobnih, mehkih ovac in krimske smreke in hoje so tej nebeški procesiji sklanjale svoje lepe in ponosne glave. Od vsepovsod so prihajala poročila, da zbira okoli nas sovražnik velike sile in čez dan ie bilo slišati ropot težkih kamionov po dolinah. Stara pesem. Pogledali smo le na zemljevide, kurirjem in patrolam pa se je neprenehoma mudilo ugotoviti nasprotnikovo silo. Še je ostalo vprašanje, ali bi se čez noč umaknili, ali ostali in sprejeli borbo. Ostali smo in dolge vrste bataljonov so neslišno zasedle položaje.,,In bil je večer, ker sc je soncu mudilo sjiat. a v slovo nam je zapustilo krvavo zarjo in prižgalo zvezdo večernico. Jug je »prenehal pasti oblake —- ovčice, smreke in hoje sd se vzravnale in bi zaspale, če bi jih ne motili ptiči, ki so peli v slovo soncu in svoji mladi ljubezni. Po dolinah je zvonilo avemarijo in so grmeli kamioni, na oknu so gledali nageljni in niso spali. Morda so mislili kot vsak izmed nas na tisto pomlad, ki je mogoče še prav v deveti deželi, a nosi s seboj ljubezen brez sovraštva. In po tej bo postal svet šele svetel in dober. Doživeli smo jutarnji pozdrav. Avi-oni so zmetali svoje težke tovore in kozolec je zagorel na koncu vasi. Vnemala se je borba in prvi bataljon je v naskoku odgnal »rdeče kravate«. Najmočnejši pritisk je na tretji bataljon in videti je, da ne bo vzdržal. Beli izdajalci kažejo steze bataljonu za hrbet. A prvi bataljon dobro manevrira. Tiščimo in tiščimo daljnoglede, da nas bole oči. Borba dosega vi- Oj zemlja širna, zemlja lepa... šek, sovražnik je pijan, a partizani pojo. Imamo izgube in težko ranjene. In vse to gleda sonce. . Se je pod noč poizkušal sovražnik s hudim protinapadom, a se je moral umakniti. Kamioni so zopet grmeli pod nami in fantje so peli. Že je padalo sonce za krimske smreke in hoje, ko so prileteli avioni, zakrožili so nad vasjo in jo zasuli z ognjem. Gorela js ena izmed slovenskih vasi. tistih, v katerih smo tolikokart našli košček svojega doma, prijazno besedo in spanje na klopi pri peči. Gasili smo io pogrsui, a nam nagel im so zgoreli. Visoko so še enkrat dvignili svoje oči in nato so umrli. In pravljica pravi, da vzcvetejo nekje na drugem kraju še lepše rože. Vroči ognjeni zublji in močan dim nam je jemal vid. Jaz pa sem premišljeval, k jo bodo sedaj vzcveteli novi nageljni. In zagledal sem jilj na prsih naših partizanov. V mirnih časih so ljubeče gledali z okna popotnika, ki je šel mimo hiše. Njihove korenine so srkale zemljico v glinastem lončku, ko pa ie prišla vojna nad domovino in vasico, so zapustili rodna tla in odšli s partizani. Na njihovih prsih še lepše cvetu ka- Ko se krog nas najtrši mrak je storil, nekdo je luč prižgal in spregovoril... Oton Župančič V življenju našega naroda bi lahko našteli mnogo mračnih dni. Vselej, kadar je posvetil od daleč žarek svobode na nas, so se takoj stegnile okrutne roke tujca in zopet smo tavali v mrazu suženjstva. Naša največja nesreča pa je bila, da nismo znali zbrati vseh svojih sil, s katerimi bi se rešili tega jarma. Mnogokrat smo nasedli našim sovražnikom in jim peli slavospeve za drobtinice, ki so nam jih milostno vrgli z bogatinove mize. Kljub temu. da smo se skozi vso našo zgodovino prizadevali, da bi se združili, je ta naša želja postala resnica šele ob najhujši nesreči, ki nas ie doletela. V dobi, ko nas je vse podjarmil največji sovražnik vsega napredka, nem-ško-italiianski fašizem, smo se združili in našli edino pravo pot — pot borbe proti nasilju. Na to težko, krvavo stezo narodne osvoboditve smo krenili vsi združeni, složni in enotni Bratje, od Žile. Roža. Podjune, preko Karavank, Ljubljane, Maribora, Gorice. Trsta, vsi Slovenci skupai z jugoslovanskimi brati. Srbi. Hrvati, Črnogorci, Makedonci — skupaj z vsemi drugimi zasužnjenimi slovanskimi narodi. Pred nami pa so stopali naši mogočni in nepremagljivi bratje Rusi. Največji sovražnik vseh poštenih in svobodoljubnih ljudi, nemški in italijanski fašizem, je najprej dobil v svojo oblast naš narod na Koroškem in Primorskem. Poudariti moramo, da nemški in italijanski nasilniki niso pričeli z vso silo preganjati Slovencev, dokler niso imeli v oblasti vsega naroda. Fašisti so pričeli po vsem ozemlju južnih Slovanov izvajati svoj zločinski načrt. Za vsako ceno so hoteli iztrebili vse slovanske narode. Pričeli so izseljevati, mučiti, zapirati in pobijati naš narod po vsej naši domovini. Vprašajmo sc, kdo nam je prižgal luč. nam spregovoril prve besede svobode in nas .povedel iz mraka suženjstva na pot narodne osvoboditve? Vsem nam je poznana stara narod na pripovedka o Martinu Krpanu z Vrha pri Sv. Trojici — pripovedka o močnem, silnem sinu našega naroda, ki ie ugnal samega nepremagljivega tujca Brdavsa, ki ie v starih časih nri-šel in zasužnjil našo deželo. Martin Krpan si ie sam naredil svoje orožje. Izbral si je najtrdnejše železo in naredil si je sekiro. Izbral si je mlado li-povino ter si naredil kij. Ko ga je Brdavs naskočil, mu je Martin Krpan spretno nastavil kij in sovražnikovo orožje se ic globoko zarilo v mlado li-povino. Tako globoko, da sovražnik meča ni mogel več izvleči. Nato je vzel naš junak sekiro in s tem naj- trdnejšim orožjem oddrobil sovragu glavo. Ta stara narodna pravljica je prispodoba za narodnoosvobodilno borbo našega naroda. Meč tujega nasilnika Brdavsa so bili fašistični roparji, ki so pridrveli in zadali globoko rano našemu narodu. Brdavsov meč, ki se je globoko zaril v kij iz mlade lipo-vinc, nam pove, kako globoko rano so tuji roparji zadali našemu narodu, ki ie bil organiziran v novi. mladi organizaciji — Osvobodilni fronti slovenskega naroda. Prav tako. kakor ie Martin Krpan s sekiro iz najtrdnejšega jekla ugonobil sovražnika, je naš narod s svojimi najboljšimi, najtrdnejšimi borci — partizani — vojaki narodnoosvobodilne vojske premagal sovražnika. Osvobodilna fronta nam je pokazala pot, ki je edina pravilna za vse male narode. Na tej poti neizprosne borbe smo našli resnične zaveznike v vseh svobodoljubnih narodih, ki so se prav tako borili za svoj obstoj. Z vsemi slovanskimi narodi smo se borili pod vodstvom bratskega ruskega naroda. Naša oborožena narodnoosvobodilna borba st je pričela s tistim dnem, ko so fašistične tolpe napadle bratski ruski narod. Po vsej Jugoslaviji so se dvignili bratski narodi. Od Triglava do Panonskih nižin, temnih bosanskih gozdov, sinjega Jadranskega morja, kršate Bosne in Hercegovine je zazvenel en sam bojni klic združenih, enotnih bratskih narodov: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« S pesmijo, slabo oblečeni in slabo oboroženi so šii v boj naši prvi partizani. Na Gorenjskem ir. Dolenjskem so se že takrat vodile prve večje krvave borbe. Ljubljana pa je imela takoj v začetku dva gospodarja. Zunanji vidni gospodar — italijanski fašist. ki ie mučil, zapiral, moril in pošiljal ljudi v koncentracijska taborišča. Notranji, nevidni skriti gospodar »Osvobodilna fronta slovenskega naroda« pa je vzpodbujal ljudi, jih podpiral in organiziral za odpor proti tujemu nasilju. Vse to se ie godilo že v letu 1941, ko še nihče ni verjel, da bi mogel kdor koli premagati takšno nasilje, kakor so ga predstavljali zdru ženi nemški in italijanski fašisti na vrhuncu svoje moči. Že v letu 1942 so si partizani priborili na prostoru, ki so ga bili zasedli Italijani, na Dolenjskem prvo osvobojeno ozemlje, kjer ic prevzela popolno oblast OF. Kakor so se v dobi kmečkih puntov razširili upori kmetov po vsej naši domovini, prav tako se ie širil plamen, ki ga je prižgala OF. V poletju 1942 so prišli partizani na Primorsko in vzdignili so se primorski Slovenci. V ieseni istega leta so prišli pivi partizani na Koroško. Prebujati se je pričela silna, stoletja speča vojska kralja Matjaža. j°,r,P5®1 n ,,Tn *redi hojev fcovore o starec Čas s svojo nežno roko gladi dekletih, o materi, o otroku, o ljube- lase in jih spreminja v bele. bolj razu-zni do rodne zemlje. rnern in doumevam, da bo lepo, dobro Umrl je nagelj v krimski vasici, ni- in ljubezen, ki nikdar' ne mine, zma-sem ga pozabil. In bolj ko mi dobri gala. Pisatelj naslednjih pesmi je padel v osvobodilnem boju. Materino pismo Zakaj ne pišeš nič domov? Vsaj eno samo drobno pismo .. Dozdaj ga še dobili nismo, in tudi drugih ne glasov! Kako se tam ti kaj godi? Si zdrav? Pri tebi je v navadi, da boš spomladi se prehladil, če dež le malo porosi. Pri nas doma smo zdravi val, otroci rastejo počasi, pa smo veseli, zdravi, včasi le mene v prsih zaboli. Nič novega ni z naših Laz. samo to, da se Jokelj ženi. Odkar odšel si, od jeseni še vedno je enako mraz. Pa kmalu bo prišla pomlad, povsod se bo začelo delo, rastline vzklijejo veselo. Midva sva stara z atom, mlad si ti, močan in velik, čvrst! Pomagal atu bi orati, na Mahu meni pa rahljati na vrhu težko, mokro prst. Čebelam panje bi odkril, ni J J Utonil cvstoše, ,sa4pp, drevje, po drva h-odil na gričevje, do smrti z nama skup bi bil. Oženil bi se na jesen, na stara leta bi zibala dva tvoja lepa sinčka zala — Kaj pišem? To je le moj sen! Ti pa odšel si ravno zdaj. ko vojska bije se. k vojakom. Da konca skoraj bi dočakal, da vrnil bi se spet nazaj! Če ubi jejo te ... Jaz ne vem, kaj blede se ubogi glavi... Ubit si ležal v snu na travi. Na to pomisliti ne Smem. Želim ti srečo ko za god, kot more mati jo želeti, želi mati srečo vso na sveti na tvojo negotovo pot. Sinov odgovor Goreče solze iz oči na Vaše pismo so privrele. Že dolgo niso več vesele, kako ste dobro sanjali! Za vas zares sem že umrl, za tihe Laze in njih cvetje, za njih zeleno razodetje. Kot v deblo hojevo se črv enkrat za vselej v lub zaje, vsega pievotli in prevrta, tako je študij moj prevrtal preprosto kmečko mi srce! Oženil se ne bom nikdar! Od daleč le bom gledal srečo, igral na dušo bom drhtečo, nepokoi bo moj gospodar. Doslej rodil sem le osat, n j os* .vendar»se nis/em«pogospodiU^>,t> W VJ * V* I .— J*0 * * * v* , '|4 w ^ . / . . * um ,«*,/. 00 M V.. * » * zato mogoče le obrodil. nekoč bom dober, žlahten sad. • Zares — če le ne bom ubit, če ne požge požar me bojni, in ravno v tej poslednji vojni, ko naše sonce gre v zenit. Bodite zdravi še naprej! Pozdravite tri naše krave, drevesa in zelene trave! Pozdravite jih za vselej... OBNAVLJANJE TC17"C ■hhh rULJOlVL Varšava je danes strašno okostje mesta. Ali Varšava živi in bo živela. Nimam namena govoriti o razrušeni Varšavi, temveč o oni, ki se obnavlja. Ne bom govoril o razrušenih hišah, temveč o ponosnem navdušenju, s katerim nova poljska vlada skupno z narodom obnavlja svoje najdražje mesto. Vendar je treba spregovoriti nekaj tudi o ruševinah. Treba je ovreči trditve. da je bila Varšava razrušena za časa borb in da je vojna žrtev. Ne, tukaj ni besnela vojna vihra uničenja, ampak se je tukaj izvajalo natančno premišljeno in načrtno nemško uničevalno delo. Porušena je skoraj vsa Varšava. Hitlerjanci so pripravljali prostor, da bi izgradili svoio nemško Varšavo. Ta načrt je predvideval , da bo Varšava trdnjava in garnizijsko mesto, administrativni in vojaški center generalnega guvernementa z 250.000 prebivalci. Razrušen je Varšave je bila priprava za izgraditev te ogromne nemške kasarne v središču Poljske. Varšava kot zgodovinski spomenik »poljskega naroda bi morala biti popolnoma uničena. Takšno politiko so izvajali nemški fašistični osvajalci po vsej Poljski. Zgodovinski spomeniki se niso samo uničevali, ampak so bili izbrisani celo njihovi sledovi, tako da bi skupaj s spomeniki prenehal tudi spomin nanje. Vendar Varšava živi! Zdelo se je, 'da se ne more kje živeti, vendar se danes giblje po varšavskih ulicah več ko 400.000 ljudi. Laže bi bilo živeti v drugih mestih, ki so ostala nepoškodovana, toda varšavske meščane privlači njihovo rodno mesto. Začasna poljska vlada je s tem, da je prestavila poljsko prestolnico v Varšavo, napravila pameten politični ukrep. V tej odločitvi se je čutila moč in prepričanje, da bo to krasno mesto obnovljeno, da nobene težkoče niso nepremagljive za narod, ki ima trdno voljo, da vzdigne svojo domovino iz ruševin. Težave pri obnovi mesta so bile velike. Pri prvih korakih za obnovo Varšave je poljskemu narodu priskočil na pomoč prijateljski sovjetski narod. Znano je, d:, je sovjetska vlada sklenila kriti polovico stroškov pri obnavljanju najvažnejših mestnih delov Varšave. Delo bo trajalo do pet let. Varšava bo eno najlepših mest v Evropi. Vse mesto bo v zeler u. Obnovitveni načrt predvideva dva milijona prebivalcev. Večji del zgodovinskih spomenikov je nemogoče obnoviti. Vendar Nemci niso mogli uničiti vsega, ker je Rdeča armada prej prekrižala njihove načrte. Delo za obnovo, ki se je začelo v Varšavi, se je razmahnilo po vsej poljski. Ustanovljeno je bilo ministrstvo za obnovo dežele, ker je povsod treba graditi in obnavljati. Takoj po osvoboditvi Varšave je nudila Rdeča armada prebivalstvu veliko pomoč. "Na vsakem koraku si srečaval ruske delavce — rdečearmejce. Oni so pomagali Varšavi, da se je dvignila na noge, da je dobila vodo in razsvetljavo, oni so zgradili most čez Vislo, po katerem hodijo ljudje iz Prage v Varšavo in nazaj. Skupno ramo ob rami delajo Rusi s Poljaki. Ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih, ne samo v vojni, ampak tudi v miru se kaže prijateljstvo, ki je nastalo v skupni borbi proti onim, ki so namera\ali uničiti kulturo slovanskih narodov. Obsežno je delo pri obnovi., Pol j-ski narod mora obnoviti ne samo to, kar so razrušili Nemci na nekdanjem poljskem ozemlju, temveč mora v najkrajšem času zgraditi tudi tisti del, ki je postal poljski. Ogromna so bogastva, ki jih je poljski narod dobil z zmago Rdeče armade. Ne bomo govorili o velikih tovarnah v _^>ivši nemški Šleziji. ki so pravi kolosi nemške me-talurgične industrije. V zemlji, ki je bila vrnjena poljskemu narodu, so najbolj bogata ležišča premoga, cinka, železa, kalija, srebra, nikla, bakra, svinca in urana. Vrnjeno je bilo de- set tisočev kvadratnih kilometrov odlično obdelane zemlje. Delati, delati in delati — to je geslo nove, svobodne Poljske. Dovolj je zemlje, dovolj tovarn, potrebne so delavne roke. To je najvažnejši problem za Poljsko. Videli smo delavce v novih poljskih tovarnah in videli smo poljske kmete na zemlji nemških tlačiteljev, ki so jo sedaj dobili. Vse navdaja želja po delu, želja po svobodnem delu na svoji zemlji. Poljska fašističnih panov (prejšnjih oblastnikov) je bila mačeha za delovno ljudstvo. Demokratična Poljska je rodna mati svojim sinovom in hčeram — poštenim kmetom in delavcem. Kdor je bil v Poljski kot njen prijatelj, ta ie doživel tisti radostni občutek, ki se pojavlja, ko se vidi slika delovnega poleta ljudstva. Poljski narod ima težave pri obnavljanju svojega gospodarstva, ki so ga nemški divjaki težko poškodovali. Toda poljski narod ni sam, ima prijatelje in dobre sosede. Sovjetsko ljudstvo mu je pomagalo, da se je osvobodil Nemcev, sovjetsko ljudstvo mu pomaga v velikem delu pri obnovi. ,(Iz‘članka D. Zaslavskega) Starka Anisja je sedela na klopi pred svojo kočo. Že nekaj dni je poslušala vaščane: »Nemci prihajajo.« Prihajajo. No, in kaj? Menda bodo tudi Nemci pustili v miru umreti tako starko, kot je ona. Prihajajo, torej prihajajo ... K starki je prisedla Nataša. Pogledala je babici v vele, z mreno pokrite oči in povedala glasno in razločno: »Babica, mi vsi bomo šli v gozd, tudi teta in jaz in vsi, vsi!... Babica, samo dva rdečearmejca ne moreta z nami. Ležita v našem vrtu pod slivami in ju ni mogoče premakniti. Ali razumete?« Nataša je za trenutek utnolknila. Pobožala je nagubano, drhtečo roko svoje babice, ki tudi ne more z njimi zaradi prevelike starosti. Nataša je nadaljevala: »Mi vsi bomo šli v gozd. Nemci bodo vsak čas tu. Babica, rde-čearmejcema je treba včasih prinesti vode, treba je poskrbeti zanju, ali razumete?« »Kako bi ne razumela? Samo če me bodo noge nesle? ...« Nato se je Nataša poslovila. Mudilo se ji je. Z njo se je dvignila babica Anisja. Šla je k ranjencema. Eden od njiju se je v vročici zavedel in vzdignil obvezano glavo. Starka ga je z mehko roko pobožala in tiho ponavljala: »Samo mirno lezi... Babica Anisja je prišla ... Vode ti bom prinesla, golobček, vode...« Starka ni vedela, odkod je dobila moči. Trganje v nogah je prešlo. Načrpala je vode iz vodnjaka, natočila vrč in se vrnila na vrt pod slive. Napojila je ranjenca, potem je zopet sedla na klop pred hišo in zadremala. Šele večerni hlad jo je prebudil- Zjutraj so trije stopili na dvorišče. Slišala je grobe glasove tuje govorice. Babica Anisja se ni prestrašila. Kaj naj ji narede Nemci? Nekaj dni ji je morda še ostalo do smrti. Kmalu je bilo dvorišče polno vojaštva. Starka si je zaslonila oči z roko, ker jo je sonce ščemelo. Nekdo je govoril ukrajinsko. Besede so ji bile znane, izgovor pa trd in hripav. Ni ji bilo do razgovora z njim. Nekdo je silil vanjo: »Povej mi, starka, ali je koča tvoja?« »Moja... Kaj pa je?« »Odpri vrata!« je zakričal oficir. »Saj so odprta!«- Oficir je zahteval, da mora iti starka pred njim v sobo. Počasi se je dvignila, oprla roko na palico in šla opotekaje se v izbo. Oficirji so ji sledili. Posedli so po klopeh in postelji ter se glasno pogovarjali, kdo ve o čem? Starka je v sobi počakala trenutek, potem je šla k vratom. Tedaj je padla težka roka na njeno ramo in jo trdo potegnila nazaj. Razumela je, da je ne puste iz sobe. Polkovnik je na dolgo pravil tolmaču: Pazite nanjol Slepa je, stara, pa vrag vedi, česa je zmožna. Preden se ozreš, ti privede kdove koga za hrbet!« Ko je tolmač Anisji pojaspil. da mora sedeti doma, je nekajkrat pokimala z glavo. Kaj zato? Če je treba biti doma, pa bo doma. Zlezla ie na peč in zadremala. V izbi so se glasno pogovarjali, metali karte na mizo. požvižgavali in topotali s podkovanimi škornji. Starke to ni motilo. Dremala je. Pod večer pa se je je lotil nemir. V utici pod slivami je gotovo že zmanjkalo vode \ vrčih. Morda dečka čakata in ne moreta pričakati babice Anisje. Mislila bosta, da ju je starka pozabila in da se ji ne ljubi priti. Otresla se je dremotice in pozorno gledala po izbi. Poizkusila je oditi, a jo je stražar pred vrati nagnal nazaj na peč. Vse bolj se je je loteval nemir zaradi onih dveh pod slivami. Ko je znova zadremala, ju je zagledala v sanjah. Oh, kako sta ječala, kako sta prosila vode! Dvignila se je v zapečku in zdelo se ji je, da še vedno sanja. Oficirji so sedeli za mizo. Pred njima so vojaki podpirali onadva iz utice pod slivami. Babici Anisji se je zdelo, da ji je nenadoma padla iz oči mrena, ki ji je že leta slabila vid. Videla je to, česar ni . videla vse svoje dolgo življenje. Za mizo je sedel polkovnik, tolmač je stal ob stolu poleg ranjencev. Polkovnik je zastavljal vprašanja, a tolmač je hitro, trdo. z zariplim glasom ponavljal. Ranjenca nista odgovarjala. Anisja je slišala jezno grožnjo v polkovnikovem glasu. Čutila je, kako ji tolče srce. Starka je pomislila, da najbrž tudi tam za mizo slišijo udarce; pa nihče ni gledal na peč. Vse oči so bile uprte \ ta dva. ki sta omahovala ob mizi. Na vse grožnje sta odgovarjala: »Midva ne veva ničesar!« Vojak je zamahnil in udarjal z roko po obrazih. Po polkovnikovem ukazu je potegnil bajonet. Anisji se je zdelo, da jo stare oči varajo. Po sobi se je razlegel nečloveški krik. Vojak je ranjencu zadrl bajonet v levo oko. Anisja je naglo skrila glavo. S prsti je zamašila ušesa, da bi ne slišala. Preklinjala je svoje življenje, ki ga je živela ena in devetdeset let zato, da je doživela to strašno noč. Preklinjala je svoje oči: zakaj niso popolnoma oslepele, zakaj se niso do kraja zarasle z mreno, da bi ne videle tega? Potem je bilo vse tiho. Rdečearmej-ca so vojaki odgnali. V sobi so se oficirji odpravljali spat. Odpenjali so sf * pasove in sezuvali škornje. Zaprli so lesena okenca. Spustili so zapahe na vratih. Pfcd vrati ie hodil stražar, toda vse je kazalo, da oficirji nekomur ne zaupajo. Luč je ugasnila. Anisja ic čakala. V tem črnem mraku je bila vsaka„sekun-da večnost. Roke in noge so jo bolele, ledene znojne kaplje so ii pokrivale čelo in polzele po hrbtu, vendar mora, mora narediti to! Anisja se je neslišno dvignila v zapečku. Zdelo se ji je, da jo vidijo v temi, da slišijo vsako njeno kretnjo. Toda oni so spali. Ležali so na slami, ki je bila postlana po tleh. Polkovnik je spal na postelji. Spali so globoki, težki sen irudnih ljudi. Anisja je tipala z roko v temi in prišla do vrat. Še bolj je pričvrstila oknice. Vrata so bila trdno zaprta. Potem je pobrskala pod klopjo. Da, steklenka je bila na svojem mestu. Pokrila se je z odejo čez glavo in prižgala. Zdelo se ji je, da je bil prasket vžigalice močnejši od strela. V izbi je bilo vse tiho. Utrujeni ljudje so mirno smrčali. Nesla ie gorečo vžigalico prav do poda in se ni mogla več dvigniti. Plamen je naglo šinil po slami, siknil kot kača med bilkami in se kot voda razlil povsod. Anisja se ni ganila. Gledala je v ogenj. Ni čutila, kako je zagorela njena jopica, namočena v petroleju. Ko je prvi izmed spečih planil s krikom pokonci, je izba že gorela v velikem ognju, ki je objemal in požiral vse. Nekdo se je obupno zaletaval v vrata. Babica Anisja se je dvignila, pa je že padla na obraz v ogenj. Imela je še toliko moči. da se je zavedela: vrata in okna so zaprta, krepko zaprta in prav nikomur ne bo uspelo, da bi jih odprl. 't v OBJAVA AVSTRIJSKO-RUSKEGA DRUŠTVA Avstrijsko-rusko društvo, podružnica v Celovcu, nas naproša za objavo sledečega sporočila: Prevod pisemske pošte v ruščino za vojne ujetnike poskrbi društvo proti plačilu 1.50 šil. za četrt pole in 2 šil. pri navadnem pisemskem papir ju. Pismo naj se napiše na levi notranji strani s črnilom ali pisalnim strojem. Na zadnjo stran desno pride naslov, dve strani pa ostaneta prazni za ruski prevod in za potrditev s strani društvenega vodstva. Tako popisanemu pismu je treba priložiti navaden, nepopisan ovoj (kuverto), na katerem potem društvo poskrbi za naslov v ruskem jeziku. Tako opremljena pisma lahko odpošiljatelji spet zahtevajo nazaj, ali pa jih društvo samo odpošlje. Za člane društva se stroški zmanjšajo za tretjino. Tečaji ruskega jezika v Celovcu in Beljaku se bodo delili v dve skupini: za začetnike in za višje tečajnike. Za učne pripomočke bo poskrbljeno. Ne-premožni se lahko udeležijo tečaja brezplačno. KMEČKE SVEČANOSTI V POLJSKI Varšavsko časopisje prinaša na prvih straneh obširna poročila o tradicionalnih kmečkih svečanostih, ki se .vrše te dni po vsej Poljski. Časopis »Glos Ludli« (»Glas ljudstva«) piše v svojem uvodniku: »Po ulicah in cestah naših mest manifestirajo sto tisoči poljskih kmetov, skupaj z zastopniki delavstva za velike cilje svobode in demokracije. Te manifestacije so resnični simbol nc-razrušljive enotnosti kmetov in delavcev naše dežele!« List dalje omenja delovanje poljskih izdajalskih nazadnjakov, ki skušajo z raznimi grožnjami preprečiti in razbiti enoten nastop poljskega delovnega ljudstva. »Toda ogromna udeležba kmetov na svečanostih,« piše list, »pa ravno potrjuje odločitev poljskega kmeta za ljudsko demokracijo in za najožje sodelovanje z vsemi naprČdmmT sllafhi nove Poljske.« SOVJETSKO TOPNIŠTVO V DOMOVINSKI VOJNI V Moskvi je pred kratkim izšla knjiga »Sovjetsko topništvo v veliki domovinski vojni«. Pisatelj maršal topništva Nikolaj Voronov opisuje, kako se je sovjetsko topništvo med vojno proti fašistični Nemčiji izpopolnilo in kako so se sovjetski topničarji odlično izvežbali. Topništvo je igralo odločilno vlogo v obrambnih bitkah Rde- če armade v prvih letih vojne. Pozneje v ofenzivnih operacijah sovjetskih čet se je pokazalo kot glavna udarna sila proti prebijanju sovražne obrambe. V bitki za Kursko je bilo postavljeno na vsak kilometer fronte okoli 190 topov. Ob naskoku na Berlin je delovalo na vsak kilometer fronte 610 topov in metalcev min. Zanimivo je, da je 1760. leta, za časa obkolitve Berlina, rusko topništvo izstrelilo 1902 granati po 150 pudov. dočim je 1945. leta, ko je bil Berlin zavzet v naskoku, sovjetsko topništvo izstrelilo en milijon 600.000 pudov granat. Na bojnih poljih so bili v domovinski vojni uporabljeni vsi kalibri topov, pričenši od 45 mm do 305 mm. Protiletalsko topništvo Rdeče armade je sestrelilo v tej vojni nad 20.000 sovražnih letal. Knjiga maršala topništva Nikolaja Voronova je bila razprodana v nekaj dneh. »Boreča se mladina Kitajske in Ru* * sije kuje novo obliko človeškega dostojanstva. Ta resnica je za zgodovinski razvoj pomembna. To pomeni, da je stari izraz »o zapadni civilizaciji« izgubil svoj smisel.« P. D. Roosevelt. »Pred Moskvo in Stalingradom so bile potolčene elitne čete Hitlerjeve Nemčije. Zmaga ni bila plačana z do-larji. in funi, temveč z nepojmljivim trpljenjem, z milijoni mrtvih, z mesti in vasicami, ki jih je vojna zbrisala z zemlje.« »Le temoignage chrčtien« (Pariški katoliški tednik) v . Se enkrat - pomagajmo si sami 2e zadnjič smo v članku inž. Marka Polcerja razpravljali o nekaterih možnostih, kako bi si pomagali, da pripravimo čim več krme za zimo, ker bi s preveliko odprodajo plemenske živine doletela naše gospodarstvo prava katastrofa. Zc tako so slovenski izseljenci strašno prizadeti, po letošnji suši bi se pa lahko nesreča razširila tudi na tiste, ki jim ie bilo doslej prizaneseno. Zato tokrat zopet objavljamo nekaj praktičnih nasvetov, kako bi se lahko povečal pridelek krme. Naslednje vrstice nam je poslal naš izkušen gospodar Janko Pečnik iz Šmihela pri Pliberku. Letošnja spomladanska suša bo seveda najbolj občutno prizadejala našo živinorejo. Pretresljiv je ponekod pogled po oglodanih travnikih, kjer se opotekajo živa okostja. Še težji pa je občutek, ko pomisliš na zimo. kaj bo s to živino ob praznih skednjih. Zato mora- biti