List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
49, številka	IToliet, Illinois. 1<>. novembra leta LOOG
ŽELEZNIŠKA
KATASTROFA.
Dva vlaka Baltimore & Ohio-želez-nice sta trčila skupaj vsled
malomarnosti.
I
NAD 50 POTNIKOV MRTVIH.
BiK povečini priseljenci iz Rusije. Druge nezgode.
Valparaiso, Ind., 12. nov. •— Blizu postaje Woodville, 10 milj od tu, sta trčila skupaj dva vlaka Baltimore it Ohio-železnice in po prvih poročilih je zgorelo baje 40 do 50 oseb in enako število je ranjenih. Zdravniki so se takoj odpeljali na lice mesta. Pravijo, da se je več s priseljenci napolnjenih vagonov prekucnilo čez železniški nasip in da je malo potnikov ostalo pri življenju. Nesreča se je pripetila vsled pomote. Tovorni vlak, ki je vozil iz Chicage vzhodno, je imel čakati na postranskem tiru, dokler ne zdrdra mimo osebni vlak. Zadnji pa je obstajal iz dveh oddelkov in ko je prvi oddelek zdrdral mimo, je tovorni vlak nadaljeval vožnjo. V osebnem vlaku je bilo 167 priseljencev. V primeroma kratkem času je bilo 50 zdravnikov na licu mesta. Brez tistih, ki so bili zasuti pod razvalinami, so našli koj po nesreči 5 mrtvih in 20 ranjenih potnikov, ki pa menda ne bodo okrevali.
Laporte, Ind., 12. nov. — Po poznejših poročilih je bilo na vlaku 167 potnikov iz New Yorka v Chicago. Veliko večino so tvorili Poljaki, oziroma poljski judje. Doslej je dognano, da jih 122 še živi, a 40 do 50 jih je storilo smrt pod gorečimi razvalinami. Število ranjencev znaša 40. Ob nesreči 90 potniki povečini spali in mnogi so bili morda usmrčeni, ne da bi se zavedeli. Drugi so storili tem strašnejšo smrt. Pritisnjeni so bili pod razvalinami, gledati so morali, kako jih plameni dosegajo, in vzdihali m javkali so, da je bila groza. Tisti, ki so hoteli nesrečnikom pomagati, so mogli malo storiti, ker so jih odganjali plameni. Ranjence in rešence je prepeljal poseben vlak v Chicago. Us-Inžbenci na vlaku so se rešili s tem, da so pred nezgodo skočili doli.
Valparaiso, Ind., 12. nov. — Dvajset ranjencev se še nahaja v farmar-skih hišah po okolici. Ker ne znajo govoriti angleški, ne morejo ameriški poročevalci določiti njih imen. Mrtvih je potnikov baje 52.
Presunljivi prizori.
Chicago, 111., 13. nov. — Po strašni železniški nesreči preživeli pripovedujejo o presunljivih prizorih. Posebno žalosten je slučaj 20 let stare Marije Liček, ki je bila na poti iz Lipskega v Nebrasko, kjer se je imela prihodnjo nedeljo poročiti. Devojka je bržkone smrtno ranjena. Na nesrečnem vlaku je bila stlačena med dva sedeža, vsled česar ji je bila hrbtenica zlomljena in utrpela je tudi notranjih poškodeb. Tudi če okreva, o-stane pokvečena svoje žive dni. Sila žalosten je tudi sledeči slučaj. Irma Gradevič, hči bogatega veleposestnika na ruskem Poljskem, je s poljskim plemenitašem Vladislavom Sa-rinski utekla čez morje: devojka je našla na usodnem vlaku smrt, a mladenič leži v bolnišnici v grozničavem stanju.
Kdo kriv? Malomarneži.
Chicago, 111., 14. nov. — Malomarna brezbrižnost od strani uslužbencev na osebnem vlaku, kakor nekateri izmed njih sami pripoznavajo, je edina povzročila železniško nesrečo pri Woodvillu, Ind., vsled katere je storilo smrt nad petdeset potnikoi, pravijo celo, da do sedemdeset. Na prvem oddelku osebnega vlaka ni bilo baje nič lučij; strojevodja druzega oddelka pa se sploh ni brigal za znamenja na tovornem vlaku. Potemtakem nesreča skoro ni mogla izostati.
Druge železniške nesreče.
Wildewood, N. J., 14. nov. — Petnajst potnikov je bilo danes ranjenih, dva bržkone smrtno, v razvalinah br-zovlaka na Pennsylvania-železnici v Grassy Soundu, tu blizu. Nesrečo so povzročile razširjene šine.
St. Louis, Mo., 13. nov.—Zapadno roseč osebni vlak Missouri Pacific-železnice je danes skočil s tira in se prevrnil čez nasip. Dva potnika sta hudo ranjena.
New Castle, Pa., 13. nov.—Vzhodno vozeč brzovlak Pittsburg & Lake Erie železnice je trčil skupaj z velikim vo-
zom . Ena oseba usmrčena, tri smrtno ranjene.
San Jose, Cal., 12. nov.—Ker je eksplodiral kotel neke lokomotive, je bil strojevodja usmrčen, kurjač smrtno ranjen. Mrtvih je tudi več trampov, ki so stali na platformi.
Detroit, Mich., 12. nov. — Na osrednjem kolodvoru je neka lokomotiva zdrdrala proti zidu in 3 osebe so bile usmrčene.
Bloomington, 111., 11. nov.—Severno vozeč vlak Illinois Central železnice je skočil s tira. Petnajst potnikov in vsi vslužbenci na vlaku so bili bolj ali manj ranjeni.
Blanchester, Ohio, 10. nov,—Oseben vlak Baltimore & Ohio-železnice je skočil s tira. E11 moški je bil usmrčen, dvajset potnikov bilo ranjenih.
Grof Boni in Ana Gould.
Pariz, 14. nov. — Grofici de Castel-lane, rojeni Ani Gould iz New Yorka, je dovoljena razporoka. Sodišče ji je prisodilo tudi pravico, odgajati njena otroka, a samo na Francoskem. Grofov predlog, da se mu dovoli $50,000 letne preživnine, je sodišče zavrglo. Pravdo plača grof. Ana Gould, najmlajša hči pokojnega Jay Goulda,seje dne 4. marca 1895 poročila z grofom Boni de Castellane. Gdč. Gould je imela $18,000,000 dote in je prejemala letnih dohodkov $600,000. Grofu pa te svote niso zadostovale in tako je prišla družina v gmotne zadrege. Razun tega grof ni bil zvest ženi.
Kaj se godi na Ruskem?
Petrograd, 14. nov. — Grof Witte se je vrnil semkaj, a prav na tihem. Ceste so bile zastražene po tajnih redarjih, ker so se raznašale govorice o nameravanem atentatu.
Moskva, 14. nov. — Mož, ki je dne
12.	t. m. vrgel bombo proti tukajšnjemu policijskemu načelniku generalu Rheinbotu in ki ga je zadnji obstrelil a ne usmrtil, je bil danes po vojnem sodišču obsojen na smrt na vešalih.
Kronstadt, 14. nov. — Petindvajset mornarjev, ki so bili radi upora v mesecu avgustu obsojeni v dosmrtno prisilno delo v rudnikih, so utekli sinoči, ko so jih hoteli odposlati v Sibirijo.
Nič varnosti v Pittsburgu, Pa.
Pittsburg, Pa., 14. nov. — Policiji se doslej ni posrečilo, narediti konec drznim zločinom, ki so tu zadnje tedne na dnevnem redu. V Pittsburgu in okolici sc vsak dan poroča o novih ro-parstvih in vlomih. Žrtve so povečini črnci in bogataši. V nedeljo je bil ustreljen sin milijonarja H. T. Smitha, ko je hotel preplašiti necega vlomilca. Naravnost po divjaško je bila usmrčena 19 let stara gospa Jean Mitchell. Našli so jo v njenem stanovanju klečečo na tleh v kuhinji pred izlijakom. Roki sta ji bili z žreblji pribiti in bila je vsa okrvavljena.
Napredna občina.
Praga, 13. nov. — V občini Lani na Češkem napravlja tvrdka g. Križika iz Prage električno vpeljavo za celo vas. Več nego 50 kmetov se je složno zdru žilo v daljše, v ti občini že tretje društvo, ki bo oskrbovalo za celo vas vse najnovejše stroje gospodarske, električne mlatilnice, električno razsvetljavo, električne stroje za mletje žita, rezanje krme itd. Podjetje bode odprto začetkom avgusta.
Osemurni delavnik.
Washington, 13. nov. — Generalni pravdnik Moody je obvestil vse zavez-ne pravdnike o tem, da je vlada trdno sklenila, strogo proizvesti osemurno postavo za vsa zavezna dela. Zavez-nim pravdnikom je naročeno, strogo preiskavati vse pritožbe glede kršenja te postave. G. O. J. Carlton, pravdnik v Haverhillu, je dobil naročilo, da posebno pazi na te slučaje. Pravijo, da se je zadnjih 10 tednov poročalo o 300 slučajih, tičočih se kršenja osemurne postave. Največ pritožeb je predložil komisar za delo Neill.
“črna roka.
New York, 13. nov. — Vpričo več moških in žensk, ki so šli v italijanskem okraju po Mott-cesti, je 'danes Enrico Pavone ustrelil svojega italijanskega rojaka Munciato Legata. Prijeti Pavone trdi, da je bil umor upravičen, češ, Legato se je izdajal za agenta tajne družbe zvane “Črna roka” in je zahteval denarja od njega: in ako ga ne bil ustrelil, bi bil sam usmrčen, kakor mu je ustreljenec zagrozil za slučaj, da ob določeni uri ne donese zahtevane svote kot prispevek za "Črno roko”.
NEMČIJA KAŽE
ŽELEZNO PEST,
Cesarski kancelar izjavlja, da velesilam ne bo dovoljeno, Nemčijo osamiti.
ŽELI MIRU, AMPAK GORJE-
Ej no, Nemčija se boji angleško-fran-cosko-ruske trozveze.
Berolin, 14. nov.—“Nemčija želi miru z vsemi evropskimi velesilami; ampak vsako prizadevanje, da bi se velesile med sabo sporazumele in tako osamile Nemčijo, bi bilo usodno za evropski mir.” Te bojevite besede je danes izrekel kancelar knez Buelow v državnem zboru, in sicer na zabavljico poslanca Bassermanna, kateri je izjavil, da je izza odstopa kneza Bismarcka nemški cesar tako skalil in zmešal svoje vnanje zadeve, da stoji Nemčija danes osamljena v Evropi, brez prijateljev ali zaveznikov; kajti tudi prijateljstvu Avstrije in Italije, ki tvorita z Nemčijo trozvezo, ni več zaupati.
Odbija napad na cesarja.
Vzkliki “Res je” so se culi od vseh stranij državne zbornice. Nato je kancelar Buelow odgovoril. Zavračal je napade na nemške diplomate in cesarja Viljema. Rekel je, da njegovo veličanstvo ni nikdar kršilo ustave ter da so obtožbe nepravične, češ, da cesar sam vlada kot samodržec. Potem je kancelar 45 minut govoril o nemški vnanji politiki. Razlagajoč najprej politično razmerje med Nemčijo in Francijo, je kancelar omenil razgovor, ki ga je imel s pokojnim francoskim državnikom Gambetto, v katerem je ta rekel: "Francija je padla na kolena.” Buelow je odgovoril: “Kvišku in naprej!”
Oborožen mir s Francijo.
“Omenjam tu,” je nadaljeval kancelar, “da je živahnost francoskega domoljubja krepka, kakor je tudi častihlepnost francoskega naroda. Priznano sijajna svojstva naših francoskih sosedov zahtevajo od nas opreznosti in oborožbe, tako da lahko čuvamo Alzacijo in Lotaringijo, ki smo ju bili izgubili, a zopet dobili s potoki nemške krvi.” Glede francoskega prijateljstva je kancelar rekel: “Želim odločno poudariti, da se nočemo vsiljevati med Francijo in Rusijo, niti ne med Francijo in Veliko Britanijo. Niti misliti ni na to, da bi mi odkrito ali tajno sejali razprtijo med zapadni velesili. Dobro razmerje med Nemčijo in Rusijo ni vplivalo na fránco-sko-rusko zvezo, in istotako ne more dobro razmerje med Nemčijo in Veliko Britanijo nasprotovati prisrčnemu sporazumljenju med Francijo in Veliko Britanijo, če so nameni tega spo-razumljenja miroljubni.”
Kaže železno pest.
Pri tej točki svojega govora je kancelar odkril železno pest nemške diplomacije. Rekel je značilno: “Ampak sporazumljenje med zapadnima velesilama, ne da bi se vzdržalo dobro razmerje z Nemčijo, bi povzročilo nevarnost za evropski mir. Politika z namenom, obkrožiti Nemčijo in osamiti in oslabiti, bi bila usodepolna za evropski mir. Tvoritev tacega kroga je nemožna brez gotovega pritiska, in ta bi povzročil protipritisk, kateremu bi sledila vkratkem eksplozija.
Noče vojne z Anglijo.
Neumno je misliti, je nadaljeval kancelar, da Nemčija gradi mornarico za vojno proti Veliki Britaniji. Nemčija ima pravico in njena dolžnost je, imeti mornarico primerno svojemu kupčijskemu brodovju. Kancelar se ni strinjal z napadi na Italijo in Avstrijo. Zavračal je kot “neresnične iz mišljotine” poročila o nemškega cesarja nameri, posredovati na ruskem Poljskem ali v baltiških pokrajinah. Nemčija, je rekel, želi notranjega miru na Ruskem in tudi krepke Rusije. Razmerje med Nemčijo in Rusijo ni bilo že davno tako dobro kakor sedaj. Nemčija je tudi gotova, da njene koristi ne bodo neugodno prizadete po anglo-ruskem sporazumljenju glede Tibeta. Glede neprestanega sklicavanja na pokojnega Bismarcka je rekel Buelow, da mu je žal, da nima Nemčija nobenega tacega državnika več, a s tem dejstvom se treba sprijazniti in ne napadati sedanjih, ker niso brez para kakor je bil Bismarck.
Razmerje z Ameriko.
V svojem govoru je kancelar Buelow tudi rekel:	“Naše razmerje z
Združ. državami je prav prijateljsko iz zgodovinskih in naravnih vzrokov. Meje obeh dežel se ne dotikajo, niti niso naše politične zadeve navskriž. Da ugladimo naše gospodarsko razmerje, bo treba skleniti mejsebojno koristno pogodbo v vezalnem duhu. Ker imata obe deželi tega duha, je videti nembgoče, da se nc bi sporazumeli.”
516 državnih poslancev.
Dunaj, 14. nov. — Poslanska zbornica avstrijskega parlamenta je danes zavrnila vse popravke (amendmente) in sprejela prvo skupino volilnih postav, ki med drugimi stvarmi določa, da ima število avstrijskih poslancev znašati 516. Sociališke in češko-radi-kalne skupine v zbornici so se združile v svrho, da zahtevajo volilno pravico za ženske.
Hrvatje zoper Ogre.
Budimpešta, 10. nov. — Protiogr-sko mišljenje med Hrvati si je zopet dalo duška v “nasilnih” demonstracijah. V Virovitici na Hrvaškem je neka družba priredila ogrsko predstavo. Med isto so Hrvatje vdrli v gledališče in povzročili tak hrttp, da je moralo pregrinjalo pasti. Rabuka se je na cesti nadaljevala in redarjem se je komaj posrečilo udušiti izgrede.
Božično darilo delavcem?
New York, 10. nov. — Vse velike železnice in vsa velika obrtna podjetja v deželi, ki imajo tu vrhovno vodstvo, nameravajo zvišati plače svojim delavcem. Razun Pennsylvania-železnice, ki je že naznanila zvišanje plače, se tozadevno posvetujejo že tudi Standard Oil Company, Amalgamated Copper Company in United States Steel Corporation. Tudi več drugih železnic hoče zvišati plače. Pravijo, da hočejo te družbe, ker so same dobro zaslužile in ker je nadalje živek poskočil v ceni, odstopiti svojim delavcem del dohodkov.
Bisbee, Ariz., 10. nov. — Vsem v rudnikih pri Bisbee in Tombstone poslujočim delavcem je naznanjeno, da se jim od dne 1. novembra zviša plača za 25c na dan.
Ruski Rdeči križ.
Moskva, 13. nov. -— Glavni upravitelj ruskega “Rdečega križa” naznanja, da “Rdeči križ” je imel ob času rusko-japonske vojske 5 milijonov rubljev več premoženja; njegovo premoženje znaša sedaj samo 10 milijonov rubljev; v teku zadnje vojske je rusko občinstvo darovalo društvu 22 milijonov rubljev.
Spi že dve leti.
Berolin, n, nov. — Klinično-zdrav-niška revija iz Berolina poroča, da v Berolinu neki magistratni uradnik že spi nad dve leti, od 20. junija 1904 leta sem. Tega dne je padel iz tramvaja na tlak in je tri ure po padcu zaspal. Od tega časa se ni zbudil več. Ne reagira proti vbodljajem šivank, močni svetlobi, mrazu in gorkoti. Hra nijo ga, jedi prebavlja počasi in avtomatično. Oči ne odpre in ne izprego-vori ničesar. Zdravniki menijo, da se bo kedaj zbudil nenadoma.
Poceni vožnja v Buffalo, N. Y.
Dne 29. in 30. novembra bo Chicago & Alton-železnica prodajala tikete iz Jolieta v Buffalo, N. Y. in nazaj, s povratkom do 3. decembra 1906, po $13.35. podrobnosti prašaj ali piši: W. T. Burnett, Ticket Agent, Chicago & Alton R. R., Joliet.
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni gospod Dr. E. C. Collins
M.	I. Vam naznanjam, da sem popolnoma zdrav in se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika nima svet, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res fina, ki so tako dobro pomagala. Jaz sem se že poprej dosti trudil pri druzih zdravnikih pa mi nobeden ni mogel pomagati. Toraj kedor ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu hočem razjasniti, da ste vi res en izkušen zdravnik kakoršnega nima več svet.
Toraj to pisemce končam, ter Vam ostanem hvaležen do hladnega groba.
Anton Mihelich,
12 E. 39th Str., Cleveland, O.
Banje iz stekla. Znano je, da so imele že razne svetovne lepotice zelo dragocene banje. Kontesa de Paive je imela n. pr. banjo iz zlata in posuto z dragimi kameni. Neki parižki igralki je daroval njen bogati ljubimec banjo iz srebra. Zdaj si je omislila neka angleška igralka banjo iz stekla. Barve je ta banja rožnate in zato je ¡stotaka v njej voda. Vse skupaj izglcda zelo pravljično in ima že mnogo po-snemalcev, a še zlasti posnemalk.
POLJAKI NEMGEM
TRN V PETI.
Zatiranje poljskega življa na Poznanj-skem presega že vse meje
MAŠČEVANJE NE IZOSTANE.
Glas katoliškega Nemca o postopanju pruske vlade.
Boj poznanjskih Poljakov za pravice njihovega jezika v ljudski šoli se je zadnji čas silno poostril. Vlada hoče, naj se tudi krščanski nauk uči nemški; nadškof Stablewski je pa to naravnost prepovedal in ukazal poduk v materinem jeziku. Vsenemški časopisi kar divjajo; vsenemške stranke zahtevajo najhujši boj z žandarji in biriči proti Poljakom in proti nadškofu. Kako krivično je to kruto postopanje, kaže dogodek, ki se je zadnjič pripetil.
Poljaki so namreč sklicali shod v Strelno, da se tam posvetujejo o Herodovi metodi, ki ž njo.hočejo Ncmci^ vbičevati njihovim otrokom krščanski nauk in molitve v nemškem jeziku. Povabili so tudi Nemca Kittla, župnika v Stodolih. Ta je odpisal pripravljalnemu odboru to-le pismo:
“Oprostite mi, da vkljub najiskrenejši želji ne morem na shod, ker sem silno bolehen. Prosim pa, da poveste zborovalcem, da morejo vedno računati na mojo pomoč. Kot katoliški duhovnik čutim, dasi sem nemškega rodu, krivico, ki se je zgodila ne samo vašemu narodu, marveč predvsem sv. katoliški cerkvi; saj se mora roditi brezbrižnost v srcih mladega naraščaja, če ne razume razlage krščanskega nauka. Vaša skrb in Vaša bolest sta tudi moji. Prosim Boga, naj 9hod rodi cimboljši sad v srcih poslušalcev.	Kittel ”
Kaj ne. to je pravi katoliški mož. Sedej pa čujmo, kaj namerava p niška vlada po najnovejši brzojavki.
Hoče Poljake ponemčiti.
Berolin, M4. nov. — V šolski štrajk na Poznanjskem je dosedaj zamotanih 50,000 otrok, ki se upirajo pri verskem pouku odgovarjati na vprašanja, stavljena jim v nemškem jeziku. A pruska vlada hoče uporabiti sredstva, ki otroke in njih starše prepričajo, da je vsa upornost brezkoristna. Oblasti so trdno odločene, ponemčiti Poljake s pomočjo šolstva. Učenci, ki se upirajo, udeleževati se verskega pouka v nemščini, bodo eno ali dve leti dlje pridržani v šoli. Vlada bo skrbela, da na Pruskem ne nastane druga Galicija, iz katere je Nemštvo skoro docela pregnano.
Poceni vožnja v Springfield, 111.
Dne 18. do 21. novembra bo Chicago & Alton-železnica prodajala tikete iz Jolieta v Springfield, 111» in nazaj, s povratkom do 24. novembra 1906, po $4.35. Za podrobnosti prašaj ali piši: W. I. Burnett, Ticket Agent, Chicago & Alton R. R., Joliet.
Kubanski generali.
Washington, D. C., 13. nov. — Nekateri kubanski generali, ki so Američanom pomagali pri razoroževanju uporniških krdel, so premeteno podpirali konjsko tatvino. Po poročilih, došlih tukajšnjemu vojnemu ministrstvu, so omenjeni generali pri razoroževanju svetovali upornikom, naj vzamejo svoje konje domov. Konji so pa bili večinoma ukradeni. Pozneje so dobili uporniki ukaz, po kubanskih postavah vknjižene konje vrniti farmarjem. Ker je pa le malo konj kubanskih farmarjev vknjiženih in ker so medtem vojaki iz raznih pokrajin že zamenjali konje med sabo, sedaj farmarji niso vstanu priti do svojih živali j.
Poceni vožnja v Kansas City, Mo.
Dne 18. do 21. novembra bo Chicago & Alton-železnica prodajala tikete iž Jolieta v Kansas City, Mo. in nazaj, s povratkom do 28. novembra, ki se lahko podaljša do 18. decembra 1906, po $13.65. Za podrobnosti prašaj ali piši: W. I. Burnett, Ticket Agent, Chicago & Alton R. R., Joliet. it
Boj med tigrom in velikansko kačo
se je vršil na parniku “Indrashimi”, ki je plul iz Tokia v New York. Velika kača, boa, se je izmuznila iz skrinje ter se vila proti kletki, v kateri je bil zaprt tiger, namenjen za neko mena-žerijo. Kača se je splazila skozi ograjo ter skušaj e oviti tigra. Ta se je na vso moč branil in naposled se mu je posrečilo prijeti jo s svojimi velikanskimi kremplji. Raztrgal jo je ter jo potem hlastno požiral.
I^etnilc X/V
Jolietske novice.
—	Wm. Funk iz Lockporta, tast Nelsa C. Bensona in njegov pajdaš pri oropanju Farmers & Miners-banke v Laddu. 111., je bil prijet v Cantonu, O., v torek proti večeru. Več o tem na drugi strani.
—Pet salunarjev je bilo v sredo na 'okrajnem sodišču kaznovanih po $56,-85 radi kršenja nedeljske postave.
—	Veliko ljudsko veselico priredi Slov. pevsko in telovadno društvo Sokol v soboto, dne 17. t. m. v Golobičevi dvorani. Vstopnina po 50, 35 in 25c. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na programu je najprej žaloigra “Mlinar in njegova hči”, vmes sviranje Slovenskega orkestra, potem ples in drugo. Žaloigra se vrši v vasi na Kranjskem. Nastopijo pa sledeče osebe:
Krištof Crnot, mlinar.
Marica, njegova hči. '
Županja, njegova sestra.
Korenka, vdova.
Konrad, njen sin, mlinski pomočnik.
Pivek, gostilničar.
Meta, njegova žena.
Dvoje njunih otrok.
Matija, kmet.
Luka, grobokop.
Duhovnik.
Dva mlinska hlapca.
Prikazni.
Z levo roko.
Berolin, 13. nov. — Pouk z levo roko prično za poizkušnjo po ljudskih šolah v Kraljevcu na Pruskem. Dve uri na teden se bodo učili učenci in učenke z levico pisanja, deških ročnih del in pa risanja. Pouk “levičarjev” bo le za take, ki se bodo prostovoljno zglasili.
Zahvala.
Podpisani se lepo zahvaljujem za vse darove, kar sem jih prejel do dne 4. t. m. od sledečih slavnih društev
K. S. K. Jednote:
Sv. Cirila in Metoda 4,.......$ 5.00
Sv. Jožefa 7.................. 13-70
Sv. Janeza Krst. 11,............ 2.30
Sv. Roka 15, ................... 5.00	.
Jezus Dober Pastir 32,........ 5.OO
Sv. Petra in Pavla 38,.......... 5.00
Sv. Jožefa 55,.................. 1.00
Sv. Jurija 64, ................. 2.00
Sv. Ant. Pad. 71, .............. 2.75
Marije Pomagaj 78, ............. 3.20
Marije Pomagaj 79, ............. 3.00
Skupaj..........$48.45
Z bratovskim pozdravom! Biwabik, Minn., 7. nov. 1906.
Valentin Kumprej.
Prvi papirnati denar v Evropi. Tega
je uvedel leta 1482 vojaški governer Alhamy na Španskem, don Inigo Lo-pez de Mandozo. Pri obleganju Al-liamy od Saracenov dal je napraviti male listke, na katerih je bila napisana na enej strani številka denarja, na drugej pa njegov podpis. Vsled težke vojske prisilil je prebivalstvo, da je začelo listke sprejemati za denar. Po končani vojski izplačal je guverner papirje v kovinastem denarju.
Princ umrl.
Neki princ cesarske rodovine je umrl zadnjič, v svojih najboljših letih in obdan od udobnega razkošja in najspretnejših zdravnikov. Umrl je za onemoglostjo vsled svoje čezmerne zabavoljubnosti in neprestane raz-dražbe. Isto se dogaja med delavskimi sloji; mnogi naši delavci in delavke nimajo dovolj potrebnega počitka, a svoj čas in zdravje zapravljajo tudi po zabaviščih. Dostikrat se vrnejo na svoje dnevno delo utrujeni ¡n zdelani, pa se ne brigajo za to, pa naj se dogodi tudi zares prav dostikrat. Niti opažajo ne, da jim obličje bledi, moč peša in slast pojema, To od pira vrata zavratnim boleznim. Nekoliko popitkov Trinerjevcga vina vselej prežene te znake. V vsakem slučaju uravna prebavo, očisti kri in o-krepi celo živčevje. Poskusi ga, bržko ti slast ne bo tako dobra kakor navadno. V lekarnah. Jos. Trincr, 709 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nevarna bolezen.
Nekateri ljudje mislijo, da so koze. osepnice, Škrlatica in druge nalezljive bolezni najnevarnejše. Resnica je, da je obistna bol mnogo strašnejša, ker počasi, zavratno deluje ter skoro v vsakem slučaju bolnik niti ne ve, da je zašel v kremplje te usodne bolezni. Pač ne sledi vsem slučajem obistnih, mehurnih in jetrnih poškodeb Brigh-tova bolezen, ampak tako velik odstotek se je končal usodepolno, da je videti modra previdnost, resne posledice preprečiti s tem, da nemudoma za-čnež uživati Severovo zdravilo za obisti in jetra, če trpiš bolečine v hrbtu, če mučno in cesto odpuščaš vodo, če imaš obraz napihnjen in ves ustroj vodeničen. Cena 75C in $1.25 v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Ce-dar Rapids, Iowa.
Joliet, IH., 14. nov. — Fair ali bazar v korist naši novi cerkvi je donesel $2,569.70 čistega dobička.
—Zabaven popoludne je priredila zadnjo nedeljo gospa Marija Grčar v čast gospodični Apoloniji Solnce iz St. Pan la, Mimi., ter povabila več svojih prijateljic.
—Sv. Martina so v nedeljo in ponedeljek po domače častili tudi tukajšnji rojaki, to se ve, da z novo kapljico, ki so jo o tej priliki krstili.
—Kam pa v soboto zvečer? V Golobičevo dvorano.
—	Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol uprizori to soboto, dne 17. t. ni., v Golobičevi dvorani 5 de-janjsko žaloigro “Mlinar in njegova iči”. Opozarjajoč rojake na to vele-zanimivo predstavo, navajamo v sledečem par besed iz ljubljanskega Slovenca" z dne 29. oktobra t. 1., ki se glase: "Trdno življenje imata stari mlinar Krištof Črnot in njegova hči Marica. . . Leto za letom ju vidi Konrad na pokopališču med mrtveci bodočega leta, a vsako leto posebej vstaneta od mrtvih ter se ob tem času pokažeta nele na našem odru, ampak tudi drugod. Vedno pa pride cela množica občinstva poslušat pobožne glasove stare Konradove piščalke. ‘Mlinar in njegova hči’, to igro zlasti pozna ljudstvo na deželi in vsako leto vidimo veliko večino kmetskega ljudstva v gledališču; tudi včeraj je bilo tako. Gledališče je bilo natlačeno in marsikatero oko je solzilo, marsikatero srce se srdilo nad trdosrčnostjo skopuha in lakomnega mlinarja.” Tako je bilo zadnjič v Ljubljani. Kako bo pa pri nas v Jolietu? Ali bo v soboto Golobičeva dvorana tudi natlačena? Upajmo. Vsekakor bi to bil dokaz narodne zavednosti. Ali ta duh res prešinja našo naselbino? Bomo videli v soboto zvečer.
—Inženirji zvedenci, ki so bili pred dobrim tednom klicani v naše mesto, da pregledajo tako stare kakor nove zagraje v našem kanalu, so napotili mestni zbor, da se je v ponedeljkovi seji peča! malo podrobneje s tem perečim vprašanjem. Kar se tiče novozgrajenih vodovodnih naprav pod I -Lockportom, so baje še dosti dobre. -Pač so pa pomanjkljive stare kanalove zagraje severno od mostu Jackson ceste. Če se v tem oziru ne izvrše in sicer čimpreje temeljite poprave in zboljšave bode mesto v neprestani nevarnosti, da se jezovi in zidovi porušijo vsled vedno večjega vodnega pritiska in potem bi nenadna povodenj gotovo napravila večjo ali manjšo nesrečo. Zato je mestni zbor sklenil, da pošlje tozadevni “ultimatum” ali zadajo besedo takozvanemu “Sanitary District of Chicago”, ki ima kanal v oikrbi. Obenem je mestni zbor naročil mestnemu inženirju, gledati kanalskim graditeljem pri Lockportu na prste in treščiti vmes, če treba.
—	Nocoj odpotuje velika delegacija našega mesta v St. Louis, Mo., na konvencijo ki se bo vršila dne 15. in 16. t. m. v prid napravi brodarstvenega kanala med Chicago in Mehikanskim zalivom.
—Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202.
—Neki Nels C. Benson, bivši mlekar pod h. št. 1020 na North Collins cesti, je priznal, da je bil eden izmed dveh roparjev, ki sta predzadnji ponedeljek okradla “Farmers & Mi-ners”-banko v Laddu, Bureau county, za $1,700, kot je javljala brzojavka v zadnji št. A. S. Aretirali so Benso-na trije detektivi v nedeljo zjutraj. Njegovega pajdaša, ki je baje vodil drzno roparstvo, zasledujejo Pinkerton-ci. Benson je star kacih 30 let in o-ženjen. Smatran je bil vedno poštenjakom. Ptička sta tudi tožena, da sta trem farmarjem ukradla konje in vozove, ko sta bila v zadregi, kako najhitreje uteči daleč od Ladd,., ne da bi ostal kak sled za njima. Pa zmotila sta se, in ravno s to zadnjo tatvino sta pustila za sabo sled, ki je dognal doslej vsaj enega izmed njiju v roke pravici.
—Zanimiva je sledeča brzojavka iz New Yorka z dne 10. t. m. “Dočim u-radno ni razglašeno, pa nekateri uradniki vendar zagotavljajo, da bo ‘United States Steel Corporation’ zvišala plače svojim uposlencem za 10 odstotkov..” Seveda želimo, da ne ostane ta brzojavka zgolj časnikarska raca.
—Feliks Stanec se je ponesrečil v noči od zadnje srede na četrtek, ko je delal v jeklarni pri plavžu. Spodrsnil je z neke lestve in padel v posodo vrele vode. Ko so mu tovariši prihiteli na pomoč, je bil že ves oparjen. Prepeljali so ga v Silver Cross-bolnišnico, a vkljub vsem zdravniškim naporom je v četrtek zjutraj umrl. Stanec je bil oženjen in je stanoval pod h. št. 440 na Ohio cesti.
—Knjigarna A. S. ima bogato zalogo krasnih, v barvotisku izdelanih razglednic naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa, po 5c kos. Lepšega
spominka ne moreš poslati svojcem v stari kraj, nego je takale razglednica, ki jim pokaže, kako lep hram božji si je postavila vzorna slovenska naselbina v Jolietu, katere član si tudi Ti. Zatorej pojdi, kupi si par razglednic in jih razpošlji svojim dragim v pozdrav!
Kansas City, Kans., g, nov. — Prosim g. urednik “Am. Slovenca", da bi mi blagovolili dati malo prostorčka v predalih nam vrlega lista. Imam še nekoliko novosti iz Kansas City. Za-libog, da nimam kaj posebno dobrega poročati, vrlim Slovencem in bralcem našega glasila A. S. Ampak, ker me vest tira do tega, moram naznaniti vsem rojakom in članom naše slavne Jednote.
Tukaj v Kansas City imamo društvo sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K. Jednote, katero še pornalo napreduje in bi še bolj napredovalo, če bi bili pri njem sami vrli Slovenci. Če pride kak Slovenec v tukajšnje mesto, preč izve, kako da se eni držijo za nemčurje oziroma so pa le rojeni Kranjci. Poslušaj, dragi bralec, kaj da ti povem. Dne 4. nov. t. 1. je imelo društvo svojo redno mesečno sejo. Seveda, Slo»-venci zborujejo v nemški dvorani. Ko so se udi zbrali k zborovanju, slišim samo godrnjanje: “Mi vender nismo živina, smo ljudje, bi nam saj pomeli in očistili dvorano, ker še ni bilo čedno, odkar zborujemo gori, bi lahko nabral prahu pol mernika” itd. No, za Kranjca bo pa že dobra, si mislijo naši žlahtni nemčurji. Seveda, godrnjanje je ponehalo, in seja se je pričela. Sklepalo se je o vsakovrstnih rečeh, in tudi pristopilo je 7 novih udov. Nadalje prinese eden izmed sobratov predlog, podpiran, da si mi poiščemo drugo dvorano, in predsednik je dal na glasovanje. Večina je premagala. To je pa naši osmerici dalo tak ogenj v pete, da še klobukov svojih niso mogli pobrati, in zahtevali so denar nazaj. Drugi so vpili: “Po-pred ko bo šla fana iz nemške hale, bomo jo na kosce naredili.” Takšni so bili izrazi teh naših nemčurjev, rojenih na Kranjskem.In potem kaj še pra vijo naš Herr podpredsenik M. M.? “Mi ostanemo tukaj, za nas nima boljšega plača, kakor tukaj. Če ni sedaj pometeno, bo pa drugi pot.” Potem mu pa jaz rečem: “Ti, M—. Društvo je sklenilo, da pojdemo stran, pa tudi bomo šli, ker mi nismo nemčurji, ampak Slovenci, smo in ostanemo Slovenci.” To je pa našega podpredsednika tako vžgalo, da je izrekel: “To Hell with the Slovenščina!”
Kaj boš ti rekel k temu, preljubi bralec? In kaj bo rekla naša slavna Kranjsko-Slovenska Katoliška Jedno-ta? In njeni slavni voditelji? In vsi člani po širnej Ameriki? Ali je vreden tak nemškutar biti član tako vrle majke? Jaz to sodbo prepuščam Vam predragi mi bralci in člani K. S. K. Jednote.
Nadalje tudi omenjam, da sem slišal že od veliko rojakov, ki pravijo, zakaj nimajo Kranjci tukaj svoje cerkve? Seveda prav lahko bi jo imeli, če le hočemo. Glavna stvar je ta, da nimamo pravega vodnika. Če bi mi tukaj imeli kranjskega dušnega pastirja in si vzeli v najem recimo katerokoli cerkev in bi tam k službi Božji hodili in dušni pastir bi nas spodbujal k slogi in ljubezni, takrat bi se še dalo kaj napraviti, da bi se ta zbegani narod kranjski skupaj združil. Zatorej vam kličem, dragi rojaki in vrli Slovenci tukaj v Kansas City: Zberimo se v krdelo, podajmo si združeno bratske roke, in delajmo v prospeh majke Slave in skrbimo za svoje neumrjoče duše. Pomozi ti nam, o Bog, Stvarnik nebes in zemlje! In ne dajmo se motiti zvitim nemškutarjem, ker Slovenec se ne da premagati —
“Bratje, mi stojimo trdni, kakor zidi grada,
Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!”
Pošiljam srčni pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote, in rojakom po širnej Ameriki, kateri še niso pod krilom nam slavne Jednote, kličem: Pristopite v njeno zavetje, da ne bo prekasno za dušo in telo. Tebi pa, A. S., ti naše glasilo in zmagodobitna zastava naša, plapolaj nad nami in drami zaspance — v tem smislu ti želim najboljši uspeli.
Ljubitelj majke Slave.
Ely, Minn., 8. nov. — Ponesrečil se je dne 5. t. m. v noč v Pioneer-rudni-ku rojak Frank Oven. Padla mu je plast rude ter mu zlomila roko in nogo. Roko mu je tako zmečkalo,da jo je zdravnik že odrezal v nadlehteh. Ponesrečeni je že delal dolgo vrsto let v imenovanem rudniku ter je obče znan vsem tukajšnjim rojakom. Nahaja se v Shipman-bolnišnici. Iskreno sožalje!
Umrl je dne 4. t. m. našemu obče spoštovanemu rojaku Matiji Kapšu 5 letni sinček. Vsled davice je umrlo že mnogo otrok in ni še nič znamenja, da bi ta bolezen ponehala.
Rojak John Rom, katerega so pred enim mesecem dovedli z njegovega posestva pri Little Forku na Ely v Shipman-bolnišnico zaradi bolezni za-strupljenja krvi v nogah, je čez mesec dnij nekoliko okreval. Sedaj pa se mu
je zopet na slabše obrnilo, prijela ga je bolezen v prsih, namreč bodeč in kašelj. Obžalovanja vredni rojak je bival dolgo vrsto let tukaj na Ely, kjer si je služil kruh s tesarstvom. Pred nekaj časom se je preselil s svojo obiteljo na svoje posestvo Little Fork, Minn., kjer ima več naših rojakov svoje domačije (homesteads). V kratkem času ga je prijela opasna bolezen, od koje bi bil gotovo že takrat podlegel smrti, da ga niso še o pravem času dovedli semkaj. Na posestvu mu prebiva soproga s 5 nedoraslimi otroci, ki so izpostavljeni oddal-Ijenim sosedom v varstvo. Daj Bog, da zopet ozdravi na naše srčne želje.
S srčnim pozdravom
Jos. J. Peshell.
Ely, Minn., n. nov. — Frank Oven, ki se je ponesrečil v Pioneer-rudniku dne 5. t. m., je doma iz Zatičine pri Novem mestu. Nesreča ga je zadela ob 10. uri zvečer. Ravno je hotel iti iz svojega prostora, kar se utrga plaz rude. in ga vrže ravno na šut. K sreči je videl njegov tovariš, da ga je prijel, da ni padel v globočino sto čevljev. Odrezali so mu levo roko nad komolcem. Zlomljena leva noga bo morda okrevala, a za delo revež ne bo več. Tukaj ima ženo in troje nedoraslih otrok. Mož je bil vedno dober, in priljubljen vsem našim rojakom.
J. Zbašnik.
Ely, Minn., 10. nov. — Drago mi uredništvo “Am. Sl.”, prosim, priobčite te moje vrste v Vašem nam cenjenem slovenskem listu. Tukaj v Ely, Minn., smo že nekoliko imeli snega, pa narava ga je snela. Zaradi praznika Vseh Svetnikov nas je precej rudarjev prenehalo z delom. Sporočim dalje, da mladenič Frank Zajec, doma od Iga blizu Ljubljane, prišel je v Ameriko sem na Ely, 11. junija, flelal je v tukajšnjem Pioneer-rudniku. Dne ii. oktobra ga je kara pobila na dva prsta na roki, ravno ko je več kar skupaj spenjal, in zaradi tistega udarca je bolečina k srcu došla, da je umrl dne 29. oktobra. Bil je priden pohleven mladenič. K društvu je spadal sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J., kateri udje spremili so ga do groba. Bodi mu zemljica lahka! Spodaj podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsem Elyskim dobrotnikom, ki so darovali za “trifarško cerkev” pri Metliki. Bog jim povrni!
Pozdravljam Slovence po Združ. državah, tebi, “Amerikanski Slovenec”, želim še toliko naročnikov kakor jih sedaj imaš.	John Težak.
Allegheny, Pa., 12. nov. — Za novi altar podružnice Sv. Treh Kraljev v Kostelu, občina Banjaloka na Dolenjskem, so darovali sledeči rojaki: $5, Mihael Vovk; $4, Jurij Vovk; po $1, Jožef Obranovič, Ana Mavrovič, Marija Marinč, Mihael Klarič in soproga, Katarina Rogale, Martin Rački, Matija Klarič in soproga, Jurij Marinč in soproga, Jožef Delač ml. in soproga; po 50c, Matija Cetinski in soproga, Andrej Hodnik in soproga, Anton Curel in soproga, Adam Gazbara in soproga, Jožef Zidar, Jakob Jurkovič, Mar. Curel, M. Curel, M. Jander-lič, Matija Juretič, Jurij Špolarič, Matija Lisac, Martin Delač, Marija Be-Ijan, Marija Curel; po 25c, Jožef Delač in soproga, Elija Perič in soproga, Matija Piršič, Anton Klarič, Helena Marinč, Neža Marinč, Neža Rački, Uršula Obranovič st., Uršula Obranovič ml., Helena Spuletič; 15c, Ferdinand Wolf.
Tem potom se prisrčno zahvaljujeva vsem darovalcem, Bog vam povrni obilo! Jurij in Mihael Vovk, nabiralca.
Prodaja mesa v petek in soboto.
Svinjska stegna, funt po.........ioc
Sveža svinjina, funt po...........8c
Sveža rebra, funt po..............8c
Choice Beef Pot Roast, funt po...6c Choice Beef Rib Roast, funt p07—9c No. 1 Sirloin Steak, funt po....ioc
No. 1 Round Steak, funt po........9c
No. 1 Flank Steak, funt po........7c
No. 1 Sugar Cured Hams, funt po 13c Najboljše No. 1 piknik, funt po ... .9c No. 1. Sugar Cured Bacon, funt I2j^c Boneless Rump Corn Beef, funt 6c
Najboljša teletina, funt po.......9c
Boneless Veal Stew, funt po.......6c
Fresh Pork Sausage, funt po....7c
Pridite zgodaj!
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Znižane voznine po Nickel Plate-železnici.
Začenši z dnem 1. novembra 1906 in do preklica so voznine za potnike med vsemi postajami Nickel Plate-železnice prav mnogo znižane. Znižane voznine iz Chicage do glavnih postaj so sledeče:
Iz Chicage v Buffalo, prvi razred, $10.50; v Erie, $8.55; v Cleveland, $6.75; v Bellevue, $6.35; v Fostorio, $5.70; v Findlay, $5.50; Fort Wayne, $3-75-
Drugi razred, iz Chicage v Buffalo, $9.50. Slična znižanja do vseh drugih vmesnih postaj, vštevši postaje na postaj onkraj Buffala, dokoder vozijo zveznih črtah kakor tudi do mnogih naši vlaki.
Mestni urad za tikete: 107 Adams Street, Auditorium Annex, Chicago — a postaje: La Salle Street, 31st Street, Englewood »in Grand Crossing. 4148
—Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane na leto samo $1, reci: en dolar.
1)^*0-
-1006
Zavarovanje za zdrayje
Boljše je da se zavarujete proti boleznim, nego da si zavarujete živ-Ijenje. Ce ste zdravi vam se ni treba bati kaj bo z vašo družino, ker lahko vse potrebno preskrbite. Ako vas pa nadlegujejo bolezni kakor, kašelj, preblajenje, slaba pljuča ali vnetje potem je naj. boljše, da zavarujete svoje zdravje, če kupite najboljšo in najcenejšo polico za zdravje in to je:
SEVEROV
Balzam za pljuča.
Stari, oče, stara mati, oče, mati, stric, teta, sin, hči,
vsa družina in sosedove družine rabijo Severcvo izvrstno zdravilo za pljuča, ker je re« dobro in izvrstno deluje. To zdravilo je že leeilo ljudi pred 28 leti, in vsako leto jih ozdravi več. Priporočajte ga svojim prijateljem. Cena 26c in 50c.
A7 q 2	Zabaaanoat, neprebavnost in druge nerednosti pre-
tVCl I W.JLiV v uliiU • bavnih arganov morajo biti do korenine preiskane.
Vsa tista jedila, ki d« koristijo človeku se morajo nadomestiti s koristnimi. Dobro se mora paziti kaj človek je ali pije. Za popravljen je vseh napak prebavnih organov je pa najbolje in najboljceno storjenv če rabite izvrstno toniko za stare ljudi, okre-vaDce in slabotne žene in to je:	Cena 75c.
Severov življenjski balzam
“Kako mora človek iskati boljše		“Veseli me Vam naznaniti, da sem
zdravilo kot je Severov Življenski bal-		po rabljenju Severovega Življenskega
zam, ker ga gotovo ne more najti. Trpela sem na izgubi spanja, na prebav-		balzama popolnoma ozdravel, in ne-
nosti in zabasanosti, pa Severov Živ-		prebavnost, na kateri sem dolgo tr-
Ijenski balzam je v kratkem času po-		pel, mi več ne dela preglavice.”
< polnoma ozdravil. Počutim se prav		Stanislav Gadura,
dobro.” Ana Červenka, Moberly, Mo.		Oswego Falls, N. Y.
Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravn iški svet pošljemo vsakemu na zahte vo zastonj.
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA
t
Bar enote.
and Porter.	O
J. O SMITH
30TTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
C. W. Brown, predB Robt. Plicher. podpredi. W. G. Wilcox, kasir.
> ilntj
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom.
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
-Wf.
JOLIET. ILL.
FIFTO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. 26.
STEWART BASE BURNER.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
J. S>. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 oentov.	5eento\
403 Cass St., nadstr.......JOLIET.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
M. F. LOUGHKAN,
Longhran Bldg.	JOLIET, 1LL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
Ako imate tako peč vam ni potreba presedeti celi čas na enem mestu, ker ta peč greje po vsej sobi. Ta peč ima tudi dobro lastnost, da drži dolgo toplino in isto daje v enomer po vaši želji.
Ker imamo zaupanje na teh pečeh zato jih damo na poskušnjo za 30 do 60 dnij. Ali smemo vam poslati eno na poskušnjo.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
Prodajam ' tudi šifkarte ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
123 Pine Street,
HIBBING, MINN.

1—Konec črnovrškc mlekarne se je odigral pred idrijsko sodnijo. Na vsakega člana pride 200—300 K izgube.
I Od kraja na pod 20 tisoč kron cenjeni primanjkljaj se je z obrestmi in pravnimi stroški zvišal na 25 tisoč kron. Večina zadružnikov je svoj delež na izgubo že plačala — seveda se je bilo ; ponajveč treba na novo zadolžiti.
—V pokoj je stopil polkovnik domobranskega polka g. Robert Lutschou-nig, kateremu je bil tem povodom podeljen vojaški zaslužni križec in naslov polkovnika. G. polkovnik se preseli v Gradec.
—Umrl je v Ljubljani nadsprevod-f rtik c. kr. drž. železnice g. Ivan Matko.
—Električna razsvetljava za Bled in E okolico. — Električni tramvaj na Bled.
!	—G. Peternel in tovariši nameravajo
napraviti ob savskem mostu na potu iz Lesec na Bled električne naprave, ki bi oddajale elektriko Bledu, Radovljici itd. V načrtu jc tudi zgradba električnega tramvaja z Lesec na Bled, kar bi bilo za povzdigo tujskega pro-i meta na Bledu velike važnosti.
—	Umrl je vpokojeni železniški nadzornik gospod Peter Ramovš. — Umrl je v Ljubljani tovarnar gospod Karol Binder, vzoren obrtnik, ki je slovel po svoji deloljubnosti in točnosti.
—Kreuzbergerjevo trgovino v Kra-[ nju je prevzel g. Ivan Kranjc.
-—Stavbinsko gibanje v Postojni. V letošnji stavbeni sezoni je dogradil veleposestnik gosp. Fran Jurca svojo je-dnonadstropno vilo; prihodnjo pomlad prično z ometavanjem in notranjo opravo. Poslopje bo krasno. V gorenjem delu Postojne je dogotovil g. Jernej Jager lično pritlično hišo. Go-I spod župan Pikel je preuredil svojo prodajalno in napravil nove izložbe i G. Pavel Jurca je sezidal moderno j; kopališče poleg svojega hotela "Rib-nik”. G. Josip Dekleva predeluje spodnje prostore v prizidku pri hotelu h I; “Kroni” za prodajalno, ki jo v kratkem otvori g. Leopold Vukič. Gospa I Katarina Kenda je temeljito popra-I vila in znižala zid okrog svojega vr-I ta; trško oskrbništvo gradi nov ka-| nal ob državni cesti med hišama g. Ferdo Gasparija in g. Kat. Kenda, Več hiš je dobilo tekom poletja lepše | zunanje lice. Prihodnjo pomlad pri-I čne kranjska stavbinska družba z | zgradbo novega uradnega poslopja in tudi mlekarska zadruga si zgradi lično I z vso moderno opravo opremljeno E mlekarno.
—	Iz Zatičine se poroča: Obolel je I naš č. g. pater Bernard Marenčič pred
tedni. Odpotoval je za nekaj časa v I Goričo, da si tam utrdi zdravje. Upa-1 mo. da se prav kmalu zdrav povrne.—
: V samostanu pa pridno napredujejo i razna dela. Čujemo, da se preseli tr-1 govec g. Fortuna iz samostanskega po | slopja v lastno lepo predelano hišo, |, katero je kupil od g. nadučitelja Ko-• vača. Tudi pošta in brzojavni urad se preseli v imenovano hišo. Č. g. Podlipnik, bivši kaplan šentjernejski, je stopil v red cistercijanov.
—Umrl je v Mekinjah pri Kamniku umirovljeni c. kr. poštni kondukter | g. Mihael Klcber. — Umrl je pri Sv. Križu pri Litiji nadučitelj g. F.ngel-bert Kavčič.
—	Velikodušen dar. Gospa Schle-|, singer, mati g. dr. Goriani-ja, graščaka
na Ruprč Vrhu, je darovala 100 kron k fondu za zgradbo nove ženske bolnice v Novem mestu. Naj bi ta dobrosrčnost našla še veliko posnemanja med ženstvom cele Dolenjske!
—Deputacija iz Mokronoga pri dežel. odboru. Piše se iz Mokronoga:
! Pred nekaj dnevi je bila deputacija iz 1 Mokronoga pri deželnem odboru, ka-I tero je vodil gospod deželni poslanec Košak. Deputacija se je poklonila deželnemu odborniku gospodu F. Pov-šettt ter sporočila vse težave in ovire, , ki se delajo trgu Mokronogu glede \ novega kolodvora in nove železnice | Trebnje-Mokronog-Št. Janž. Gospod odbornik Povše je jako obširno in temeljito pojasnil ves sedanji položaj, ter obljubil zastaviti vse moči v korist prebivalcev. Deputacija se je poklonila tudi gospodu odborniku P. Gras-'? selliju kot železniškemu referentu, ki je ravno tako obljubi! zastopati ljud j sk'e interese. Deputacija se je vrnila domov v prepričanju, da bode deželni odbor le podpiral interese ljudstva, in da se ne bode oziral na kake privatne j interese in podjetja. Bog daj, da bi tudi v resnici kaj kmalu k nam prisopihala železna kača, ter povzdignila j naš onemogli promet in trgovino.
—Hotel “Ilirijo” v Ilirski Bistrici prevzame hrvaški rodoljub J. Vilic z Reke. Otvoril bo hotel že te dni.
—Novomeški župan odstopil. G. Si mon Sladovič pl. Sladojevički je prostovoljno resigniral na mesto novome škega župana, ker hoče svojo lekarno zopet osebno voditi.
—	Na Vačah pri Litiji se je vršil 15. \ okt. blagoslov nove ljudske šole. Blagoslovil je novo poslopje moravski g.
j dekan Bizjan.
—Tovarna v Jesenicah se je letos znatno razširila. Po požaru je začela zidati novo skladišče in novo žičarno. Obojna stavba je že dodelana. Prostor od ceste do obeh stavb je sedaj lepo zravnan, kar daje Savi prijaznejše lice.
—Pobegnil je neki novinec Jakob Onderjaš od pešpolka št. 17. v Celovcu. Pobrisal jo je brez suknje in orožja.
—	Razsvetljava v Ljubljani. Ljubljana dobi prih. pomlad poleg električ ne tudi Aurovo (plinovo) luč. Razsvetljava bode v obče pomnožena, za kar je že sTvrajni čas.
—Na smrt obsojeni pomitoščen. Pri zadnjem porotnem zasedanju v Ljubljani radi navadnega umora v smrt na vešalih obsojeni Jernej Perko bil je na najvišjem mestu pomiloščen. Najvišji sodni kot kasacijski dvor pripo-znal pa mu je 18 let težke ječe, poostrene z 1 postom, enim trdim ležiščem v temnici na dan 23. julija vsa-cega kazenskega leta.
—Dvojno nagrado za rešitev življenja je dobil Jožef Sever iz Tacna, ker je rešil iz vode VVilliama Witkina z Dunaja in Janeza Snoja iz Tacna.
—Prijet subagent. Dne 1. oktobra jc prijel v Ljubljani na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerili Ivana Koliha iz Ilirske Bistrice, ki je potoval z večimi izseljenci v Ameriko. Spraviti je hotel izseljence skozi Bazelj po agentu Zwilchenbartu, kateri mu je obljubil za vsakega izseljenca po io kron.
—	Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so naslednji čč. gospodje: Alojzij Jerič, žup. upravitelj v Osilnici, kot kapelan v Radeče pri Zidanem mostu; Jakob Bajec, eksp> zit v Orehku, kot žup. upravitelj V Osilnico; kapelan Anton Jerič od Sv. Duha, kot kurat na Ustje; kapelan Frančišek Oranič iz Trnovega na No-tran. v Polje; kapelan Janez Hroial iz Starega trga pri Poljanah v Trnovo na Notr.; kapelan Anton Zore je imenovani za žup. upravitelja na Krki.
—Ponarejeni bankovci. Tekom zadnjih tednov začeli so na sejmih na Dolenjskem zopet razpečavati ponarejene bankovce po 20 K. Dne 20. sept. 1906 zasačili so orožniki na sejmu v Skocijanu kmeta iz Trebenskega o-kraja, ko je ravno svinje plačal s štiri ponarejenimi desetaki. Našli so pri njem v mošnji 31 komadov in doma na podu v slami še 77 ponarejenih bankovcev po 20 kron. Bankovci se-iste vrste, kakor so jih leta 1904 začeli izdajati na Kranjskem. Štajerskem in Hrvatskem. Razločujejo se pa od prejšnjih v tem. da nimajo več na besedi "Szam" napačne vejice ali akcenta "Szam" in da nimajo več pike pri besedi “Serie”, poznajo se pa vendar na kričeči rdeči barvi in na tem da je rdeča črta na levem robu na avstrijski strani jako slaba in nepravilno izdelana in spodaj ne seže do konca.
—-Premeščena sta duhovnika nemškega viteškega reda č. g. p. Rajmund Kubinek. kapelan v Podzemlju, v Črnomelj, in č. g. p. Kazimir Kosobud iz Ljubljane v Podzemelj.
—• Na Hrvaško v šume je šlo z Do-lejnskega več delavcev sekat in žagat les, kjer ostanejo čez zimo.
—	Iz Ljubljane pobegnila. Dva mlada fanta iz Ljubljane sta jo pobrisala na Dunaj in hotela odtod v Ameriko Eden je sin nekega nemškega zlatarja, drugi njegov prijatelj. Denar sta si pridobila tako, da je vzel zlatarjev sin svojemu očetu mnogo dragotin in dvignil na očetovo ime svoto. Denarja so dobili pri obeh mladih nekaj nad 1000 K.
—Graščina Dol pri Ljubljani je prišla zopet v druge roke. Kupila sta jo g. župan iz Sodražice in g. Fajdiga, baje z vsemi premičninami za 100,000 kron. Tako je ta nekdaj slavna graščina prešla zopet v domače roke.
—70 let star mož zabodel svojo ženo. Iz Domžal se piše: Dne 17. oktobra dopoludne je na Viru pri Domžalah sunil čez 70 let stari mož, posestnik po domače “pri Froncu" svojo ravno tako staro ženo z nožem v trebuh. Žena je 18. okt. opoludne umrla. Možu se je um omračil. Pravijo tudi, da je pred rfieseci zažgal sosedov pod.
—Morilec Franc Krč se je sam ovadil sodišču na Brdu.
—Potni list je kupil 11. okt. aoletni Martin Požgaj iz Ribnice od Janeza Hostnika za 34 kron in z istim nameraval oditi v Ameriko ter se izogniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru pa mu je nadstražnik Jakob Kržan povedal, da potni list ni njegov in ga odvedel v zapor.
—Zopet kap. Posestnik Fran So-tenšek. iz Zavin je šel v četrtek 18. okt. na semenj proti Trbovljam. A prišel je samo do Kotredeža. Tam ga je zadela kap na desno stran in na jezik. Nazaj domov so ga morali peljati.
—Hiše za delavce je začela zidati trboveljska premogokopna družba na hribu pri Toplicah. Ta misel sama
na sebi je jako dobra, ker se morajo nekateri potikati po stanovanjih, ki so vse drugo prej kakor zdrava.
—Veliko obeta biti 16 let stari Anton Tekavc iz Moravč. Dne 8. avgusta je 1'rancetu Bedenu in tega ženi pobral obleke v vrednosti 78 kron. Ko j so ga orožniki o tej tatvini kot osumljenca zaslišali, jih je nalagal, da je to tatvino storil neki Martin Bregar, ki mu je z na prša nastavljenim revolverjem pretil, da ga bode ustrelil in ga prisilil, da mu je nesel vrečo z ukra-; deno obleko. To je dalo povod, da so orožniki aretirali Bregarja, a se je že čez nekaj dnij pokazalo, da je nedolžen. Tekavc je svojo krivdo s tem zagovarjal, da je božjasten in na umu bolan; zdravniki so pa njegovo duševno stanje preiskali in ga za normalnega spoznali. Sedel bo pol leta v ječi.
j
—Sam se je zglasil prostak domo- j branskega polka Aleksander Vičič, ki je bil dne 12. maja pobegnil od svojega polka. Zglasil se je v Vitrovici na Hrvaškem pri vojaški oblasti in sta ga pripeljala v Ljubljano dva dragonca.
— Električna železnica na Vipavskem. Poročali smo, da bodo veliko vodno silo Hublje izkoristili. S pomočjo rodne sile Hublje nameravajo z električno železnico zvezati Ajdovščino s Postojno iti Kobdiljem, kar bi se zgodilo že.leta 1907.
—-Mati in hči skupaj na mrtvaškem odru. Na Rašici umrli sta dve osebi na en dan in v eni hiši. Mati je umrla 15. oktobra zjutraj ob 6. uri in 26 let stara hči je umrla istega dne ob 12. uri ponoči, tako da sta mati in hči skupaj ležali na enem odru. Jako gin-1 j iv prizor je bil, ko so ju spremili k večnemu počitku.
—Vodovoda za Črni vrh in Pred-griže. Z Dunaja se poroča: Poljedelsko ministrstvo je za vodovoda v Črni vrh in Predgriže nad Idrijo zagotovilo 40 odstot. državne podpore v skupnem znesku 49.000 kron s pogojem, da okr. glavarstvo logaško ugodno reši vodopravno vprašanje.
—Pogrešanega Ivana Fritza iz Orta so našli v Kočevskih gozdih obešenega.
—V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne it. oktobra 14 Slovencev in 30 Makedoncev. 16. okt. 170 Slovencev in 100 Hrtov.
—Iz Amerike se je vrnilo do Ljubljane dne 11. oktobra 6 Slovencev in 15 PIrvatov.
tis 1Ÿ1
tj.**#
cf? îIPt îTt tŸt
—Statistika šol v tržaški okolici. V šolskem letu 1905 in 06 je bilo v tržaški okolici vsega skupaj 10 šol, od katerih so imele samo tri italijanske oddelke. Učencev in učenk je bilo 3978 in sicer 3209 slovenskih in 769 italijanskih. Letos se je vpisalo slovenskih otrok 163 več. a italijanskih 9 manj. Številke kažejo, da Slovenci napredujejo.
— Slovensko gledališče v Trstu. "Dramatično društvo v Trstu” je o-tvorilo letošnjo sezono 21. oktobra z burko “Kinematograf". Vsak teden bo v Trstu ena slov. predstava.
—“Piccolo” proti Jadranski banki v Trstu. "Piccolo” se v sila dolgem članku bavi z ustanovitvijo nove slovanske banke v.Trstu, od katere preti italijanski narodni in gospodarski posesti velika nevarnost. “Piccolo” namiguje, da je ta banka podpirana od inozemskega slovanskega kapitala in poživlja vse italijanske denarne zavode v Trstu, naj se s slovensko banko ne spuščajo v nobene zveze. “Piccolo” obupno roti ves italijanski kapital, naj nikar ne posluje s to banko, češ, da ima politične namene. — Tudi “Indi-pendente" se strahovito, huduje nad tem. da so v uradnih prostorih “Jadranske banke" v ulici San Nicolo nabiti slovenski razglasi in uradne objave. Vsa gonja pa je strahovito smešna. Vsi laški magistratni uradniki so namreč že zadolženi pri — “Jadranski banki" in tisti protest v “Piccolu" je prazna donkišoterija. “Jadranska banka" izkazuje že promet 40 milijonov in popolnoma ignorira tisto zmašilo judovskega protesta.
tl) tTi
Æ eî, í
Za Božič
NOVO LETO pošiljajo. Slovenci kaj radi DA-
BILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenili držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJ-U E V E J E in NAJ BIN REJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St New York, N. Y.
«10* St. Clair Ave., N. E« Cleveland, 0.
ttt rt7
qj q?
tjptJJ q,*|
t<t>i	ti j 1
À. tl?} c't*J }
TJ? %* «Jpj
¡fri ïtï rfr hti fTj ttî if T tŸt t1*t ftî
*4* l4** qPq!.* *.1* *+* sï»1 q.3 q* q* ##########
4i4.4iu.4i4.
qAqrq? ■q? q* q*
tTî rfa îITt
*4? q1 q1
ïŸt îŸ?
q* q*
z nekaterimi znanci pozno v noč. Bil je precej vinjen in še bolj omamljen, ker je dobil pred leti na glavi težko telesno poškodbo. Kljub temu se je po noči že proti jutru peljal naprej, pa na vozu zaspal. Konj je šel mirno po cesti naprej, dokler ga ni neka deklica, ki je prišla nasproti, z bičem udarila Takrat je konj poskočil in zdirjal v stran proti neki stoječi vodi (bajarju) Konj je zbežal v vodo in je pri tem prevrgel Šumenjaka z voza. Ljudje so sicer hitro prišli na kraj nesreče, a so v prvi vrsti pobrigali za konja in voz. Ko so ta dva iz vode potegnili, so šele začeli iskati voznika. Našli so ga sicer in spravili na breg, a je v par minutah umrl.
E.PORTER BREWING COMPANY
~.-v '
' • À
EAGLE BREWERY
izdelovalci
KOROŠKO.
—Stavba hiš v Celovcu po modernem napreduje. Z mrzlično naglico podirajo zasebniki in petični trgovci stare hiše, kjer potem zopet zidajo v popolnoma modernem smislu okrašene hiše in palače.
—Nečtivena predrznost. V nedeljo,
7.	okt. je izvršil blizu Črgovič neki doslužen vojak, ki se je peljal s popoldanskim vlakom iz Celovca proti ¡Mariboru. vratolomen čin, ki nima para. Ko so namreč črgoviski fantje spremili tovariše, odhajajoče k vojakom z vozom pevaje na kolodvor v Pliberk, jim je omenjeni "kolega”, precej vinjen, mahal s klobukom raz vlak v pozdrav. Nakrat mu klobuk uide iz rok in sfrči veselo v zrak. Mož pa nič ne pomišlja, odpre duri in skoči urno za klobukom, ko je bil vlak v najhujšem diru. Predrznež se vali nekaj časa po bregu nizdol, a glej, kmalu pobere svoje ude in odteče hitro, kakor je bil skočil, za onimi fanti v Šmihel, kjer s<? je še pozno v noč bahal s svojo "hrabrostjo”. Razttn maj hnih poškodb na glavi odnesel je čisto zdrave ude. Neumnost ima pač srečo.
i ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
598 W. 18tli CHICAGO, ILL.
8t.
m
mm
—Obesil se je s hlačnim jermenom na kuhinjska vrata 51 letni kovač Štefan Gradišnik v Mariboru. Vzrok je revščina, vsled katere je začel mož piti. Zapustil je osem majhnih otrok.
—Oproščen je bil pred celjskim sodiščem trboveljski policaj ¡Filip Uršič, ki je nekemu Vodivku s sabljo tako predrl prsi, da je Vodivka takoj umrl.
— Vinska letina v Ljutomeru. Po Tereziji so začeli pri nas s trgatvijo. Lepo vreme zadnjih dni pred branjem in med trgatvijo je dalo vinski trti moč, da njen sad krasno dozori. Naš kmet je hvaležen Stvarniku za to dobroto. Mošt ima povprečno 17 do 20 odstot. sladkorja. Ljutomerčan ostane tudi letos izborna kapljica.
—Čudna smrt. Franc Šumenjak, pre vžitkar iz Polenšaka, je nameraval iti k svojemu prijatelju Andreju Janžekovič v Haloze. PeljaLse je proti vinogradom sam na senenem vozu. Med potjo se je ustavil v Ptuju in popival
HRVATSKO.
—Trinajst hrvaških delavcev umorjenih. "Naše Jedinstvo” poroča iz Spijeta, da je med dalmatinskimi in turškimi delavci v žagi Steinbeis v Darvaru nastal prepir. Hrvatje so dva Turka pretepli do krvi. Ponoči so nato Turki napadli speče Dalmatince, trinajst umorili ter jih povrh še obglavili.
— Konec skopuha. Skopuh Marko Krstoje iz sela Kravara v Bosni jc kupi! od svojega age za 3,000 K zemlje na dražbi. Prišedši domov pa mu je bilo žal toliko denarja tako, da se je obesil v spalnici.
—Tri smrtne obsodbe je izreklo te dni sodišče v Travniku v Bosni, Šaha Šarentičeva iz Draževga dola je ubila s pomočjo svojega ljubimca Derve Kukiča in nekega Jurija Šekerije lastnega moža Ahmeda Šarentiča. Sodišče je vse tri obsodilo na smrt na vešalih.
Â. Nemanich
205-207 OHIO ST.,
Joli et,lil
M slovenski »Biti moil il ïmmJ
Northwestern 416. Chicago Phone 2373.
Naznanjam rojakom, da nam je ravno sedaj dospela velika zaloga raznovrstnih
lepili ¡KRIŽEV
(Jene različne od SS.C0 naprej.
Ako hočete imeti lep spominek na grobu svojih dragih, oglasite se ustmeno ali pismeno pri nas.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET. ILL.
Tiskarn:, teletom. Chicago in InterVate: 509 Uredništva telefon Chicago 1511.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189-1.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
znači zadnji korak razkristjanjcvanja množic. Mladini nasilno jemati mir losti odrešenja, to je bogokletna zadnja beseda sveta na njegovega Odrešenika, zasmehljiv poziv kneza tega sveta na Kristusa, da naj stopi s svojega prestola. Kateri od njiju zmaga v tem boju?
Zgodovina ne pozna primera, da bi kdaj kaka stranka, prišedši do moči, radovoljno sama zapustila nesrečno pot. Ampak Bog ne zapusti svoje cerkve nikdar. Iz tisočerih nevarno-stij jo je že rešil in jo bode rešil v bodoče v odločilnem trenotku. Katera pa bo ta rešitev, to mora pokazati bodočnost.
Med kraljestvom tega sveta in kraljestvom Kristusovim je trajen mir nemogoč, kajti njuna kneza se ne moreta spraviti. Otroke pa zadeva navadna usoda njihovega očeta, člane usoda glave. Tako je Kristus napovedal: "Kakor so mene preganjali, tako bodo preganjali vas." Cerkev ostane vedno vojskovalna, ker vojskovodji ne skleneta miru; in to stanje ji ne služi samo v razširjevanje čez celo zemljo, marveč tudi v slavo. Kajti preganjanje jasno in razločno kaže, da je katoliška cerkev prava cerkev Kristusova, ker se vsi slabi življi sveta vežejo v njeno pobijanje, pa je ne morejo nikdar premagati. Brez bojev ni zmag, a brez zmag ni zmagoslavja in kron.
Razun tega čisti preganjanje cerkev vseh mrtvih in gnilih članov. Ne govori. da odpadajo tudi mnogi pravičniki. Kdor ne prestane skušnje, ni bil nikdar resnično pravičen. "Vihar ne odpihava dobre pšenice, nego samo pleve.” “Samo gnila jabolka odpadajo potem z drevesa,” pravi sv. Ciprijan Krivo je, da se vsled preganjanja mno gi izgubljajo, ki bi se brez preganjanja zveličali, pravi sv. Avguštin. Celo če se cele pokrajine izgube vsled prega njanja, pa Bog nadomesti to navidezno škodo navadno z izvenrednim narastkom.
za posestjo tega naslova, izginevajo in izginejo starinski predsodki, običaji' in načini mišljenja, a nadomestijo jih tisti značilnosti, ki jih ves svet prihaja proučavat in čislat kot ameriške.
Ni treba zaroda, da se doseže ta iz-prememba. V' ponajveč slučajih je samo treba, da si evropski priseljenec predstavi in pride do spoznanja, da je v najvišjem smislu svoj gospod in gospodar, sam svoje sreče in usode kovač, in če ni prav bedast ali prav nevreden svojih priložnostij, se tu kmalu vzbudi in zave tega velicega dejstva.
ZEPPELINOV ZRAKOPLOV.
i8. nov.	Nedelja	Odon, opat.
tg.	Ponedeljek	Elizabeta, kr.
20.	Torek	Feliks Val.
21. “	Sreda	Darov. Mar. D.
22. “	Četrtek	Cecilija.
23- "	Petek	Klemen, muč.
24- “	Sobota	Janez od križa.
SVET IN CERKEV.
Kristus razločuje ljudi v dvoje: prve imenuje otroke božje, druge otroke tega sveta; prvi tvorijo kraljestvo božje, drugi kraljestvo tega sveta; v kraljestvu božjem je Kristus sam nevidni knez in glavar, v kraljestvu sveta je satan, ki ga Kristus označa kot kneza tega sveta.
Izza početka človeškega rodu se dele ljudje v ti dve stranki: dobrih in slabih, ki sta si vedno stali sovražno nasproti. Odkar pa je Kristus usta novil svoje kraljestvo na zemlji in postavil sv. Petra kot svojega namestnika v svoji cerkvi je tudi satan kot knez tega sveta zbral in organiziral svoje moči, da se more vojskovati zoper kraljestvo božje.
Njegova vojna moč je obstajala spo četka iz poganskih narodov in poganskih držav; v poznejšem času so jo tvorili pogani, krivi učitelji, maloprid neži in cerkvi sovražne države: v zad njem času pa. odkar so se razkoli izja lovili ter so veda in državne vlade postale brezverske, se je sestavljalo kra ljestvo satanovo poglavitno iz never nikov vseli barv in iz brezverskih državnih vlad.
Najsi so ti cerkvi sovražni življi še tako nesložni med sabo. v svojem sovraštvu in v svojem boju proti cerkvi so složni. Posvetna sila se je vezala z vsemi svetovnozgodovinskimi zmotami in je hodila roko v roki z vsemi razkoli. Samo eno vero sovražijo brezbožne vlade, in ta je katoliška, t. j. kraljestvo Kristusovo na zemlji. Brezbožni nazor o svetu dobiva v novodobni državi čimdalje stvarnejšo obliko in hoče postati v posvetni vedi dogma (verska resnica), katerej se morajo vsi duhovi klanjati. Ta dogma pa taji Boga in dušo ter pomenja smrt vseh višjih mislij. Država v smisli; tega duševnega nazora mora neizogibni* biti ne samo brez veroizpovedanja, marveč tudi brezbožna, ter mora po državnem šolstvu skrbeti za brezbožno ljudstvo, da služabniki cerkveni ne pridobe njenih podanikov za kraljestvo božje. Pospeševanje začasnih zemskili koristij človekovih mora smatrati za istega zadnji cilj in konec ter za edino in najvišjo nalogo vladalo. Celo umetnost in vedo mora podpirati samo v svrho, napraviti človeku življenje tako udobno kakor mogoče.
I11 ta nazor ima sam pomen prave in resnične vere; in ker tvori resnični namen novodobne države, zato je pravo in istinito državno veroizpedanje moderne države, ki je njeni služabniki splošno razširjajo.
Umevno je, da si takošna država stavi v svojih šolah nalogo, vzgajati brezverske in brezvestne ljudi, kot jih rabi. Čimbolj je sama brezbožna in brezverska, tembolj morajo njeni služabniki uravnavati svoje mišljenje po tem duhu; čimbolj sc na velikih šolah in vseučiliščih izpodkopava krščanska vera/tem redkejša mora postajati tudi ‘dejanska verska vaja med izobraženci.
Pri takih razmerah smatrajo mir v državi za tem bolj v nevarnosti, čim večji je vpliv katoliških duhovnikov in broj katoličanov. 'Na povrnitev šolstva cerkvi se brezbožna država ne upa misliti. Posvetna ljudska šola pa
DEŽELA SVOBODNIH.
V Evropi se ljudje neprestano čudijo, kako si more Amerika priliko-vati priseljence.
Pred letom (lilij je velik londonski časopis poslal svojega zastopnika v to deželo v svrho, da bi po natančni preiskavi poročal, ali je res mogoče, da se takozvana "tuja sodrga" (alien horde) more razkrojiti in izgubiti v ameriškem državljanstvu. Ta zastopnik ni mogel verojeti dokazom svojega lastnega opazovanja, ko je. gledal Anglosase, Kelte, Slovane. Madžare in Latince delajoče bok ob boku, dosti krat delajoče v sodelništvu, skoro ve dno delajoče složno —-• in vse delajoče v prilog rešitvi vprašanja, koje smatrajo na Angleškem in drugod v stari Evropi nerazrešnim.
Prisiljen je bil poročati, da se to, česar ni mogel umeti kot znanstveno ali družabno možnost, vkljub temu vendarle dogaja tu pred njegovimi očmi. In sedaj se Robert C. Lindsay, drugi tajnik britanskega poslaništva v Washingtonu, peča z istim predme tom in godi se mu i.stota ko. Asimilacija ali prilikovanje se tu vrši neprestano. Pričakovati, pravi g. Lindsay, da bi se evropska plemena raztopita v Ameriki, bi bilo sanjarsko, ampak nesmiselno bi bilo zanikati, da se priseljenci iz vseli delov Evrope v to de želo ne prilikujejo Američanom. Pravi namreč:
"Ameriškega tipa (ali oblika, posebnega značaja) sploh ni. Mnogo zarodov mora proiti, predno sc bode mo glo Američane fizijologično (ali živo-toslovno) razlikovati od Evropcev v raztegu n. pr., kakor Francoze od Nemcev. A preprosto ali umetnejše prilikovanje se je vedno vršilo, odkar je Amerika naseljena, in lahko ni spoznati dovolj krepko silo, ki bi to giba nje ustavila. Seveda plačuje Amerika visoko ceno za svoje nove državljane, vkolikor prihajajo kot odrastli in jih je težko dvigniti na višjo stopnjo.”
G.	Lindsay stavi, morda ne da bi se zavedal, stvar v najmanj ugodno luč. Celo on, ki je opazoval poanteričanje-vanje leta in leta ne more popolnoma razumeti, kako more biti reč, ki je ne mogoča v starem kraju, tako preprosta v tej deželi. Vendar je pravičen v tem oziru, kajti dasi je v zadregi, pa le zato ne trdi, da je stvar docela nedo-umna. Koncem svojega spisa pravi:
"Upati je, da utegne to poročilo vsaj nekoliko dokazati in pokazati, da ima Amerika vkljub resnosti vprašanja prav malo vzroka bati se neuspeha."
In vzroki, zakaj se Ameriki ni treba bati neuspeha v tem oziru, so jasni in mnogoštevilni. V evropskih deželah ostane inostranec vedno inostranec, istotako kakor ostane težak vedno težak. Ne samo plemenska značila, marveč tudi družabne razlike prehajajo od očeta na sina. Vnuk kacega zidarja morda ne postane tako gotovo zidar, kakor vnuk kacega branjevca branjevec ali vnuk kacega grofa spet grof.
Tam je človeško pleme v sponah; tu je svobodno. Tam priseljenec ne najde izhoda, kajti celo v najgostoljub-nejših evropskih deželah je za siromaka le malo priložnosti uteči trudu in ubadanju; tu priseljenec najde res nov svet. ne samo v zemljepisnem ali občutljivem smislu, marveč resnično nov svet. z novimi priložnostmi — z osvo-bojenjem ne samo mišic marveč tudi mišljenja od stoletnih spon — z vsestransko mu pripuščeno pravico, da je. v kar ga je Bog namenil — mož!
In v deželi, kjer lahko vsi stremijo
Dne 9. in 10. oktobra t. 1. so se vršili nad Bodenskim jezerom jako posrečeni poizkusi z novim zrakoplovom grofa Zeppelina. Že več let se bavi virtemberški grof Zeppelin z zra-koplovstvom in je v ta namen izdelal nov zrakoplov, pri katerem je vpo-rabi! vse izkušnje, ki so si jih pridobili znani veščaki. Renard, Krebs, Lc-baudy in Santos Dumont. — Sicer sta se mu že dva zrakoplova, zadnji letošnje leto meseca januarja — ponesrečila, toda to neumorno delavnega grofa ni vstrašilo, z novimi žrtvami sestavil je nov zrakoplov, in upa, da je ž njim zrakoplovstvo v ugodnih vremenskih razmerah zagotovljeno.
Fri Manzelu blizu Friderichshafena ob Bodenskem jezeru ima grof Zeppelin velikansko barako, v kateri ima hranjen svoj zrakoplov. Nalašč za to sestavljen brod pripelje zrakoplov iz barake na jezero, kjer se zamore neovirano dvigniti v zrak.
Zeppelinov zrakoplov ima sedaj običajno obliko velikanske smodke in je dolg 123 m. Sprednji konec preide polagoma v ost in tudi zadnji konec se konča z ostjo, kateri so pridejane na obeh straneh široke ploskve kot krmilo. Ves zrakoplov je neupogljiv, obdaja ga namreč ogrodje iz alurnini ja, katero je zelo lahko in ima nalogo ves zrakoplov v nespremenjeni obliki ohraniti. Lebaudy in Dumont se poslužujeta mesta ogrodja iz aluminija vrvi, in je vsled tega njihov zrakoplov upogljiv. Kateri sestav je za zrakoplovbo ugodnejši, bo morala šele izkušnja pokazati. Kot gonilno moč ima Zeppelinov zrakoplov dva motor ja katera imata po 85 konjskih sil, in sicer po sistemu Daimler-jevem. Motorja sučeta velikanske vijake, kateri prav tako zrakoplov ženejo po zraku dalje, kakor vijaki ladije na morju. Razna krmila imajo nalogo zrakoplov poljubno obračati v zraku. Zrakoplov je napolnjen z vodencem, v njem se nahajajo razni predeli, ki se zapore-dom lahko poljubno izpraznijo. Več predelov naj tudi zabrani nezgodo, ako se zrakoplov na kakem mestu raztrga. ne more ves plin iz njega uiti, temuč se izprazni le en sam predel, drugi pa ves plov vzdržijo še vedno v zraku. Izkušnje so pokazale, da plin ostane do 120 ur v plovu, torej bi bilo možno ž njim do pet dni vztrajati v zraku.
V torek 9. okt. točno ob eni uri popoldne se je dvignil zrakoplov z Bodenskega jezera vpričo mnogoštevilnega občinstva in virtemberške kraljeve dvojice v zrak. V višavi 300—400 m je zrakoplov napravil najprvo popolni krog. potem pa prejadral jezero in objadral med večkratnim kretanjem južno obalo jezera in se vrnil proti svojemu pristanišču nazaj. V ladjici pod zrakoplovom je bilo osem oseb, grof Zeppelin z inženerjem Duerr-om, dvema strojnikoma in še štiri dru-osebe.
Grof Zeppelin je zrakoplov sam vodil. Iz zrakoplova je pozdravil kraljevo dvojico in se vrnil v svoje pristanišče pri Manzel-u nazaj.
Tudi drugi dan, 10. oktobra, se je Zeppelin na novo dvignil v zrak, jadral najprvo nad obrežjem, krenil nazaj nad jezero in po dveurni vožnji se vrnil zopet k baraki nazaj. Zrakoplov je vozil s hitrico 42—45 km v eni uri. Tudi- proti zmernemu vetru je plaval z zadostno hitrico. Uspehi, katere so dosegli v zadnjem času Le-baudy, Santos Dumont in pred par dnevi grof Zeppelin so vsekako izvan-redni. Praktično je dokazano, da se da z zrakoplovom prav tako plavati po mirnem ozračji, kakor z ladjico po morji. Tudi zmeren veter, ako hitrica njegova ne presega 8—9 m na sekundo, ali 30 km na uro, ne opovira prostega kretanja, če tudi razmerno opovira hitro plavbo po zraku. Motorji in krmilo so se izborno obnesli.
Seveda se ne da s tem uspehom trditi. da je vprašanje zrakoplovbe popolnoma rešeno. To ne bode najhrže nikdar, ker so z zrakoplovbo združene težkoče, katere se ne morejo nikdar popolnoma odstraniti. Že velikost zrakoplova je sama na sebi precej nepriročna. Nad 120 m dolgi zrakoplov zahteva že velikansko barako (stolna cerkev v Ljubljani je dolga 30 m), kjer ga je mogoče s plinom napolniti, ali spraviti v zavetje. Tudi na prostem polji ni povsodi dovolj prostora, da bi se zrakoplov pri spuščanji na tla ne zapletal ob kako drevo, poslopje ali brzojavne kole. Pri tej veličini mora biti velikanski plov iz najlažjega in najtanjšega materijala sestavljen, ki je torej proti vsaki zunanji nezgodi jako občutljiv.
Druga težkoca so vremenske nezgode. Železnica deluje skoro ob vsakem vremenu, bolj oviran je že promet po ladjah na morju, zrakoplovba pri slabem vremenu, dežju, viharju, megli itd. je pa nemogoča. Grof Zeppelin je pred svojo poskušnjo zahteval vremenska poročila od vseh meteoro-
logičnih central, predno se je dvignil v zrak in vsekako je ugodno za zrakoplovbo, da skupna meteorologična poročila s precejšnjo natančnostjo napovedujejo vremensko prognozo.
Kako se utegne še zrakoplovstvo razviti, o tem se pač danes ne da še sklepati. Sedanje skušnje so pokazale, da so le veliki zrakoplovi porabili. Grof Zeppelin trdi. da bi bil njegov zrakoplov do cela neraben, če bi bil le nekoliko manjši. Le nekoliko metrov daljši in en meter več v premeru bi zrakoplov že zamogel 6000 kg več dvigniti, kakor sedanji in bi za-mogel nositi 40 do 60 ljudi.
Neprestani tehnični napredek bode polagoma stroje, obliko plova, krmila itd. še mnogo izpopolnil. Ozračje, njegove spremembe, tokovi so le deloma znani in vednost ima še celo vrsto zagonetk, ki danes še niso rešene, u-prav od ugodne vremenske prognoze je pa odvisen uspeli zrakoplovca.
Koliko pomembe utegne zrakoplovstvo biti v vojski, se danes še ne more pregledati. Iz zrakoplova bode mogoče v nedosežni višini opazovati sovražne čete, trdnjave, brodovje. Tesna zaprta trdnjava ima v zrakoplovu pripomoček, da dobiva obvestila od raz nili stranij. Po brezžičnem brzojavit je možno visoko iz ozračja na velike daljave pošiljati poročila in obvestila o sovražnem kretanju in ni izključeno, da se utegne tudi med dvema sovražnima zrakoplovoma visoko v ozračji vneti osodepoln boj.
Na poti k poroki umrl. Na poti k
poroki je zadel mrtvoud v Windpas-singu ženina Vincenca Hartbauerja. Mrtev je bil na mestu.
Pogreb Adele Ristori, slavne italijanske tragedinje, se je vršil v Rimu z izvanrednimi slovestnostmi. Najlepši je bil venec kraljice-matere Margarite
Črnogorska narodna skupščina. List
“Glas Črnogorca” prinaša knezov u-kaz, po katerem se vpeljuje zakon o začasnem poslovnem redu v “Narodni skupščini".
Gjorgje Skopljanče, najhrabrejši in
najbojevitejši vojvoda srbskih četnikov v Makedoniji, je umrl te dni v nekem selu Preševske kaze.
Stoletnica osvojenja Belgrada. Te
dni bo odrejena posebna komisija, ki se bo potrudila, da se bo vršila proslava oslobojenja Belgrada kolikor mogoče sijajno.
Nove visoke šole na Ruskem. Rusko
ministrstvo prosvete se peča s tem, da osnuje nekaj novih visokih šol. Zgraditi mislijo najmanj še tri univerze.
Milijonarjeva obitelj se je dala krstiti. V Segedinu se je dala krstiti obitelj milijonarja Bernharda Backa de Begavar. Prej so bili člani te rodbine judje. Boter,je bil vsem tamoš-nji župan.
Avstrijski državni celoletni izdatki
za leto 1907. so proračunjeni na 1,890, 871,352 K, dohodki pa na 1,892,501,082 kron. Od izdatkov pride na najvišji dvor 11,300,000 K.
Cene jedil v dunajskih gostilnah se
radi zvišanja mesnih cen podraže.
Jan Kubelik ne koncertira več v Pa-
gi. Razžalila ga je neka mu neugodna kritika.
Smrtni dvoboj. Zaradi spora pri igri
sta se dvobojevala honvedska huzarska častnika nadporočnik Szanto in poročnik Rublein. Nadporočnik je zadal poročniku tak udarec s sabljo na glavo, da je poročnik čez nekaj ur umrl v bolnišnici.
Sin slovenskega pesnika prof. Antona Funtka, g. Leon Funtek je enga-žiran kot koncertni mojster filharmonične družbe v Helsingforsu. Dne 9. oktobra je nastopil z velikanskim uspehom kot solist.
Slikar, ki slika pod vodo, je Ameri-
kancc Walter H. M. Pritchard, ki je posvetil svojo umetnost slikanju podmorskih prizorov in pokrajin. S posebnimi pripravami se spušča pod vodo, kjer tudi slika. Slike, ki so same na sebi v resnici silno lepe, vzbujajo splošno zanimanje.
Socialni demokrati za svoje časopise. V Nemčiji je naraslo število naročnikov socialnodemokraških listov pred dvema letoma za 47,380 pred enim letom pa za 58,870 in to leto za !58,638 naročnikov. Osobito ženske s svojo agitacijo so dvignile število naročnikov. Zdaj imajo socialno-de-mokraški listi 837,790 naročnikov. Časopisju so se zvišali dohodki po naročnini in iz inseratov za 1,016,536 mark.
Stroj za govorjenje. Dozdaj so se
mnogo trudili, da bi izumeli stroj, ki bi poljubno govoril, a to se ni obneslo niti prilično. Zdaj se je posrečilo v tem oziru nekaj storiti dr.ju Marage. Napravil je namreč stroj, ki s pomočjo petih siren izgovarja vseh pet vokalov. Za soglasnike še ni ničesar izumljenega, a dr. Marage upa, da bo to dosegel.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35
A let-
'| . V vseh lekarnah, 25 ^|^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Kilti! pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $i.oo do $5.00.
FLEXER & REICHMAN ¡V
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Street«
JOLIET, ILL.
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
ROJAKI!
Najboljše, najhitrejše in najcenejše se čistijo, gladijo in barvajo moške in ženske obleke v
Joliet Steam Dye House.
Straka & Rehar,
620-622 Cass St.
Prinesitesvoje zimske suknje k nam, ker naše delo je izvrstno, a cene prav nizke.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20.50 ............... 100	kron
za $ 40.90 ............... 200	kron
za $ 204.00 ..............1000	kron
za $1020.75 ..............5000	kron
Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajani naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
<<
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino si iv or ko. Fino muškate) vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivam in popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
JULIE KALINOWSKA
izkušena in izprašana
B B I O
Northwestern Phone 1096.
604 N. Eastern ave.	Joliet, 111.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v uSesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je #1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastouje

Pozlačena ura za $3.98
še nikoli ni bila ponujana,
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro « dvema pok rova mu, z gornjim navijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za ¿4.98 in expresne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vaako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, po sebno za železniške uradnike. Po zunanjosti j» podobna čisto zlati uri za $40 in m*r8ikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenetno k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Etto uro dolbite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročuninl ua-znanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & Co., Jewelers, Dept. 183 Chicago, III
John Stefanie
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja tor prodajo prijetno dišečo smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
Pozor Slovani!
Pridite na
VELIKO RAZPRODAJO
raznih
oMza moške, čevljev, klobukov srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni.
Prodajam tudi šifkarte za vse linije. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča
FRANK JURIČIČ, iooi N. Chicago St.JOLIET, ILL
Aleeganjl Eder,
KOSITRA RJA, OLO VARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene.
131 S. Bluff St., JOLIET, ILL
N. W. Phone 700.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rookdale, Til.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke.
Rojaki dobrodošli.
Louis Piškur
Chicago Phone4653.
KATARINA MAŠAT
diplomirana in izprašana
Slovenska in Hrvatsks
BABICA.
1010 N. Chicago St. JOLIET, ILI
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jamčena za 20 let.—KolesovJe je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na expres pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na nase stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 VHah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov naje pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam to znanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim an dvojnim Dokrovom.
M. Rech &Co., Jewel* rs, Dept. 282. Chicago, lil.
JEDNOTA
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
L Podpredsednik:................Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.............Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik:	Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo “Novi Dom" štev. 102 v Newark, New Jersey, sprejeto v K. S. K. Jednoto 9. novembra 1906. Imena članov:	10553
Alojzij Mentoni, roj 1886, 10554 Janez Rojnik, roj 1879, 10555 Avgust Bach, roj 1877, 10556 Jožef Rosman, roj 1876, 10557 Pavel Stanzer, roj 1874, 10558 Janez Knapp, roj 1873, 10559 Janez Intihar, roj 1872, 10560 Andrej Prislan, roj 1871, 10561 Jurij Haramina, roj 1863. Imena članic: 2898 Amalija Mentoni, roj 1878, 2899 Antonija Vene, roj 1877, 2900 Ivana Stanzer, roj 1874,	Dr. št. 9 članov in 3 članice.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 10562 Albert Zajec, roj 1886, spr.
15.	nov. 1906.	Dr. št. 22 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enunlctaw, Wash., 10563 Prane Suhovaš-nik, roj 1875, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10564 Janez Sterle, roj 1887, 10565 Štefan Medved, roj 1885, 10566 Štefan Krajnik, roj 1882, 10567 Jožef Trušnik, roj 1881, 10568 Jožef Medved, roj 1881, 10569 Janez Troha, roj 1874, 10570 Anton M. Geržin, roj 1872, spr. 15. nov. 1906. Dr. št. 142 član.
K društvu Marije Sedem Žalosti	50.	Allegheny, Pa., 10571 Jakob	Šutej, roj
1888,	10572	Matija Panijan,	roj	1884,	10573	Mihael Jagatič,	roj 1880,
10574 Tomaž Štajduhar, roj 1873. 10575 Jožef Živčič, roj 1870. spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 137 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.. 10576 Franc Vončina, roj 1882, 10577 Franc Vidič, roj 1875, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn.. 10578 Janez Brodnik, roj t886,	10579	Anton Kinkela,	roj	1886,	10580	Franc Skarza,	roj 1882,
10581	Peter	Prijanovič, roj 1879,	10582	Janez	Oražen, roj 1866, spr. 15.
nov. 1906.	Dr. št. 275 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan. Ilk. 10583 Janez Železnik, roj 1881, 10584 Mihael Železnik, roj 1879. 10585 Peter Sajer, roj 1878, spr.
15.	nov. 1906.	Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87. Joliet, Ilk. 10586 Jurij Lobas, roj 1871, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 10587 Franc Šebalj, roj 1885, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 44 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 10588 Martin Mlekuš, roj 1883, 10589 Matija Černugel, roj 1882, 10590 Janez Debeljak, roj 1881. 10591 P'ranc Martinah, roj 1880, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 32 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 1936 Marko Krožil. 10. nov. 1906.	I. dr. št. 55 članov.
,	II. dr. št. 332 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn , k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.. 6751 Martin Šuklje, 4788 Jožef Škulj. 12. nov. 1906.	I. dr. št. 189 članov.
II. dr. št. 269 članov.
______SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Milin.. 8173 Janez Krže. 12. nov. 1906.	Dr. št. 270 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111.. 61 Jurij Klemenčič, 10. nov. 1906.
Dr. št. 135 članov.
.Od društva sv. Barbare 68. Irwin, Pa., 5798 Jakob Pipan. 6914 Janez Petrič,
12.	nov. 1906.	Dr. št. 101 člana.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, lik, 8844 Franc Kobi. 5807 Franc Korenčan, 10. nov. 1906.	Dr. št. 78 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 4328 Nikolaj Urili. 5. nov. 1906.	Dr. št. 67 članov.
Od dr sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 9820 Janez Urban, 12. nov. 1906.
Dr. št. 21 članov.
Od društva Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn.. 4736 Janez Bovic. 3. nov. 1906.
Dr. št.' 92 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9891 Leopold Močnik, to. nov. 1906.
Dr. št. 30 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, Uk, 2901 Karolina Kolar, roj 1882. spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 24 članic.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, Ilk, 2902 Ana Jakljevič, roj 1883, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 44 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2903 Uršula Mervar, roj 1886, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 32 članic.
K društvu Srca Jezusovega 70. St. Louis. Mo., 2904 Ana Fabič, roj 1873, «pr. 15. nov, X906.	Dr. št. 12 članic.
K društvu Marije Pomagaj, 78, Chicago, Uk, 2905 Katarina Starc, roj 1887, 2906 Angela Cevc, roj 1882, spr. 15. nov. 1906.	Dr. št. 65 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo,
Colo.. 2536 Frančiška Krožil. 10. nov. 1906.	1. dr. št. 15 članic.
11. dr. št. 163 članic.
URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA.
Veseli me poročati, da .nam je z vsakim mesecem zaznamovati večji narastek in napredek med podrejenimi društvi. Mesec september se je nam dobro obnesel, a mesec oktober pa še boljše. 1. novembra 1906 je namreč štela K. S. K. Jednota 8817 članov in članic, kar kaže čistega narastka v enem mesecu za 140. Število članov se je v oktobru povečalo za 124, število članic pa za 16. V številu društev smo sedaj za štiri bogatejši; združenih je namreč sedaj v K. S. K. Jednoti 87 društev iz vseh delov Združenih držav!
Iz zapisnika kot priobčenega v glasilu Jednote. je znano vsakemu članu in članici, da je Jednota na svojem zadnjem t. j. IX. glavnem zborovanju dovolila dobrovoljno izplačan j e poškodnine štirim pohabljenim članom in to v vsoti $250 vsakemu, in tudi sklenila to vsoto nabrati od vseh članov in članic potom posebnega asesmenta. Poleg tega je treba temu tudi še dodati en slučaj poškodbe, vsled katere je en član zaradi izgube štirih prstov na eni roki opravičen do $250 podpore kot določujejo pravila. Izplačati se ima potemtakem do konca leta 1906 $1250 poškodnine, za katero je treba nabrati denar potom posebnega asesmenta, in se to izplačilo računa med stroške leta 1906. Ker pa bi posebna naklada po toc oziroma 5C na vsakega člana in članico ne zadostovala v pokritje teh stroškov, in bi bil koncem leta 1906 primanjkljaj v poškodninskem skladu če se vsa ta vsota $1250 sedaj izplača, sem izprevidel, da je v korist Jednote, da tekom decem. 1906 razpišem poseben asesment za navedeno poškodnino, in sicer na člane in članice zavarovane za $1000, po 20C, na one zavarovane za $500, pa po ioc. Ker naši trpeči sobratje, katerim jo Jednota prostovoljno dovolila izplačanje poškodnine, to podporo takoj potrebujejo, naj se vsakdo spomni našega pregovora, ki pravi: “Kdor hitro da, dvakrat da,” in naj z veseljem plača kar nanj ali na njo pripada. Poleg tega bo pa tudi v Jednotini blagajnici v tem skladu koncem leta nekaj dolarjev preostalo, mesto da bi imeli tam primanjkljaj! Tajnike in tajnice podrejenih društev tudi prosim, da na to opozore svoje člane in članice.
Tem potom tudi opozarjam vsa podrejena društva, ki še nimajo Jedno-tinega charterja, da si istega na podlagi pravil preskrbe do konca tega leta kot določeno na IX. glavnem zborovanju. Tudi morajo vsa društva urediti svoje poslovanje tako. da se jim v bodoče začne fiskalno ali poslovno leto s 1. januarjem in konča z 31. decembrom vsakega leta. Vsled tega se morajo vršiti volitve uradnikov in uradnic za leto 1907, pri društvenih sejah meseca decembra. Ker je bilo tudi to določeno na zadnjem zborovanju, se bode tudi odločno zahtevalo od vseh društey, da se po tem ravnajo.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic, ostajam Vam udani sobrat.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik, Golobitsh Bldg., Joliet, UL
Joliet, 111., 13. nov. — Pravo navdušenje je postalo med jolietskimi Slovenkami za novo društvo sv. Genovefe.
Društvo nam nudi tolikanj dobrih reči, da bi vsaka zavedna Slovenka, katera še ni pri nobenem društvu, morala postati članica.
Namen društva je podpirati članice v bolezni, za kar bode mesečnina znašala za vsako članico 25C. Prirejati hočemo družabne večere ter se na ta način bolj seznaniti. Vstopnina znaša za nedoločen čas jedcu dolar. Društvo namerava pristopiti h K. S. K. J., ker se je že več članic oglasilo za zavarovalnino. V društvo lahko pristopijo dekleta in žene od 17—45 leta.
Vse podrobnosti lahko poizveste pri prihodnji seji, katera bode v nedeljo 18. t. m. ob polu ošinili zvečer v prostoru tajnika K. S. K. J. gospod Josipa Dunda, Golobitsh Bldg.
Za leto 1907 so bile izvoljene sledeče uradnice:
Gospa Marija Grčar, predsednica, gospa Ivanka Oguliti, tajnica, gospa Marija Dunda, blagajničarka. S sestrskim pozdravom! Odbor.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 12. nov. Dragi mi Ani. Sl. Prosim za malo prostora v tvojih predalih, da tudi jaz naznanim. kako tudi mi na Rockdale obstojimo.
Včeraj t. j. 11. nov. smo imeli društveno mesečno sejo, na kateri se je govorilo več važnih reči. Dobili smo nova društvena pravila, katera so prav lepo in modro izdelana, tako da je malo društev, da bi imela tako lepa pravila, kakor so naša. Kakor sem videl in slišal so tudi našim bratom všeč in prav povolji.
Dalje smo si izvolili tudi novega odbornika Josipa Shushtar za zapisnikarja, ker Josip Pekolj sc je izselil iz našega mesta v Joliet in potem smo si morali druzega zapisnikarja izvoliti na njegovo mesto.
Dalje morem tudi omeniti, kako tudi naše društvo lepo napreduje. Vidite, kako malo časa je, kar smo si ustanovili to novo. še mlado društvo, pa imamo že več takih potrebnih reči, in še nekaj denarja nam ostane v društveni blagajni.
Pa še bolje bi bilo. ko bi vsi tako pridno hodili na društvene seje, kakor eni hodijo. In pa, ko bi še tisti pristopili. ki niso še pri nobenem društvu ker jih poznam dosti, ki niso pri nobenemu društvu, pa pravijo: “Ah, kaj , se nti mudi. saj imam še dosti časa za pristopiti!" Ali dragi bratje, spremi-slite si malo, kaj bi Vi rekli, ko bi Vas bolezen zadela, ker ne veste ne ure ne dneva, kedaj Vas nesreča zadene. Kako vam bo prišlo prav in na hvalo društvo takrat ko ste bolni. To-raj bratje, pristopite k društvom in Jednoti. ker le to sta dva stebra za nas Slovence v tej tuji deželi, da se moremo opirati na njih v bolezni ali smrti. Toraj bratje, le korajžo pa k društvu, pa bo tudi naše društvo kma-lo štelo lepo število udov.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, a tebi, A. S., pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov.
_____________' I. V.
Chicago, 111., 13. not . — Preteklo nedeljo je priredilo naše žensko društvo Marije Pomagaj štev. 78 K. S. K. J. veliko veselico. Kakor vselej tako se je tudi to pot pokazalo, kako velik ugled uživa naše društvo med chi-caškimi Slovenci. Udeležba je bila nepričakovano velika, zabava živahna, in vse se je vršilo v najlepšem redu. Zato me veže prijetna dolžnost, da v imenu celega društva izrekam lepo zahvalo vsem našim prijateljem, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo in pripomogli, da bomo lahko nad $120.00 dol. čistega dobička položile v svojo društveno blagajno.
V našem mestu raste za tukajšnje žensko društvo vedno večje zanimanje; obhaja nas prijetna nada, da ne bo preteklo eno leto. ko bo društvo narastlo do 100 članic. Saj pa tudi ljudje morajo sami sprevideti, da je društvo za vsacega rojaka ena najbolj potrebnih stvari.
Preteklo soboto dne n. nov. smo tukaj pokopali dvoje slovenskih deklet:	Rozo Štupca in Ano Hribar.
Služili sta v German Hospital, 754 Larabee. Ponoči ju je zadušil plin. Obe sta bili mladi in trdni, a nenadna smrt jima je na žalosten način pretrgala nit življenja. V društvu ni bila nobena. Žalostna sta v Chicagi oba rojaka, ki sta izgubila vsak svojo sestro, stariši v stari domovini bodo objokovali nenadno smrt svojih mladih hčera — vsa žalost je pa tem večja, ker pokojnici nista bili v nobenem društvu. Zato lahko vsak sprevidi, da v društvo stopiti ni nikoli prezgodaj.
Sklepom pozdravljam vse rojake po Ameriki, posebno pa sosestre-članice naše K. S. K. Jednote!
Miss Mary Šinkovec, tajnica.
So. Chicago, 111., 14. nov. — Društvo Marije Čistega Spočetja št. 80 K. S. K. J. je sklenilo pri svoji redni mesečni seji dne n. nov. nov. 1906, da zniža vstopnina na 50C. To znižanje velja le za 3 mesece. S tem opozarjamo dekleta in žene, da ne zamude te lepe priložnosti pristopiti k društvu, ko je vstopnina tako nizka.
Margareta Stansko, pred.
Enumclaw, Wash., 7. nov. — G. urednik, blagovolite objaviti v našem glasilu imena slavnih društev, katera so mi poslala podporo za našega bolnega brata Antona Rosensteina in katerim se srčno zahvaljuje celo naše društvo Jezus D. Pastir št. 32 in posebno pa naš brat Anton Rosenstein. Darovala so sledeča društva:
Sv. Cirila in Metoda 4,........$ 5.00
Sv. Stefana 1,.................. 9.55
Sv. Barbare 68, ,............... 7.00
Sv. Janeza Evg. 65,............. 4.05
Sv. Petra in Pavla 62,.......... 2.40
Sv. Antona Pad. 71.............. 3.50
Marije Čistega Spočetja 85,....	3.00
Vitezov sv. Jurija 3............ 5.00
Vit. sv. Florijana 44,.......... 4.50
Friderik Baraga 93.............. 3.00
Sv.	Barbare 24, ............... 3.00
Sv. Jožefa 58,.................. 3.55
Sv. Barbare 74.................  2.00
Sv. Jožefa 21, ................ 3.35
Sv. Janeza Krstnika	13,........ 5.00
Sv.	Roka 15, .................. 2.00
Sv. Barbare 40, ................ 5.00
Sv. Frančiška Sal. 29,.......... 5.00
Sv. Jožefa 7, ................. 1485
Sv.	Antona Pad. 87,............ 2.65
Marije Vnebovzete 77,.......... 4.50
Sv.	Alojzija 83............... 5.15
Sv. Jožefa 43.................. 10.00
Sv. Antona Pad. 72,............. 2.80
Sv.	Alojzija 47, .............. 4.20
Sv.	Petra in Pavla 38,......... 5.00
Sv.	Petra 30.................. 7.65
Marije 7 Žalosti 81, ........... 6.00
Sv.	Frančiška Sera.	46,........ 3.08
Sv.	Nikolaja 67................ 2.95
Sv.	Vida 25, ................. 10.00
Sv.	Jožefa 2, .................. 5.00
Sv.	Marije 7 Žalosti 50,....... 4.51
Sv.	Barbare 23, ................ 1.00
Sv.	Cirila in Metoda	8,......... 1.35
Sv.	Jožefa 55.................. 2.45
Z bratovskim pozdravom
Jos. Malnerič, tajnik.
(H040404040404<H040»04<H
Iz slovenskih naselbin.
♦0*0*OK)40+0404040+040+0
Youngstown, O., 14. nov. — Dragi mi A. Slovenec. Tukaj od nas se redkokdaj čuje. Zatorej prosim tudi jaz malo prostora v vašem cenjenem listu. Naznanjam rojakom v okolici, da smo tukaj ustanovili novo kranjsko-slovensko katoliško podporno društvo Marije Pomagaj št. 99 v Girard, Ohio. Lepa prilika se nudi vsakemu ki ni še v nobenem društvu. Žali Bog, da je takih še jako veliko, ko vendar imajo dosti priložnosti, da pristopijo bodi si v eno ali drugo širom Zedinjenih držav, ko so že razpeljana povsod društva naše slavne K. S. K. Jednote. Nekateri pravijo "imam še čas”, ko vendar ne ve in ne more reči tega, ako si premisli, ko pravi Gospod: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva, kedaj bo kateri poklican Druge sem slišal že govoriti, da K. S. K. Jednota je res najboljša ali samo za to ne, ker se zahteva, da vsak član opravi sv. spoved vsaj enkrat v letu. Dragi, ali ni to dolžnost vsakega zavednega katoličana po božjih in cerkvenih zapovedih? Vprašaj se sam, zakaj si pa katoličan? Pri sv. krstu ti je mašnik dal belo rutico v znamenje da rutico, to je tvojo dušo snežno belo tudi na dan sodbe pokažeš pred sodnikom. Ti pa to rutico mažeš z raznimi grehi celo življenje. Ali boš mogel potem s tako umazano se pokazati pred Vsemogočnim? Da, ali sram te bo in mogoče tudi prepozno, da bi očistil in poravnal vse, kar si ostal dolžan v življenju. Dragi bralec, sveta dolžnost je vsakega zavednega kristijana, da zase skrbi v življenju, namreč da je član kakega društva, katero lahko vsaki plača, naj bo še pri tako slabem delu; male cente na mesec in si preskrbljen v bolezni. Obiskujejo te tvoji brati in skrbijo za tebe po bratovsko. Pa tudi smrt je neizogibna pri mladih in starih. Koliko solza je že izbrisala Kranjsko-sloven-ska katoliška Jednota očetom in materam, oziroma vdovam, katere ostanejo z otroci brez vsakega varstva in pomoči po smrti moža. Saj je že slišal vsak, kedar katerega na delu poškoduje ali celo ubije, najprvo vprašajo, če je v kakem društvu; in če je, je dobro, če ne, se jim obraz kretnži, ne smili se nikomur in prav za pravni vreden usmiljenja tak človek. Za-varvaj se, ko si zdrav, in ko bolezen pride, boš tudi zavarovan. Tukaj v tej prosti deželi moramo bolj skrbeti zase, ko tam v- stari domovini. Tukaj ti v bolezni ne bojo pomagali sorodniki in ne sosedje, a če si bil v društvu ne boš zapuščen. Zatoraj kličem vsem širom Amerike: Pristopite k društvom in v dobre Jednote, namreč h K. S. K. Jednoti, ker samo ta je katoliška, druge so pa narodne; in ta ima glasilo A. S., pravi katoliški list, kateri list bi vam najraje priporočal, da se naročujete nanj. V tem listu zmiraj najdeš duha besede božje, dočim boš to težko našel v drugih. Ne obrekujem nobenih novic, ali samo to rečem, da same te so katoliške in mogel bi vsak član Jednote biti naročnik po moji želji. En dolar na leto, in čitaš mnogo novega od širom Amerike in iz stare domovine, od znancev in prijateljev in kako je kaj z delom. Da z mnogim ti napravi kratkega časa.
Tukaj pri nas gre z delom precej dobro, se nimamo nič pritožiti.
K sklepu pozdravljam vse člane K. S. K. Jednote širom Združenih držav, tebi pa, Am. S., želim mnogo naročnikov in da bi zamogcl izhajati vsaj dvakrat na teden.
M. K. R., član K. S. K. J.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni r zdraviti vse bolezni moč in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vetlo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi Je mi ne ozdravili. Mi ne trdima, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine is nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem čas»!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni r hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave,	2 nadstropje.	Pittsbur?, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stati ter naslovite na:
Berlin Medical Institute,
703 Petin Avenue
Pittsburg, Pa.
HOTEL CARNIOLA.
(Kranjski Hotel.)
Poleg La Salle St. Station.	40 Sherman Street.	CHICAGO.
Rojaki, ko pridete v Chicago oglasite se pri meni.
FR, BERNIK, Proprietor._JAMČIM VAM DOBRO POSTREŽBO.
TRPEL SE M CELIH PET LET!
Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem!
Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraviti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, katero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kateri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Rekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, katero naj se priobči po časopisju, da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti sc in da se pozdrave vsi, kateri so bolni.
New York, 2. septembra 1906.
Veleučenem gospodu doktorju od American-Europe Co., New York.
Veleučeni gospod!
Prav navdušen sem nad uspehom, katerega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, katere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uverjen, da sem zdrav. Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam. ter da ne bodo lši k drugim zdravnikom, kateri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdravnik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni.
Bratje Hrvatje in Slovenci, jaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti pri American-Europe Co.
Na veke Vam hvaležen IVAN HUDIN, 477 W. 57th St. New York...
Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, katero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta 'je jedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, s katerim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kateri pišejo nam.
ZDRAVICO ZA .*50 CENTOV.
Naj se oglasijo tisti, katerih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlemo zdravila na poskušnjo, aktera gotovo pomagajo.
Pošljite le 50c kot povračilo za stroške pošiljatve.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako-Vam pomagajo.
Nova knjiga za Slovence.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom; Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljena zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kateri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kateri nam pošlje naslov dveh oseb, kateri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnina
Onim pa, kateri žele priti osebno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoludne, ker je drugače predenj.
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMERICA-ETJROPE CO.
161 COLUMBUS AVE.,	NEW YORK, N. Y-.
Sultanovi sužnji. j¡
¡raji Carigrajska povest iz «edentnai-stega stoletja.
(Dalje).
8.	Rešitev se bliža.
Ob določenem času prideta meniha
v spremstvu oboroženih kavasov na trg pred Visoka vrata, kjer je videl čitatelj v začetku naše povesti Janka in Mimico. Ahmet-Efendi ju že pričakuje in ju pelje črez zunanje dvorišče k “Vratom pozdravljenja” mimo age dvorne straže, s katerim izprego-vori nekaj besedi. Od tu vedejo vse tri v nizko obokano dvorano, kjer jih sprejme nadzornik belih sužnjev. Dolgo morajo na divanih čakati, predtio pride Abdulah. O. Jožef seveda še ni vajen sedeti s prekrižanimi nogami, a mora se udati in sesti tako kot drugi.
"Moj sin, darujte ta mali košček trpljenja za dober izid najine stvari!” potolaži o. Martin tiho svojega tovariša.
Po dolgem času pride Abdulah in se vsede tiho nasproti menihoma; tolmač pa sedi tako, da mu je na desni Turek, na levi meniha. Po običajnih pozdravih obstoječih iz cele vrste stalnih puhlih fraz, ki so za orijentalca neob-hodno potrebne, pove o. Martin, po kaj je prišel v Carigrad, in prosi nadzornika za njegovo pomoč; poseben bakšiš ali napitnina — 40 K za vsakega sužnja, ki ga odkupi z njegovo pomočjo od sultana — mu ne uide.
Abdulah si pogladi svojo dolgo brado in pripomni, da je 40 K skoraj premalo. Če mu da 50 K in že sedaj za naprej mošnjo denarja, “da se odpravijo vse ovire, ki so na poti,” kakor se izrazi Turek, se bo dalo kaj doseči. O. Martin ve že iz skušnje, da se morajo podkupiti vsi sultanovi uradniki, kadar se res hoče pri njih kaj doseči: zato potegne iz žepa pripravljeno mošnjo in jo vrže nadzorniku v naročje rekoč: “Naj ti blagoslovi Bog ta denar, moje želje pa naj usliši tvoje usmiljeno srce!”
“Vidim, tujec,” odvrne Abdulah, ko potehta v roki mošnjo in jo skrije varno v nedrije svoje obleke, "da je dal Alah tvojemu duhu prav um in tvoji roki veliko darežljivost. Kdor strada svojega konja, ne pride nikdar do cilja; kdor pa ne štedi z ovsom, doseže kmalu svoj cilj. Toda sedaj mi pa razkrij svoje želje, prijazni tujec!”
O. Martin pravi najpreje, da bi rad videl one serajlske sužnje, ki so še kristjani; pri vsakem naj nadzornik pove ceno, za katero bi se ga lahko odkupilo. Abdulah tleskne z rokami in veli zamorcu, ki vstopi pri tem znamenju, naj pripelje omenjene sužnje. Črez kake četrt ure pride v dvorano nekako dvanajst sužnjev. O. Martin vpraša vsakega, kako mu je ime in odkod je. Ko zve, kar hoče vedeti, jih potolaži _ nekoliko in pravi, naj zaupno molijo k Bogu. da skrajša čas njihovega trpljenja. Pravi vzrok svojega prihoda pa modro zamolči; noče jim vzbujati pred časom upanja, ki se lahko še vedno razprši v nič. To-
da nekateri sužnji sami uganejo, po kaj je prišel menih. Zato začno dvigati svoje roke k o. Martinu in prositi ter zaklinjati dobrega meniha, naj jih odkupi. Ubogi sužnji so večinoma vrtnarjevi pomagači, kuhinjski učenci in konjski hlapci; marsikateri pokaže očetu sledove krvavih udarcev, katere mu je zadal ta ali oni surovi nadzornik. V dvorano je prišlo tudi nekaj dečkov, ki so bili istodobno z Jankom ujeti; solze jim stopijo v oči, ko jih nagovori o. Martin v njihovem materinem jeziku; sveto mu obljubljajo, da hočejo ostati zvesti Kristusu, ter ga prosijo, naj jih vzame seboj v preljubo domovino!
Meniha gane ta prizor prav globoko rada bi vzela vse seboj, toda ne gre tako hitro. O. Jožef si natančno zapomni vsoto vsakega posameznika, ki jo zahteva Abdulah; z o. Martinom izračunata nato, koliko jima še ostane, če pokupita vse sužnje, in žalostno vzdihne o. Martin: “Tako je kakor po navadi. Midva nimava zadosti, da bi vse odkupila. A so ttt še sultanovi pazi. ki jih nisva videla; za te se zahteva običajno pet- do šestkrat toliko Ifbt za navadne sužnje.”
Na menihovo prošnjo privedejo še sultanove paže v dvorano. Bila sta pa samo naša znanca Antonijo in Stanko vse druge so še kot majhne otroke ugrabili in jih vzgojili v turški veri; take so pa mercedarci le tedaj odkupovali, kadar so odkupili vse krščanske sužnje in jim je ostalo še kaj denarja. Antonijo in Stanko povesta menihoma v kratkih potezah svojo zgodbo: Stanka je ugrabil oddelek janičarjev, ko je zažgal sosednjo vas. Antonija so pa gusarji ali morski roparji ugrabili iz postelje ter ga privlekli na svojo ladjo, ko so napadli po noči očetov grad. "tu sedaj sem že štiri leta suženj.” konča deček s solzami v očeh svojo povest. "In če bo trajalo to še dalj časa. ne vem. bom li imel dovolj moči, da bom ostal zvest svojemu Iz-veličarju. Sultan hoče na vsak način, da postanemo vsi Turki, iti je včeraj nekega mojega prijatelja dal neusmiljeno bičati. Oh, duhovni oče, to mora grozno boleti; ne vem. bi li mogei jaz kaj takega pretrpeti?’’
O. Martin, izpodbudi dečka, naj sc spomnita na mučenike, ki so z božjo pomočjo pretrpeli najhujše muke, da, v-cio smrt, da so le zvesti ostali križ,"
nentu Odrešeniku. Nato blagoslovi uboge sužnje in jim obljubi vso svojo pomoč ter jih odpusti. Že je Antonijo pri vratih, se obrne še enkrat k menihoma in reče: “Častita očeta! ne zabita tudi mojega prijatelja Janka, katerega so včeraj bičali za pravo vero!"
“Ne bova ga zabila ne, moj sin,” odvrne starček, "in tudi tebe ne!”
Vsota, ki jo zahteva Abdulah za ta dva sužnja je neznansko visoka; in tudi tako je jako dvomljivo, pripomni Turek, bo li sultan pustil dečka od sebe ali ne. Žalostna pobesita meniha pri teh besedah glavi. O. Martin pa vpraša nato, kje je mladi mučenec.Porogljivo se zasmeje nadzornik in reče: “Dobrih štirinajst dni bo minulo, da bo mogel zopet stati na nogah. Če hočeta videti tega svojeglavneža, gresta lahko z menoj v konjski hlev. Hasnilo tako ne bo nič. Sultan ga ne da od sebe, ker ga hoče imeti za svojega ljubljenca. Ta mora postati Turek, kakor je prisegel včeraj Mehemet pri svoji bradi, in sčasoma paša ali celo veliki vezir!"
“In kaj je z njegovo sestrico?" vpraša nadalje o. Martin.
"To bo pa še težje odkupiti. Še videti je ne bosta mogla, če mi dasta tudi takoj 200 K,” odvrne Abdulah.
"Najti pa vsaj peljite k dečku v konj ski hlev,” reče slednjič o. Martin s topo udanostjo.
Ko se je Janko ponoči prebudil iz svoje omotice, ni vedel takoj, kje je in kaj sc je zgodilo ž njim. Z rokami tipa na desno in na levo in čuti. da leži na kupu sena. Hoče vstati, toda ne gre; v svojih nogah začuti hude bolečine. Tedaj se šele spomni na to, kar se mu je pripetilo, na sultanov ukaz in na grozovite udarce, ki so mu jili dali po stopalih. A čudno, kljub žalostnemu položaju in hudim bolečinam, ki ga mučijo v nogah ovitih v mokre cunje, jo vendar njegovo srce polno nebeške sladkosti; ona vzvišenost, ki je navdajala apostole, ko so bili prvič zasramovani in mučeni za svojega Odrešenika, se vzbudi v njegovi duši. Janko dvigne svoje ročice k nebu in iz temnega kota smrdljivega hleva prikipi iskrena zahvalna molitev k neskončno dobrotljivemu Bogu. ki mu je dal milost, da je tako zvesto prestal to mukepolno preizkušnjo.
Kje je. pač še sedaj ne ve natančno; najbrže je v kaki podzemeljski ječi. Kar zasliši odpiranje vrat in takoj nato zapazi lučico, ki se mu počasi bliža. V par minutah stoji pred njim deček ki mu posveti s svetilko v obličje.
“Si se vendar zbudil, Janko”, mu zakliče znan glas. “Ko so te prinesli danes zvečer semkaj, sem mislil, da boš umrl, in morda bi bilo tudi bolje, da bi umrl, potem bi bil gotovo v nebesih. Toda stari Bajazet je takoj dejal, da se ne umrje, če se jih enkrat dobi petindvajset po stopalih, ker je to že sam izkusil. Rekel mi je pa, naj ti hladim noge z mrzlimi obkladki, in ker stražim jaz nocoj hlev, ti bom dal še enkrat sveže obkladke.”
"Ali si tu, Franc!” reče Janko vz-radoščen. "V začetku te še nisem spoznal. Kako se ti kaj godi? Ali je še kateri naših tovarišev tu?"
“Da, godi se mi izborno slabo in tudi Karolu. Drugi, ki so prišli z nami sem, so na vrtu ali pa v kuhinji. Mnogo dela, malo jela. udarcev pa več kot preveč — to je naš vsakdanji posel. Toda tako kot ti še ni bil nihče od nas mučen. Skoraj menim, da smo ti res brez vzroka zavidala tvojo visoko službo in tvoja lepa oblačila. Kaj si pa vendar zakrivil, da te je dal sultan tako hudo bičati? Le poglej sem— kako so ti otekle noge!”
Franc odvije medtem cunje raz Jankovi nogi in sužnjema se- nudi žalosten pogled: podplati polni ran in od njih se razširja smradljivo vnetje in otekline daleč črez gleženj. Janko se trpko zasmeje pri tem pogledu. “O-joj!" zakliče, “po teh nogah pa ne bom tako zlepa hodil; slednjič bom moral rabiti še bergle kot doma stari Jurij, kateremu so pri Pesti odsekali janičarji nogo. Kako bo žalostna uboga Mimica, ko me prihodnji petek skoraj gotovo ne bo v rožni vrt!”
"Le potolaži se, Janko,” odvrne Franc. “Bajazet trdi, da so noge v treh ali štirih tednih popolnoma zdrave iti da se prav tako dobro hodi kot preje. Toda paziti moraš, da ne ujeziš zopet sultana. Ce te sedaj še enkrat bičajo, — in to se zgodi seVe še 'hujše — ko še ne bodo zaceljene rane, boš lahko ostal pohabljen za celo življenje. Pa saj mi še nisi povedal, zakaj so te bičali!”
Janko začne praviti svojemu tovarišu ves dogodek; ta mu medtem obnavlja obkladke in se jako čuai njegovi hrabrosti: “Ti si se pa junaško vedel! Kaj takega ne bi nikdar prisodil tako fino vzgojenemu dečku. Jaz in Karol bi gotovo ne prenesla takih muk. Kaj pa, ako sultan po štirinajstih dneh ponovi svoj ukaz?”
“Potem mi bo dal ljubi Bog tudi tedaj dovolj moči, da m-enesem udarce. Toda ti in Karol in vsi drugi, molite zame!”
"Bomo že, Janko, bomo že! Sedaj so noge zopet lepo ovite iti cunje bodo dobre do jutri zjutraj. Le glej, da za-spiš, in naj te ne motijo hlapci, ko pridejo zjutraj krmit!” Nato zvije Franc prazen Žakelj kot blazino, ga podtakne bolniku pod glavo in odide.
Janko res kmalu zaspi in se zbudi šele, ko napoči dan in začno konji prhati in biti z nogami ob tla. Kmalu prideta Franc in Karol, dva močna kmetska fanta iz novomeške okotice, in mu prineseta zajtrk, malo skledico mrzlega koruznega močnika in vrč vo-
de. Toda dolgo sc ne morete meniti z bolnikom; s preklinjevanjem in tepe-njem ju zapodi nadzornik k delu, Bajazet pa preišče Jankove noge in položi na skeleče rane nekaj zelišč; nato puste dečka zopet samega.
Kar naenkrat prihiti Franc v hlev z vestjo, da sta tu dva meniha, ki sta dala poklicati k sebi vse tovariše; najbrže jih odkupita. Lahko si mislite, kak vtiš napravi na Janka ta novica Kako rad bi vprašal to in ono! Toda brezsrčni nadzornik zapodi sužnja zopet k delu in Janko ostane sam na slami dobro uro. Ga bodo li poklicali k menihoma, se vprašuje samega sebe. Toda, saj ne ’more'hoditi! “Ah, name bodo popolnoma pozabili,” vzdihne žalostno. "Druge bodo odkupili, jaz pa ostanem tu, da me vsega pohabijo z bičanjem!” Iskreno začne, moliti ter se izkuša vdati v voljo božjo, kar se mu zdi danes tako trdo in težko.
Še se bojuje Janko s seboj, ko se približajo glasovi, njemu popolnoma neznani; in ko se ozre okoli, zagleda prijazno in usmiljeno obličje o. Martina in o. Jožefa, ki ju je privedel Abdulah. Starejši oče prijazno pozdravi presenečenega dečka s pozdravom krščanske ljubezni: “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” in Janko mu veselo odgovori: “Na vekomaj, Amen!”
"Na vekomaj, to se pravi vedno in vedno, vsak čas — tudi ob uri stiske in žalosti — kaj ne, moj mladi prijatelj ?”
“Da, vedno in vedno, častiti duhovni oče!" odvrne Janko. “Zahvaljujem se vam za ta prijazen opomin; tudi v tej uri naj bo hvaljen Jezus Kristus!”
"In če ti je namenil še tako hudo trpljenje, in še tako težki križ — naj bo hvaljen! Ali ne?” Deček prikima in solze se mu vlijo po bledih licih. “Dobro, že dobro, moje dete! Glej, midva bi te rada odkupila, toda nadzornik tu pravi, da tega sultan nikdar ne dovoli. No, obupati še ne smemo, midva se potrudiva kolikor mogoče, da-dobiva dovoljenje od sultana. Ljubi Bog naju je privedel sem, On nama bo tudi nadalje pomagal. Tvoj oče me je prisrčno prosil, naj te poiščem.” "Oče še žive? In mati, so li tudi ušli janičarjem?”
“Oba sta se srečno rešila. A tebe in tvoje sestrice ne moreta pozabiti,” odvrne o. Martin.
“Odkupite vsaj Mimico in jo pripeljite staršem nazaj,” reče Janko, “jaz ostanem potem rad tu kot suženj in uinrjem kot suženj, če me sultan ne pusti od sebe ali če nimata dovolj denarja, da bi me odkupila.” Ahmet-Efendi, katerega ganejo te plemenite besede ubozega dečka globoko v srce. potegne Abdulaha na stran, ko se meniha z dečkom pogovarjata, in ga vpraša: “Se li ne zgodi, da včasih kdo umrje za takimi bolečinami in ranami?”
"Zelo redko,” odvrne nadzornik. "Toda večkrat umrjejo sužnji za vročico, ki se pogosto pojavi pri tem.” “No, naj pa umrje deček za vročico —saj me razumete — ako popraša sultan po njem. Midva si potem deliva onih 500 kron, ki jih dobiva od menihov, in deček gre ž njima.”
"In moja in tvoja glava povrhu, kaj ne da prijatelj?” odvrne Abdulah. "Kako naj ga pa spraviva iz serajla, da naju ne zalotijo?”
“Recimo, on umrje; kako bi ga pa potem spravili iz palače?"
“Na noge mu navežemo težak kamen in v morje ž njim!”
"Dobro!” reče tolmač. “Sredstvo se že dobi. Medtem natvezi sultanu, da je deček hudo bolan, če te vpraša nje-vo veličanstvo po njem; vse drugo preskrbim jaz, modri Abdulah!”
"Jaz ne rečem ne da in da ne. Taka stvar se mora dobro premisliti, pred-no se izvrši. Kupčija s sužnji danes tako ne bo še končana, in zvečer naznanijo topovi začetek ramazana (turškega postnega časa). Medtem bomo videli ali ne pozabi sultan dečka.”
9.	Odpadnika.
Ozrimo se še nekoliko na sužnja, ki sta izjavila Kari Mustafi, da hočeta zatajiti Kristusa in postati Turka.
Janoš in Jurij sta bila od takrat v stanovanju velikega vezirja. Prve dni imata veliko prostosti; v spremstvu menihov si ogledata ves Carigrad. Naj preje obiščeta vse mošeje okrašene z mramornatimi in alabastrovimi stebri ki stoje še izza krščanskih časov bizantinskih kraljev; na zidovih in na stropu teh turških molivnic se blišči samo zlato. Pokažejo jima tudi dol-bino v zidu na zadnji strani vsake mošeje, ki se zove “miraba” in je obrnjena proti Meki, prerokovem mestu; povedo jima, da morata moliti le obrnjena z obrazom proti tej dolbini. Dalje vidita tudi bogato pozlačeni sultanovi oder, ki stoji na levi strani dolbine, in ga imenujejo “maksuro”,in prižnico raz katero oznanja in razlaga mufti vsak petek koran in jo zovejo “mim-ber”. Sveta banderca vihrajo nad streho prižnice in pridigar, “hatib” imenovan, drži med pridigo v roki “hutbo” — leseni meč, v znak, da se je Carigrad osvojil koranu z mečem. Oltarjev Turki ne poznajo in mesto križev in podob svetnikov slikajo na stene imeni Alaha in Mohameda in različne reke iz korana. Pač pa imajo lestence, pavova peresa in druge take malenkosti razobešene po stenah in stropu mošej.
Lahkomišljenima dečkoma vendar ščansko cerkvijo, v katero ne bosta nekaj težkega leže na srce, ko vidita tak razloček med turško mošejo in kr-smela iti tako kmalu. Toda tolažita se 7. mislijo, da se godi vse vendar It na videz. Tudi v turški samostan pe-(Nadaljevanje na 7. strani.)
TBnraAi*

«EciâreeKi*
Radosti življenja 51
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Kami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši eitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober oUus.
Dobro prebavljanje, Dobro adravje.
>Iočni živci, Močne mišice. Dolg’o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se , morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinsrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku,
Brezsnene noči.	7
Cleveland, O.
Že dolgo sta nervoznost in nespečnost mučili nekatere naše sestre, pa vsem je pastor Koenigovo krepilo za živce pomagalo — eni celo od nepre-bavnosti.
Župnik Weinemann piše iz Detroita, Mich.: Za razne ljudi sem naročil pastor Koenigovega krepila za živce in vedno je imelo zaželjeni učinek.
Župnik A. von Oppen iz Meridana, Con., pravi: J. Bercier, ki uživa pastor Koenigovo krepilo za živce, je imel odtlej le še malo napadov božjasti.
7 A QT AN I Pijemo dragoceno knjigo vsa-iiAOl	kemu na zahtevo. Revni bol-
niki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduj«
KOENIG MEDICINE CO.,
Chicago, 111.
DELAVSKA AGENTURA.
Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET.
Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932	N. W. s
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,*1“®
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkiofT,
N.	W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
The Joliči National Bani
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPI TAL $1 0 0,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Herbst & Sob.
1 Pogrebnik in i balzamovalec {
Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373 104 NORTH DESPLAINS STREET. JOLIET, ILL.
:::::GOVORIMO PO NEMŠKO.::::: Odprto po dnevi in po noči.
Prirojen dar.
A.	: “No, kako pa je, ali zna Vaš sinko že tekati?”
B.	: “Ne, tekati še ne zna, a noge že ima.”
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Rubv and Bluff Sts. JOI.IET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. Phone 825.
Prodajam tudi lote.
Henrik H. & Menno H.
S TA8SEN
Sobe 201 In 202 Barber Bliig. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI j* NOTAR	f*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi . Jfciamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ie? Dr. Struzinsky!
POTREBUJEMO IZKUŠENO DE-kle za hišno delo. Dobra plača vprašaj na 224 N. Hickory St. Chicago Phone 4752.
POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros.	*25d
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da -mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.	♦
ia. ČESNIK, X
R. D. 5. Phone 183 R N. W. X C. E. ASTRAM, lastnik.	J
f?f f “V ▼▼▼▼▼▼▼ w w w w ww ww ww
TEŽAK BRATA. POGREBNIKA.
611 N. Chicago St.,
Chi. Phone 250.	N. W. 557.
Podnevi in ponoči.
Turner HaH Bldg.	Joliet, I1L
K”«T ZASTONJ
$ Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriSkim kolesoviem, pokrov je jamčen, da ne očrni, I Ura je podobna url vredni WO ter drži čas prav dobro. Damo jo ' zastonj če razprodate 24 kosov, naie izvrstne zlatnine po 10c vsak ^Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate lasam poSljete 12.40 dobili bodete po posti vara poslano krasno uro zaatonj-
NATIONAL JEWELRY COMP’NY
Dept. 47, Chicago, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje alaviioznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘Uk D. S.” lPc. in ‘‘Meerschanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
V08 Jefferson cesti v Joliet llls
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dny po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794 JL/ N. W. telet. 927
122 Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL.
BitAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne
.... 104 Jefferson St., blizu mosta-
German Loan and Savings Bank.
(Nadaljevanje s 6. strani.) ljejo menihi izpreobrnjenca, kjer so takozvani rufaji ali tuleči derviši. Ravno kakih dvajset jih je v dvorani, ki kličejo ali pravzaprav tulijo Alahovo ime; podobni so bolj kakim norcem nego duhovnikom, ki bi morali biti pobožni. Šejk, poglavar dervišev, naj-preje zmrmra nekaj molitvic obrnjen proti mirabi; nato začno derviši sprva tiho klicati “Alah il Alah!” (Bog je Bog) in pokladati roke zdaj na prša zdaj na ušesa ter obračati svoje telo naprej in nazaj, na levo in na desno. To gibanje postaja vedno hitreje in močneje, a hkrati tudi kričanje, ki se polagoma izprem ni v divje tulenje: “Alah, Alah, Alah!” da hoče človeka kar oglušiti. Kakor vrtavka se vrti v sredi mal deček in steguje neprenehoma svoje roke, s čela mu pa kapa potni znoj; slednjič se sesede ves onemogel vsled živalskega tulenja in krčevitih kretenj na tla.
Grk in Oger postaneta pri tem prizoru od strahu bleda ko zid in malo manjka, da se tudi onadva ne sesedeta. "Janoš, jaz se bojim, da sva zašla med same obsedence,” reče Jurij svojemu tovarišu.
"Pojdiva raje odtod,” odvrne Janoš, ki se kar trese od strahu. ' Bog se naju usmili, ako dobi hudobec tudi nad nama tako oblast za kazen, ker sva postala Bogu nezvesta!”
Dečka sta tako prestrašena, da se ju menihi boje peljati še k cikri ali plesu dervišev, ker se še hitreje sučejo in jih je še težje gledati nego tu. Zastonj skušajo dečka prepričati, da so vse t,e kretnje in vse to tulenje delo duha božjega. Komaj ju pomirijo; da, še celo vožnja po krasnem Bospo-ru in ogledovanje različnih vil, vrtov in kopališč jima ne more izbrisati neprijetnega vtisa, ki sta ga dobila pri tulečih derviših.
Čez nekaj dni podari veliki vezir odpadnikom mala iskra konjička, da bi se na njih vadila v jahanju in bore-nju pod janičarskim nadzorstvom. Takoj po ramazanu se bodo zbrale čete pri Drinopolju in šle proti zapadu in ona dva bosta v spremstvu Kare Mu-stafe. Janoš zna že od preje jako dobro jezditi, torej so mu take vaje igrača. Grk pa dobi marsikako brco od janičarjev in pade večkrat iz sedla, saj še nikoli ni sedel na konju. In ko se enkrat zopet pobira s tal z razpraskanim obrazom in s pohabljeno ramo, pravi sam pri sebi: “Skoraj bi si bil zlomil vrat in — pogubil svojo dušo brez odveze in brez sv. popotnice! Toda nazaj mi ni več mogoče, ako nočem biti bičan do smrti.”
Na dan pred ramazanom, ko sta bila mercedarca pri ubogemjanku v konjskem hlevu, pokliče Kara Mustafa re-negata nemudoma k sebi. Ko vstopita v sobo, kjer ju pričakuje veliki vezir na dragocenem divanu, dobita pri njem Vani-Efendija in mnogo drugih imenitnih Turkov. Vsi gledajo resno na dečka, ki se vsedeta na ukaz velikega vezirja njim nasproti. Zdi se jima, da sta pred nekakim sodiščem, in začneta se tresti in trepetati kot šiba na vodi, ker nimata čiste vesti. Po kratkem odmoru ju vpraša Kara Mustafa, ali imata resno voljo postati Turka.
“Da, gospod, jaz, prašek tvojih nog, želim postati Turek,” pravi Grk.
Tudi jaz,” dostavi Janoš s tresočim glasom, “tudi jaz želim slediti zgledu svojega tovariša in izpolniti voljo svojega gospoda — Alah ga blagoslovi!” Prerok, ki ga poveličuje sam Alah, je razsvetlil vajinega duha,” odvrne veliki vezir, navzoči Turki pa žele dečkoma stanovitnosti v njunem sklepu. Nato jima ukaže mufti moliti prvo suro iz korana. To jima gre dobro. Ko ju pa začne mufti s svojim dolgim, krivim nosom in z nekim čudnim glasom na pol pojoč, na pol govoreč svariti in z glavo majati, posili Janoša nehote smeh. Z vso silo ga skuša zatreti, ko zapazi jezno obličje velikega vezirja. Toda muftijeve kretnje so le presmešne in naenkrat udari deček v glasen smeh in Jurij se mu pridruži.
Muftija to zelo ujezi in veliki vezir postaja vedno bolj nejevoljen; resnemu orijentalcu se ne zdi ničesar bolj neprimernega nego glasen smeh zlasti pri kakem verskem opravilu. Toda nobeno svarenje, nobeno pretenje ne pomaga ničesar, dečka se ne moreta nehati smejati.
“Je že dosti!” reče končno Kara Mu stafa. “V vajinih srcih še vedno biva hudobni duh. Toda jaz vem za jako dobro sredstvo, s katerim se ga hitro izžene. Častiti mufti in vi vsi prija telji moji, ki sem vas poklical za priče, pojdite z menoj k slovesnemu obedu katerega sem nalašč za to priliko napravil. Vidva pa, ki sta ravnokar prisegla prerokovi veri, nista tega vred na.- Zato se bosta mesto slovesnega obeda postila pri vodi in suhem kruhu; bič mojega nadzornika sužnjev naj pa izžene iz vaju hudobnega duha!”
Nato vede veliki vezir svoje goste v veliko obednico, kjer so prav dobro jedli in pili; po hrbtih ubogih odpadnikov pa zažvižga nadzornikov bič in kri priteče iz neštevilnih ran, katere jima povzročajo take bolečine, da še skoro ležati ne moreta.
“Ti si me zapeljal v nesrečo!” očita Janoš Juriju. “Janka so tudi bičali; toda on je trpel za Kristusa, midva pa trpiva za belcebuba.”
“Ne jaz, ampak ti si me zapeljal! ugovarja Jurij. “Zakaj si se pa začel smejati muftijevim kretnjam. Toda le voljno potrpiva; bolečine kmalu minejo in milost velikega vezirja se še ve-
MARTIN WESTPHAL,
na N. Bluff St. JOLIET, ILL.
turški post. “Ramasan geldi!” (ramazan je tu!) kliče mlado in staro. Ta mesec se Turki zelo strogo postijo v spomin prerokovega bega iz Meke v Medino. Vsaka jed in pijača je prepovedana od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda; tudi kapljice v-ode ne smejo pokusiti niti pipice duhana pokaditi, kar je za Turke najhujše, ki nosijo vedno pipo v ustih. Ko prosita torej drugi dan dečka vode, se jima začne smejati suženj in jima kliče: "Ramasan geldi! Ramasan geldi!"
“Ah, Robert, ne bodi vendar tako krut!” prosi Janoš dečka, ki so ga ž njim vred ugrabili. "Jaz umiram žeje; le kapljico vode mi daj!”
“Ne, ne; ti si sedaj Turek in moraš tudi živeti kot Turek!” odvrne suženj. “Če se pa hočeš izpreobrniti, ti lahko ustrežem. Tu sta namreč dva meniha katera bosta odkupila najbrže vse, kar nas je krščanskih sužnjev.”
"Jurij, ali slišiš? Midva pa ostaneva tu celo življenje kot Turka in prideva v pekel za kazen, ker sva izdala Kristusa; tam bova, kakor prosi bogatin ubogega Lazarja zamanj kapljice vode tudi midva žeje umirala in nikdar in nikoli umrla. Ah, Robert, privedi vendar meniha tudi k nama!”
“Saj jih ne puste semkaj,” reče Jurij nejevoljno. “In kaj naj tudi hočeta tu; odkupila naju itak ne bosta?”
“Bodi vendar pameten, Janoš,” dostavi pozneje Jurij, ko odide suženj. “Ko sva enkrat z armado na Oger-skem, potem že uideva na kak način.” Priliznjeni Grk si kmalu pridobi * nekdanjo naklonjenost velikega vezirja. Tudi na turški post se privadita renegata. Kar si namreč pritrgata podnevu, to in še več si privoščita ponoči. Ko namreč zaide solnce za gore, naznani stre! iz topa čas, da smejo Turki zopet jesti. Carigrad se vzbudi naenkrat iz svojega spanja in se iz-premeni v najbolj živahno mesto. Noč postane svetla ko beli dan. Goreči barvasti lampijončki se zasvetijo na minaretih in kupolah velikih mošej; ulice so polne ljudi; godba se oglasi in pri-čno se slavnostne pojedine, ki trajajo do četrte ure zjutraj, ko naznani zopet strel iz topa začetek posta. Tako je dandanes in tako je bilo tudi takrat v Carigradu, ko sta se prvič kot Turka postila naš Janoš in Jurij.
Te nočne pojedine zamore zopet nekoliko vest odpadnikoma. Sultan sam ju časti na vse mogoče načine in ju ob daruje z dragocenimi oblačili in z orožjem. In ko napoči praznik “hirkaj-šerif”, ki je sredi ramazana, ju celo povabijo, naj spremita vladarja v turško svetišče. V stari cesarski palači “top-kapu” imenovani hranijo v krasni dvorani takozvane prerokove relikvije (ostanke), ki jih gre padišah sam počestit vsako leto na ta dan.
Sultan je že oblečen v svoja krasna oblačila, da gre v spremstvu najvišjih dostojanstvenikov in dvornih uradni kov v “top-kapu”, ko se spomni naenkrat nosilca svojega meča in vpraša Abdulaha, ali je že okreval in ali je že voljan postati Turek.
Alah ga je hudo kaznoval radi njegove trme,” odvrne nadzornik. "Zbolel je jako nevarno, tako da se bojim za njegovo življenje.”
Sultan tega ni pričakoval. “Škoda za dečka! Jaz mu še danes več verujem nego temu Grku ali temu Ogru tu, ki sta se izjjreobrnila k naši veri. Toda svojeglavec je sam kriv svoje žalos^ie usode. Asman, moj telesni zdravnik, naj ga še danes preišče. Sedaj pa najprej h “hirkaj-šerifu!”
Krasni izprevod se začne počasi pomikati in kmalu dospe do dvorane, v katero smejo le dostojanstveniki in po izredni sultanovi milosti tudi Grk, ki nosi sultanovi meč, in Oger, ki ima sultanovi koran. Ko odmoli mufti predpisano molitev, pelje sultana k o-maram umetno okrašenim s slonovo kostjo, z dragocenimi kamni in z zlatom in srebrom, v katerih so še dandanes omenjene svetinje turške vere.
V prvi omari je “hirkaj-šerif”, prerokova suknja, po kateri se imenuje ta praznik. Prerok jo je daroval baje ne kemu arabskemu učenjaku.Imenitnejša je prerokova zastava, “šandžaki-šerif” imenovana. To razvijejo javno le tedaj, kadar gre sultan osebno v vojno ali kadar je država v veliki nevarnosti; potem ji mora slediti vsak Turek, ker je to njegova sveta dolžnost. Prvotno je bila ta sveta zastava pregrinjalo v šotoru, v katerem je bivala ena prerokovih žena. Še bolj smešne so druge stvari, ki jih časti sultan s svojim spremstvom. Mufti pokaže n. pr. prerokovo brado, katero mu je odvzel nje gov brivec v navzočnosti Alisa in Abu-Bekrja, prerokov zob, katerega so mu izbili v vojni, odtisek desne noge, ki je nastal tedaj, ko je Mohamed zasedel nebeškega konja “baroka”, da je preletel ž njim vseh sedem nebes, in druge take neumnosti.
Na Janoša napravijo te čudne relikvije in muftijeva razlaga ravno nasprotni vtis nego ga je pričakoval. Še nikjer, da še celo pri tulečih derviših ni deček tako jasno spoznal vse praznote in ničevosti mohamedanizma kot v tej dvorani. V dnu srca se sramuje svoje lahkomiselnosti, s katero je zatajil Kristusa, in svoje strahopetnosti, vsled katere mora častiti te žalostne spominke nesramne goljufije. In vendar klanja glavo z drugimi do tal. Toda on se tega vsaj sramuje, njegov tovariš pa klanja svojo glavo z neko lahkoto kot bi bil rojen Turek.
Slovesnost mine in odpadnika spremita sultana v palačo ter gresta obdarovana z dragocenimi darili domov.
Ko prideta na vrt, ki leži med palačo J -	•	--__i__ ______________i,««
Kedo vam zamore pomagati.
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti!
ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tndi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni naplučah, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, blu vanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjen-' kri, otekle noge in telo, vodenico, božjnst;	’	.... .
šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse ooieziii jia ocen, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neui astenični glavobol], neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternim i f d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. O11 je prvi in ediui, kateri ozdravi jetiko	kakor tudi vse
bolezni inoske in ženslie.
POZOR ! Zakaj drug) zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili—potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo.
Tudonašamo par slik onih bolnikov katere ¡e naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M.!.,
v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravjen : bolrčin v križu in rheumaiizma v rokah ir nogah.
JOŽO P ERN A R,
Box 212.	Richmond, W. Va.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti.
VLADIMIR S. J OVAN O VICH, New Albany, Ind.
Ozdravljena:težke prsne bolezni ih reumatizina v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOR,
10113Commercial Ave., Chicago, III.
Ozdravljena : bolezni V prsih želodčnega katarja teži: e k-a o-^nnla in bolezni srca.
At t C M A U N A M O K R A W1C K A,
45—5th Street, Passaic, N. J
Ozdravljen : Rheuinatizma in stisnenja mehurja.
BOŽO DOBRAŠ, Box 5: Boston, N.V.
Ozdravljen: Dlspepsije in želodčnega katarja.
MILOŠ LAVRNIO,
A. V. S. Co.	Lr. adville, Colo.
Ozdravljen: prebadanja v rebrih.j
MARKO TRBOVIČ,
23 River Bank,	Kansas City, Kana.
Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, i— katerih pa ruti kanja prestora iiemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci i Pivdno se ol kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za strt — ako ste bolni, slabi ali nei ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite A zen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse gl ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znatna, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zas pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na sledn i naslov :
[IS iEDfO
1! V B VV&iLil««1	Iliri BSas S S
i-4o >vii>4rjr 3.4ti*	rv'EW yohk,
potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja.
Kedor boče osobno priti v ta*zavod, je isti od uri sraki dan od ic predpddnem do 5 popoludno. — ob nedeljah in praznikih od 10 do 1.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-■efABjpz eSatOAS ;suo>[ a af
“TRIGLAV”
zdravilno grenko vinp in
‘Ban Jelačič grenčico’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se
Trla? Clemical Wto.
568 W. i8th St., Chicago I1L Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio.
A. Sctioenstedt,
naslednik firmi
Longhran & Schoenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I. nadstropje.
Oitajte in pomislite,
da bode kmaln zopet čas preskrbeti BOŽIČNO DARILO- Predno pa odločite za isto pridite k nam.kermi imamo naj večjo zalogo zlatnine na izbero.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Jacob Pleše
MESNICA.
¿JIUIWJWtHtBlUHHIlHU«:
'¡911 North Scott Strce ¡JOLIET, ILLINOIS
JOINTES & OO.
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 jèliet, 111.
Ako želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase.
Meso in klobase pošiljam trgovcem in drugim na vse kraje.
Oglasite se pismeno ali osebno.
Dobra postrežba v in nizke cene.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.
simmimimmiittimiiiirr
dno lahko pridobi!”
TeJaj se zasliši streljanje topov; to I in janičarsko vojašnico, srečata kru-je bilo znamenje, da se je začel veliki ljavega Konrada.
“Glej, glej pritlikavca!” zakliče Jurij zaničljivo. “Odkod pa, najlepše človeško dete?”
“Od onega, ki je ravnal plemenitcje nego vidva — od Janka.”
“Kje pa je Janko? Jaz bi ga rad videl,” reče Janoš.
“Sedaj ne moreš k njemu, ker sta meniha tam. Toda če ga želiš resnično videti in mu priznati, da se kesaš svojega greha, pridi jutri zjutraj ob osmi uri k temu vodnjaku!”
“Tega pač ne storiš, Janoš!” reče Grk in vleče skoraj šiloma tovariša seboj.
“Pridem, Konrad, pridem!” vpije Janoš za odhajajočim.
(Dalje prih.)

Izdelovalci najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.


• •'i.rt; r;f. v^.-^f * r * •7 :
Prosto eden mesec!

z n
¡ÍflfÉI§
n ¿life štžfcv: »¡te?-: ü;0¿.\<
Vrata Vienna Medical & Electrical Institucije so prosto odprta vsakemu bolnemu Slovencu za poskušnjo, prepričanje in prejetje zdravil za en me- j
s ec.
Zdravniki Vicna Medical & Electri-i cal Institucije, 106 East nth St., near | Eourth Ave. hočejo povedati ljudem kaj oni mislijo s tem darom ter hočejo pokazati slovenskim naselbinam kaj je njim mogoče storiti za iste.
BOLNIKI NAS RAZUMEJO.
Ako ste bolni, pridite k nam ali nam pišite. Mi vas ne vprašamo za denar. Želimo le, da poskusite naše delo. Mi le želimo da nas obiščete ali pišete ter vprašate za pomoč in z veseljem vam bodemo pomagali.
Mi preuzamemo nase vse stroške, kako da vas ne bode stalo niti centa:
Vse, kar mi hočemo je, da poskusite naša zdravila, in ko bodete videli, da so vam ista pomagala nam lahko plačate. Poskusite in ne bo vam žal. Zagotovljeni smo, da naša zdravila vam dajo novo zdravje, novo kri, novo moč, novo odločnost, novo življenje novo srečo.
Mi Vas ne vprašamo. Nočemo Nič.
Plačajte delo ne pa besede.
Sami lahko presodite, če vam so naša zdravila kaj pomagala ali ne. Ne plačajte nam za obljube ampak plačajte nam za delo in ne za besede; in le takrat se plača, če je tako delo dobro narejeno, drugače ne plačajte nič.
Mi vam pošljemo naša zdravila, v katerisibodi kraj Združ. držav, Mek-sike ali Canade ako vam ni mogoče priti do nas.	i
Bolniki, uzemite si časa ter pridite k nam ali nam pa pišite danes, ne pa jutri, ko bodete nam napisali pismo potem bodete deležni zdravil za EDEN MESEC BREZPLAČNO. Ako trpite na bolezni in zdravniki že odpovejo svojo pomoč ter si mislite, da za vas več ni pomoči, takrat je zadnji čas, da se obrnete na zdravnike Vienna Medical & Electrical Institute, 106 East uth St., near Fourth Ave. Pridite k nam predno je že prepozno, mi vam damo dober svet, če je mogoče da kmalu ozdravite. Ako je mogoče vas preč ozdravimo, če pa ne vam pa povemo.
Ako trpite na protinu, srčni hibi, kožni bolezni, očeh, ušesih, nosu, jetrih in drugih enakih boleznih, izpadanje las, notranje bolezni, zastrupljene krvi, jetiko, naduho, kašelj, težko dihanje, bolečine v hrbtu, zabasanost, pre-
hlajenje, pomanjkanje spanja, organske nerede in vse druge bolezni, katerim je človeško telo podvrženo, ozdravimo prav hitro in gotovo.
Ne pozabite tega darila, ker vsak vam tega ne more dati, ker stane ogro mno svoto. Naši zdravniki so najbolj izkušeni v tej deželi ter delajo zdravila, ki so najboljša na svetu.
Pridite! Oglejte! Poskusite in ozdravljeni bodete.
BODITE SAMI SVOJI SODNIKI.
Prav lahko Veste in sodite, po rab-ljenju naših zdravil, če se počutite bolje, ako ste postali močnejši in krepkejši, ako vam želodec več ne dela sitnosti, če vam je srce zdravo. Lahko spoznate ako šte dobili svoje zdravje zopet nazaj ali ne.
Ako se ne počutite bolje ko ste rabili naša zdravila. Ako se ne počutite bolje, potem ne plačajte zdravil. Sedaj lahko razumete, da mi vas nočemo goljufati, in da nam tega tudi ni mogoče storiti, saj ste sami svoj sodnik.
Ako ne živite v naši bližini potem popišite vašo bolezen ter pridenite svoje ime in natančen naslov ter nekaj znamk za poštnino in poslali vam bodemo zdravila za poskušnjo.
Pišite preč, ker le sedaj je še čas.
Prri in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki
Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne; vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej sko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik s« lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na pogled
GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah in sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjura j do 1. ure popoludn*
THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7tb Street.
NEW YORK, N. Y.
Tolsti.
Feldvebelj (enoletnemu dobrovolj-cu, ki je prilično tolst in se na povelje počasi obrača): “Vi mislite, ko imate okroglo postavo kakor zemeljsko o-blo, da se morate tudi v 24 urah samo enkrat zasukati?”
Po domače.
—“Gospod gostilničar, tu pa plava mrtva muha v mojem pivu!”
—“Da, da, takale živalca tudi ve, kaj se prileže.”
V jezdamici.
Stražmešter: “Počasi, enoletnik, ne občujte s to sivko tako brezozirno! Saj vendar niste v plesni dvorani, in cesarski sužbeni konj ni nobena gospa, da bi ž njo semintja naokrog plesali!”
Splošno razoroženje.
John Buli: “Jaz zmanjšujem svojo mornarico, stavim osem redovnih ladij v rezervo in osem “v zalogo”.
Nemčija: Tudi jaz devam vsako leto iz ljubezni do miru okoli 200,000 mož v rezervo.
Rusija: Kdor noče mirovati, pa mora v Sibirijo. Poleg tega dobivajo
moji generali vsak teden bombaste pokojnine.
Italija: Oh, ko bi mi vendar spet hotel Črnogorec odvzeti par topov!
Avstrija: In meni Srb! Ampak proti gotovini!
Španija: Vojno bi rada videla, katero bi jaz začela!
Monako: Otroci! priredite prihodnjo mirovno konferenco pri meni. Moje krogle so najboljše: naokrog letajo in luknjajo samo denarne mošnje.
Iz šole.
V neki vzorni šoli je poučevala učiteljica, ki je posebno rada navajala otroke k mišljenju, o kravi. Razlagala
je razno porabnost mleka. Primerno je omenila smetano, sirovo maslo, sir itd. in hotela sedaj vedeti, ali so jo otroci tudi prav umeli, da farmar to, kar mu še preostaja, poklada svinjam. Vprašala je torej: “No, otroci, če je farmar napravil vse sirovo maslo in ves sir, kolikor ga potrebuje in če je njegova družina použila vse mleko, kolikor ga potrebuje, kaj naredi s tem, kar preostane?” — Takoj se je dvignila neka otroška ročka. “No, Johnny?” je vprašala učiteljica prijazno smehljaje. — “To vlije nazaj v kravo,” se je glasil odgovor.
—Grocerijski prostori v najem. A. Nemanich.
oooocKxxMxxK»oo(>aoaocKxxxwooocx)exxxxxx>oooooooooooooGi
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih «trak in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje t sroji palači t PrešernoTih ulica ti
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE, N. E. CLEVELAND, O. c»oan«MXtannnnnnnrwnnnnnM aonflanoanaiinonnivvMMi^OTpp
FRANK MEDOSH
9478 Evring Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
EAGLE
Novice iz slovenske prodajalne The Eagle.
Ravno sedaj smo prejeli dva vagona znanih najboljših PEN1NSULAR peči, katere mislimo prodati še v tej sezoni.
Pripravljene so za vat, da si jih ogledate. Vabimo vas. da pridete in si ogledate te krasne peči ter se načudite nizkim cenam istih.
Odkar smo v tej trgovina smo že prodali nad 4,000 teh krasnih Peninsular peči rasnim družinam v Jolietu in okolici. Naša trgovine raste vsako leto. Zakaj? Ker mi prodajamo le dobre peči, in vsaka gospodinja je z istimi prav zadovoljna ter pove še drugim, kako fino peč je kupila pri nas.
ODPRTO ZVEČER DO OSME URE.
PENIMimULAR
NIZKE PEČ ZA TRDI PREMOG KOT PODOBA. CENA
$28.00
Najboljše blago.
Najnižje cene.
PEČ ZA MEHKI PREMOG. CENA
in višje do $10.00 in $12.50.
AKO NE ŽELITE PLAČATI POLNE VSOTE PRI KUPOVANJU. VAM DAMO BLAGO NA OBRO-
Gostilničar
vsakemu. Telephone; South Chicago 123,
Poštena Postrežba
Izdeluje vsa v notarska dela, prodaja šif-karte ter pošilja deu&r v staro domovino vest no in zanesljivega. *
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
j C J vli y J r.	iosujain iste slovenskim trgovcem
—sejgf	VT J W *	113 vse kraje- Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, sla-nega iu prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	Chicago Phone 151
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po naj nižjih cenah.
Stefan Kukar,
Northvvestern Phone 1479.	4
■*♦♦♦«♦
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
^ >'•} jf tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 125 7.
Km pa danes?
V Lockport!
Pridite s svojo družino v Lockport; kjer je dosti zabave.
Na razpolago je voz, ki vas popelje lahko vsake pol ure do Controlling Works.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga
Proč z operacijami in krvavijenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča ždravi čudovito:	Plučnice. na
duho tervse boiest dihala.Cena na vod-dom 50c in$l Plača se v naprejse Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago
ANTON D0YJAK
9t 1 t . Locfcp« J t, 111.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uioge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. lOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT. blagajnik.