ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 . 555—560 555 F r a n c K u z m i č PRISPEVKI K REVOLUCIONARNEMU VRENJU V PREKMURJU LETA 1918 O revolucionarnem vrenju v Prekmurju v letih po prvi svetovni vojni imamo sicer že nekaj napisanega,1 vseeno pa še vedno niso znani in obdelani vsi viri, kaj še, da bi opravili nekakšno sintezo. Potrebno bo gotovo še precej časa, da iz arhivov po­ beremo vse primarne vire. Kot nadomestilo so sicer že uporabljeni tudi sekundarni viri (iz časnikov in spominov), a bo potrebno to prav tako preveriti. Za okvirno osvet­ litev tega revolucionarnega vrenja v Prekmurju imamo' sicer dvoje obsežnejših del,2 a s tem podoba vseeno ni dokončna. Zgodovinski roman s to tematiko je napisal v treh zajetnih knjigah prekmurski pisatelj Miško Kranjec.3 Čeprav je delal tudi na podlagi virov,4 vseeno veliko> zgodovinskih podatkov in trditev ne deluje zanesljivo in prepričljivo. Tudi napačni so nekateri. Za dodatno osvetlitev revolucionarnega vrenja v Prekmurju so zanimiva tri ohranjena madžarska pisma iz novembra 1918, shranjena v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, namenjena grofu Avgustu Zichyju in grofici Mariji Zichy. Prvo pismo je pisal upravnik Balz grofu dne 5. 11. 1918 iz Egerszega.5 Drugo pismo je iz Beltinec 7. 11. 1918 pisala grofici poštarjeva vdova Kelecsényijeva, tretje pismo, ki ni datirano, pa grofu višji gozdar Robert Bayer. Vsa tri pisma je iz madžarščine prevedla Nikica Brumen.6 Prvo pismo Pismo je ohranjeno^ v rokopisu na formatu tedanje pole na prvih dveh straneh. Podpisal ga je Alfred Balz, upravnik7 veleposestva beltinske grofice Marije Zichy. Veleposestvo je vodil 36 let. Letno je prejemal 1526 kron, razen tega pa v naturali- jah: 1200 kg pšenice, 1800 kg rži, 640 kg ječmena, 500 kg ovsa, 1520 kg koruze, 90 kg soli, 900 1 starega vina, 54 pr. m. trdih drv, 5600 kg sena, 2800 kg slame in 2800 kg ječ­ menove slame za steljo; razen tega je imel 1 oral vrta in 2 orala njiv. Kot nadupra- vitelj je imel zastonj stanovanje s kuhinjo in štirimi sobami ter razsvetljavo. Vzdrže­ val je 4 krave, 2 junici, 8 starih svinj, 8 enoletnih svinj in številno perutnino. Za krmljenje živine je imel uslužbenca Miho Dragoviča.8 Balz je bil znan pozneje kot rovar proti agrarni reformi in Jugoslaviji. Anton Strekelj, glavni poverjenik za agrarno reformo v Murski Soboti, ga je odstavil in nastavil Simona Faleža iz Bel­ tinec.9 V času novembrskih nemirov leta 1918 je Balz zbežal na Madžarsko in iz Eger­ szega 5. 11. 1918 pisal grofu10 naslednje pismo: »Veledostojanstveni gospod grof! Milosti j ivi gospod! Zelo žalostno, slabo novico Vam moram sporočiti in tudi to tako pozno, vendar Vam zaradi svojega velikega razburjenja in opravičenega trenutnega stanja nisem mogel dati takojšnjega sporočila. ' R u d i Kyovski, Slovenska krajina (Prekmurje) 1918—1919, Delo, Ljubljana, 1953, št. 5—6; Miroslav Kokolj, Prekmurje v prevratni dobi 1918—1919, Svet ob Muri, Murska Sobota, 1957, str. 177—211, 241—280; L. Kövago, A Magyarorszagi délszlavok 1918—19-ben. Budapest 1964; F. Horvatn, A Munkâstanâcsok szervezete- es mtikòdése Vas megyében 1918 november 10 — 1919 augusztus 5, Szombathely 1959. 2 Dr. Julij Titi, Murska republika 1919. M. Sobota (Pomurska založba) 1970; Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918—1920. Zbornik razprav s simpozija v Radencih od 27. do 29. maja 1979. M. Sobota (Pomurska založba) 1981. 3 Miško Kranjec, Rdeči gardist. Roman v treh knjigah. M. Sobota (Pomurska založba) 1964, 1965, 1967. Zanimivo je, da je Kranjec pri prvi knjigi zapisal, da je to roman v dveh knjigah, izšel pa je v treh in tretja je najobsežnejša! 4 Prim. F. Zadravec, Prekmurska revolucija in Kranjčeva proza. V: Revolucionarno vre­ n j e . . . , str. 301—316. 5 Egerszeg, tudi zalaegerszeg — središče županije Zala, kamor je pripadal del Prekmurja (Beltinci, Lendava itd.). 6 Podatki po: M. Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919—1941. M. Sobota (Pomurska založba) 1984, str. 529. 7 V izvirniku je stari madžarski izraz szämtarto. 8 Podatki po: M. Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919—1941. M. Sobota (Pomurska založba) 1984, str! 529. s Prav tam. 10 Grof Avgust Zichy bi naj v tem času bival v Pešti. — Prim. M. Kokolj, Prekmurje v pre­ vratnih letih 1918—1919. Revolucionarno vrenje . . . str. 74. 556 F - KUZMIC: PRISPEVKI K REVOLUCIJI V PREKMURJU 1918 V nedeljo ponoči11 po enajsti uri je izredno razburjeni notar Besnyäk potrkal s sporočilom, da so Slovenci, okrog 400, prešli Muro, graničarje razorožili in da so že v .tsratoncih.12 Ker so naši vendski ljudje bili tega dne v Veržeju13 na ljudskem shodu in z na­ vdušenjem čakali slovenske brate, je bilo> naše življenje v nevarnosti, zato sem bil v največjem razburjenju prisiljen s svojo družino takoj pobegniti, pustivši vse naše tam. Prav takrat so1 zbežali blagajnik14 Hajdu z družino, Besnyâk in Fejsz sèm, Szöcs pa v Sârvâr.15 Blagajnik Hajdu je prinesel s seboj 142.000 kron gotovine iz veleposestne bla- gajne; danes so krenili v Kanizso, kjer bo to vsoto v banki zanesljivo vložil. Ob odhodu sem sklical služinčad, jih naprosil, naj ne zapustijo svojih mest, ker njim, ker so vendskega porekla, ne grozi nobena nevarnost. Prepričal sem jih, naj pred gradom čuvajo in naj po potrebi priskočijo na pomoč tudi Wieserju.16 Danes me je poiskal beltinski čuvaj in podal poročilo o tem, da so, ne Slovenci, temveč vojaki, vračajoč se domov, in mestna drhal tega dne ponoči razbili okna mo­ jega stanovanja; zdi se da z bajoneti, ker so' jih našli vržene v moji sobi. Ob zori so' hoteli izropati moje stanovanje, toda naša služinčad jih je zadržala. Potem so vdrli v Kaufmannovi1 1 trgovini in stanovanja in tam vse izropali. Iz Deutscheve gostilne in kleti so vse izvlekli. Ropanje se je vršilo ves dan, ker se jim nihče ni zoperstavil. Popoldne je en Renkovčan, pokvarjen meščan z vozom prišel na pristavo, kjer je največjo pitano svinjo zaklal in odpeljal. Doma so ostali Kolârsevi,18 Szepessijevi19 in Kelecsényijevi. Njih vlomilci in ro­ parji tudi želijo [dobiti]. -Telegrafske žice so1 prerezali. Žandarmerija je tudi zapustila Beltince, financarje so razorožili. ----••' Danes je bilo končno poslanih iz Lendave v Beltince 30 mož narodne straže; dal bog, da bi bilo ropanja čimprej konec. ' Tudi Dolnja Lendava.je polna besnežev in od tam so tudi že skoraj vsi pobe­ gnili! Zelo prosim svojega milostnega gospoda, naj ne izvoli zaradi nezanesljivosti kaj odrediti, ker serri v tako kritičnem času zapustil svoje mesto, toda moje življenje se je vrtelo-na kocki in mojo družino bi na vsak način napadli. Čim mi bo položaj do­ volil,'se bom takoj vrnil na svoje mesto. Z globokim klanjanjem ostanem svojemu visokemu gospostvu Vaš najponižnejši sluga A. Balz upravnik.« Drugo pismo Pismo je pisala poštarjeva vdova Kelecsényijeva iz Beltinec 7. 11. 1918 grofici Mariji Zichy v Pešto. Miroslavu Kokolju je to pismo znano in ga kot vir omenja v za­ puščini Franca Gumilarja.20 V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je 11 To je bilo 3. 11. 1918. 12 Bratonci so sosednja vas Beltinec. 13 Ljudski shod ni bil v Veržeju, kot to navaja Balz, ampak v Ljutomeru. Gre namreč za ljudsko proslavo ob razglasitvi nastanka SHS, ko je slovenski glavar prevzel oblast v ljutomer­ skem okraju. Svečanosti so se udeležili številni Medžimurci in Prekmurci iz Ižakovec, Dokle- žovja, Melinec, Bistric in sosednjih vasi. — »-Na dan Vseh svetnikov se je bliskoma raznesla ta novica po celi črensovski fari. Že istega dne popoldne so se zbrali nekateri zavednejši možje in fantje pri Kleklu ter se posvetovali, kako bi spravili čim več ogrskih Slovencev 3. nov. v Ljuto­ mer. Po sestanku so nekateri takoj odšli agitirat na sever in zapad. Uspeh je bil, da se je ude­ ležilo manifestacije v Ljutomeru kakih 400 Prekmurcev.« (Horvat Maistru) Revolucionarno vre­ nje . . ., str. 75. Na shodu je za Viktorjem Kukovcem in drugimi govorniki nastopil tudi Jožef Cigan iz Žižkov, ki je v imenu Prekmurcev prebral izjavo, da se želi Slovenska-krajina združiti z brati onstran Mure v narodno državo. Izjavo je sestavil Klekl. — Revolucionarno vrenje . . . , str. 75. 1 4 v izvirniku ispân. Za funkcijo, ki jo je imel Hajdu, ljudje, ki so delali na grofiji, vedo povedati, da je bil blagajnik posestva. To bi tudi držalo. 15 Besnyâk je bil notar. Fejsz (Fajs) je bil notar v Bratoncih, stanoval v Beltincih. Söcs je bil grajski vrtnar. 16 Franz Wieser (1852—1935) je bil 45 let grofovski strežnik (Durch 45 Jahre als Kammerdie­ ner in treuer Dienste der Familie Zichy — kot je zapisano na nagrobniku na pokopališču v Bel­ tincih). Po poizvedbah Dušana Rešeka je prišel v Beltince z Dunaja. 17 Henrik Kaufmann je bil rabin v Beltincih, imel pa je še trgovino z usnjem in špecerijo. Ignac Kaufmann je imel trgovino z mešanim blagom. Deutsch je bil prav tako Zid. 18 Dr. Franc Kolarš je bil grajski, pozneje banovinski zdravnik (2. 10. 1875 — 25. 3. 1933). S soprogo Mici, ki je umrla v 50. letu starosti (1933), je pokopan v Beltincih. Podatki D. Rešeka. 1 9 Szepessijevi so bili več generacij lekarnarji. Živeli so v Beltincih ob gradu. 2 0 Prim. Revolucionarno vrenje . .., str. 196, op. 6. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 557 izvod, pisan s pisalnim strojem. Če je pri Gumilarju rokopisni izvod z lastnoročnim podpisom odpošiljateljice, potem je pismo, ki ga ima soboška knjižnica, prepis izvir­ nika. Verjetno gre res za prepis, saj izvod, ki ga ima knjižnica, nima na koncu lastno­ ročnega podpisa Kelecsényijeve, ampak je podpis narejen s pisalnim strojem. Prevod pisma: »Globoko spoštovana presvetla gospa grofica! Vedoč, da Vaše blagorodje po kratkih brzojavkah kakor brez diha čaka vesti iz Beltinec, hitim, da Vam dogodke preteklih strašnih dni na kratko zbrane na razumljiv način predočim. Da si to dovolim, naj služi kot opravičilo, da ni tukaj nikogar, razen doktorja in Szepessyja21, ki bi vse preživel. (Komaj lahko pišem.) Že prvega in drugega22 je bil zrak poln smodnika, šušljalo se je o ropanju Židov in govorili so o hrvatskem, to je slovenskem vdoru. V soboto popoldne sem šla malo k Balzevim, da se pogovorimo o novicah, a sem jih prav tako našla zaskrbljene. Pra­ vijo, da so se sprva smejali novicam, toda sedaj tudi oni že bolj resno razmišljajo. Predlagala sem, da bi bilo dobro, če bi gospod Balz takoj telegrafiral milostnemu go­ spodu po vojaško pomoč, (pa) je Balz rekel, da tega ne more storiti, ker bi bilo videti kot strahopetnost. Ne strahopetnost, sem rekla — tukaj so grad, pristave, žitnica, klet, mnogo živine, brezpogojno je treba nekaj ukreniti v interesu varnosti. V nedeljo je potem gospod Balz vendarle oddal telegram, toda telegrafska linija je bila že prese­ kana, Misli na sredo 6. in četrtek 7. november 1918. 23 Kalecka gora, tudi Tkalecka gora je vinorodno področje v Medžimurju, kjer je imela grofija vinograd in gozd. 28 Kraj v Medžimurju. 30 A. Grasanovits (Grašanovič) je bil notar v Crensovcih. »Toda z največjim maščevanjem so se vrgli na notarjevo stanovanje. To so zažgali.« (Klekl, Važnejši dogodki, 19; glej še: Klekl, Punt na Dolinskem. Novine 17. il. 1918, 46/2). 3 1 Krajčič je bil grofovski gozdar. 32 Glej tretje pismo. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 559 Kot vidimo iz časnikov, gospoduje ta položaj povsod po državi, vojaki prihajajo z boljševiškimi idejami domov, vsi z orožjem in naboji, s protižidovsko mržnjo. Toda, ker je sedaj naša narodna krajina vsa pomešana s slovanskimi idejami in s slovan­ skim oblikovanjem države, hočejo za Židi uničiti madžarsko gospodo. To smo videli na letakih, prinesenih z ljutomersko-veržejskega shoda. Trenutno je tukaj mir in ti­ šina, ker murskosoboški oficirski zbor dnevno z mitraljezom pride na lice mesta. V ostalem pa se je treba bati tega, o čemer že tudi šušljajo, da bi iz maščevalnosti odšli v Veržej in se od tam vrnili s slovenskimi vojaki. Danes, v četrtek, popoldne ob petih: in iz Žalske županije niti enega vojaka še nismo dobili. Vsem nam je nerazum­ ljivo, da na naše mnoge prošnje podžupan ničesar ne ukrene. Vogler z veliko goreč­ nostjo ukazuje, organizira narodno stražo.33 Biczo34 v Melincih vzdržuje red. Toda sedaj končam svoje vrstice, vsaj dobri Bog naj pomaga, da lahko užijemo vsaj malo miru in tišine in malo v red pridemo, ker teh štirih dni ne bomo nikoli pozabili. Če Vaše dostojanstvo ukaže kakšno odredbo, izvolite samo razpolagati z nami. Od mojih otrok poljub roke; sporočam in sem z globokim spoštovanjem vdova Kelecsényi Pravkar sem izvedela, da je preko Lendave prišla stotnija vojske z lahkim mi­ traljezom. Ti, kot slišimo, ne ostanejo stalno tukaj, temveč krenejo samo čez vso kra­ jino, kjer je drhal besnela, da bi jo kaznovali in ustvarili red. Vogler je Alisztovi dejal, da je presvetli gospe grofici poslal take informacije, da so bili zraven pri pustošenju gradu tudi beltinski. Voglerja takrat ni bilo tu, tako njegove informacije ne morejo biti najtočnejše. Do sedaj smo še vedno slišali, da bel­ tinski ne samo, da niso plenili, ampak so celo rešili, kar se je dalo in so drhal končno tudi oni nagnali iz gradu in vsi beltinski kmetje se zelo sramujejo in obžalujejo, kar se je zgodilo. Vse to sem sedaj zvedela in menim za pravično, da Vaše blagorodje obvestim v upanju, da Vam moje dolgo pismo ni (prizadelo) žalosti, da ga vsaj ne bi Vašemu blagorodju z najglobljim spoštovanjem.« Tretje pismo Višji gozdar Robert Bayer je pisal grofu kratko, vendar nedatirano pismo. Na podlagi zadnjega odstavka lahko sklepamo, da je bilo napisano po prejšnjih dveh pismih, saj poroča, da se je Balz vrnil in da moških ni. Bayer seveda poroča o svojem resorju. Poznojesenski čas (november in začetek decembra) je bil ugoden za sečnjo lesa. Ljudje so priliko izkoristili tudi za to. Pismo se v prevodu glasi : »Veledostojanstveni gospod grof! Milostljivi moj gospod! Z globoko ponižnostjo si drznem poročati naslednje: Današnji dan smo z neznatno po številu, vendar močno žandarmerijo preiskali gornjo in srednjo bistriško občino. Mnogo posekanega lesa smo našli.35 Storilce smo pozvali, da pokradena drevesa nemudoma spravijo na pristavo v Melince. Našel sem veliko predmetov, ki so jih ukradli iz gradu. Te sem oddal pri nunah. Dva glavna uporniška sokrivca smo pripeljali iz Bistrice s seboj in ju odpošljemo v Zalaegerszeg. S ponižnostjo sporočam, da je položaj nevaren. Sam ostanem danes, jutri z osmi­ mi orožniki, ker drugega zanesljivega človeka ni. V kolikor nam ne pride kmalu na pomoč odgovarjajoče, toda čisto madžarsko vojaštvo, bo nastala velika nevolja. Očitno je, da so okoliški prebivalci, posebno moški, izginili, vasi so prazne, mo­ škega ni mogoče videti. Tudi na polju ne delajo. Močno sumim, da je ljudstvo zbe­ žalo preko Mure, kjer se organizirajo za nova ropanja in ne moremo vedeti, kdaj udarijo po nas zapuščenih Madžarih, kar nas je na žalost v zelo majhnem številu. Ker sem izvedel, da je gospod Balz doma, upam, da je vodstvo notranjih poslov vzel v svoje roke in glede na to ne morem sporočiti, kaj se godi v Beltincih v tem času. Dokler ne dobim višjega navodila, se bom trudil po svoji lastni uvidevnosti de­ lati v tej smeri, da bo v vsakem pogledu v korist gospodstvu (veleposestvu). Z globokim klanjanjem Vaš ponižni služabnik Robert Bayer, višji gozdar.« 33 Vogler je bil prav tako oskrbnik v Beltincih. 34 Biczo je bil delovodja posestva (pristave) v Melincih. 35 O tem poroča v Novinah tudi J. Klekl: »zdaj zvedlmo tudi, ka je gospodski log na Bi­ strici dolposekan...« (Punt na Dolinskem, Novine 17. 11. 1918). ggg F. KUZMIC : P R I S P E V K I K REVOLUCIJI V P R E K M U R J U 1918 Tako so doživljali burne prevratne dni revolucije, ki je pljusnila tudi v Prek- murje, gospoda v Beltincih. Opombe ob besedilih pisem služijo kot potrditev ali za­ vrnitev napisanega glede na druge vire. Iz vsega pa sledi, da so dokaj zvesto poročali grofici in grofu o dogodkih, čeprav čustveno prizadeti in v strahu, kakšen bo odgovor in če jim ne bo morda tudi naprtil del krivde in odgovornosti. Z u s a m m e n f a s s u n g BEITRÄGE ZUM REVOLUTIONÄREN GÄREN IN PREKMURJE IM JAHR 1918 Franc Kuzmič Obwohl über die revolutionäre Gärung in Prekmurje (Übermurgebiet) Ende des Jahres 1918 bereits einige Abhandlungen veröffentlicht worden sind, ist jedoch noch immer nicht das ganze, vor allem das im Ausland befindliche Archivmaterial er­ forscht worden. Deshalb ist jeder originale Beitrag zu diesem Thema um so wert­ voller. Hier werden in slowenischer Übersetzung drei Briefe veröffentlicht, die in der Landes- und Studienbibliothek Murska Sobota aufbewahrt werden. Sie sind in unga­ rischer Sprache verfaßt und an den Grafen August Zichy und die Gräfin Marija Zichy gerichtet. Der erste wurde vom Verwalter Balz am 5. november 1918, der zweite von der Frau des verstorbenen Postmeisters Kelecsény am 7. November, der dritte etwas später von dem höheren Förstbeamten Robert Bayer geschrieben. Alle drei beziehen sich auf die Unruhen und Plünderungen in Beltinci und Umgebung. GORIŠKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA Goriški muzej (Nova Gorica) je začel leta 1974 izdajati svojo redno letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Doslej je izšlo trinajst šte­ vilk. Zbornik prinaša znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine umetnosti, literarne zgodovine; prispevki so vezani prvenstveno na prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti tudi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni meji. K temu naj poleg objav znanstvenih člankov pripomorejo tudi ocene in poročila o različnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v de­ želi Furlaniji-Julijski krajini. »Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, YU-65001 Nova Gorica.