.Gorlca' izhaja vsaki tcrek in toboto. Ako pade na ta rineva praznik, dan poprej. Oredniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vettiuini št. 9, kamor je naslavljati pisma. Hefrankirnna pisma se ne sprejemajo, enako se ne avažujejo pisma brez podpisa. Bokopifli dopisov se ne »račajo TELEFON št. 201 .tJorira" stane na teto ID K, za pol leta 6 K, za četrt leta 250. (Ipravniatvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. I.a oglaN« se plačuje od cveterostolpn«- petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Pimamczne 6tt*vilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v razmh goriških trafikah. St. 15. V Gorici, v torck cine 20. februvarja 1912. Leto XIII. t 6roJ ieksa flehren- thaL Kar jc bilo po zadnjih časniskih po- ročilih ričakovati, sc je tudi zgodilo: grof Aelirenthal, naš minister za zuna- nje zadeve, jc prominul v soboto zve- čer, 17. II., okoli 10 lire. Vsa zdravniška veda ni zniogla nieesar več in življenje tega velikega diplomata je viselo zad- nie dni še na nitki. Še par dni pred smrtjo je upal, da okreva, da nui bode boljšc, a knialu nato je nastopila ago- nija in sledila je smrt. Rojen je bil grof Aehrenthal 1. 1S54. Kot avstrijski dele- gat je bil na večih evropskih dvorili; minister znnanjih zadev je postal leta 19IK) kot naslednik Ooludiowskega. --- Kot minister jc prinescl v avstrijsko zu- nanjo politiko nekoliko več življenja in njegov režiiu se je bistveno odlikoval od njegovega prednika, ki je plaval v nekeni nerazumljivem mrtvilu. Kot di- plomat je znal nastopiti pot inicijative in to tudi zagovarjati, kar je pokazal večkrat s svojimi ekspozeji v delegaci- jali. Nasa zunanja politika je pod Aehren- thalom na vsak naein pridobila, četudi bi si želeli t o i n o n o d r u g a č e. Si- cer je ves evropski položaj v zadnjih 1e- tih tako zamotan in nejasen -- pojav- liajo se vedno tako kritični momenti, cla je res treba velike moči in ostrega oce- su, ako kdo hoce vse to obvladati. Ne- kutere stvari se tudi Aehrenthalu niso posreeile, to jc trcba seveda priznati. V ktu 190S snio prebili aneksijsko krizo. ki ni bila za Avstrijo lahka. — Tu ie Aehrei.thal bil na vsak način prenagcl; diplomatično takrat ta stvar še ni bila zrela, četudi snio imeli dovolj vojaštva na razpolago. Piplornatični krogi dru- gih držav niso bili o tern einu dovolj Zgodaj informirani in tako nas je stala aneksija brez potrebe se lepe miljončke. Na vsak način pa je to dejstvo za Av- strijo velikanskega pomena, kajti vsak količkaj politieno misleč človek inora priznati, da je Balkan za nas eminentne politične in trgovske važnosti. Mi sto- .'inio Balkanu na pragu, dogodki tarn doli so v naši neposredni blizini in zato ie potrebno, da iinamo v Bosni trdna tla. Da smo jib nekoliko predrago pla- čali, to je seve-Ja bridka resnica. Siccr pa se nioraiiio ozirati tudi na dejstvo, kakšna politična aiiurhija in zinešnjava vlada na Balkanu. Tmii pač ni z anekt'- ranjem kar tako, kajti z dolgiin pre- inišljevanjeiu sc v takih slucajih doseze malo, tu jc bilo trcba hitrega, odločiK- ga koraka. In še nekaj sc je v zadiijem I časii očitalo pogostoknrt pokojneiuu Aehrenthalu: njega prevelika zauplji- vost i)roti tuji diploniaciji, posebno ita- lijanski. Sicer se da tudi tukaj njegov nastop nekoliko opravičiti: Res je, da se godi za italijansko - avstrijsko inejo marsikaj. kar bi se ne snielo. Na viclez mali dogodki se odigravajo v Italiji, a so za ljudsko razpoloženje \ elikega po- niena. Laška vlada siccr to in ono de- mentira. a to je Ie pesek v oei. Sedaj pa poinisliino, kakšno staiisee inia nas zunanji minister. On niora videti Ic uradne, oficijelne izjavc. vse drugo zani skoro ne sme eksistirati. Italiianska vlada nekaj dementira, ergo se to ni zgodilo. Priznati mora vsak. da je bii<> Aehrcnthalovo in bo tudi njcgovili na- slednikov stalisčc v tern oziru skrajno otežkoeeno. Italija je naša zaveznica in po tern se moramo ravnati. Da so to stališče vojaski in drug1! krogi Aehren- thalu zamerili, je seveda lahko inneti. Teni se ni treba toliko ozirati na znvez- niske zaliteve. ti nastopajo lahko svo- bodncje. Sicer pa je dobil Aehrenthal malo pi*cd svo.io smrtjo Najvisje z:iup;i- nie v njegovo politiko in niegove mirov- ne tendence. Aehrenthal leži na parah. njegov naslednik grof L e o p o ! d B c r c h t o I d je že zasedel svojc nic- sto. Novi zunanji minister je rojen leta 1863. Bil je več let poslanik v Parizu, Londonu in Peterburgu, kjer se jc sc- zuanil tcmcljito tudi z ruskim jezikom. kar liHi po znaiiju eešeine ni bilo ravno tcžko. Poročen je z nuidžarsko grofico Karoly in je eden najbogatejših avstrij- skih aristokratov. Politično je konser- vativuega liiišljenja in njegova politika bo na zunaj gotovo nekoliko pod uplivom Aelirenthalove, ker je Bcrchtold služil skoraj ves čas kot diplomat pod njim. Kakor se poroča, bo značilna za. politi- čno smer novega ministra zunanjih za- dev lnirovna politika in pa zbližaiijc / Rusijo. Trgovsko - obrlno dru- šfuo za Goriško. <• flz mesta.) V zadiijem casii sc ie mnogo pi- s.. zasejati prepir \' društ\'o. Namen pisca teh vrstic ni, odgovarjati niti ene- iiiu niti driigeiiiu Ciankarju. ker sc to. 'o čemer se je pisalo, ne tičc društva. mar- vcč Ie posameznih oseb: in Če imaio u- o^ebe kai nicd seboj. nai sc |">oravnaio izven društva. -- Namen tch vrstie jc povedati širši javnosti, kako je iiaše društvo nastah. kako se ie od leta do leta razvijalo in kako med teni tudi spalo. 'i'l'rgovsko-obrtno drust\o za c je I privjelo nekoliko gibati v društvu. ! Temu gibanju je sledilo drugo giba- n.ic. ki se je porodilo med trgoskiini po- močiiiki. katcrih ic v dorici okrog 40. j iHisa temu drugeniu gibanju ie bil g. .lulko KovaC'ic. Ker sc doslcj trgovskim pomočnikom ni hotels» dati \" odboru zastoi'stva. so le-ti nameravali pristo- piti h ¦ Trgovskenui drustvu Merkur^ \ Liubljani . ali pa osnovati si lastno drustvo. katerega iiamen bi bil. varo- \ati njihove stanovske interese. Po pri- /ade\ aniu g. Medveda. katerega so na- pr(\sili jiomoci. so pristopili tudi trgov- ski pomočniki k drustvu, s pogoieiu. d.i dobiio primerno zastopstvo tudi v od- boru. Sad tega gibanja je bil, da so se ob prizadevanju g. Medveda poklicali pod pokroviteljstvom drustva v življe- nie zopet trgovski tevaii za knjigovod- stvo. italijanščinoiuncmscino. ki se vršc v "Lol. Pomiiu, kateri traiajo še danes in katere obiskuje po S ur na teden o- krog 90 ucencev in ucenk. Pred kratkeni se ie vrsil obeni zbor. Zauimanje je bilo veliko: obenega zbo- ia sc ic vdeležilo (ö oseb kar se do se- daj sc ni nobenkrat zgodilo, 1/ poroeila, ki smo ga slisali. po- sucmamo. da ie imel drusiveni odbor L'HARLRS DICKENS: Oliver TwisL Posiovenil Oton Zupaučič. Ljubljana, Schwentner 1911. Oliver Twist gotovo ni uajboljsc dclo slavnega angleškega romanopisca Dickcns-a,::) a gotovo eno najbolj zna- nih. Bodisi mlad ali odraščen, vsak čita to povest, to križevo pot malega 01 i- verja z ziviui zanimanjcui. Kakor scrn zc enkrat na teni mestu omcnil, je bil Dickens skozi in skozi realist in siccr realist v pravcin poinenii tc bescde, uc psevdo laži realist, ki vidi na svetu Ie gnjusobo, hudobijo, slaboto in nenio- ralnost. Da so tudi te stvari, tega ne bo nihee tajil, a da ni nič drugega, to pa ni resnica. Dobro in slabo je bilo vedno na svetu in bode; in skoro ga ni budob- neža, ki bi ne imel kakc dobre poteze na sebi. Če kdo tcdaj hočc biti realist, nam mora pokazati svet in človeka, ka- koršen je in ne kakor si ga on in i s! i. J\}isk[ pisateiji so bili veliki realisti, a *) Životopis glej „Gorica", dno 6. 11. 1912 niso vlačili gnoja \r literature»; tega po- sla so se lotili nekateri rrancozje in kmalu je postala ta struja kaj niocMia. Tudi pri nas sc je prelilo svoj čas ne- koliko kapelj crnila v tern boju; huj- sega ni bilo; danes se za tistc «nioder- nc" nobeu rescu elovek ue briga. Dickens zna pisati in opisati rcsnic- no, zanimivo, privlacno. Sam ua sebi skrouien dogodck o nialem Twistu nam naprede v obširno povest, v kateri opisujc tudi takratue nczdrave razinerc na Aiigleškcin. Vse pa jc tako iiitcrc.»¦• santno orisano, da z veseljem citamo povest do konca, ukljub ujeni obsirnosti 479tib strani. Od rojstva spreniljaiuo malega fantiča v niestno uboznico, kjer trpi 7.Q dokaj drugih njemii enakih nc- sreOucžev. Zapušeen jc, sain je, niati mu umre na porodu, za očeta se ne ve- in tako ravnajo ž lijim trdo in krivieno. Ker je lacen, prosi še malo kaše in iz tc »prcdrznosti« spoznajo, da »tega fanta eakajo visliee« (str. 16.) Od gospodarja grobarja uide Oliver pozucjc neko jutro in pride v London. Med tatove in raz- bojnikc zaide, med najliujšo londonsko sodrgo. .hid r'agin ga dobi v oblast in ga pripnivlja za tatinsko rokodelstv.». Beg se decku sicer posrcci, a vlove ga zopet in sedaj mora 7. njiiui krasti. \ ilo na deželi hocejo oropati, a sc jim uc posrcči. Oliver jc ranjeu in pride tako dobriin limlciu \' roke, ki ga v/goje in skrbe zanj kot za svojega. A las'.ui njc- gov brat ga začne radi dedščine zalezo- vati, hoce ga odstraniti. pa se mu ven- dar nc posrcci. Tain nicd to sodrgo, nicd to brezvestuo družbo jc živclo tu- di dckle, Nancy po iiucnu, katcremu sc jc vzbudila vest in jo privedla do po- boljsau.ia. Ne more sc siccr iztrgati i/. tell razmer, a opozori deckove dobrot- nikc na nevariiost, ki prcti otroku.Brid- ko jc poplačala to svo.io dobrosreuosr, razbojnik Bill ji razbijc v svoji divjosti crcpinjo. Počasi sc dogodki odmotajo, Oliver pride do sv(\ic dedsciue, zid in njegova tatinska družba po večini na visliee. Po vclikih zaprckah so Oliver in njegovi prijatelji prisli do mirnega, srcčncga življenja. »Rekcl sem že - pravi pisatelj — da so bili resnieno sre- čni; in brez udanc ljubczni, brez clove- koljubja in hvaležnosti do Bitja, kate- rega zapoved je Milost in katerega naj- \ isia lastnost ie Ljubezen do vsega. kar diha. ni inogoče doscci resnicne sreče^. (str. A7S.) Dickens jc v slikaniu svoiih pove- sti veckrat sattriccu. zbadljiv. posebno, kjer omenja ucuinestne. krivičue so- cijaluc razinerc na Augleskcm. Nikjer siccr ne pravi. naj jih odpravijo. a ta glas ic občinstvo vendar slisalo in ra- zumelo in tako je Dickens kot pisatelj veckrat postal velikega, socijaluega pomcua. \ easi jc tudi huuiorist. a nje- gov humor ui brzskrben. votel, ampak izzvemi rad v ono bridko pesem, ki jo opeva njegova satira. Opisuje uam ti- božnico na dcžcli. rise nam glavno me- sto ob Temzi, pelje uas med tatöve in razbojnike. z njim sedimo po london- skih beznicah in skrivnih, zakotuih Ink— niah: Po\»sod je isti Dickens, zanimiv pripovedovalec. a tudi odkrivalec kr- vavih ran, ki klieejo po zboljšanju. Prevod je lep in gladek, oblika so- lidna in primerna. (lotovo bo knjiga našla kakor drugod tudi med našim ob- činstvom dosti hvaležnih čitateljev. d. b. okrog 20 sej, da je posegel sporazuinno z združeiiim narodnim odborom v volil- no borho za »Trgovsko in obrtno zbor- nico«, in topot ne brez vspeha, ker so se po prizadevanju društva in narodne- ga odbora razkrile uepravilnosti na strani vladajoče italijanskc veeine, kar je dalo povod, da je vlada volitve odlo- žila do tja, da se odstranijo vse nepra- vilnosti - in da se bojo koneeno enkrat le vendar vršile pošteno in nepristran- sko volitve v »Trgovsko in obrtin zbornico« v Gorici. Pri tern obcnem zboru je povdarjal gospod Medved, kaj bi se vse dalo in moralo izvesti od strani društva za kes- risti in procvit trgovskega in obrtnoga stanu v dežcli. Predlagal je tudi. naj bi društvo naročilo svojiin članom »Tr- govski Vestnik«, ker je to edini sloven- ski strokovni list te vrste. Ker je pa pri članarini 6 kron letno ta ideja neizved- liva, za povišanje članarine pa ni bilo pravega razpoloženja, bo naloga pri- hodnjega odbora, da najde kak modus vivendi, da dobijo člani to glasilo, če že ne za nepovišano čianarino. vsaj po znižani ceni. — Nato naznani predsednik, da se vr- šijo volitve novega odbora in pretrga# zborovanje za 10 minut. Skušalo se je, ker sta bili dve listi doseči sporazum za volitvi z vsklikom, a ni šlo. Qlasovalo se je po listkih. Izvoljeni so bili v odbor gospodje, katerih imena smo že svoj "čas objavili. Prisotni so sprejeli listo novoizvo- ljenega odbora z navdušenjem na zna- nje. — Imena novih odbornikov so porok, da je prišlo društvo po tolikih letih v dobre roke. Pričakujemo, da se bo raz- vijalo in procvitalo — v kar pomozi Bog. Dopisi. Šempas. Krčma in sola, cesta in po- licija se je zvezala proti kmetu in je zmagala. Vršila se je dne 16. in 17. fe- bruvarja, pretečeni petek in soboto vo- litev starešinstva. Županstvo je pokli- calo k temu vršitku vladnega komisarjn in orožnike, ker je slutilo, da bo boj vroč. Javno znano je bilo, da se bo pro- sta volja volivcem vpregla v jarem združenih struj, katere se izražajo pod naslovi krčma, sola, cesta in stražar. Ni se pa naprej moglo vedeti, da čez ta zvarjeni gulaž pride polivka brez pla- čila. Še le konec volitve po razglasu iz- voljencev se je izvedelo in javno raz- glasilo, da zgoraj v prvem stavku ime- novani činitelji so pač pod globo stota- kov se že naprej zavezali za določenega prihodnjega župana in tajnika. Vsled te pogodbe in s pomočjo sklada izvira- jočega iz te pogodbe in baje iz še ne- kega drugega sklada iz mesta so nasta- le vezi, ki so zastopnike krčme, sole, ceste in policije združile v skupni na- stop proti kmetu. Pomanjkanje zaved- nosti in vabljivost polnih litrov na ini- zah v liberalnih krčmah, je tudi poma- galo prosto voljo volivcev vpreči v jarem združenih struj. V tretjem in dru- gem razredu so združene sile žele po- poln vspeh; v prvem razredu je pa pri- šlo vseh šest kandidatov v klobuk in žreb je razdelil tri sem, tri tja, vsaki stranki polovico mož. Začasno je kocka padla, ni pa še gotovo, da bodo novi možje ogrevali starašinske stole. Prav razumljivo je, da zgoraj imenovana pogodba napravi razdor mej sopogojniki. Obstojajo pa še drugi razlogi, ki so inožni vplivati n:-i nepriznanje izvolitve novih starešin. Da je bilo zanimanje za volitev ve- liko je dokaz to, da so hoteli volitve se deležiti tudi »Amerikanci«, da je prišel k volitvi prvič z danim pooblastilam in drugič osebno vpokojeni c. k. profesor iz Kopra in njegov brat železniški inže- ner iz Oorice gg. Karol in Rok Zbuelz. Razlogi so pa nanesli, da najviša inteli- genca ni mogla oddati svojih glasov. Na volišče so pripeljali v kočiji tudi 921et- nega Antona Fornazarič, ki je oddal svoj glas za liberalce pa dodal mili glas: »Ne pozabimo Boga« in potoeil solzo kesanja. Polifični pregled. Državni zbor je sklican za dan 5. marca. t Groi Aehrenthal. V soboto ob 9. uri in tri četrt je umrl minister za zunanje zadeve grof A e h r e n t h a 1. Istega dne je cesar z lastnoročnirn pismom ugodil prošnji ministra za de- misijo. V torn pismu izraža cesar svoje neomejeno zaupanje do pokojnega ter se mu v toplih besedah zahvaljuje za njegovo uspešno delovanje v težav- nih dneh. Z istim pismom mu je cesar podelil briljante k velikemu križu reda Sv. Stefana. Pogreb grofa Aehrenthal. r Na cesarjevo povelje se bode vršil pogreb grofa Aehrenthal z največjo svečanostjo ter bo organiziran od ce- sarskega dvora. V četrtek ob 2. uri po- poludne se bo vršilo v cerkvi sv. Miha- cla cerkveno öpravilo. Ob 2. uri in en četrt se bo dvignila krsta iz palace zu- nanjega ministerstva, od koder se jo prepelje na dvornem mrtvaškem vozu na državni kolodvor. Od tu se prepelje v Doxan, kjer bo položena v družinsko rakev. Včeraj je bilo dovoljeno kroplje- nje javnosti od 2. do 5. ure popoludne. Aehrenthalov naslednik. Za naslednika ministra Aelirentha- la je cesar v soboto imenoval poslanika v disponibiliteti grofa Leopold B e r ch- t o 1 d pi. U n g a r s c h i t z, katerega je včeraj ob J/-»11. uri zaprisegel. Minister skupnih iinanc baron Burian — demisioniral. Minister skupnih financ baron Bu- rian je demisijoniral. Cesar demisije še ni sprejel. Primorski namestnik princ Hohenlohe bo imenovan za skup- nega finančnega ministra namesto Bu- riana. Kdo bo namestnik v Trstu, se z gotovostjo ne ve še. Jezikovna naredba grofa StUrgkha. »Prager Tagblatt« poroča z Duna- ja, da namerava Stürgkhov kabinet v svrho pospešitve sporazuma v jezikov- nih sporih v avstr. kronovinah izdati jezikovno naredbo, ki bo vsebovala po- leg splošnih določil tudi izrednim raz- meram primerna podrobna določila. Češko - nemška sprava na Češkem je šla skoro gotovo pb vo- di. Dolgo so se posvetovali delegatje te in one stranke, velike debate so se vr- šile, a konec vsega tega političnega razburjenja je kot navadno negativen in pokazati ni nikakega vspeha. To je na- vaden konec vseh teh pogajanj. Dolgi govori, ko pa pride do faktov, nastane ogorčenje in vsega je konec. Predlaga- na je bila narodna delitev deželnega od- bora, a proti temu so ostro nastopili če- ški radikalci. Dr. Schreiner je imel seso z nemškinii poslanci in tudi tarn kaže vedno na slabše, četudi se stalno pov- darja, da mora priti do sporazuma se preden se skliče državni zbor. Kako se bo to zgodilo, o tem seveda ni govora. Na Ogerskem prihaja zmešnjava za zmešnjavo na dnevni red. Khuen je gotovo zdrsal v zadnjem času ene podplate med Duna- jem in Budimpešto, a dosegel bo težko kaj. Doma ga čaka hud parlamentarni hren — obstrukcija. .lusthova stranka hoče napeti v tem slučaju vse strunc in pomočnica ji je stranka Kossuthoveev. Vsa pogajanja so bila kot udarec v vo- do in skoro gotovo bo sledila zaključi- tev ogerske zbornice. Deinonstracije v Sarajevem. Zaradi vladnih nasilstev na lirva- škem se je vršila v nedeljo v Sarajevem hrupna demohstracija. Na trgu pred ka- toliško stolnico so se ob 6. uri zveeer zbrali deuionstranti ter zapeli domovin- sko peseni. Policija je na to potegnila sa- blje ter hotela razgnati nuiožico. Padlo je nekaj strelov iz revolverjev in tudi kamenje je letalo proti policiji. Vmes je moialo poseci tudi vojaštvo, ki je ko- nečno napravilo red in mir. Aretiranih je mnogo oseb. Ranjena sta en reder in en turški dijak. Domače in razne vesti. Smrtna kosa. Sinoei ponoči je umrla v Oorici gospa Antonijcta H o č e v a r, soproga gosp. .lankota H o č e v a r j a, davenega kontrolorja v pokoju. ßlaga pokojnica. ki je bila uzorna mati in nal- boljša gospodinja je bolehala že delj ča- sa in je dočakala starost 61 let. Pogreb zemeljskih ostankov dohre pokojnice se bo vršil jutri, v sredo ob 41/- uri popo- ludne iz hiše žalosti v ulici Ascoli št. 2(> na domače pokopališče. Dobri pokojnici naj sveti večna luč. Spoštovani družini Hočevarjevi, zlasti hudo udarjenemu g. Jankotu naše najiskrenejše sožalje! Smrtna kosa. Včeraj popoludne ob 2. uri je umrl v Uorici po eden in poi mesečnem bolehanju g. Ivan Doug an, posestnik. Pokojnik je bil star 12 let ter oče g. sodnega svetnika Ivana D o u- g a n a v Trstu in Franjota Dougan železniškega uradnika v Qorici, Ane Doug an, učiteljice v »Malern Domu« ter Josipine Dougan omožene H o d- ii i k. Bil je občespoštovan in priljubljen gospod. Pogreb se bo vršil jutri v sredo izpred hiše žalosti v ulici Morelli. Tru- plo se blagoslovi v cerkvi sv. Ignacija v Qorici ter se potem prepelje na štan- drežko pokopališče. Svetila mu večna luč. Preostalim naše sožalje! Župan v Volčah umrl. Umrl je v petek zvečer 16. t. m. v Volčah župan g. France Pitamic po kratki bolezni. — Pogreb je bil v nedeljo pop., katerega se je udeležilo veliko ljudstva iz Volc in iz Tolmina, da izkažejo pokojniku zadnjo cast; pevski zbor pod vodstvom organista Andreja Majnik je ob odprtem grobu zapel nagrobnico »Blagor mu...* — Pokojnik je komaj dovršil v59. leto svoje starosti. Bil je dober in varčen go- spodar, kot župan delaven in požrtvo- valen. Njegovih nadaljnih vrlin in mi treba naštevati, saj kažejo dovolj dej- stva, kako ga je ljudstvo čislalo in mu zaupalo. Bil je pre.dsednik »kat. sl. iz. društva v Volčah«, predsednik nadzor- stva »kmečke hranilnice in poso^ilnice« in cerkveni ključar .Ostal bo v blagem spominu. Iz politične službe. Provizorični o- krajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Oorici g. Evgen Z u p a n č i č je ime- riovan definitivnim okrajnim komisar- jcm. Himen. V nedeljo dne 18. t. m. se je poročil tukaj gospod dr. Lipe Č e r n e, c. kr. auskultant iz Tomaja z gospodič- no Olgo K u š t r i n - ovo, hčerko tu- kajšnjega trgovea. — Obilo sreče! Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar je z Najvišjim odlokom z dne 4. t m. podelil slovenskemu pisatelju, profesor- ju na tukajšnjem izobraževališču za učiteljice g. dr. Fran Kosu o priliki njegpvega umirovljenja naslov šolskega svetnika. Cestitamo! Protestni shod goriških Slovencev proti novemu občinskemu volilnemu redu za rriesto Gorico, ki se je vršil mi- nulo nedeljo v dvorani »Central« je pri- vabil mnogo slovenskih meščano/. — Dvorana je bila skoraj polna. Shod ie otvoril podpreusednik združenega na- rodnega odbora g. dr. P. Medvešček ter pozdravil obilno zbrane navzoče in pojasnil, zakaj se je sklical današnji shod. Potem so nastopili razni govor- niki, ki so šibali od magistratoveev skrpucani volilni red, ki bi Slovencem za vedno zaprl vrata v mestni svet. - (ilasno odobravanje je bilo dokaz, da so se zborovalci strinjali z izvajanji go- vornikov, na kar je bila prečitana re- sol ii ei ja: (loriški občani, zbrani na javnem protestneni shodu v nedeljo 18. febru- varja 1912. v dvorani »Central«: p r o t e s t i r a j o naiodločneje proti volilnemu redu in statutu za niesto Qo- rico v obliki, kakor je bil predložen de- želneniu zboru; i z r a ž a j o skrajno ogorčenje, da skuša zastop mesta (iorice pod pred- tvezo četrtega volilnega razreda utes- niti in prikrajšati občanom volilno pra- vico in svobodo; p o z i v 1 j a j o c. kr. vlado, da vkrene vse potrebno v varstvo ljudskih pravic in volilne svobode; p o 1 a g a j o na sree deželnim po- slancem posebno slovenskim, da zasta- vijo ves svoj vpliv ter zabranijo, da po- stane naert zakon; p o u d a r j a j'o, da je edino pra- viena ona volilna preosnova, ki ne po- zna volilne pluralitete, ter temelji n«i proporcijonalnem sistemu; z a h t e v a j o energično, da se vpelje volilni red, ki odgovarja kolikor največ demokratičnim načelom; o o z i v 1 j a j o slov. deželne po- slance, ki se ne udeležujejo sej deželne- ga zbora, da vstopijo v deželni zbor in da pomagajo preprečiti vsprejetje tega volilnega reda. K tej resolueiji se je oglasil za be- sedo dr. Franko ter svetoval, naj se konec resolueije, ki govori o tem, naj bi vstopili slovenski poslanci, ki se sej de- želnega zbora ne udeležujejo, v deželni zbor, izpustil. To naj se stori iz razb- gov, ki so slovenski javnosti deloma znani, deloma pa se bodo šele naznanili. Sicer pa je rekel, da je čisto vseeno, če gredo oni v deželni zbor ali ne. Prepre- cijo sprejetje tega volilnega reda v de- želnem zboru tudi le sedanji, od večine slovenskega ljudstva izvoljeni deželni poslanci, ki se udeležujejo sej deželnega zbora, in njemu se mu zdi, da ravno za- radi tega niso pri.šli oni poslanci, ki se udeležujejo sej deželnega zbora, na da- našnje zborovanje, ker so prepričanl, da z novim volilnim redom, katerega so predložili rnagistratovci deželnemu zbo- ru, ne bo nie. On je prepričan do dna svoje duše, da poslanci Slovenske Ljud- ske Stranke bodo preprečili vsprejetje tega obeinskega volilnega reda za me- sto Gorica. Vsled teh pojasnil se je izpustil zad- nji del resolueije. Lepo vspeli shod se je nato zaklju- čil ob 12. uri dopoludne. AU je res? V »Prim. Listu« je bilo pred nekaj časom čitati dopis iz Škrbi- ne, v katerem je bilo rečeno, da so pri plesu, katerega je priredil škrbinski »Sokol«, svirali učiteljiščniki iz Gorice. Ker se na doticni dopis ni reagiralo z nobene strani, je smatrati to za resnico. Ce je to resnica, si usojamo vprašati pristojne činitelje, ali je dovoljeno dija- kom učiteljiščnikom svirati pri javnih plesih? In če to ni dovoljeno, ali mislijo kaj ukreniti, da se to ne bo več ponav- ljalo? Prvi šolski semester je na splošno izpadel na vseh goriških šolah slabo. Učitelji tožijo, da se mladina malo uči in preveč zabava. Ko prinesejo učenci ali učenke ob semestru slaba spričevala pa ne manjka zabavljanja proti učite- ljem. Potuhe dajati učencem in učenkam se ne sme, pa najsibodi odraslim ali ne- doraslim. Tak greh je zagrešila zadnja »Soča«, ki je vesela, da je naša mladina taka in napada profesorja, češ, da je dal slabe rede. Ciinbolj bomo napadali pro- fesorje šol. mladini na ljubo, tim manj bo le-ta znala in bo velik križ starišem! Mladina, h knjigi, ako se hočeš naučiti toliko, da si priskrbiš za stara leta par veselih ur! Shod zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke se bode vršil v Gorici v četr- tek dne 29. icbnrvarja v veliki d\rorani »Central«, na kar že sedaj opozarjamo naše pristaše in somišljenike. Zborova- nje bo velevažno, zato ne bo smel nianj- kati nihče izmed zaupnikov iz cele na- še dežele. Velevažen bo ta shod za celi slovenski del nase dežele, kajti na njem se bode podala bilanca o dosedanjem strankinem deiovanju in se bode seveda tudi rnzpnivljalo o bodočem delovanju stranke. Srebrna poroka. Včeraj dne 19. t. m. sta praznovala v družinskem krogu srcbnio poroko g. Ivan S i in č i č, vele- posestnik, uradnik na »Montu« in bla gajnik veteranskega društva in njegova gospa Alojzija. () tej priliki sta darova- la 5 K kapucinski cerkvi in 5 K cerkvi srca Jezusovega. — Bog ju živi še mnogo let. Še enkrat'o slabem časopisju. — V raju se je bil preoblekel satan v maška- ro — kačo; dandanes se oblači v pa- pir slabe knjige in časnike, da ga ne spoznajo tako liitro. (ilede svojega na- mena pa je vedno isti; skrb mu je, da bi ljudstvo pogubil. 0 tern je bil povedai znani P. Abel Dunajčanom lepo priliko. Vi Dunajčani — pravi — ste bolj bedasti kot podga- ne. Te pozrejo strup (arsenik), ki ga jim ljudje nastavijo in poginejo. Vi tudi je- ste pičo iz slabih časnikov in hitite v pogubo. Toda vi še placate ta strup se svojini denarjem, podgane pa tega ne storijo. In zato ste še bolj___ Morda velja to tudi za druge, ne le za Dunaj- čane ? Občinske poti so v mnogih krajih v deželi jako slabo oskrbovane. Vzrok: nemarnost nekaterili županstev in pa pomanjkanje denarja. V mnogili krajih pa stavijo tudi cestni odbori na starc- šinstva nevsprejemljive zahteve, ko se gre za to, da bi to in to cesto vsprejel cestni odbor v svojo oskrbo. Potreben bi bil v takih slucajih temeljit dogovor ined deželnim odborom, cestnimi odbc- ri in dotičnimi županstvi. Wraz v zeleznlcn'h vozovlhJužne železnice na progi Trst-Kormin. Pišejo nam: Znano je, da železnični vozovi iz Italije vozijo čez Kormin in Gorico do Trsta. To se godi posebno pri brzovla- kih. Ti laški vozovi pa so pozimi zelo mrzli in nihče ne rnara voziti se v njih. Nimajo namreč cevi, ki bi razgrevala kupeje. Že mnogo godrnjanja in pritožb se je slišalo zaradi tega. V dneh hudega mraza je v teh vozovih ravno tako mraz kakor n. pr. na Velikih Rojah. Nie manj. Zaradi tega je neobhodno potre- bno, da se ti vozovi odpravijo s te črte, kajti če so Lahi vročekrvni — posebno sedaj ob času tripolitanske vojske — smo mi pa »zmrznjaki«, ki se kaj radi grejemo v času mraza. Pa saj to ven- dar ne gre, da bo človek zmrzaval v železniškem kupeju! Cesta iz Rubij do Zdravščine je po- tiebna poprave in razširjenja. Čas bi bil, da bi se s širjenjem te ce.ste že z'a- čelo. To želijo posebno naši ljudje, ker vozijo po tej cesti močno naložene vo- ve stelje iz Furlanije. Frakcija Petovlje, nekdaj sloven- ska, je postala popolnoma furlanska. Še ^pred 10 leti ni bilo tarn nobenega Fur- lana, zdqj pa so vsi, razun ene druzine. Tako se pomika furlanščina proti Ru- bijam. Kaj bi bilo, ako bi se skušali pri- tegniti k sovodenjskemu županstvu vsai Boškini, ki spadajo sedaj pod zagrajsko županstvo? Soča dela ogromno škodo posebno tain, kjer se izliva Vipava vanjo. Mno- go rodovitnega sveta je odnesla s seboj. Brambeiia dela so tarn nujno potrebna. Cena goveji živini je padla, a me- so pri naših mesarjih je še vedno tako drago kakor poprej. Brez vsakoršnih sredstev sta se prijavila pri goriški polieiji Oton Ma- tern iz Spania na Bavarskem in Josin Webber iz Badena. Spremili so ju do- mov prisilnim potom. Vojaški zrakoplovec je k tj lepo plaval — zdelo se je pod nebesnim obo- kom — ininuli petek. Visoko tarn gori v zraku je plaval, gotovo par tisoč me- trov nad nami. Kot mal tiček se je zdel. Dnes ob 11. uri zvecer se bode dalo se zvonom znamenje, da se zaene 40- danski post. Pustnega korza danes v Oorici ni. Nekaj §em se podi po ulicah, katere pa bi morala polieija spraviti tja, kamor spadajo. Tudi boj s konfeturo je šibak. Od cesarja pomiloščeni so bili v zadnjem času trije kaznjenci, zaprti v kaznilniei v Gradišču in sicer: Ivan Tantin-iz Trsta, ki je bil obsojen na 6 let ječc zaradi uboja. Kazen bi dostal koncem tega meseca. Josip Kosec s Kranjskega, ki je bil obsojen na 8 let ječe zaradi uboja. Kazen bi dostal kon- ceni decembra t. 1. Pavel Makovec s Kranjskega, ki je bil obsojen na 6 let je- če zaradi težke telesne poškodbe. Ka- zen bi dostal v septembru t. 1. Posledice pretepa. Svoj čas smo poročali, da je lansko leto na prvi pra- znik velikonočni utonil nek vojak dra- gonec v Vipavi v Mirnu. Vnel da se je pretep med vojaki in drugimi mladeni- či, ki se je potem zanesel tudi na Peč. Uže nekaj časa se je opažalo, da nek 401etni Jožef Batistič iz Peči, že kaz- novan, znan po svoiem ne preveč le- pern obnašanju ie kuhal jezico na Mali- čevo družino ravnotam ne ve se zakaj. Zato je skleni!, da Maličevi družini ino- ra kaj napraviti. Porabil je to priliko in brez nobenega vzroka zasadil nož v stegno 22-letnemu Leopoldu Maliču, čuvaju na železnici. Ranil ga je tako bu- do, da še sedaj ne more lahko hoditi in seveda tudi službe ne opravljati. Zaradi tega ga je seveda državno pravdništv tožilo in te dni se je moral Batistič za govarjati pred goriško okrožno soa.uv. zarad težke telesne poškodbe. Napa- dalca Batističa je zagovarjal dr. Tuma, ranjenega Maliča pa dr. Pavletie. Kli- canih je bilo več prič, ki so povečini potrdile Maličevo izpovedanje. Sicer ic bil obtožen tudi napadeni Malič, češ, da je še le potem, ko ga je Batistič že ra- nil, vrgel dva kamna za Batističetn. — Sodni dvor je Maliča oprostil, Bati- stiča pa obsodil na 8 mesecev težke ječe z en im postom na mesec. Nesreča. V Štanjelu je v nedeljo zvecer zapustil gostilno Nabergoja 4S- letni posestnik Jožef Jamšek. Domov grede je ne ve se kako padel v 6 m glo- boko jamo na »sejmišču«, kjer kopljejo nov vodnjak. Revež je celo noč ostal onesveščen v jami, dokler ga ni včeraj zjutraj zagledala neka žena, ki je slu- čajno pogledaia v jamo. Potegnili so ga iz jame ter videli, da ima večjo krvave- čo rano na glavi. Bil je brez zavesti. — Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so rekli, da je malo upanja, da ozdravi. Ponesrečenec ima ženo in 9 nepreskrbljenih otrok. — Najmlajši ima komaj 7 mesecev. Danes se je njegovo stanje obrnilo na boljše. Samomor? V nedeljo okoli poludnc je prišla v mestno kopelj neka neznana okoli 50 let stara gospa ter želela eno kopelj. Ker je ni bilo dolgo easa iz kopelji je službujoči nastavljenec začel trkati na vrata. Ker se ni že omenjena gospa oglasila je s silo odprl vrata in v kopalnici so našli neznano gospö za- dušeno v polnem koritu vode. Koj so pozvali zdravnika, ki pa je prišedši konstatiral smrt. Kdo je ta ženska se do sedaj ne ve. Tudi se ne ve, ali si je sa- ma končala življenje, ali je le po nesreči utonil a. Tatvina. V četrtek ponoči so ne- znani zlikovci odnesli z natakarske mi- ze v restavraciji »Central« 6 K ter deset srebrnih žlic za kavo. Skupna škoda znaša 25 K. Nesreča. V petek je pri prižiganju neke mine dobil težke poškodbe na de- sni roki delavec Josip Bregant. Prepe- ljali so ga v tukajšnjo bolnišnico usmi- ljenih bratov. Padel je z 5 metrov visokega zida na tla pri zgradbi pijonirske vojašnice na Rojcah Matija SaidI ter se močno poskodoval na levem ušesu in drugod po Životu. Danes so ga prepeljali v go- riško bolnišnico. Nesreča. Minulo soboto popoludnc je s še precejšnjo naglico vozil na ko- lesu po Tržaški cesti proti mestu ine- hanik Josip Hlede, ki je delal pri vo- jaskili hangarjih na Velikih rojah. Blizu mesta pa je z nasprotne strani prikole- saril drug kolesar, ki se je s tako silo zaletel v melianika Hlede, da se je le-ta zgrudil na tla in oblezal na cesti hudo ranjen. Mimoidoči vojaški avtornobil sc je ustavil in vojaki so nesrečneža spra- vili v avtomobil in ga peljali v bolniš- nico. Njegovo stanje je'sicer nevarno, a ne brezupno. Štrajk v Tržiču. O tern strajku se nam poroča: V soboto je vodstvo la- djedelnice izplačevalo delavceni zaslu- žck prejšnjih dni. Delavstvo je v velikih trumah obšlo tržiške ulice in pevalo so- cialistične pesmi. Oostilne so bile polne delavstva, ki je pilo celi dan. Pred uho- dom v ladjedelnico je bilo nastavljeno orožništvo. Vsega orožništva je bilo M, moz. Delavstvo je tu in tarn orožnike nadlegovalo, kar je le-to ignoriralo. -- Slišali so se klici nasproti orožnikom: >>Kaj tako malo vas je? Kdo vas je sern poslal?« itd. Zahteve delavstva so bile te - le; Delavstvo zahteva, da se delavni eas zniža za četrt lire. Zahtevajo delavni urnik kakor je \ ladjedelnicah v Trstn in v Puliu. Tarn se dela namreč 9 ur in sicer od 7. urc zjutraj do poludne in od pol ene popoludne do pol pete urc ^večer. Vodstvo ladjedelnicc je odgo- . orilo, da privoli v to, da se bo delalo . ladjedelnici četrt ure manj. a da se bo ta četrt ure odtegnil pri plači. Delavei seveda tega niso sprejeli, kajti oni za- htevajo, da se delavni čas skrči dnev- no za četrt ure, place pa morajo ostati iste. Delavei v ladjedelnici niso vsi or- ganizirani. Pravijo, da organiziranih je le polovica. Seveda se je organiziranim delavcem pridružilo tiidi vse neorgani- zirano delavstvo. — Imeli so te dni več shodov. Posredovalo je baje tudi tamo- šnje okrajno glavarstvo, da bi se spor rešil, kajti škoda na strani delavstva in na strani vodstva ladjedelnice je veli- ka. — Z vcerajšnjim dneni ie bil štraik zahtevam delavstva. Matica Hrvaska naznanja, da je iijen poverjenik g. Srečko Jurdana. uči- ttlj. Via Morelli St. 6. Vse tozadevne stvari naj se blagovolijo nasloviti na gorenji naslov. Vojaško stražo na Travniku je sramotil nek Jožef (Irapulin iz ^t. Pe- tra. Zato se bo zagovarjal pred sodni- kom. Napredek Slovencev na Koroškem. Obcina $t. Panijel v pliberškem okraju ter občina Strojna dobita z velikonočjo solo z izključno slovenskim jezikom. To so dosegli tamošnji Slovenci še - le po dolgoletnem in odločnem boju proti nsiljevanju neniških oziroma utrakvi- stičnili šol. Pred 50 leti. — Cesar ined sloven- ski?rai vojaki. Ravnokar je minilo 50 let, odkar so slovenski vojaki v Borgoforti, na mcji piemonteški pred cesarjem de- filirali. Cesar je klical slovenskim voja- kom v slovenskem jeziku: »Dobro Slo- venci!" in zopet drugič »Prav dobro Slovenci!" Slovenske vojake ie hvala cesarjeva v milem materinem jeziku silno navdušila in ganila do solz. Olajšanje pri vojaški službi. Mero- dajni krogi so sklenili, da sprejmejo v brambno reformo olajšave za tistc, ki bolehajo na pelagri. Zelo uniestno! Občinski svet v Be- netkah je sklenil, da se z ozirom na mednarodni promet kaznuje vsako pre- klinjevanje, prepiranje in vpitje na ce- stah. Drobtinice. Velike goljufije pri armadnih doba- vah v Italiji. Pri dobavah za arm ado v Tripolisu so prišli na sled velikim škan- daloni in goljufijam, 5 častnikov je do- bilo povelje. da so na razpolago vojaški oblasti. Ljudski hotel v Budimpešti. \r so- boto je mestna uprava v Budimpešti otvorila na novo zgradeni ljudski ho- tel. Ta hotel ima tri nadstropja. V- II. in III. nadstropju se oddajajo sobe po' .".60 K do 4.80 K na teden. Prebivalci teh sob dobivajo za 60 vin. kosilo ali večerio. Izventega iniaio za mal denar knjižnico. bolniško sobo in kopališče na razpolago. Gospodarske vesti. ¦Zasajajmo vrbe! Pri nas na Qo- riškein razlikujemo vrbo od beke. Prvo imenujemo ono vrbo. ki se lomi, drugo pa ono, ki se ne lomi. Botanično pa sta si obe rastlini prav sorodni in v drugih krajih ju inienujejo s skupnim sloven- skim imenom: vrba. Ko to pisemo. ne mislimo pa lomljive vrbe, marveč ono, ki ji pravimo mi navadno beka. Te vrbe postajajo pri nas vedno bolj redke in zato dražje. Deloma so nam zadnja leta usahnile. deloma pa smo jih pri obnovi vinogradov iztrebili. Ker jih pa v vinorodnih krajih neobhodno po- trebujemo, da ž njimi trte vežemo, zato poglejmo mi nekoliko. kako je pridelo- vati vrbe. V mnogih naših krajih je svet za vrbo jako ugoden in tarn bi se za- moglo pridelovati vrbo tudi za košar- stvo. 2al, da je pri nas se mnogo praz- nega sveta osobito ob Soči, Idrici. Vi- pavi in drugih rekah, kjer bi donašale vrbe lahko velike dohodke s tem, da bi se šibe prodajale košarjem ali pa tudi vinogradnikom. Najboljša zemlja za vrbo je ona, ki ima dovolj vlage. Zato vidimo, da raste vrba osobito ob rekah in potokih. Ven- dar pa ji stoječa voda ne prija. Za krep- ko raščo mora biti namreč v zemlji do- volj zraka, v stoječi vodi pa tega ni. Da bo rastla vrba v dobri zemlji boljše, nego v slabi, to je samo ob sebi razum- ljivo. Vendar pa vspeva v peščenem lužnim in potrtim sreem uazuanjamo, da je uiiša nepozabna so- pro^a oziroma mati, gospa Antonijeta Hočevar roj. Fermeglia po daljši, inuciii bolfzui prevideua & Hvetimi zakramenti za umirajoce siuoči mirno v Gospodu zaspala. ZeniNki ostanki predrage ranjke se bodo prenesli y sredo. due 21. februvarja t. 1. ob 4'/t uri pop. iz hiše žalosti, ulica Aseoli St. 29, na tukajsnje pokopalisče, kjer se polož - k vecnemu po^itku. V Gorici, dne 20. februvarja igi2. Milan, Danilo, Mirko. sinovi. Janko, c kr. kontrolor v p. soprog. Olga, hdi. 5..vetii ob rekah na >ploh še dovolj do- bro. Zemljišče je treba pred nasadom do- volj i?l'>boko zraliljati, bodisi da i>a prc- kopanio a!i preoramo. Navadno zado- stuje globokost kopanja, oziroma oranja 4(i do 50 cm. Kjer ninuuno rigolnili plu- gov, ki orjejo tuJi nad öd cm globoko. uporabljamo lahko navadni pliiL. za ka- tcriin se rahlja spodnjo plast s pod zemiiini pliiKoni. Lahko pa se zrablia spodnjo zeniljo tndi z ročnim orodiem. Kar staue seveda nekoliko vee. Ako je zenilja mokrotna in bi preo- bila stoieča voda vrbani skodovala. tre- ba je zemliišče obeneni s kopanjem tudi raziiiakati. V ta naiiien je napraviti po- trebne iarke, ki so laliko pokriti ali pa odkriti, po katerih se odteka preobib voda. Yrbe bodenio zasajali navadno me- seea tebruarja ali marea in sieer je u- porabljati v ta namen enoletne kose de- belili šib, katere razre/emo na dolvjosr približno M) do 40 cm. Te vrbine potak- njence zataknemo v zemljo kakih 2ti do M) cm in sieer pokoucu. Laliko ua- pravimo prej s koloni ali z žele/nim drogopi luknjo, v katero zarijeino pn- taknjenec. Pri nas se vz^ajajo vrbe navadno v veliko, posainezno drevo. Vrbine šibe dobivaio tu mnogo zraka. svetlobe iu gorkote. Zato se nioeno razkosatiio. Nekatere šibe postanejo vsled tega jako debele. zato so za vežnjo trt, še nianj pa za pletenje navadnih košev nepri- nierne. Kveeenui se daio rabiti taki de- beli poganki za napravo listnih in ijnoi- nili kosev. (Konec pride.) ZAHVÄLÄ. Vsem, ki so nam povodom prebitke izgube našega pre- ljubega soproga, očeta tasta in deda, gospoda IVANA TREBŠE, gostilničarja in mesarja izrazili srčno sočutje, ter počastili dragega pokojnika s svojim spremstvom k večnemu počitku, izrekamo našo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo g. kuratu za tolažilne besede, g. nadučitelju s šolsko mladino in slav. gasilnemu društvu za spremstvo pri pogrebu, gg. pevkam in pevcem za tolažilno petje ter sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo. Na Srpenici, 15. februvarja 1912. Žalujoči 05tali. Loterijske ötevilke 3. februvarja. Dunaj......34 29 60 48 25 Gradec......15 71 60 11 o9 ÄLTENA Je najboljša znamka „dvokoles" francoskeLa sistema. Velika zaloga dvokoles, šivalnili in kmetij- skih strojev, gramofonov. orkestrijonov itd. Me- h anicna delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnib barvah K 8 pri BATJEL-U Gorica, ST0LNA ULICA 2-4. |?[J [Mehanična dolavnica. F r od a j a tudi na o hr o ke Ceniki poštnine prosti. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsako- vr8tnih strojev. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drngi sisteml. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v e c s^ v Podgori ^^ na vofflB ieleniäeia mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste gredo, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce Stev. 6, Pozor tamburaškain pevska društva! Naročajte za prireditve vaših zabav na novo izšle šaljive igrokaze. saljive skladbe s spremljanjem taniburic in glasovirja ter nove tamburaške parti- ture Stahuljaka. Hruze. Farkasa. Machača itd. pri prvi Izdelovalnicl tamburlc I. Stjepušln. Sisek. Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, GORICA, Gosposka uiica štev. 7 priporoča se svojim 'cenjenim sorojakom - najtoplejc. —• Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gonci registrovana zadrnga z omejeno zavezo posredoje pri aaiopo tietijsUh potrebscin in pri prodaji *v ^- "v- inetijsiii prifleltov. */v *v ^v Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in zlafor u Gorici ulica Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroKe. Konkurenca v cenah izključena. C enike gratis franko na dorn. Kupujte! le pri tvrdki Kupujte! Kerševani & Cuk G O R I G A — Stolni trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam nudi le najboljše in najceneje šivalne stroje, tlvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — mastenje grozdje) orala, brane itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in poČasni tek, so po 20 letni rabi še vedno brezsumni. Z „Original Victoria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za .Originalni Victoria* šivalne stroje jamdimo 10 let. Trvdka KERŠEVANI & CUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima kc- lesa raznih tovarn, kakor P u c h, St y ria,|.\Yaffenrad, Diirkopp ter domade izdelke. ] J Ysak kolesar, kateri 1 kupi pri tvrdki K e r š e- vani & Čuk dvokolo, dobi solidno in pošteno postirežbo in si je objed- nrni tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka no vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani in Cuk po ccni blago. Tvrdka EERŠEVANI & ČUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Ustanovljena leia 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. NajstarejHii slovenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeöe prodmcte po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve procejsnji popust. Gene brez konkurence in 30% nižje kot drugod. PF* Pošilja cenike na zdlttevo brezplačno in poštnine prosto. -*w •VT____J__ 'Ti^i — ^—^O. //.4/f/v« T I u 1r 0 <ü i P \