Natis 12.000, cena ene številke «£ vinarje.
Jredništvo in upraviteljstvo v  Ptuju v gledališkem poslopju.
Šlajerc   izhaja   vsaki  drugi   Četrtek, datiran z dne naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
Rokopisi se ne vračajo in se morajo
najdalje do pondeljka pred izdajo do-
tične številke vposlati.
Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K  1.20. Pri odjemanju veC ko 10 številk primeren rabat.
Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/i strani K 16.—, V« strani K 8.—, >/6 strani K 4.-, '/,« strani K 2.—. >/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena.
Štev. 8.
7 Ptuju v nedeljo dne'7. oktobra 1900.
L letnik.
Letošnja vinska letina.
Žalostne skušnje, katere so poljedelci pri letošnjem sadju doživeti mogli, napotile so nas skrbeti, [da bi ubogi kmet vsaj svoje vino pošteno plačano dobil. Letošnje vino bo na kakovosti tako izvrstno, ida bi se posebno visoke cene doseči zamogle, ko bi finski trgovci žk vendar enkrat opustili v Avstrijo malovredno italijansko vino voziti in k vsakemu litru štajerskega vina dva litra italijanskega ne primešova-Eli, tako da krčmar, kateri sloveče zaverčko, haložko, Jjutomerško, jeruzalemsko in drugo fino vino kupi, vse kaj drugega dobi kakor pa pravo štajersko vino. „Stajerca je tedaj po vseh avstrijskih časopisih oznanil sledeče razglasilo:
Vinska letina na spodnjem Štajerskem.
Spodnje Štajersko nima letos samo bogato, ampak tudi po kakovosti naravnost izvrstno vinsko trgatev. Celi mesec september trajala je najhujša poletna vročina tako, da je grozdje pravočasno dozorelo in na sladkorju kakor na vonjavi (aroma) vse prešnje letine prekosi. Pričakovati je toraj vina, ka-itero bode kakor kometno vino leta 1811 prava posebnost.
Jako škoda bi bilo, ko bi se ta izvrstna kapljica
Mihec pred sovražnikom.
Pi> P. K. Itosegger-ju. (Ponatis prepovedan.)
Glejte ljudje, semkaj kobaca kmečki fant! Iz gorskega grabna pride, tega moramo si ogledati. Vsaki človek, pravi se, je eno klaftro dolg, namreč, [po svoji klaftri merjen, in ta mali kmečki fant tudi ni kračji kakor mera, ako on obe roki raztegne. Kadar bo še enkrat toliko star, bo tudi še enkrat tako dolg. Do vojaštva in ženitve je časa še dosti.
Dečko nese v plavi ruti, sam ne vem kaj, so li štrukli, jabolka ali jajca, v drugi roki ima palico na katero se vpira in trdo v zemljo zabada.
Ko se dečko tako iz grabna pritorklja in pride i v dolino, kjer se mestne hiše pričnejo, zagleda na-krat na cesti kopo mestnih otrok, fantov in deklet. Eni so lepo oblečeni in imajo rumene čevljičke, dragi so bosonogi, gologlavi, strgani  in   zamazani, kaže-
z malovrednim italijanskim vinom pomešana v kupčijo spravila. „Stajercu v Ptuju izhajajoči list za kmečko ljudstvo, obrnil se je na vse gostilničarje z nujno prošnjo, naj bi oni sami na spodnje Štajersko prišli in tamkaj vino nakupili, ali pa naravnost z vi-norejcem v dogovor stopili. V to svrho je „Štajerc," kateri v 12.000 izvodih izhaja, pripravljen, zastonj imena in naslove tistim gostilničarjem razglasiti, kateri vino od 1900. leta kupiti želijo. Zadostuje samo ena dopisnica na upravništvo „ Štajerca"  v Ptuju.
Na tak način nam bode mogoče že v prihodnji številki našega lista naslove tistih gostilničarjev, ki mislijo kupiti, razglasiti. Poživljamo tedaj nujno vse tiste vinorejce, ki imajo vino za odati, naj se na navedene kupce pismeno obniejo in jim pišejo.
Proti žitnim barantačem in skopuhom.
Tem hijenam, katere neprestano kmetu mozeg izsesavajo, proti tem misli se v jeseni na Dunaju predposvetovanje vršiti, katero naj bi bilo naperjeno proti reformi borznega trgovanja z žitom in drugimi poljedelskimi pridelki. Tako se misli in veruje. Pa verovati se pravi nič vedeti. Kajti, ako se stopi bližje in listo teh posvetovalcev pregleda, najde se, da
jo eden drugemu jezike in se vlečejo za obleko sem in tje. En razposajenec pograbi eno deklico za čop, katera vpije:  „jej, boli, jaz bom povedala materi."
Takšen dirndaj počnejo in naš hribovec, ko to vidi, postane, pogleda in zopet postane. Njegove ru-jave očesi, ko to dalje gledajo, bodejo vedno večji. Jaz nevem, se mu li otroci tako dopadejo, ker jih tako od strani pogleduje, ali se jih pa boji, da ne gre dalje.
In mestni razposajenčki, ko kmečkega dečka zagledajo, se tudi vstrašijo, vtihnejo, se ne ganejo, ter ga ogledujejo. Tako stojijo nekoliko časa. Na kakih deset klafter narazen stojijo kakor pribiti. Fant od otrokov svojega očesa niti ne trene, otroci začnejo med seboj šepetati in fantu se dozdeva, da imajo po-redneži kaj zoper njega.
Ko ta fant nekoliko časa tako stoji, si misli: vedno ne morem tukaj stati, ker drugače bi  znal že
— 2 —
kakih 30 poljedelskih zastopnikov stoji 22 židofom nasproti 8 profesorjev, 5 advokatov; brez komornih tajnikov i. t. d. seveda tudi ne sme biti. K temu pripomni neki list:
Judovska borzna špekulacija in veliki kapital imata en četrt slehernih glasov notri. Malo manj bi tudi zadostovalo.
Eden ali dva zastopnika produkcijske borze, žitnega trgovstva in velikih bank bi zadostovalo po-voljna pojasnila v borznih vprašanjih podati, tako daleč, kakor namreč bi ti ljudje pojasnila dati hoteli. Nasprotno pa bi se zemljiške posestnike v velikem Številu, pred vsem male posestnike iz vseh dežel in krajev poslušati moglo, da bi se zvedelo, kje kmeta čevelj žuli, in kako|onJpod tistim sramotnim sko-puškim borznim igranjem trpi.
Gospodom od vlade pa se vidi, da jim je malo na tem, da bi poljedelca kot borznega židofa poslušali in sestava tega predposvetovanja polaga nam misli blizu, da vlada judovske špekulante poljedelcem enakopravno naprej postavlja, ja prve celo preje za napadene vidi. Drugače bi to posvetovanje tudi ne za-dobilo tako krotkega imena, katero tako čuden po-klon špekulacijskemu židofstva pomeni, ampak ta enketa naj bi bila t varstvu poljedelstva proti izmol-zenju, ki se dogaja skoz trminsko barantijo in dife-renčno igro.
Mi bomo dobro storili, ako se že danes na svoje misli zanesemo, da iz cele komedije nič ne bo, to se pravi, da se židofstvu ne bo na prste stopilo. In to se godi v državi, t kateri se več kot polovico ljudstva s poljedelstvom peča. To se dogaja, če tudi 130 „t a k o-imenovanih kmečkih zastopnikov" v državnem zboru sedi. Bi-li to mogoče bilo, ko bi kmečko ljudstvo s svojo lastno stranko razpolagati zamoglo, koji se nikomur na svetu klanjati nebi treba bilo? Ne, potem moglo bi se na pritožbe kmetov ozirati. Kmetje, torej naprej! Volitve stojijo pred vrati! Pokažimo, da smo močni in razumni zadost, našo stvar sami v roke vzeti in poženimo tiste poslance k vragu, kimirno gledajo, ko nas židofi do kože slačijo.
padarja zamuditi in gre dalje. Otroci ne storijo nič kaj takega, da bi se ogniti hoteli, zato fant še enkrat postoji in vpraša s čistim tenkim glasekom: »koliko pa je ura?"
„Hi — hi — hi — hi", zasmejijo se vsi kakor par ducatov gosi. Fant misli, da ga niso razumeli, in vpraša še enkrat; „Koliko je ura?" „Hi — hi — hi — hi" zavpijejo zopet in ena deklica pravi poredno: „Koliko ur je, je vprašal, pa ni nobene ure tukaj." Sedaj se šele prav zasmejijo. „Butel hribovski!" zarezi se mu en mali potepuhček in ga za suknjico pocuka.
Hribovski fantič naredi po poti par korakov naprej, ali to je bila njegova nesreča. Ko vidijo, da je začel bežati, dobili so pogum, skočijo za njim, ga cu-kajo za suknjico, trgajo za rokav in šČipljejo v meča. Fant se ne more braniti, ker mora tudi na svojo cu-
Vravnava Pesnice,              dt
Celjska „Domovina" potožila seje pred kratkem;a dolgim člankom, da je ptujski župan Orni g opl stil cesarskega namestnika, ko je tukaj bil, v pel niško dolino peljati, da bi namestnik se o opustošenja osebno prepričal. No k temu priklada „DomovinaB vsakovrstne „šinfarije" čez gospoda Ornig-a, ter pri vi konečno, gospod Ornig ne stori nič za kmeta H pesniški dolini. Ne oziraje se na to, da je dani le malo nasledkov poplavljenja opaziti, tako, da I namestnik k večjem napačen vtis zadobil misleč, <l je vedno tako malo vode kot sedaj, p r a š a m 1 ka*j pa gre županu Ornig-u pesniški dolina mar? Je-li on deželni ali držal ni poslanec tega kraja? Nimamo mi li nil umnega gospoda dr. J u r t e 1 a in vis. častitega gl spoda Gregorca kot zastopnike?!
No, veseli nas, da »Domovina" prizna, da ik.-j deželni in državni poslanci nič ne veljajo in <l kmetje prej od Ornig-a, kakor od svojih poslanci predpore pričakujejo. V potolaženje naznanimo tedl „ Domovini", da bode z vravnavo Pesnice, kar se I že v deželnem zboru sklenilo, še letos   pričeli
Temu velikemu vspehu zahvaliti se imamo dl putaciji slovenskih občinskih predstojnikov, kateri I pota v Gradec in s temu zvezanih stroškov nisi vstraŠili, da so konečno deželni zbor za vravnavl Pesnice pridobili, kakor tudi vrli podpori gospodo! Ornig-a in Flucher-ja. Kaj so pa poslanci storili ? Pral nič! V času grozne povodnje se niso niti v deželnel zboru prikazali, Če tudi so bili dolžni, za uboge pl povodnji ponesrečene kmete podpore zahtevati.
Državnozborski kandidatje.
1.  oktobra  ob desetih  dopoldne zbrali so se Celji, slovenskega ljudstva zaupni možje, to se pravi 39 advokatov, meščani in gospodje duhovniki,  katei so se  do  cela   odločili državnozborske mandate slo venskih kmetov v žepe potisniti.
Tam so se toraj mandati čisto blagodušno   ra2
lico paziti. Skoči za grm, položi svojo culo na tla i pravi: „pojdite le sem če si upate". Ali niso imeli ko rajže, dečki mu samo jezike kažejo in vpijejo: „hri bovc ti, ti hribovski butel!" deklice pa fige kažejo Dečko ni zmerjal nič. Nič ni rekel, kakor samo: J pojdite sem, če si upate." Razkoračil se je, pest dvignil kviško in škrtal z zobmi. Tako stal je neka časa.
Ena deklica se pripogne, pobere pest peska i ga zapodi v njega. To tudi ni nič. Zdaj zažene e: deček kamen proti njemu, fant počepne, ali kamei mu zbije samo klobuk iz glave. Zdaj gre za res, zda gremo na delo. V blisku pograbi svojo culico, j naglo razveže, popade štruklje, ki jih je notri imel, me če jih enega za drugim in vsak je zadel svojega so vražnika; enega v roko, drugega v sredo lica tako da je vse špricalo.
Jelili, brez da bi se kaj dalje na želje kmetov oziralo. Od V. kurije za spodnje Štajersko bii je gosp. dekan Zičkar odstavljen, na njegovo mesto pa naj bi tiskar in lastnik »celjske krote", Hribar voljen bil. Za okoličanske občine celjske postavili so veleposestnika barona Berk S'a, nemca, kateri je še le pred malo leti slovenski postal. Za ptujski okraj postavili so mesto vis. čast. gospoda dr. G r e g o r e c-a, Župnika Z i č k a r-ja.
Mi torej vprašamo, v kak namen volijo kmetje volilne može in zakaj se volilni možje skupaj zberejo, ko gospodje advokati in meščani že popreje vse do-očijo ? Je-li kmet res toliko nevreden, da si more on svoje zastopnike od drugih stanov določevati in se po Irugih stanovih zastopati pustiti? Vsak pošten kmet Ktde prav gotovo na to vprašanje z odločnim ne od-jovoril. Kmetje, toraj pozor! Volite le neodvisne posestnike vašim volilnim možem! Ne advokatov, ne duhovnikov in tudi ne mežnarjev. Volite le samo kmete! Ti kmetje naj potem na dan volitve skupaj stopijo in iz svoje srede baj v r e d n e j šega in n a j z m o ž n e j š e g a moža svojim državnozborskim poslan-s e in izvolijo. Tako se spodobi za neodvisnega kmeta.
Cesarski namestnik v Halozah.
V sredo dne 19. septembra obiskal je cesarski »mestnik o priliki otvoritve ptujske gimnazije Haloze, da bi so tam osebno o žalostnem položaju ha-ožkih vinorejcev prepričal. Popoldan ob dveh odpe-jala sta se gospod cesarski namestnik in ekselenca [ospod deželni glavar v spremstvu gospodov okrajnega glavarja, župana Orni g-a, državnega poslanca 1 o s c h-a, deželnovladnega svetnika barona H a m-n e r-P n r g s t a 11-a, ravnatelja H a n s e I-a, predstojnika okrajnega zastopa Zeleni k-a, dr. J u r-tela, kakor tudi gospodov komisarjev za vinorejo in komisarjev za uničevanje trtne uši v Haloze. V St. 5du od gospoda občinskega predstojnika pozdravljeni
„Joj!" zakriči ena deklica. „Fej, fej", vpijejo Irugi, se razmikajo in začnejo bežati, da so se vsi izgubili.
Hribovski fant si v svojo ruto obriše roke, vzame palico in gre dalje. Gre v mesto in vpraša za padarja.
„No", vpraša pader malega kmečkega dečka nod :od pa prideš sem? čegav pa si? kako pa ti je ime n kaj bi rad?a Tu reče mali: nBog vas sprimi. Jaz »ridem iz Velikega grabna, sem Vrhbregarjev sin, me mi je Mihec in bi rad imel kaj za našega sivega iksa, on je bolan."
„Kaj mu manjka?"
„Tega jaz ne vem! oče pravijo, da ima kolero."
„Kaj pa dela?"
„Po stelji se sem in tja valja, kopita dviguje ;višku in trese se da je groza."
in naprošeni, jako slabo cesto čez Okički breg si ogledati. je ces. namestnik tej želji ugodil, ogledal si cesto ter se jako začudil čez to neverjetno nevarno, a važno pot. Ker so se pričujoči udje okrajnega zastopa izrazili, da v tem oziru jim absolutno ni pomagati mogoče (fej), omenil je ekselenca obžalovalno, da on v tem slučaju nima nikakega upliva. Nato sledilo je triurno potovanje po paradižkih holmcih, pri kojem so se novi nasadi, kakor tudi po uši vničeni kraji natanko pregledovali.
Solnce se je že nagnilo, ko je družba do novih vzornih nasadov gospoda podžupana F. K a i s e r-j a Čez sv. Elizabeto prišla. Gospod Kaiser sprejel je goste najprisrčnejše in jih povabil k mali južni. V odgovor na besede pogoščevalca zahvali se ces. namestnik prirediteljem za tako posrečeno podučevalno potovanje, pri katerem se je o položaju vinorejcev več naučil, kakor kedaj iz najbolj učenih bukev in sklene svoje razlaganje s „ slava "-klicom na gospoda po-goščevalca. Gospod nadučitelj O g o r e 1 e c od sv. Barbare razloži položaj vinorejcev v Halozih, kateri so zgolj skoz mestne posestnike dozdaj tako pripomočke v denarjih, kakor potrebna navodila dobivali, da so zamogli svoje vinograde z nova zasajevati in naperi svoj govor na vplivne funkejonarje s prošnjo, naj se tudi v zanaprej za Haložane uspešna podpora skoz dovoljenje predujemov (foršusov) in denarnih prispevkov poskrbi. Gospod župan 0 r n i g zahvali se predgovorniku za njegove prijazne in blagor prinašajoče besede in razložil sliko, kako je bilo prej, ko je vinorejstvo tukaj še cvetelo, da je tu jako gostoljubno ljudstvo in veselo življenje bilo. Takrat so Ha-ložani po njih gostoljubnosti in po njih živahnih domačih praznikih posebno ob času trgatve sloveli.
Povdarjal je gospod župan da tam, kjer so po edini ptujski mestjani skoraj vse svojo premoženje žrtvovali, svoje posestvo v nov cvet spraviti, je danes vse opustošeno. To ne pomeni samo težko zgubo za vse prizadete, ampak vsled malih davčnih doneskov tudi škodo za okraj, za deželo, kakor tudi za državo. Govornik kliče vsem pričujočim skupno delovati, zadostni kapital skupaj spraviti, da bi se cele Haloze
„Ali ima vročino?"  vpraša pader dalje.
„Tega tudi ne vem."
„Ali kaj smrka."
„Tudi zato ne vem prav."
„Ali je napihnjen?"
„Ja, strašno je napihnjen."
„Ali ti tvoj oče ni nič sabo dal?"
„Ja, dve dvajsetice", pravi dečko.
„Druzega nič?"
„Ja, tudi še nekaj druzega."
„Dobro, kje pa imaš konjske fige, jaz jih moram pregledati."
Na to vprašanje je fanta oblila rudečica in je jecljaje odgovoril da jih nima več; da so ga poredni otroci srečali, ga dražili in tukaj je on vse tiste štruklje jim v obraze-pometal.
(Konec sledi.)
— 4 —
zopet povzdignile in dobiček nosile, saj se bo zato vporabljeni denar sam obrestoval. — No na to zgodil se je zanimiv dogodek. Vzdignil se je gospod dr. Jurtela in apostroHral prisotnega državnega poslanca in kmeta Pose h-a s pozivom na to, da naj nemški deželni poslanci večje zneske za nove nasade za Haloze dovolijo. V hipu vstal je poslanec Posch k odgovoru in povedal, da on kot kmet mu je sveta dolžnost brez razlike na narodnost kmečke interese zastopati, in tako so on in nemška ljudska stranka v deželnem zboru sedaj 70.000 gl. proti 50.000 gl. v lanskem letu za Haloze privolili, če tudi zastopniki tega deželnega dela v deželnem zboru niso prisotni bili, ampak so celo odsotnost uganjali.
Tako čvrstega odpora gospod doktor od enega kmeta ni pričakoval, zarudel je v obraz, sklenil se črez svoj sklečnik in v naglosti spravil četrt fazana v svoj želodec.
No — kmet slovenski, zapaziš li kaj!"? Nemški kmet Posch je državni in deželni poslanec, on bo vsepovsod s spoštovanjem sprejet, on sedi s cesarskim namestnikom pri eni mizi, je fazane in pije najboljše vino. Je-li morebiti slovenski kmet manj priročen kakor nemški? O ne! Bi-li on svoje tovariše v državnem in deželnem zboru ne zamogel ravno tako dobro zastopati? Gotovo! Ali, ljubi kmet, neki zadržek je vendar. In ta zadržek se imenuje pri nas advokat! Ta požre vse, deželne in državnozborske mandate in fazane.
Še n'ekaj boš opazil ljubi bralec, ako to sporočilo natančno zasleduješ. Ti boš tedaj spoznal, da je »Slovenski Gospodar" nesramen inlažnjivi list. Cesarski namestnik je v spremstvu Slovencev, dr. Jurtela, Zelenik-a in Matjašič-a po Halozah okoli hodil in tukaj trdi lažnjiva mariborska krota, da bi ga oni le k nemškim vinogradom vodili. Taka budalost!
Razne stvari.
Izstop iz konzumnih društev. Kdor iz konzuma izstopiti hoče, mora to pismeno načelniku naznaniti in sicer zdaj precej, drugače bode še eno leto pri tej slepariji s svojim premoženjem dober stati mogel. Kmetje torej pozor! zdaj je zadnji čas.
Iz Ljutomera. Glasom kupne pogodbe, sklenjene v pisarni g. dr. Franjo R o s i n a, odvetnika v Ljutomera, sta kupila Martin Golob in njegova soproga Marija Golob, prevžitkarja v Pristovi neki svet od gospodov Franceta Seršen-a, trgovca v Ljutomeru in Jožeta Murs-a, kmeta na Krapji in se zavezala plačati kupnino v ondi določenem času. V resnici Marija Golob ni kupila noben svet, pa tudi ni podpisala kako kupno pogodbo. Da je pa mogoče izterjati kupnino, podkrižal je pisač omenjene pisarne Franjo Sever kupčico in pristavil njeno ime, prodajalci pa nameravajo vkljub temu iztirjati še dolžno kupnino. Dragi bralci, pa kaj se je sedaj zgodilo? Marija Golob je to zločinstvo ovadila pri tukajšnein sodišču in preiskave se že vršijo.
Iz Skok pri Mariboru. Smiliš se mi ubogi ^ta-
rn
1!
aw
i
jerc,"  ko pomislim   kako se ti godi.   Nekateri gfl diči si še  hočejo celo svojo jezo  nad teboj  ohlaL Kaj pa priprosti narod   slovenski,  on  ne  pozna H in sovraštva in   že   komaj čaka,   da  mu  dojde 'M izdan list v roke. Tudi mi že komaj čakamo, da _sgtj jerc"  k nam priroma. Ker ga ravno v nedeljo do v roke nas v resnici razveseli.    Zares,   ti   nas i seliš, pa neka druga stvar je na sveti, ki je ne remo trpeti in to po vsej pravici, ker nas proti gim fantom obrekuje. Jezik za zobe Micka Gradi in  tudi ti Gmajnarček  če svoje navade ne  opi namreč ker raznašaš to,   kar se med fantami go tako   tudi   ti   ne   postaneš   nikdar  kaprol.   Dost zdaj. Ce se ne poboljšata se v prihodnem listu vidimo in   se bomo tem ostrejše prijeli.
Več Skokovskih fant
Ptuj 3. oktobra 1900. Poročilo sejma. 3. ok prignalo   se   je   na   sejem:   560   volov,    1^7 274 drobnice,  88 konjev,   550   svinj.   Živina je večjidel   štajerske   reje.   iz   domačih   in   mariboi krajev. Cene so bile v primeri dobrega blaga zrn in   se   je   kupčija   vsled   tega   prav  živahno raaj Večje pošiljatve so  se odposlale:   v Gradec,   Leo Solnograd,   Ščavnico,   Trst,   Svitavo in Landskron 1   vagon.  Tudi   perutninski sejem bil je dobro obi in sicer se od zdaj naprej razen kokoši večje mn gosi in puranov oddaje. Ponuja se zunanjim kup prilika,   da  perutnino   po   nizkih  cenah   lahko   >a tukaj nakupijo. Prihodnji svinjski sejem bo 10. okt( Prihodnji veliki živinski in svinjski sejem bo  17. tobra. Perutninski   sejem je vsako sredo —  pose dobro obiskan pa vsaki petek.
Neumno sovraštvo do »Štajerca". Gotovo more že vsakemu poštenemu človeku gaviti, ne slovenske časnike v roke vzeti. V nobenih dr Časnikih se ne čita toliko sovraštva in nevošljiv kakor v teh. Ljudje radi čitajo le podučlive šalive časnike, ne pa takšnih, v kojih se ščuva. „Štajerca" bi radi na kislem želji pojedli zakaj? to je dobro znano. — V tem oziru se za tovo žiher reče: sram vas bodi. Pošteni in pam Slovenci »Štajerca" ne sovražijo, zato pa le brez st naprej! Bog daj norcem pamet! samo da ne prepo
Mirolju
Od Sotle. Častiti gospod urednik! Veseli me poročati, da je   Vaš cenjeni   list tudi v našem k bil   s  tisto radostjo sprejet, katera tako koristn listu kakor je nŠtajerc" pristoja. Razširil se je takoj celi okolici in sedaj se malo da ne v vsaki hiši sk prebira. Ali tudi  tukaj se najdejo ljudje kateri   n jerca"   sovražijo,   sami   ne   vedoč   zakaj.   Nekteri sovražijo,   ker   so  nfajmoštertt   rekli,   da je   grel brati,  kar   pa  g.   fajmošter   sami   sebi ne  verjainj drugi,  ker jim   ni prav,   da   zoper   konzume   go taki ljudje pa ne vedo, da so konzumi kmetom pogubo;   zopet drugi, a ne kmetje, ga sovražijo dobičkaželjnosti i.   t.   d.   Večjidel   so   to   pač   Iji katerim bi znalo na škodo biti,   ako   bi   bil   kme tem ali onem podučen —  ali pa taki,   ki imajo mesto možgan bobovo slamo v glavi. Po naklučju

— 5 —
en tak sovražnik znan, — ta modrijaž je tudi tako
rarzen, da Vaš cenjeni list le z jezo pogleda. Rekel
|ob neki priložnosti   „proč s to giftno kroto".   Oj
nbogi i-ha-i-ha iz Pristave,   ki   še ni   dolgo odkar
feačel   po   svetu gledati.   Kaj  pa   Ti je naredil ta
Rič, da ga tako nesramno napada«? Glejte! to človeče
je se le komaj začelo belo   od  črnega   razločevati
[cloveče, ki seveda nima pojma za to, kar „Stajerca
bi že tudi rado ta listič   ki nič hudega   ampak
[koristnega za brati prinese, obrekovalo. Pa naj bo —
bodemo več o tem govorili,   samo eno ti povemo
revež: pusti ti  „StajerCa"   na miru,   ker sedaj še
iaš uma zato, kar on piše, ter ostani raje pri tvojih
rigah in cepi oslovo dlako, drugače se zna zgoditi,
boš kmalu brezove metle potreben.       „Sentemčantt
Iz Ljutomera. V ^celjski kroti", v zasebnem listu
»ga dr. M i h aj i č-a, baha se neki rodoljub, da so
kisa Slomšokovc slavnosti gosti, katerih je bilo z
Judi društva »bokserjev" vred 282, 70 sodov piva
jpili   ter   800   toplih klobasic in za 50 gld. žcmelj
|>jedlL Gotovo da smo se tudi mi čuditi mogli Zaradi
Tega narodnostnega junaštva, pa samo zaradi 800 klo-
(sic in 50 gold,   žemclj.   Zavoljo  70 sodov piva pa
im jo kmalu na misel prišlo da je vsekakor mogoče,'
smo imeli tudi gospoda pri nas, ki je še le pred
[tkem od hude  bolezni, tako nekako od  ndelirium
mens" (živčne bolezni ali kaj vraga) ozdravel. Po vseh
»pisih bodi si krota ali žaba,   ali iz  Ljubljane ali
tribora   kričijo   naši   „ rodoljubi"   ter razširjajo laži
mirnega prebivalstva ljutomerskega,   katero   nima
[gih pogreškov  kakor da ne more spreviditi kaj da
i Slomšekova slavnost našemu kmetu koristi;   pa
je da utihnejo, drugače nas prisilijo   da začnemo
rodoljube ednega za dragim   žehtati in sicer  tako
se bode ljudstvu, kojega so ti veliki   »dobrotniki"
Ea nos vodili, oči odprle.
Iz  Zgornih   Poličan.   (Iz  strehe   padel.)   Simon
tisk,   zidar   prekrival   je   streho pri g.   Antonu
ii n t a r   in   pri   tem   tako   nesrečno   iz   strehe v
metrov globočine padel   da seje ubil. Ranjki star
Se le 32 let, on je bil priden delavec in oče treh
loraslih in nepreskrbljenih otrok. Naj v mini počiva!
Iz Negave. (Razžaljenje časti.) Dne 18. septembra
bil je častiti  gospod   župnik   iz   Negave,   Alojz
anec, od c.  kr. okrajnega sodišča v Gorni Rad-
ftii obsojen na 50 kron kazni,   ker je gostilničarja
posestnika gospoda H. C.   S p i r k a v Negavi na
Iti razžalil.
Iz Ptuja se nam poroča, da je okrajni zastop
)j vinograd za 3000 gl. prodal. Lepo gospodarstvo 2000   gl.  je  okrajni   zastop  izdal za ta vzorni [ograd   in   no   —  mogel   ga je  za sramotno ceno lati, ker ne nese in je zgled postal, kako se vino-Id obdelovati ne sme.   Najprvo sadile  so se  ame-fcnke.   katere   niso   bile   prikladne,   tako da so se jvati in  z  drugimi   vrstami   nadomestiti   mogle   in [o imajo tam najžlahtnejše trte, ali  one ne  rodijo Ako se pomisli, kako težko dandanes kmet svoje fkc plačuje, pokaže se tako   pročmetanje  denarjev j obžalovanja vredno.
Posebnost Na 22. februarja 1886. leta v Vot-kofeah, fare sv. Lovrenca v Slovenskih goricah rojena neka kmečka hči porodila je 14. avgusta letos enega čvrstega dečka. Oba, mati in sin sta prav zdrava in sin je nenavadno močen. Nebi se verjelo, da je mati, ki je šele letos februarija meseca 14. leto spolnih, tako mlada, ker tako odrasla in močna zgleda. Cela stvar prišla bo najbrž pred porotno sodijo.
V gnojnici utonil. V Zgojcih pri Sv. Margareti je 23. septembra poldrugoletni otrok Albin Karlo pri sosedu v gnojnico padel in utonil. Osemletna deklica je dečka, ko je že mrtev bil potegnila iz gnojnice. Otrok je materi, koje ta sama doma bila in živino vre-dovala ušel in v kratkem času v kakih 10—15 minutah nesreči v naročje  padel.
Napad. Posestnik Miha Foštnerič iz Male Varnice bil je od dveh nepoznarih Hrvatov na cesti napaden in tako pretepan, da je težko poškodovan. Upamo da se bo žandarmeriji posrečilo napadalcema na sled priti.
Živinski sejmi v drugi polovici oktobra 1900. I. a) na Štajerskem: 17. dne oktobra v Ptuju (mesto); 18. dne oktobra v Vojniku, okr. Celje; v Mozirji, okr. Gornjigiad; pri Sv. 3 kraljih, okr. Maribor; 22.   dne   oktobra   pri   Mali  nedelji,   okr.   Ljutomer;
25.   dne   oktobra   v Lembergu,   okr.   Slov.   Bistrica;
26.   dne oktobra v Cmureku. okr. Radgona; 28. dne oktobra pri Sv. Juriju ob juž. žel., okr. Celje; v Slov. Bistrici, okr. Slov. Bistrica, 29. dne oktobra v Koračiču, okr. Ormož; 31. dne oktobra na Ptujski Gori, okr. Ptuj; b) na Ogerskem: 26. dne oktobra v Mikoliču, okr. Zala; c) na Hrvaškem: 23. dne oktobra v Tvanci, okr. Varaždin; 29. dne oktobra v Kra-pini, okr. Krapina.
Tatvine. Ze dalje časa sem in pri raznih posestnikih pri Sv. Lovrencu in okolici kradlo se je žito brez da bi se teta zasledilo. 20. septembra pa seje vendar posrečilo pri novem zločinu tate prijeti in to sta bila posestnika Matija B o g me in Janez Predikaka, kakor tudi koearski sin Janez B o g m e, kateri vsi so se v Ptuji pri c. kr. sodišču shranili.
Konji SO pohodili. V nedeljo proti večeru našli so nekega tujega moža na cesti pri Možkajncih pod tremi konji ležati. Bil je težko poškodovan. Imel je težko rano na glavi in bil nezavesten. Možkanjski občinski predstojnik prepeljal je ranjenca v ptujsko bolnišnico. Našlo se je pri njem denarja v večem znesku. Mož bo najbrž iz Lavantinske doline, ker se je pri njem med njegovimi pismi tudi naslov, Michael O r 1 a s c h iz Sv. Štefana v Lavantinski dolini, našel ter bo morbiti kak konjski kupec. Težko da bi ozdravel.
Na večerjo je povabil v soboto neki vlakovodja bivšo natakarico Terezo O c v i r k s Teharjev pri Celju, katera pa je to priliko porabila in mu ukradla denarnico s 60 kronami in se potem z neko pretvezo odstranila. Ko je vlakovodja hotel plačati, je opazil, da je okraden, Danes zjutraj je detektiv Marijo Ocvirk izsledil in jo aretiral.
— 6 —
Iz Hajdina. Naša vas imela je še le pred nekoliko leti nadučitelja, kateri je nemško podučevanje s posebno skrbnostjo opravljal in skoz to Hajdincem omogočil, da so si tudi izven Slovenije boljšega kruha poiskati zanfogli. Tako početje je v očeh našega okrajnega šolskega sveta seveda pregreha. Ko je stari gospod v pokoj šel, naročilo se je toraj moža kot šolskiga vodjo, ki o drugem jeziku nič slišati noče, tako da odraščujoča mladina nebi niti besedice nemščine znala, dasi je poduk tudi v tem jeziku predpisan. Med tem pa, ko ti gospodje znanje nemščine pri kmetu za nekaj škodljivega imajo, znajo in poslužujejo se jo sami prav pridno in se zraven ne počutijo slabo. Saj je gospod nadučitelj iz Hajdina na ces. namestnika vendar ličen nemški govor držal, gospod Graher pa hotel svoje otroke eel6 v mestno šolo dati, da bi se nemško učili. Cela stvar je le komedija.
Zunanje novice.
Iz Kazaz na Koroškem. Na 14. t. m. popoldan so pripeljali nekega hlapca, katerega je vlak povozil, v tukajšno mrtvaško kamro. Ker še ni bilo mcrliČa notri, bilo je tam žito shranjeno. Nekdo ima gotovo veliko žita, tako da ima že vse žitnice napolnjene in se je treba bilo mrtvaške kamre poslužiti. Zakaj ne pelja tisti gospod žita v nzadregott? Kmet! ali ti se še niso oči odprlo?! Smešno je bilo videti, kako je mežnar žaklje v farovž nosil, ko so merliča pripeljali, katerega so na 15. brez zvonenja pokopali.
Deseti brat zaprt. Pred kratkem so imeli v gostilni Bpri angeljnu" v Ljubljani zabavnega gosta. Igral je gos-tomin domaČim na harfo, daje bilo veselje. Pripovedoval pa jim je tudi tako lepe in zanimive dogodbe, da so vsi strmeli, ki še niso kaj takega slišali. Začudenje pa je bilo nepopisno, ko jim je harfenist povedal, da je on deseti brat iz Egipta, ki kot tak zna vse umetnosti tega sveta. Ponudil se je, da bi jednemu odrezal glavo, drugemu skopal oči in tretjemu bi odrezal noge in roke, čez nekaj časa pa bi bili zopet vsi zdravi. Hotel je tudi sredi sobe narediti ogenj, češ da bode on noter stal in zgorel, čez nekaj časa pa bo zopet oživel. To so ga poslušali, korajže pa vendar nobeden ni imel, da bi se bil oglasil in si dal oči skopati ali roke, noge in glavo odrezati. Gostilničarka še dovoliti ni hotela, da bi bil deseti brat sredi sobe zakuril in sebe sežgal. Kazal je tudi pisma in telegrame, s katerimi ga ljudje vabijo v svoje kraje in mu obljubu-jejo po 1000 kron, če jim pride svoje umetnosti kazat in prerokovat srečo. Ko sta pa kuharica in natakarica slišali, da zna tudi prerokovati, tedaj pa se nista mogli več vzdržati in deseti brat njima moral je prerokovati na karte in na roke. Kar pa je povedal, je bilo tako prijetno za radovedni ženski, da sta mu stisnili v roko vsaka po dve kroni. Za takega umetnika, kakor je deseti brat je bilo to gotovo premalo in zahteval je, da se mu da do-stojnejšo plačilo. Hotel je imeti vsaj 10 kron, katerih pa ni dobil, ker je bil mej tem časom prišel v gostilno policaj,  ki je bil že izvedel,   kako imenit-
nega gosta imajo v gostilni „pri angeljnu" in ga H odpeljal seboj, da bode še policiji pokazal svcfl „kunštia in se legitimiral kot deseti brat. Na poli™ pa je neki vse svoje umetnosti pozabil, pač pal povedal, da je potujoči muzikant Iv. ApeltauerB Češkega.                                                             H
Dve leti na postelj privezan je bil neki dečekB Hertinu pri Nachodu. „Politik" poroča, da je ortfl ništvo našlo 6. septempra pri nekem bolnem kme^ A. Fanti 91etnega dečka, ki je bil na IVa m dol verigi za desno nogo privezan k postelji, ker je slaboumen. Tako je prebil deček že dve leti. OroB ništvo je stariše ovadilo sodišču.                                  n
104 let stara je umrla 13. septembra v Elizfl betnem mestu pri Temešvara dninarica Marija SlH vak. Delala je do zadnjega. Njen sin ima že 80 lfl ter je še trden delavec,                                                F
Kača prekinila dvoboj. V New-Yorku stanujoB Italijana Peter D a g 1 i e t a in Jos. V o g 1 i a sta ■ la v Italiji zaljubljena v eno kmetiško dekle. Oba aH šla v Ameriko iskat bogastva, da bi se mogla ožH niti ž njo. A oba sta se sešla v isti newyorski tvcfl niči. Nekega večera sta se sprla. Daglieta je zgral« desko, jo razkosal, dal polovico Voglii, in začel se H dvoboj. Daglieta je padel, ker mu je nasprotnik zB mil roko. Voglia ga je hotel udariti še po glavi, I tedaj je planila velika, črna, baje šest črevljev dolj kača proti njemu, da je bežal, kolikor so ga no; noge. Drugi delavci so kačo ubili. Voglia je že za]
Morska kača.  „Amerikanski Slovenec"  poroči dne 14. septembra: Danes se je prikazala  pri Kil stonu prava morska kača. Ljudje so jo opazili, ko držala svojo grozno glavo iz vode. Pravijo, da je lika njene glave telečja, njene oči so bistre in ognj ne, na vsaki strani gobca pa ima velike goste brl Glava in vrat ima sivo barvo. Kača je jako hitro pl vala.   Najbrže   pa je to kaka velikanska   morska gulja.   Po   našem mnenju pa je bila  najbrž kaka časnikarska raca.
TaŠoJJliČ, sila drzen ropar v Sremu, je konci vendar padel pravici v roke. Iz Vukovarja poročaj da ga je 13. septembra v Pustih Lazah zalotil n< orožnik. Ilič je zlezel na drevo, a orožnik ga je usti lil. Sremska okolica bo imela poslej mir.
Kaznovan zagovornik. Pred sodiščem v  S. Ani nio  de  Jezus  v Bahiji  (Brazilija) je zagovornik Anton  Jose   de  Moraes zagovarjal nekega obtoženj radi kraje, napada z orožjem, poskušenega umora še radi nekih prestopkov. Zagovor je bil krasen. Moraes je končal svoj govor:   „Tako sem prepričan] nedolžnosti  tega človeka,   da  sem pripravljen  tal umreti, ako je najmanje kriv!"   Pri   tem se je za« vornik tako razgrel, da ga je udarila kap in je obl žal na mestu mrtev.   Seveda so bili   porotniki sei prepričani, da je obtoženec kriv ter so ga obsodili.
Princesinja Chimay in cigan Rigo. Londonski sti trdijo, da se je princesinja Chimay zopet sprai s svojim   soprogom, ter da  se  vrne   v Pariz.   Cigij Rigo je v Kairu baje umrl na kugi, drugi pa trdijj da se je povrnil med cigane. Baje se ni lepota prq
leesinje Chimay. ki je nastopala po orfejih v kostn-I mn Eve. mod toni prav nič zmanjšala. Francoski pi-Ikantni listi pozdravljajo princesinjo navdušeno.
Iz ljubosumnosti /je v Pasteni neki iz Amerike ■do.šli Gaetano Longo umoril svojo ženo, dva moška, I ki ju je imel za ljubimca svoje žene, petero dragih I oseb in ranil teško dvoje oseb. Nato je usmrtil Še I sebe na pokopališču. Tako je bilo torej umorjenih de-Ivetero oseb in dvoje ranjenih.
Umor.   Dne   15.   septembra našli  so   blizu   vasi I Lazeč   občina   Draga   na   Kranjskem s  smrečjem in »teljo pokrito truplo neke ženske. Razen velike rane ■na vratu, katera ji je bila  najbrže z   orožjem  priza-Ideta.   ni   bilo   opaziti   teških   telesnih   poškodb.   Po lobrazn jo niso mogli takoj spoznati, pač pa seje po I obleki in novih škornjih  dognalo, da je 221etna hči I Petni Modica, trgovca in posestnika v Dragi.   Pogre-I Šali so jo že tri tedne. Bila je omožena, ženska lepe, I srednje postave ter zapustila   1   leto starega otroka. I Fmor ho je izvršil  baje že koncem avgusta,  toraj   v I času. ko so bile v Cerknici vojaške vaje.  Sla je molža obiskat, kateri je bil  takrat  tudi  pri vajah in bila domu grede napadena. Kdo je storil ta grozni zločin, pokazale bodo preiskave. Komisija je že prišla na lice (mesta.
Izgubljena hči — ciganka. Iz Szabadke poročajo: j Nekako pred 18 leti je izginila dve leti stara hči po-I sestnika Martina H i n t e r s e h r a. Vse iskanje je I bilo zaman. Te dni pa je prišla v mesto karavana I riganov. Neka ciganka z dvema otrokoma je prišla I v Hintersehrovo hišo prosit miloščine.  Gospa je spo-
Ipnala v ciganki svojo dvajsetletno hčer ter se prepričala o tem še s tem, da je imela ciganka pod kolenom neko znamenje. Maščevanje slona. Iz Verone poročajo: Pred od-■ hodom Albrechtove menažerije v Roveredu je gnal na I vodo menažerijski sluga dva slona. Neki italijanski I pijanec, ki je slona srečal, pa je začel dražiti slona s I kruhom. To je končno slona razjezilo tako, da je I zgrabil pijanca z rilcem, ga dvignil visoko v zrak, ga ■ vrgel z vso močjo ob tla, potem pa ga še pohodil. I Pijance je bil   takoj mrtev.
Bojazljiva nevesta. V Gentillyju pri Parizu se je I pripetilo nedavno pri poroki na županstvu, daje ime-I la nevesta toliko tremo, da je pozabila reči ,da." Ko I je namreč župan vprašal nevesto, ali hoče pričujoče-I ga ženina za moža, se je začela tresti in v silni raz-Iburjenosti je dejala: nNe, ne!" Nastala je velika I zmešnjava. Nevesta je jokala, ženin je stal kakor po-{ lit in svatje se od sramote niso vedeli kam obrniti. I Tedaj   pa se  je  nevesta vendar-le toliko zavedla, da
II je   rekla:    „Zmotila   sem se;  hotela sem  reči:   da!" I Toda  po   zakonu   se je   morala  vršiti   poroka   drugi I pot in   svatje   so se   morali  za nekaj   dni vrniti   do-
!" mow Poslednja ,.šala." Iz Chicago poročajo: Občc-znani tukajšnji šaljivec Jakob Kobler je nedavno I umrl z zadnjim dovtipom. Včeraj zvečer je zabil I na obali Michiganskega jezera v zemljo kol, na ka-I terega je pritrdil 30 črevljev  dolgo žico,   za kojo se
je privezal, šel v vodo in utonil. Na obrežju je osta-vil svoj klobuk z listkom, s katerim je naznanil, da je na drugem koncu žice v vodi njegovo truplo. Ko so policaji našli njegov klobuk, mislili so, da je Kobler zopet napravil šalo, vendar, ko so izvlekli ži-co^iz vode, so našli šaljivca že mrtvega.
umor. Iz Chomutova na Češkem poročajo: Na železnišni progi blizu Kopric so našli nedavno truplo mladega dekleta z odrezano glavo. Nedaleč na polju pa mladeniča z globoko rano na vratu. Mladenič je bil še živ, a nezavesten. Bržčas sta hotela umreti skupno, in je mladenič dekletu odrezal glavo ter se hotel zaklati še sam. Dekle se piše Frančiška Schreikows, mladenič pa Jos. Fuchs.
Vojna v Južni Afriki.
Maršal Roberts je imenovan najvišjim poveljnikom vse angleške armade. Maršal Roberts je vojsko temeljito reformiral, saj se je prepričal tekom bojev z Buri, da angleška armada daleč zaostaja za armadami drugih držav. Južne Afrike pa Roberts vendar-le še ni zapustil, nego ostane še nekaj časa. Te dni je izdal nov ukaz, s katerim naznanja, da bo vsak Bur, katerega vjamejo v angleški uniformi, takoj ustreljen. ^Morningpost" naznanja, da je Barend Voster v o-kraju Zoutpansberg zopet uredil republiko. Botha z 2000 Buri se hoče Vosterju pridružiti v Pietsburgu. „Petit Sou" pa piše, da se namerava večina Barov izseliti na Madagaskar, kjer ustanovč novo republiko. Vrše se baje že pogajanja s francosko vlado. Z Londona pa se od 3. oktobra brzojavlja da, je maršal Roberts iz Pretorije sporočil. da je en oddelek z 22 vozovi pod varstvom 60 konjenikov odrinil proti Vryheit, a bil od 140 Burov pri Dejagerdrift napaden. 12 mož od Angležev je ušlo. Poslali so se prostovoljci, da bi pozvedeli kaj se je z drugimi vojaki zgodilo. Fino noč prej pa so Buri en vlak pripravili, da je skočil s tira, v kojem je bilo 4 kompanije vojakov. Pet mož je bilo vbitih, en častnik in 13 mož ranjenih. V Afriki torej le še nebo miru kakor Angleži mislijo, ampak kake male praske se bodejo še vedno godile, četudi je Angležev stokrat več kot Burov. Konečno bodejo Buri le podlegli. Angleži se pa svoje zmage nič kaj dosti veseliti ne morejo.
Gospodarske stvari.
Goreč petrolej pogasiti. Petrolej je povzročil že mnogo|nesreč. Ako se razlije in zažge petrolej (kameno olje), pogasiš ogenj najlaže in najgotovejše s tem,"da^ga poliješ z mlekom.
Govedino dalje časa shraniti. Deni jo v kiselo mleko, kateremu si posnela smetano. Vsaki drugi dan moraš mleko spremeniti. Meso pa je treba prav čisto oprati, predno se pristavi k ognju. Tadi v očetu (jesihu) more se meso več dnij nepokvarjeno ohraniti. Nekateri tudi trdijo, da se ohrani govedina v pšenični moki 4—5 ali še Teč dnij.
— 8 —
Dobro mazilo za peči. Za zamazanjc lončenih pečij priporočajo sledeče mazilo: Zmešaj enake dele ilovice in prcsejanega pepela ter prideni malo stolČene kuhinjske soli. S to mešanico zamaži razpoke. Ta maža baje ne razpoka, kakor na pr. sama ilovica, sam pepel ali samo vapno.
Nekoliko migljajev o kavi. Kava naj se samo tako dolgo praži (žge), da postane nekoliko rujavkasta. Potem jo je zapreti v pripravno posodo, da se ne zdiši. Črno pražena ali še celo sežgana kava zgubi jako mnogo na svoji dobroti, ker izgine iz nje »kofein", ki ji daje prijeten duh, in Bkofeina5 ki vpliva poživljajoč na živce. Kavo je hraniti v zaprtih pripravah. Pred vsakim kuhanjem naj se sproti zmelje, ker sicer se preveč zdiši.
Kako  se  odvzame  novim  sodom  okus po lesu.
Napolnimo sod z vapneno vodo ter pridenimo na vsak hektoliter 40 gramov pcpelika (potošla). Cez en teden izpraznimo sod ter ga izmivajmo tako dolgo, dokler ne teče iz njega čista voda. S tem je delo končano in sod brez lesnega duha. — Ali pa tako-le: Vinsko posodo izplaknemo z vročo vodo. kateri smo pridjali en odstotek žveplene kisline. Potem jo pustimo nekoliko časa stati in slednjič jo pomijemo večkrat s čisto vodo.
Kako je ravnati z izpraznjenimi sodi. Ko je sod
prazen, izplakniti in izmiti ga je s čisto vodo. Potem ga je zakaditi z žveplom in zamašiti. Žvcpleni dim pokonča namreč glivice plesnobe, ki se morebiti nahajajo v zraku in posoda ne postane plesniva. Zveplanje naj se ponavlja vsakih šest tednov. Predno se sod napolni, naj se pomije s čisto vodo. Kdor z vinsko posodo ne ravna tako, tisti ima zoperno, po plesnobi dišeče in manj vredno vino.
Kako je zboljšati plesniv sod. Va-nj je dejati verigo in mrzle vode ter ga dobro pomiti. S tem se odpravi plesniv prah. Zatem se zmijc z vročim lugom. Izpraznjeni sod je naliti s čisto vodo, ki naj stoji v njem 24—48 ur, da izvleče lug. Slednjič se mora sod v senci posušiti, žveplati in zabiti; pred rabo pa se opere s čisto vodo. Plesniv sod se ne sme od početka z vročo vodo pomivati, ker sicer dobi zadnhel duh. Dobro in umetno je, da se sod pred čiščenjem odpre in omete.
Kako čistiti petrolejeve sode. Sodu izbijemo dno in ga nalijemo do vrha z vapneno vodo; izbito dno pa' denemo v drugo večjo posodo, ki je napolnjena z vapneno vodo. To pustimo namakati vsaj 8 dnij. Potem izpraznimo sod in posodo ter ju nalijemo s Čisto vodo, katera naj stoji vsaj 14 dnij; še bolje pa je, ako denemo sod in dno v tekočo vodo. Ako ni še vse popolnoma čisto in brez duha, treba je isto še ponavljati.
Kako  je hraniti  moko.  Moko je treba djati v
kako posodo, v kateri se more večkrat premešati! Ako pa se pusti stlačena v vrečah, zadahne kmalq in je slabeja ter manj zdrava od pravilno spravljene!
VS3
Kako preskusimo mleko. Če se hočemo prepri-P čati, jc-li mleku voda primešana ali ne, kanimo eno kapljico na nohet. Ako kaplja ne razteče, je mleko čisto; ako pa se razlije po nohtu, tedaj je zmešana z vodo. Ali pa vtaknimo v tekočino čisto iglo: pome-j sano mleko obvisi na igli v podobi kapljice, čisto] pa no.
Dobrota mleka. Vtakni v mleko čisto noževo] klin jo (rezilo). Cim bolje in mastnejše je mleko, tem] bolj bela postane klinja, in narobe.
Surov krompir poskusiti,  če je   dober.   Prerezi krompir in drgaj oba koščeka   drug   ob drugega.   C* se koščeka sprijemata in pene delata,  sta  dobra; <v| se pa vodenita in če se cedi iz njiju voda, je krom-j pir slab.
Fižol hitro skuhati. Primešaj mu nekoliko sode, na pr. na en kilogram fižola eno slabo kavino žlico. Na ta način moreš tudi najstarejši fižol hitro skuhata
Železo V les  pritrditi. Raztopi  100 gramov kolo-j fonije. 25 gramov žvepla  ter primešaj nekoliko krede. 8 tem moreš na pr. snete nože, vilice itd. v platni<o| pritrditi.
Kako se pripravlja staro, trdo in odrevenelo| suho svinjsko meso. „To meso je pa trdo kakor bikov rog", jezi se marsikatera gospodinja, ker ji neče suha svinjetina omehčati se. Ali temu je pomoč lah-| ka. Meso se ovije s cunjo in se zakoplje en črcvclj globoko v zemljo, katera ni niti prevlažna, niti prej suha. Ko je ležalo meso 12—24 ur v zemlji, skuha se v poldrugi uri.
Nevarna cvetlica. Lepo rndečkasto cvetoča ljulika (Hcrbstzeitlose), koja sedaj najraje po travnikih cvete, je zelo strupena. Ker je to ljudem neznano, se opozarjajo, da je to cvetlico že nevarno v roko, dosta bolj pa še v usta vzeti. Posebno se naj ta nevarnost otrokom, kateri| se radi na paši s cvetlicami igrajo. razloži. Najboljše pa je, da ljudje ljubko sedaj v jeseni izkapajo,   ker je   ta   rastlina   sploh veliko na škod
— 9 —
ftrfV
Kopališče v Ptuju,   i
Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko- 9 pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure | opoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr- | ganje po udih in kosteh-                         )
'w^rw^W»
ranz IMescbi
prej 31 ax Ott, najpoproj Poskoschill, trgovina z železom, kovinami in orožjem,
Florijanski trg \ Ptuju Ungarthor ulica, priporoča: najboljše vrste štajerskega železa v kosih in za obroče, vsake vrste pleha, tirata in kovin. dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesimgaste) dele za vodnjake, orodje aa peljedeljce, vinorejo in .  vsako obrt.
|8F* Nagrobne križe ""^Bi
pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah.
Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plehnate in lite štedilnike, lite pjs-kre, železne in knfraste kotle, kuhinjsko lito in plehasto emalirano posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo. okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, šravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (Isolirplatten.)
J. SPBU&INA
mehaniker
V PTUJU. Ustanovljeno 1886
priporoča svojo najbolje vrejeno delavnico za
fravila biciklov, šivalnih strojev in napeljavo hišnega telegrafa.
;naz Mayer, Ptuj,
broča svojo veliko zalogo najlepših in cene-klobnkov. vsakovrstna obuvala iz filca, košreke jca za zimske obuvala proste in fine vrste, ne iz filca i. t. d. Vse samo lastnega izdelka, ko fabriško blago,  loraj garantirano   močno
in trpeče blago. Izdelovanje klobukov in blaga iz filca. [mil* lepo, hitro   in   po ceni-   —   Najstarejša trgovinu s klobuki v Ptuju.
r
m
mm
M
>ef,

a
kamnoseški in stavbenski mojster
v Mariboru, graška cesta
pri kolodvoru
priporoča svojo veliko zalego nagrobnik spomenikov
iz vsakovrstnega mannora. Iztlelovanje   nagrobnih  kamnov  in   predelovanje
starih kamnov in napisov,
Zaloga   in   izdelovanje   mlinskih   kamnov   in
kamnov za žrmle.
W. Blanke v Ptuj i
glavni trg štev. 6     [ ogerska ulica štev. 6
nasproti nemški farni cerkvi. i     nasproti veliki vojašnici.
Tiskarna,  knjigama in trgovina s papirjem, šolskimi in Risarskimi potrebščinam] na debelo in drobno.
C. kr. zaloga šolskih  knjig
ri &
in zaloga
kart.
Vsaki čas velika zaloga vseh ŠOlskin knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgOVSkil) vPiSOValnil) knjig za trgovce, vseh pisalni!) in šolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja
za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni;   zavitkov,  papirnatih preiic, papirja za zavijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Na debelo in drobno.
Zaloga vseh tiskovin
za slavne župnijske urade, šolska  vodstva, cbč. predstojništva i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskift potrebščin po
najniži-h cenah.
Izdelujejo se po ceni in hitro:   trgovske tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, Zavitki  z natisom tvrdk.   računi,   vlZIt-
nice, naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štampilje i2 kavčuha in kovine.
Najbogatejša zaloga katoliških od Skofljstva potrjenih.
0$8"- molitvenikov -1£fi
v jako lepem vezanju in po raznih cenah.
Pripovedne Knjige v """E&Sft ZBuSS***
Novo! Mrtvi Gostač, Slovenski Šaljivec, Admiral Tegetthotf, Burska vojska,
zelo zanimivo in lepo za citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi.
Ravnokar je došla:
firaška kmetska pratika 1901 a 7 kr. — Slovenska pratika za 1901. lero a 10 kr.
Razglednice
o najfinejši svetlotiskovni izveršitvi   pošiljam jaz za K 35.—
1000 komadov in potrebujem k narejanju  samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku.
Gospodom   trgovcem  dovolim   pri cenah veliki   popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila.
— 10 —
Hranilno
in
ponjllao draitvo
(Spar- u. Uor$d)u$$Dcreitt)
v Celji,
glavni trg- štev. 2,
prvo nadstropje,
posojuje   proti   51.,,   in   obrestuje   hranilne vloge s 4'I, odstotnimi obresti.
wxgMg ^j^gri
I6000QOQO0P
Itled. unto* Dr* 3o$- Kura$
ordinar skupnega špitala
v Radgoni, glavni trg 133,
ženski zdravnik, porodni pomočnik in bivši ranocelniški slušatelj
*™K«;m I dopoldne od 9 do 12 ure, 0,dm,ra ! popoldne od 2 do  3 ure!
p o o;
£*3
iD
Tflfi

r. w
zdravnik v skupnem špitalu
v Ptuju.
Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, plombira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti.
Pekarija na deželi1
blizu gelja z dobrim prometom,
je z, ali brez zemljišča po ceni za prodati. Več pove iz prijaznosti gospod
J oh an n Straschek v Celji, glavni trg StevJ
Zaloga oblek za gospode.
Srn. Ma lie? a Mariborf
priporoča prav fine izdelke gotovih oblek za možke; kaj tudi veliko  zalogo  finih  štofov,  domačih  in  vnanjih  fal za narejanje oblek po meri.
rata Slawils
šivalne stroje,  „Hove C" za črev in krojače,
V    i XUJ1 priporočata
Singer A „     Medium „     Titania „RingSChiffchen", šivalne stroje za črevlarje in kroj} Cylinder Elastik za črevlarje, „Styria"-bicikelna| Zaloga vsakoršnih delov za bicikelne in stroje.
______Vsak naj zahteva cenilnik (Proislisto.)
Bratov Uray
v Radgoni
trgovina
priporoma svojo veliko'zalogo
kovanega  železa,  pleha,  drotnatih  žebljev.    ^
mlatilnili inašin „Goplne",
mašine   za   slamo    rezati,   vinske   preše,
presne vretene (sveče), traverse, železniške
sije,  šivalne mašine,   grobne križe, kakor
tudi cement po nizkih cenah.
parna žaga mizarstvo.
Na novem Ientnem trgu (Lendplatz) u Ptu
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je n<
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d.  po zahtevi  takoj r^ žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati  in s hati i. t. d. Vstreže se po vsem najhitreje in po najnižji  cen
<
— 11 —
Ravnokar izišel
[Vmičarjev kažipot
od Ivan Bele,
w& cena BO vinarjev. "*a
[V zalogi pri W. BLANKE-ju v Ptuji.
»»▼» W WW *▼»»■» WWT WW V ff VWW W V • WVWWVW
I „Štajerc"
izhaja vsaki drugi četrtek,
prinese  najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu.
|tajerc stane za  celo   leto  s  pošto  vred   samo
1 krono 20 vin. ali 60 kr.
tizvodov stane na leto 6 krone 6o vin. s pošto
vred.
Naslov: „Upraeite!i$wo Štajerca v Ptuju."
uuutmttnuttHUKuniMitnuu
mmm lil
(poleg Radinc)
11. krat
K   ki obstoji  že  18 let, in je bila že
odlikovana doma in na tujem.
Izvrstna slatina za mešanje z novim pristnim vinom. Ministerijalno     pripoznana    kot    zdravilna
voda. Cettti promet črez milijon. **m Se dobiva v Ptuju pri gosp. Spritzey.
Josef Vogler.
|Ioene vinske sode
650—700  litrov, pošilja na vsako železnično   postajo po gl. 8.50
J. Kreinigg,
trgovec v Vildonu.
p^- Kot učenec "3BQ
rejme se deček iz poštene hiše, lepega obnašanja, dobrimi šolskimi spričevali, ter nemškega in slo-skega jezika zmožen, ' v trgovino z mešanim blagom
'ilh. Sirk=a naslednik v Ptuju.
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne 4.   maja;  dne  4.  junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28. oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi
WT  konjski sejmi  ~W
s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo raznn domačih, v obilnem številn tudi tuji, da celo inozemski
kupci.
i če
vos
kupuje po najvišjih cenah
ALOIS WALLAND v Celji, rotovžke ulice.
Prvi komi,
nemščine in slovenščine popolnoma zmožen, sprejme  se takoj v mešano trgovino
Jos. Sedminek-a pri sv. Lenartu pri Mariboru.
Tam sprejme se tudi učenec.
Josef Gspaltl,
zlatninar, optiker in založnik ur o Ptuju,
priporoča cenjenim posestnikom vinogradov, vinskim in mostnim  kupcem prave   klosterneuburgške   vage za   vinski
mošt od ravnatelja A. W. Babo od 2 Kron naprej. V zalogi ima vedno tudi preskusen© vage za vsakovrstve tekočine,   kakor  za  vino,   mošt,   žganje, Iug, sladkor, jesih in mleko, od 80 »inarjeo naprej.
3uri mursebciz,
kamnoseški mojster v Ptuji,
priporoča svojo veliko zalogo
nagrobnih kamnov
iz belega in plavega marmora.
Izdelovanje  nagrobnih  spomenikov   iz vsakovrstnega kamenja, kakor tudi predelavanje starih kamenov in
napisov.
12
xa
TT
koroška  ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (l)rahtmatratzen) in pohištva (Mobel)
priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirano in lakirano, železne po« stelje, lepe otročje postelje z omrežjem, tapetovano kostne postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroee) iz konjske dlake, morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in
drugo posteljnino.
Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni.
,v-=.,, .-Iv,..
f\  77  £±   i        It*  d^%   ■   T        ' ^•'''•^•-'"^liiaM^wUwu^w.vt
krčmar
v Ragoznici pri Ptuji
priporoča svoje iXOTSMO  OiltO  in BIHtl*  jedila.
Točna postrežba in nizke cene.
Smerekove škafe
z železnim obročem po 35 for.
na štacjon PoliČane postavljene, (manj hot 10 .se ne odda)
prodaja
Alojz Wallaml v Oplotnici.
g£ Umetni mlin, qg
Gostilna v Šoštanj!
v lepem kraju z zdravim podnebjem,  se  tudi brez koncesije proda, eventualno v najem da,  in je za
kakega ponzijonista prav pripravna.
I.sla  obstoji   iz   3   lepih   suhih   sob,   kuhinje,   ene
mrzle kleti in jame za led, hlevov,  lepega vrla za
sprehajati. Zraven spada tudi 2 joha zemljišča.
Dalje se na glavnem trgu v Sostanii
ena hiša
/, nekaj zemljišča, pripravna za kakega trgovca radi pomankanja družine prav po coni proda. Pojasnila daje ustmeno: hotelir f. Rajster o Soštanji.
1
b.

kateri na teden vagon žita zmelje, in OOdlta Žaga za deske s trajno vodno močjo in poslopjem vred. oziroma tudi do 20 jO-hOP zemljišča, je po ceni prodati. — Več pove iz prijaznosti
gospod
3oDann StrascbeR p Celih glaotti trg step. 4,
Oblek© za gospode in dečke
po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno
A. Masten v Ptuju.
Tam so tudi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih
štofov.
Med. univ-
r. i ezer j
io m
ti
Seiger»jetta
trgovina z Hnjiyami in pisalnimi potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
priporoča svojo največo zaloga molitvenih in šolskih Jcnjif/ in ljudskih (narodnih) spisov.
Proda se ali v najem da takoj ali tudi pozneje
poslopje e katerem se nahaja dobro opevajoča gostilna in prodajalna t vso opravo.
K hiši spadajo Stale, kleti, sobe za prenočišče i. t. d. Zemljišča, to je: vinogradov, gozdov, travnikov, in druzega polja je okoli 10 do 12 johov. Proda ali v najem da se vse skupaj, ali posamezno. Zraven je tudi kovačija, katera se z domačim delom odsluži.  Vse  to  se nahaja v lepem  kraju  v  Dolencah  v   Ha-
lozih. — Več pove: 30ŽC earuta v Drafeih p. Sv. Uid pri Ptuju.
J
ordinar skupnega špitala v Ptuju,
je svojo dosedajsno stanovanje  premenil in ordinira sedaj na
florjanovem trgu št. 5,
(Ferschisches Haus.)
mm
Johann Kramberger,
poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k „zlati kugli"
priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega,  materijalnega  in
barvarskega blaga.
Velika zaloga Judcndorfcr, romanskega in portlantovcga cementa.
C.  kr. prodaja pulfra,   velika   zaloga kapselnov   in   patronskih  rorčkov
vsake velikosti.
t Dobra naravna v
in ay
L
iz lastnih goric: Brczovca, Repka, 6ruik0via in otem-a iz let' i$W, 188S, 1890,189«, 1896, 1897 i* 1899, prodala na debelo in po nizki ceni
Ignac Leskoschegg v Ptuju.
4
— 13 —

I
§
I
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina „k zelenem vencu" v Ptuju
kupuje zmiraj
frišna jajca, med, čebelni vosek,
maslo, krompir, čebulo, česen,
vsako vrsto fižol,
f|  posušene gobe, Dren in drugo frisno zelen-g                      javo, potem
p živo in pitano perutnino,
suhe  hruške,  suhe črešnje,  suhe  višnje, suhe slive in jabolčne krhlje, daljo,
orehe, lešnike
in vsakovrstno frisno sadje.
Vse to po visokih cenah.

Lekarna pri zamorcu y Radgoni
e
|o
01
■o
oŠ
U
No
P-
S3
B3 03
i
priporoča slednje zdravila;
Za gib.t in rematizem (trganje po udih in draženju) 1 flaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen Čaj, 1 zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krole in debeli vrat. Prah   proti Medenici.   1  Skatelea 20 kr.   ali
40 vin. Prah proti potnim  nogam,  1 škatlica 40 kr.,
ali 80 vin. Prah proti kašlju, 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaSa 60 kr., aH 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa, llaša Ho kr. ali 70 h. Pflašterproti kurjem očesom, 1 Skatlca 30 kr., ali 60 viti., prav izvrstno sredstvo  za kurja očesa
z debelo kožo. Balsam  proti   ozeblini,   1   tlaška 25 kr., ali
50 vin. Konjski prah,  izvrstno za goltanee 25 kr., ali
50 vin. Mlečni prah za pomnozenje in pobotanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in črmaici
30 kr. ali 60 vin. Homejopatične kaplice za svinje proti črmnici
25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male  1  škatlica 25  kr.  ali  50  vin., kakor vse sorte domače in vnanje Špecijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan.
Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni.
&9
3
In -o a
P. o
\m
P   —
90
tt
Nakupovanje
frišnega sadja, kakor: jabolka, kosmačke (Goldreinetten), kraljevke (Ananas), herbert, ledrar-ce, kisle čebulke za štrudel, mo-šanke in drugovrstne lepe obstoječe jabolke,
dalje
vsakovrstne    jesenske   in    zimske
hruške, frisno slive, kutne, grozdje,
orehe in kostanj,
zeljnate glave za ribati, belo
repo, fižol prepeličar, beli in
črni fižol debelač.
Za jesensko posetev pa priporoča: repincelnovo seme. zimsko špinačo, zimski peteršil in korenje
Adolf Sellinschegg
trgovina š špecerijo „k zelenem vencu"
v Ptuju.
X
XX
tratiti % Stmt
X
v Celji.
Trgovina z  špecarijskim,   kolonjalnim   bla-
gom,   sladčicam   (delikatese) in   mineralno
vodo na debelo in drobno.
XX
G. SCHMIDL"0Vi
nasledniki v Celji Rotovzka ulica I „zum Biscbof" Glavni trg 20 trgovina ■/. suknenim, roKotvornim, platnenim, drobnim, tkanim in novosegnim blagom.
Največja in najstarejša  zaloga
šivalnih strojev in bicikelnov.
Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem znnajnim naročilam najhitreje in po vsem vstre/.e.
— 14
a z g 1 a s.
Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 19O0J
Letni sejmi:
(Kramarski, živinski in lesni sejmi)
5. dne avgusta in 25. dne novembra.
Konjski in goveji sejmi; Tte|
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemsi prvo sredo avgusta meseca infj tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega. ker  se vrš6 v  dotičnih  tednili zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
Svinjski sejmi:
Vsako sredo* Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
Tedenski sejmi; T8Ki|
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino.
Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine  stavbenega   tesarskegs
lesa, krajnikov, letev (lat)   trsnega kolja i. t. d.                   Žuuan
Mestni urad v Ptuji.                                            j    Orilici
Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poŠ-tno-hranilničuem
uradu.
vlad. državne i a mesu
/-
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradcu.
Mestni denarni zavod.
T
priporoča se glede vsa- Laa^mi
kega med hranilnične zadeve spada- I__
jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami ob de-l
lavnikih od
8—12 ure.
<0>taj
Občenjt z
avst. ogenko
banko.
Ravnateljstvo,
15 —
JOS. KASIMIR
I          ▼ Ptuju,
flori j anski   trg
frjovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus." stop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Generali" lovljcno leta 1876. — Zaloga sladkorja, kaoC, tm, fUaia, celega in jekanega $peba, najmočnejšega Špirita  za j«lb, ijanja, najboljšega
i, umnta, karbolfoei*, žgane smole, suhih in oljnatih farb, firneia,
tUla, apno za klajo (Futterkalk), affnk« JOli, $0de, žajfe, živinske in druge kOftacf i. t. d. po najnižji ceni.
GEORG STiSLZER,
tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica iz, | priporoča svojo zalogo izgotovljenega tapetarskega  blaga, vsako-|vrstne   madrace, počivalnice ali  divane  itd.  po najnižji ceni; gospodje župniki dobe posebni rabat.
JOSEF GSPALTL.
jatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6,
iporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših insolidnih ŽMbllib jisenoo, zlatnine, »rcbcrniiie itd., potem tudi svojo veliko zalogo xla-\, Sftbernibf tUla- in nikelnastib Ur. Za vsako uro se več let jamči. iro lepotij© in dragOtfjo kupuje po  najvišji ceni, aH jih pa tudi za*
menja za drugo robo. iKOPTStna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.
Josef K o 11 e ii z v Ptuju
priporoča svojo
•*" steklarsko in porcelatwto Mage ***
posebno mednike (sodčeki -/,a med), steklenice (flase) za jesih in slatino, šipe za okna-
Velika   izbira   potOtU   M   gostilne,   OKvirc  za   podobe, pozlačen je  Okoiroo in  v$akoršni!i lesenih in kwinsltin
reči.
1. Friedrich
I            y Ptuju,
poštna ulica št. 4. blizo posojilnice
pnje kosti, cape, staro železo, vsa-prstne kože in žito, vsakoršui fižol, štajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni.
V Teržici pri Jurovci
dobe se na
Kužičkovi žagi
vedno   po   najnižji   ceni: drva za kurjavo in sicer:
orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vinogradski Kompost.
On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les za
sodarje
v Ptuju, kakor tudi na žagi.
$ratov SlamitsA
trgovska podružnica
v Ptuju — Waffpiatz
priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, roko*
delne (manu/aktumej, Norimberske lepoHene
in drobne robe.
Tam se dobiva tudi pravo domačo platno za
rjuhe in obleko po najnižji ceni,
Kari Ackermann,
urar
v PTUJU, glavni trg,
v gledališkem   poslopju ima veliko zalogo
ur, zlatih in srebernih reci.
EJ#"" Ženitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih  avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu.
Ustanovljeno leta   1842.
V. Schulfink,
trgovina s špecerijskim blagom v PTUJU, glavni trg
priporoča iz svoje  velike zaloge sladkor, kavo, riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd.
(iiimi  za cepljenje, najboljše rafijo po najnižji
ceni.
Agentura c. kr. priv. zavarovalne družbe
..oesterr. Pfifinix."
— 16 —
KARL MARK,
fabriška zaloga klobukov
Tegetthofstrasse 35    ir Mariboru,     Tegetthofstrasse $
priporočam za jesen in zimo
fine volnene in lilcaste klobuke, nepremočljm štajerske lodnaste klobuke od gl. 1.50 naprej.
Klobuke za dečke po coni.
Največja zaloga vsakovrstnih filcastih copatov, visokih in nizkih   od 90   kr.   naprej,   kakor tudi   špoi
in zimske kape po vsaki ceni.
Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu   uljudno naznaniti da je izšel moj novi ilustrirani (s poj
bami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled.
Franc Matheis
v Brežicah,
veletržec z jajci in deželnimi pridelki
kupuje po najvišji ceni vsakovrstne pridelke, kakor:
fižol,   pšenico,   oves,   suhe   slive,   orehe,
maslo, knoper, vosek, laneno seme, jajca,
|   konopljeno  seme,  vinski   kamen   (veštajn)
i. t. d.
V najem, eventuel proda se:
gostilna Pauscha
vfarbarski ulici v PTUJU. Natančneje pove uredništvo „Štajerca".
Lepo semensko rž
m
lepo semensko pšenico
priporoča
Joh. Straschill na Bregu pri Ptuju,
Učenec
z dobrimi šolskimi spričevali se  sprejme v trgovini
And. Suppans v Fristovi
pri Poličanah.
Iz večkrat odlikovane svinjereje
velike   bele   jorkšir-pasme   prodajo   se   po   ceni
plemenski prešički
e mlinu (flumiibU) pri Ptuju. F. G. SCHWAB.
Proda se
enoletni merjasec
za spuščanje
jorgsir pasme, kakor tudi  mladi prešički boljši!
Kar!  Sima na spodnjem  Brej
pri Ptuju.
Razpošiljanje sira.
Pravi tirolski in predarelski sir
po vsaki ceni. Švicarski pol ementalski 66 kr.
razpošilja
T. fiartinger v Ittariboru.
Drogerija  (lekarna dišav.)
Maribor, gosposka ulica 33
priporoča
vsakovrstna zelišča, dišave, cvetove in drugd potrebščine za hišo. živino in drugo gospo-! darstvo. Jesihov esenc za napravo najmočj my šega, jesiha. (Substance) esenci za mošt iz česar se napravi zdrava domača pijača.
ij   Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve* S        žila in drugo kirurgično blago i. t. d.
Izdajalci) in odgovorni urednik: Ivan Križman.
Tisk: W.  Blank« v Ptuju!