24. december 1997
številka 4
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Spoštovane občanke in občani mestne občine Murska Sobota!
Ko se ob iztekajočem letu ozremo nazaj, nas pri tem vodi skrb, ali smo vse, kar smo si zastavili, tudi naredili in ali smo to naredili dobro. Ali smo pri tej skrbi morda pozabili na naloge in odgovornosti, ki smo jih dolbli izpolnjevati, in ali nismo v preveliki vnemi pozabili na svoje najbližje (na družino, ki je zaradi naše odsotnosti morala marsikaj preživeti sama)!
Ob tem času moramo priznati svoje napake, kajti trdno verjamem, da pomota, narejena nehote, še ni napaka, zlasti če smo jo pripravljeni priznati in popraviti.
Vzemimo si ob tem času prihajajočih praznikov nekaj več trenutkov za vse, ki so nam ob delu, v soseski in v družini stali ob strani, posvetimo se jim in zbližali se bomo v novem zaupanju in spoštovanju.
Z nekaj več človeške topline ne bomo nikogar pustili osamljenega in razočaranega in ta čas bo čas novih in pozitivnih misli za prihajajoče leto.
S to mislijo Vam, spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, želim veselo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, dobro zdravje in veliko družinske sreče.
Župan Mestne občine Murska Sobota
	Anton Slavic
Razstava sekcije cvetličarjev ob adventu v Galeriji Murska Sobota je nedvomno paša za oči in priložnost za ideje pri okrasitvi domov in delovnih prostorov, pa tudi gostinskih lokalov in hotelskih kompleksov. Izvirno aranžiratije je pozornosti vredno, o čemer se lahko z zdaj že tradicionalne predpraznične razstave prepričate na fotografijah Filipa Matka.
Zimska številka soboških novin je tako kot preostale sezonske, ki ste jih dobili na svoje domove štirikrat letno, nastajala v »uredništvu« javnega glasila mestne občine. O tem, ali si pisarna št. 18 v drugem nadstropju mestne uprave v Kardoševi 2, v narekovajih pripisani naziv sploh zasluži, odgovorna urednica Brigita Bavčar ne bom komentirala, zaradi cenzure. Da pa je v mali sobici veliko volje in bo bolje, ker je v njo tik pred zaključevanjem redakcije kot božično-novoletno darilo prispel računalnik, sem prepričana. Tokrat brez pomoči delavoljne Sabine Rituper, ki se je trudila pri prepisu gradiva na disketo, praznična številka ne bi izšla pred prazniki, zato se ji javno zahvaljujem - kot redkim sodelavcem v mestni upravi. In pričakujem več sodelovanja tudi z vaše strani pri nastajanju mesečnika, če bo sedanji sezonec v letu 1998 to res postal, dragi bralci.
Spomenik knjigi v soboškem parku je oskrunjen z rdečim sprejem dajal drugačno podobo, kot smo je sicer vajeni. Tokrat je vzbudil pozornost zaradi nasilja nad njim in parkom, v katerem je bilo onečedeno še marsikaj drugega in namesto da bi uživali v idili, si dajejo nekateri duška na svoj način. Pa se je tako lepo sprehoditi po parku v vsakem letnem obdobju in uživati v miru, če ravno ne brzi mimo kak motoriziranec in ne srečaš preveč maligansko ali drugače zasvojenih obiskovalcev, ki ne vidijo dreves in ne spoštujejo pomnikov neke dobe — spomenikov naše preteklosti, kot je pričujoči na sliki.
Foto: ZAUNEKER
PRIHOD DEDKA MRAZA V MURSKO SOBOTO
Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Murska Sobota in Društvom prijateljev mladine Murska Sobota pripravlja v mesecu decembru prireditve, ki smo jih poimenovali Veseli december.
V pravljični deželi v grajskem drevoredu, katere avtorica je akademska slikarka Ditka Petkovič iz Murske Sobote, se otroci lahko zapeljejo z vlakcem, ki ga je Murski Soboti podaril »Dedek Mraz«.
Vlakec bo vozil še 29. in 30. decembra v popoldanskem času po grajskem drevoredu.
Dedka Mraza z njegovim spremstvom bodo otroci pričakali v torek, 30. decembra, ob 15.30 uri na vhodni ploščadi soboškega gradu ob predstavi otroškega pouličnega gledališča Dramske šole Bariče Blenkuš iz Ljubljane »Dnevno in nočno kraljestvo.«
Obdaritev otrok ob Novem letu, ki ga je pripravilo Društvo prijateljev mladine Murska Sobota, financirala pa Mestna občina Murska Sobota, bo Dedek Mraz opravil po posameznih enotah Vrtca v Mestni občini Murska Sobota in po Krajevnih skupnostih primestnih naselij.
Otroci in starši!
Dobimo se v soboškem parku! Veselo bo!
Brigita PERHAVEC
V novembru je Mursko Soboto obiskal veleposlanik Velike Britanije David A. Loyd. Z županom mestne občine Antonom Slavičem sta se rokovala (po daljšem pogovoru na temo kmetijske in živilsko-predeloval-ne infrastrukture, turizma ter kapitalskih vlaganj britanskega gospodarstva), ko sta si izmenjala priložnostni darili — knjigi.
Visoki gost je poskušal prenesti na naša tla britansko znanje o agroturizmu, župana pa je zanimala primerjava lokalne samouprave in neposredna trgovinska izmenjava.
Pa tudi priliv angleškega kapitala in vlaganj v našo komunalno infrastrukturo - konkretno pri plinskem omrežju, geotermiji in čistilni napravi, saj občinski proračun tega velikega zalogaja sam ne bo zmogel.
Ce bo na pomlad sledil drugi obisk in potem dogovori s predstavniki trgovinskega oddelka na britanskem veleposlaništvu, je bil to več kot vljudnostni obisk (v množici protokolarnih brez učinka).
Glasilo SOBOŠKE NOVINE
izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Ernest Ebenspanger, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic,
Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper.
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografije Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, grafična priprava Atelje Antolin, tisk Pomurski tisk d.d. Murska Sobota. Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič. Naklada: 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, številka 415-1327/96 z dne 20. 12. 1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5- odstotni prometni davek.
SPET SILVESTROVANJE NA PROSTEM
Ob izteku leta 1997, ki se vsekakor prehitro končuje, bomo novo spet lahko pričakali na prostem. Zadnje silvestrovanje na prostem je bilo organizirano pred štirimi leti. Zaradi premnožične in seveda zelo nevarne navzočnosti petard na zadnjem silvestrovanju le-tega v zadnjih nekaj letih ni bilo.
Člani turističnega društva smo se v letošnjem letu spet odločili za veselo slovo od starega ter pričakovanje novega leta. Prireditveni prostor silvestrovanja na zadnji dan v letu bo na Trgu zmage, na parkirišču pred zgradbo Pomurske banke.
Za dobro razpoloženje bo poskrbela glasbena skupina VARAŠANCI iz Turnišča in med 21. ter 3. uro igrala glasbo za vse okuse. Za zadovoljitev naših gastronomskih potreb (pijača in hrana) pa bodo poskrbeli priznani domači gostinci.
Prosimo Vas, da pustite petarde in podobna sredstva doma, kajti poskrbeli smo tudi za vse , ki uživate ob pirotehničnih efektih -strokovno bomo namreč izvedli spektakularen novoletni ognjemet, ki ga bo omogočila Zavarovalnica TRIGLAV kot pokrovitelj -KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST.
Prisrčno vabljeni!
Če pa se ne bomo srečali, Vam že sedaj želimo obilo sreče, zdravja ter poslovnih uspehov v prihajajočem 1998. letu. SREČNO!
Darja PINTARIČ
OBVESTILO ZA LASTNIKE TRGOVIN IN GOSTINSKIH OBRATOV
Koledarsko leto 1997 se izteka, s tem pa tudi veljavnost vaših odločb o obratovalnem času trgovin in gostinskih lokalov. Glede na veljavno zakonodajo morate lastniki te dejavnosti oddati prijavo obratovalnega časa za prihodnje leto najpozneje do 15. decembra.
A)	Vlogo za prijavo obratovalnega časa prodajaln morate oddati na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota, navedeni pa morajo biti tile podatki:
-	naziv trgovske organizacije in naziv prodajalne,
-	tedensko število ur obratovalnega časa,
-	urnik obratovalnega časa prodajalne ter morebitna dežurstva,
-	čas, ko bodo prodajalne zaprte zaradi letnih dopustov zaposlenih ali zaradi drugih razlogov,
-	število zaposlenih v prodajalni glede na vrsto zaposlitve -redna zaposlitev, druge oblike zaposlitve.
B)	Vlogo za prijavo obratovalnega časa gostinskih obratov pa morate oddati na gospodarskem oddelku Upravne enote Murska Sobota. Vsebovati mora:
-	dnevni razpored obratovalnega časa,
-	tedenski razpored obratovalnega časa,
-	čas, v katerem bo gostinski obrat zaprt zaradi letnih dopustov zaposlenih in zaradi preureditvenih del.
Če do predpisanega datuma še niste uspeli oddati prijave obratovalnega časa, vam priporočamo, da to storite nemudoma in se tako izognete nepotrebnim nevšečnostim.
OBVESTILO O PRODAJI NA SEJMU
Približuje se leto 1998, zato vse zainteresirane za prodajo na sejemskih dneh v Mestni občini Murska Sobota (vsak ponedeljek v mesecu, na Trezinem sejmu 15. 10. 1998 in na Miklavževem sejmu 06. 12. 1998) obveščamo, da je potrebno za prodajo na sejemskih dneh ponovno pridobiti soglasje Mestne občine Murska Sobota (informacije tel. 069/31 000, int. 428, Silvija Kouter). Če gre za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov oziroma opravljanje gostinske dejavnosti, pa je potrebno pridobiti dovoljenje Upravne enote Murska Sobota (informacije: 069/31 000, int. 204, Janez Jelovšek).
JUBILEJNA KONCERTNA MAŠA
Adventno-božični čas je čas, ko se z več ljubezni kot sicer odpirajo srca in duše ljudi, ko se bolj spontano prožijo roke prijateljstva, ko glasba, slika in beseda dobivajo drugačen, bolj slavnosten ton, ne glede na različnost veroizpovedi, narodnosti, državljanstvo in še kaj, kar ločuje ljudi.
To enotnost je dokazalo mednarodno srečanje ljudi obmejnih območij štirih držav: SLOVENIJE, AVSTRIJE, MADŽARSKE, in HRVAŠKE prejšnjo soboto v Murski Soboti ob slovesnem praznovanju 60 -letnice pevskega zbora cerkve Sv. Nikolaja. Koncertno mašo, izvedeno prvič v našem mestu, jc vodil mariborski škof dr. Jožef Smej ob somaševanju domačih in zamejskih duhovnikov. Pred leti postavljene nove orgle v cerkvi sv. Nikolaja, ene od štirih najboljših v Evropi, za katere so velika sredstva darovale in zbrale tako cerkvene kot posvetne oblasti, so tokrat prvič ponesle svoj glas tudi prek meja, kar je gotovo velikega pomena. Vrhunec koncertne maše sta bila glasbena programa, skrbno izbrana in premišljeno sestavljena. Skupno sta ga oblikovala Franc Zver in mag.Bernabe Palabj, ki sta svoja komorna zbora tudi spremljala.
Božičnice za samospev, zbor in orgle komponista Hugolina Sattnerja, ki jih je izvajal domači komorni zbor s solisti sopranov, alta in basa, so bile tudi za laično uho idealna povezava s programom avstrijskega komornega zbora s solistom s trobento in z deli Tartinija, Händla, Gesholda in Mozarta, ki je nato dosegel mogočni vrhunec z nastopom solistke Ljiljane Sišeta - Vrbančič. Mlada solistka je doživela prave ovacije občinstva.
Sledila je slavnostna podelitev Gallusovih odličij članom pevskega zbora iz M.Sobote. Tokrat sta se prvič srečala župana mest Murska Sobota in Radgona. Tako Anton Slavic kot Werner Reiter sta bila zadovoljna in navdušena nad razvojem obojestranskega sodelovanja. Mesto Radgona je poslalo
tudi uradno čestitko jubilantom in vabilo na obisk. ,,
	M. KERECOVA
B0ŽIČN0-N0V0LETNI SEJEM
V Murski Soboti je domače turistično društvo priredilo manjši sejem z božično-novoletno ponudbo od 22. do 31. decembra na ploščadi pred hotelom Zvezda. Na sejmu je ponudba medičarskih izdelkov, božičnonovoletnih okraskov, otroških tekstilnih izdelkov, suhega sadja, sladkarij, cvetličarskih izdelkov in še česa.
Vsi, ki še zadnje dni mrzlično iščete darila za obdaritev družinskih članov, prijateljev in znancev, torej vljudno vabljeni na ogled ponujenega.
Smreke so bile posnete pred cvetličarno na Trgu Zmage v Murski Soboti, kjer čakajo na kupce, da jih ponesejo v svoje domove in okrasijo. Potem pa presadijo in ohranijo za drugo in prihodnja leta. Saj je smreka v lončku gotovo primernejša kot posekana zato, da bi bila v okras, potem pa odmet, pa čeprav se njene vejice lahko uporabijo tudi za zaščito grmovnih in drugih rastlin. Prav zato, ker gre za drevo, ki raste, kaže premisliti, ali ni prekruto, da v času božično-novoletnih praznikov vsako leto pade pod sekiro ali žago toliko smrek, namesto da bi posegali po rastočih v lončkih in jim omogočili nadaljnjo rast tudi potem, ko niso več božične in novoletne jelke, pod katerimi pričakujemo darove.
4
DELITVENA BILANCA IN PRAVICA DO UPORABE VODE NA SVETU ŽUPANOV
Končne delitvene bilance občin, pravnih naslednic nekdanje občine Murska Sobota, tudi po novembrski seji ni. Svet županov, ki mu do novega leta predseduje Jože Kavaš iz beltinske občine (z letom 1998 pa bo vodenje prevzel Jože Flegar iz občine Cankova-Tišina), je bil nesklepčen, ker so se od devetih seje udeležili le štirje. Štirje pa so bili tudi člani komisije (Tibor Cigut, Rudolf Horvat, Janko Halb in Franc Cipot), ki bi morala pripraviti skupna izhodišča delitve podjetja Komunala.
Gradivo je pripravil le župan občine Moravske Toplice in ga bo (po zagotovilu na torkovem zasedanju) posredoval svojim kolegom pisno. Uvodoma pa je svoja pogajalska izhodišča podal občinski tajnik Tibor Cigut, saj želi mestna občina postati ustanovitelj Komunale. Infrastrukturni objekti naj bi bili razdeljeni po legi, kar velja tudi za upravno stavbo v Murski Soboti in vodovodni stolp, višina ustvarjenega prihodka pa bi se delila po dveh ključih: realizaciji in vrednosti Komunaline infrastrukture.
Po zagotovilih direktorja Komunale je lega res ključna, vodovodno omrežje, za katerega je iz proračuna prispevala velika soboška občina, pa je stvar vseh, kakor tudi pravica do uporabe vode izhodiščna v pogajanjih, je menil Mirko Šabjan. Poudaril je tudi, da je nesmiselno, če bi imela vsaka občina svoje vodno zajetje, čeprav se je strinjal, da je iz varnostnih razlogov umestno poleg treh imeti še kakšno, vodovodni sistem pa upravljati iz enega naslova - in to Komunale. Na to, da lahko poleg delitve pride do pokrivanja izgub, je opozoril župan mestne občine Anton Slavic ter tako poskušal zajeziti prevelika pričakovanja županov posameznih občin, predvsem pa razdrobitev skupaj pridobljenega. Zapiranje v občinske plotove lahko v tem primeru pripelje do pomanjkanja vode tam, kjer je v sušnih mesecih že tako primanjkuje, zato je potrebno koncept oskrbe reševati skupno in najti kompromis.
Upajmo, da bo to devetim županom občin, pravnih naslednic občine Murska Sobota, uspelo na praznični seji in končati delitveno bilanco, preden se jim izteče mandat.
POPRAVEK PRORAČUNA OBČINE IN ZAZIDALNI NAČRTI V ČERNELAVCIH
Na 34. seji mestnega sveta v Murski Soboti (25. novembra), so mestni svetniki v drugo obravnavali predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1997 in ga po krajši razpravi potrdili. Obrazložitev rebalansa objavljamo na naslednji strani, zato ga v poročilu ne razčlenjujemo. Osredotočamo pa se na prav tako sprejeti odlok o zazidalnem načrtu za ožje mestno središče ter ureditveni načrt za območje dela naselja Černelavci - zaselek Pušča, kjer bodo tudi spremenili hišne številke. Sprejet je bil tudi sklep o javni razgrnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Černelavci - Veščica. O vsem naštetem so dan pred zasedanjem mestnega sveta govorili člani odbora za urbanizem. Ce povzamemo bistveno iz tistega dela razprave, ki se je nanašala na ureditev novega naselja, potem se bodo morali stanovalci in predstavniki krajevne skupnosti Černelavci sami dogovoriti, če so za nogometno ali otroško igrišče, spremljevalne objekte družbenega standarda (zdravstve-
na postaja), ali pa kaj drugega na redkih nepozidanih površinah, ki so zdaj poraščene, lahko pa bi bile tudi urejene kot zelenice ali z drevesi zasajene površine za skupno rekreacijo, hrib pa za zimsko veselje najmlajših s sankami in smučmi.
Dodatno je bilo na dnevni red torkovega zasedanja uvrščena pobuda o oživitvi regije. Na to temo je Anton Slavic že poslal pismo svojim kolegom - županom vseh osemnajstih občin v Prekmurju in Prlekiji (objavljamo ga spodaj), na seji pa je povedal, da ni obremenjen s tem, kako se bo pokrajina imenovala, saj je znano, da živimo tod Prekmurci in Prleki, Pomurje pa je po njegovem geografski pojem. Važno je sodelovanje, med tem ko formalnosti za življenje regije in posameznih občin v njej ne pomenijo mnogo. Dejstvo pa je, da lahko dogovorno v primerih, ko gre za avtocesto in traso železnice ter druge naložbe, regija do centra doseže več kot razdrobljene in predvsem manjše občine. Kadar gre za naložbena sredstva, pa je pomembna tudi soudeležba države.
Mestna občina
MURSKA SOBOTA
župan
M.Sobota, 20.10.1997
Spoštovani g. župan!
Prvo obdobje sprememb v lokalni samoupravi je za nami. Večje občine so se razdelile na manjše, opravljene so delitvene bilance, vsi skupaj pa smo izgubili še tisto malo vpliva, ki so ga bivše občine imele na državne organe. To. kar se sedaj dogaja v pokrajini ob Muri, oziroma bolje rečeno, da se nič ne dogaja, me je vzpodbudilo, da Vam predlagam, da čimprej razmislimo o oblikovanju regije v tem delu Slovenije. V mislili imam predvsem območje bivših občin G.Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota.
Brez organiziranega pristopa k oblikovanju skupnih interesov, bomo s svojimi posamičnimi interesi prej zadevali drug ob drugega, kot pa si zagotovili večji vpliv na državo. To se nazorno kaže pri določanju trase avtoceste, pri šolstvu, zdravstvu, kulturi in še kje. Rezultat je v glavnem takšen, kot sem ga navedel na začetku - nič se ne dogaja.
Cenjeni kolegi! Mislim, da ni nikogar med nami, ki v obdobju svoje kandidature nebi omenjal, da si bo prizadeval za decentralizacijo države. To pa ravno zato, ker bomo tisti, ki živimo na obrobju države, v nasprotnem še bolj zaostajali. Ni potrebno, da Štajerci, Prleki in Prekmurci izgubljamo svojo identiteto zato, ker se ne znamo dogovoriti o skupnih ciljih, pri tem pa bomo zasledovali cilje na ravni občine.
Prosim Vas, spoštovani kolega, da razmislite o povezovanju naših občin v regijo v predlaganih geografskih okvirjih. V vsakem primeru bi Vas prosil za odgovor. Ta bo osnova vsem nam za nadaljnje pobude in oblikovanja predlogov.
S spoštovanjem!
Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota, tel.: (069) 21 154, fax: (069)21 861
V VEDNOST:
- poslancem Državnega zbora (ga. Pozsonec, g. Gerenčer, g. Džuban, g. Horvat, g. Špindler, g. Pucko)
5
NAD IZIGRANOST Z NEPOKORŠČINO
Na področju gospodarstva je župan Mestne občine Murska Sobota, ki je bil svojčas podpredsednik izvršnega sveta soboške občine za to področje, predstavil tudi odpravljanje problemov v Pomurkini Mesni industriji in Agromerkurju. Po njegovem zagotovilu se stanje v nekdanjem kmetijskem gigantu, ki je zdaj razdrobljen, izboljšuje, Agromerkur pa bo z izborom ustreznega partnerja v perutninarstvu poskušal z zaposlenimi pod dobrim vodstvom preseči vse, kar se je negativnega nabralo v tem podjetju.
Za turizem pa je Anton Slavic dejal, da se bo v pokrajini lahko pospešeno razvijal takrat, ko jo bodo s preostalo Slovenijo vezale sodobne prometne poti. Poudaril je tu-
di, da so za mestno občino nesprejemljive najnovejše napovedi, da naj bi bila avtocesta do Murske Sobote s soboško obvoznico končana šele leta 2002, celotna trasa od Cogednec do Lendave pa šele leta 2004, kar je razbral iz dnevnega časopisja. Da bi dobil neposredno informacijo in lahko nalil mestnim svetnikom čistega vina, je župan povabil na pogovor ministra za promet in zveze Antona Bergauerja ter Pavla Gantarja, ministra za okolje in prostor. Nasprotujoče si izjave predstavnikov omenjenih ministrstev, ki so gradnjo soboške obvoznice pogojevali s poznejšo gradnjo avtoceste, z izgovorom, da za oboje ne bo dovolj denarja so v nasprotju s tistim, kar ponujajo
zdaj: spremembo trase avtoceste pri Murski Soboti po tistem, ko se je polegel nemir med svetniki iz Kroga in Bakovec, ki na mestnem svetu niso uspeli s sprejetjem podobnega predloga. Zato bo župan mestne občine od pomurskih poslancev, kot je dejal, zahteval, naj v državnem zboru nasprotujejo takšnim spremembam, predvsem pa poznejši gradnji avtoceste, ki bo našo odmaknjeno regijo povezovala s prestolnico, okoli katere gradijo sodobne cestne obvoznice, za soboško pa bojda zmanjkuje denarja. Anton Slavic je tudi ugotovil, da po osamosvojitvi Slovenije razen popravila magistralne ceste M 10/1 proti Mariboru nismo bili deležni večjih naložb, na mostu čez Muro na Petanjcih pa se lahko »na hitro kaj zgodi« in nas država na ta način prav sili, da ukrepamo - tudi z državljansko nepokorščino in zaporami.
SVETNIŠKI PREDLOGI IN POBUDE
Posebno pozorno pa smo prisluhnili pobudam in predlogom mestnih svetnikov, ki so se zvrstili pred mikrofonom govornice v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota in jih povzemamo tako, kot so bile interpretirane.
Jože Meolic se je zavzemal za ureditveni načrt za gramoznico Krog in ureditev struge potoka Dobel, ki ga prerašča trava ob poplavah in vse bolj postaja neuporaben jarek. Povprašal je tudi za luč v Razlagovi ulici in dobil odgovor načelnice za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Nade Cvetko-Török, da bo razsvetljava v tem delu mesta urejena v celoti, ko ne bo več gradbišče novega stanovanjskega objekta.
Martin Žižek je navzoče na 34. seji mestnega sveta seznanil z občnim zborom občanov mestnih četrti Partizan in Turopo-lje 12. decembra v gasilskem domu, kjer bodo po njegovih pričakovanjih tudi poslanci državnega zbora: Feri Horvat, Borut Pahor in Geza Džuban; seznanili jih bodo s stanjem v Cankarjevi ulici in zaprosili za pomoč pri hitrejšem reševanju problemov, kot so hrup in vse drugo, kar doživljajo stanovalci že vrsto let, pri tem pa so nemočni, saj države očitno ni možno iztožiti, čeprav so po besedah občinskega svetnika potrkali na veliko vrat, a brez uspeha.
V zvezi s tem je svetnik Alojz Sraka omenil spretno izkoriščeno rekonstrukcijo obvoznice pri Domžalah, ki bo postala štiripasovnica prej, kot bo skozi pokrajino ob Muri peljala avtocesta. Osvežil pa je tudi svojčas zelo aktualno vprašanje izkoriščanja geotermalne vode in reinjekcijske vrtine ter omenil potrebo po namestitvi komunalnega inšpektorja ter sodelovanju Mestne občine pri nastajanju kulturno-informativnega centra v Porabju.
Vladimir Goldinskij je načel perečo problematiko funkcionalnih zemljišč in gradnjo apartmajskega kompleksa, namestitev upo-
kojencev oziroma starostnikov, za katere ni prostora v domu oskrbovancev Rakičan. O problematiki domskega varstva se je razpisala Vijola Bertalanič, dopis pa so imeli svetniki priložen k predlogom imenovanja, ki so jih prejeli pred sejo sveta. Tako kot informacijo o turističnem naselju Murska Sobota v Rovinju, o kateri je bilo tudi govora.
Ernest Ebenšpanger ni bil zadovoljen s podvojeno vsoto iz občinskega prorijčuna za večnamensko dvorano ob prvi soboški osemletki, za katero je država naložbeno prispevala le 20 odstotkov. Na to temo je razpravljal tudi Drago Šiftar, Jožef Zver pa je ob telovadnici izrekel kritične besede tudi na račun slabega vzdrževanja in stanja na pokopališču, ki je bilo tlakovano iz proračunskih sredstev, delo pa očitno slabo opravljeno in je zato nujna reklamacija zaradi slabo položenih ploščic. Na to je reagiral kot nadzornik naložb v Mestni občini Vladimir Goldinskij. Ernest Ebenšpanger pa tudi zaradi naive pri večinski udeležbi občinskega proračuna pri veliki telovadnici, ki je s svojimi 422 milijoni najdražja naložba letošnjega proračuna in za katero nas bo, je menil Drago Šiftar, še bolela glava, pri vzdrževanju tega velikega objekta, ki naj bi ga predali namenu pred iztekom zadnjega meseca v tem letu, torej s krepko zamudo glede na pogodbene roke za izvedbo del.
Citirani svetnik je bil spet nekoliko oseben pri vprašanju ureditve Aškerčeve ulice, v kateri živi, ter kadilcev in voznikov med dijaki gimnazije ter srednje strojne in tekstilne šole, katerih ravnatelja bojda z redom na skupnem dvorišču silita mladostnike na ulico.
Ivan Karoli je spraševal, kako bo s čiščenjem odplak in fekalij v Rakičanu, plačilom računa zanje ter nadzorom oziroma namestitvijo komunalnega inšpektorja, zaradi nevarno visokih ograj, ki ovirajo pre-
glednost na prometnicah, posledice pa so lahko tragične.
Spotaknil se je tudi ob novi zakon o lokalni samoupravi, ki krajevnim skupnostim odvzema njihove pristojnosti, čeprav je bilo prav na račun le-teh narejeno največ, tudi iz samoprispevka, medtem ko snovalci zakonodaje (po njegovih besedah) v Ljubljani ne upoštevajo vloženega dela ljudi na terenu.
Ludvik Škaper se je zavzel tudi za odvoz fekalij in sprejetje ustreznega odloka za celotno Mestno občino Murska Sobota.
V odsotnosti župana Antona Slavica, ki je bil nujno zadržan, je njegove pobude posredoval predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat. Nanašale so se na skupno pismo ministrstvoma v Ljubljani o gradnji avtoceste in trase železnice, gradnjo plinskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota in gradnjo telovadnice (priložena je bila tudi pisna informacija poteka in stroškovnika gradnje 422,280.808,80 tolarja vredne naložbe).
Nekoliko na hitro in brez posebne pisne obrazložitve pa so svetniki izglasovali sklep, da občinski proračun nameni 200.000,00 SIT za sklad Stefana Smeja, še prej pa izvedeli, da bo v Murski Soboti spet silvestrovanje na prostem, kar je tudi širše zanimiva informacija in vas zato seznanjamo z njo.
IMENOVANJE NA 34. SEJI MESTNEGA SVETA
V svet Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Murska Sobota je bil imenovan Geza Farkaš. Prav tako kot član je bil v svet zavoda Centra za socialno delo v Murski Soboti imenovan Aleksander Šeruga. Novi član, poleg dosedanjega predsednika sveta javnega zavoda za permanentno izobraževanje Ljudska univerza Murska Sobota Ernesta Kološe, je postal Ludvik Nemec. Za člane sveta območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa so bili imenovani: Brigita Perhavec, predsednica kuda Štefan Kovač, Miran Žilavec, predsednik pevskega zbora Štefana Kovača, in Marjan Farič, predsednik pihalnega orkestra.
6_
OBRAZLOŽITEV REBALANSA PRORAČUNA MO MURSKA SOBOTA ZA LETO 1997
UVOD
Predlog rebalansa proračuna za leto 1997 obsega prihodke v skupnem znesku 2.030.409,00 SIT in odhodke v znesku 2.0303.409,00 SIT ter je izravnan, kar pa v osnutku rebalansa ni bilo. Ob tem pa račun financiranja izkazuje zadolžitev v znesku 105.701.000,00 SIT, saj bo potrebno en del investicijskih odhodkov financirati z najetjem finančnih kreditov v tej višini. V predlogu rebalansa se odhodki povečujejo za 15-103.000,00 SIT, prihodki pa za 131.694.000,00 SIT, glede na osnutek rebalansa, ki pa ni bil uravnotežen. Tik pred sestavo predloga rebalansa nam je Ministrstvo za finance poslalo usklajene kriterije in merila za zagotovljeno porabo za leto 1997. Po tem predlogu znaša zagotovljena poraba za financiranje tekoče dejavnosti 1.199.951.000,00 SIT in je manjša od predhodne v osnutku rebalansa za 22.807.000,00 SIT. Poleg tega pa smo v predlogu rebalansa vključili tudi določene prihodke in odhodke, ki ne vplivajo direktno na dejavnost proračuna (sredstva za točo, sredstva občine za ZIR), vendar pa se morajo vključiti v proračun.
REBALANS PRIHODKOV
Celotni prihodki rebalansa proračuna znašajo 2.030.409.000,00 SIT in so večji od osnutka rebalansa za 131.694.000,00 SIT, kar je razvidno iz tabele 1.
Prihodki za zagotovljeno porabo znašajo po rebalansu 1.199.951.000,00 SIT in so se zmanjšali za 22.807.000,00 SIT, in to pri postavkah:
1.1.1.	Dohodnina se zmanjšuje za
11.921.000,00 SIT, ker iz tega vira ni pričakovati prihodkov, ker so vračila preplačil po obračunih v drugem polletju večja od obveznosti plačila dohodnine.
1.1.2.	Davki od osebnih prejemkov se po dinamiki plačil ne realizirajo v predvidenem obsegu in bo manjši za približno
50.000.000,00 SIT predvsem na račun zamrznitve plač v negospodarstvu in na račun večje nezaposlenosti.
1.2.1.	Davek na promet nepremičnin se povečuje za 2.440.000,00 SIT.
1.2.2.	Davek na dediščine in darila se povečuje za 1.700.000,00 SIT.
1.3.1. Finančna izravnava se povečuje za
34.974.000,00 SIT, ob tem pa se je zagotovljena poraba zmanjšala za 22.807.000,00 SIT. Poleg tega so se zmanjšali navedeni prihodki od davkov.
2.0.	Prihodki za druge naloge znašajo
717.137.000,00 SIT in so se v predlogu
rebalansa proračuna	povečali	za
131.140.000,00 SIT, odstopanja pa so pri postavkah.
2.1.9.03. Drugi prihodki proračuna se zmanjšujejo za 3.500.000,00 SIT in znašajo sedaj 58.500.000,00 SIT, ker se pričakuje izpad določenih prihodkov s strani države za najemnine.
2.1.9.09. Prejeta sredstva občin za skupne potrebe zaščite in reševanja znašajo sedaj
3.167.000,00 SIT, doslej pa so se vodile prek kontov časovnih razmejitev.
2.2. Ostala sofinanciranja gospodarske infrastrukture se povečujejo za 772.000,00 SIT na račun sofinanciranja komunale za transformator čistilne naprave.
2.4.	Krediti za druge investicijske odhodke znašajo sedaj 105.701.000,00 SIT in so namenjeni za pokritje investicij, ki jih ni mogoče kriti z lastnimi prihodki. V osnutku rebalansa niso bili vključeni v prihodke, ampak le v Račun financiranja proračuna, zato je proračun izkazoval primanjkljaj. Po dodatnih tolmačenjih pa se finančni krediti vključujejo v prihodke proračuna.
2.5.	Sredstva rezerv za kritje odhodkov proračuna znašajo po predlogu rebalansa 25.000.000,00 SIT in predstavljajo ustvarjena sredstva stalne proračunske rezerve v obdobju 1995-1997, ki se bodo v tem
znesku uporabila za pokritje proračunskega primanjkljaja.
3. Republiška sredstva za investicije in druge namene znašajo 113.321.000,00 SIT in se povečujejo za 23.361.000,00 SIT pri postavkah:
3.1.	Republiška sredstva za komunalno infrastrukturo se povečujejo glede na osnutek rebalansa za 4.000.000,00 SIT in predstavljajo dodatno odobrena sredstva Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za sofinanciranje ceste Markišavci-Namčavci iz naslova demografskih sredstev.
3.2.	Republiška sredstva za investicije v šolstvo in druge namene se povečujejo za
8.500.000,00 SIT in znašajo sedaj
81.550.000,00 SIT, povečanje pa se nanaša na dodatno odobrena sredstva MSS -Sektor za šport v znesku 3.500.000,00 SIT za gradnjo športne dvorane pri OŠ I.,
5.000.000,00 SIT pa so bila odobrena dodatna sredstva za investicije v zdravstvu.
3.4.	Republiška sredstva za točo znašajo
8.999.000,00 SIT in se po navodilu MF vključujejo med prihodke proračuna.
3.5.	Republiška sredstva za pedagoške štipendije znašajo 1.862.000,00 SIT. V celoti bremenijo državni proračun, le izplačujejo se prek občinskega proračuna, zato se ta postavka vključuje v rebalans proračuna na prihodkovni in odhodkovni strani.
7
REBALANS ODHODKOV
Celotni odhodki rebalansa proračuna znašajo 2.0303.409.000,00 SIT in so večji za 15.103.000,00 SIT od osnutka rebalansa proračuna, kar je razvidno iz tabele 2.
01	Sredstva za delo občinskih organov se zmanjšujejo po predlogu rebalansa za
290.000.	00 SIT, in sicer na račun postavk: 01.2.09 Vzdrževanje zgradb in opreme se
zmanjšuje za 1.000.000,00 SIT.
01.2.15 Zavarovalne premije se povečujejo za
210.000,00 SIT.
01.2.23 Drugi odhodki uprave se povečujejo za 500.000,00 SIT.
02	Sredstva za izobraževanje se povečujejo za 1.972.000,00 SIT, in to na račun kadrovskih štipendij za pedagoške poklice.
09	Sredstva za cestnokomunalno infrastrukturo in varstvo okolja znašajo po predlogu rebalansa 351.617.000,00 SIT in se povečujejo za 500.000,00 SIT, in to na račun večjih odhodkov za investicije na področju ekologije zaradi očiščevalnih akcij.
10	Sredstva za varstvo pred naravnimi nesrečami znašajo po predlogu rebalansa
47.265.000,00 SIT in se povečujejo za
12.165.000,00 SIT, in to na račun izplačil prejetih republiških sredstev za odpravo po-
sledic po toči v znesku 8.998.000,00 SIT ter za predvideno porabo skupnih sredstev ZIR občin v znesku 3.167.000,00 SIT, ki se vodijo pri mestni občini.
16	Sredstva rezerv znašajo po predlogu
rebalansa 16.500.000,00 SIT in so se povečala za 756.000,00, SIT in to pri postavkah:
-	Tekoča proračunska rezerva se povečuje za 100.000,00 SIT
-	Stalne proračunske rezerve pa se povečujejo za 656.000,00 SIT.
SKLEP
Rebalans proračuna mestne občine za leto 1997 izkazuje prihodke in odhodke v višini 2.030.409.000,00 SIT, s tem da so v okviru prihodkov vključeni tudi finančni krediti za kritje presežka investicijskih odhodkov v znesku 105.701.000,00 SIT, kar predstavlja tudi Račun financiranja proračuna in neto zadolžitev mestne občine za leto 1997, to nam prikazuje tudi tabela 3.
lz pregleda je razvidno, da se je zadolžitev zmanjšala za 10.890.000,00 SIT, in to na račun pokrivanja odhodkov iz sredstev rezerv, ki so bila vključena v prihodke proračuna.
Bela PAVLIČ
RAZVOJNI CENTER MURSKA SOBOTA
Razvojni center je začel aktivnejše delati v oktobru. V skladu s pogoji javnega razpisa za izbiro programov in izvajalcev aktiviranja brezposelnih oseb in spodbujanja lokalnih zaposlitvenih pobud ter programov odpiranja novih delovnih mest za obdobje 1997/98 smo se prijavili na ta razpis pod točko 1.3.
V skladu s to točko javnega razpisa se predvideva kreditiranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest pri obstoječih subjektih malega gospodarstva. Upravičenci posojila bodo osebe, ki se samozaposlijo, in subjekti malega gospodarstva, ki bodo odpirali nova delovna mesta. Za vsako novo delovno mesto bodo lahko pridobili posojilo v vrednosti 1.000.000 SIT z obrestno mero TOM +4%, s 6- mesečnim moratorijem na odplačilo glavnice in obresti ter rokom odplačila od treh do petih let. Obveznost podjetnika bo vezava depozita v višini 100.000 SIT za dobo trajanja posojila pri banki. Ta depozit se bo obrestoval s TOM + 0%.
Zavarovanje posojila bo potekalo prek garancijskega sklada (če bodo izpolnjeni pogoji zanj) ali pa prek zavarovanja pri zavarovalnici.
Za vsako novo delovno mesto se šteje takšno delovno mesto, na katerem brezposelna oseba ni bila zaposlena v zadnjih 6. mesecih od sklenitve novega delovnega razmerja.
Objava razpisa je odvisna od nakazila sredstev naročnikov projekta. To bo predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Razvojni center se je prijavil tudi na razpis za nadaljnjo podporo lokalnim razvojnim centrom. Ce bo naš Razvojni center Murska Sobota na razpisu izbran, bo v skladu z razpisnimi pogoji opravljal vrsto storitev za Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Republiški zavod za zaposlovanje. Cilj opravljanja vseh teh storitev je zmanjševanje nezaposlenosti in razvoj malega gospodarstva.
Navedel bi le nekaj od teh storitev:
1. Izvajanje projektov Pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo (PCMG) za podporo podjetnikom na lokalni ravni.
2.	Pomoč podjetnikom pri iskanju zunanjih virov za financiranje podjetniških idej.
3.	Naloge s področja informacijskega sistema in Euro Info Centra.
4.	Promocijske aktivnosti za PCMG in EICC.
5.	Organiziranje in aktiviranje klubov podjetnikov, svetovalcev in inovatorjev na lokalni ravni.
6.	Usklajevanje nalog med partnerji pri zagonu in razvoju Razvojnega centra Murska Sobota.
7.	Sodelovanje pri razpisih in pripravi programov/ projektov.
8.	Izvajanje raznih programov zaposlovanja v skladu s Pravilnikom o izvajanju aktivne politike zaposlovanja na različnih področjih.
9.	Sodelovanje na javnih razpisih, ki jih bo objavljal Republiški zavod za zaposlovanje.
Glavno vlogo Razvojnega centra Murska Sobota pa vidimo predvsem pri pripravi novih programov, ki naj bi zagotavljali nova delovna mesta. Predvsem razvoj je tisto področje v mestni občini, ki je trenutno najslabše pokrito. Razvojni center bi kot neprofitna organizacija ob primerni finančni podpori moral tu opraviti pomembno vlogo. Leto 1998 kot prvo leto aktivnega delovanja centra bo tisto, ko bo potrebno pripraviti zalogo projektov in šele njihova uresničitev bo pokazala kakovost našega dela.
Vse podjetnike, ki so v kratkem opisu naših trenutnih aktivnosti našli kakšno stično točko za sodelovanje ali pa želijo dodatne informacije, pozivam, da nas pokličejo po telefonu številka 28030 ali 27819 oziroma obiščejo na Trgu zmage 4 ali pa na mestni upravi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Veseli bomo vsake pripombe ali nasveta, ki bo pripomogel k temu, da bo Razvojni center postal ustanova, kot si jo želite tako uporabniki kot sam ustanovitelj.
Štefan CIGAN
IZHODIŠČA PRORAČUNA '98
Na 35. seji mestnega sveta v Murski Soboti je bilo 23 svetnikov; potrdili so zapisnik in soglašali z izhodišči za pripravo proračuna za prihodnje leto. Ta bo za 439.000.000 SIT »težji« od letošnjega, katerega odhodki znašajo 2.030.409.000 SIT. V proračunu 98 pa bodo tekoče obveznosti znašale 1.507.111.000 SIT in naložbene 962.356.000 SIT.
V razpravi ob izhodiščih so sodelovali številni svetniki, vendar zaradi prostorske omejitve besed Franca Meolica, Franca Zvera, Martina Žižka, Ludvika Škaperja, Ernesta Ebenšpangerja, Jožeta Meolica, Draga Šiftarja in Štefana Ščapa ne povzemamo, ker je bila redakcija predpraznične številke zaradi tiskarskih rokov končana pred zadnjo sejo mestnega sveta v letu 97 in zato o njej le na kratko.
Prav tako kot pobude posameznih svetnikov, ki so bile izrečene pred županovo informacijo o slabi kakovosti vode v studencu soboške Fazanerije ter silvestrovanju na prostem z ognjemetom, bomo tudi predloge odlokov podrobneje obdelali v prihodnjih številkah Soboških novin. Ker bodo postale mesečnik, bo zato tudi več priložnosti, da sproti obveščamo o aktualnih zadevah, pa tudi podrobneje predstavimo tisto, kar je za prebivalce mestne občine najbolj zanimivo. Na primer novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo za leto 1998 znašala 0,076 SIT za kvadratni meter pozidane površine, pa tudi spremenjene komunalne takse in dopolnjene prostorske sestavine planskih aktov občine Murske Sobote. Ob preoblikovanju Sklada stavbnih v režijski obrat mestne uprave pod pristojnostjo župana, kar pomeni, da tam, kjer so to bili, tovrstni skladi ne bodo več odtujeni centri moči, niti javni zavodi, katerih ustanovitelj največkrat nima vpliva na dogajanje, pa čeprav so njegovi predstavniki delegirani v svete. Pozitivno mnenje svetnikov k ponovnemu imenovanju za ravnatelja Srednje ekonomske, trgovske in upravno administrativne šole Murska Sobota si je pridobil Štefan Har-kai iz Puconec.
Sporazum o sodelovanju mestne občine z Zvezo Slovencev na Madžarskem bo najprej preverila pristojna komisija za mednarodne odnose, prav tako pa je bil z decembrske seje mestnega sveta umaknjen tudi predlog pravilnika o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev ter zunanjih članov delovnih teles mestnega sveta, ki vzorno sodeluje z županom in mestno upravo, kar bi glede na izkušnje po drugih občinah lahko pohvalili in si zaželeli, da bi bilo tako tudi v novem in zadnjem letu tega mandata.
8
PRISPEVEK K DEBATI V MESTNEM SVETU O UREDITVI MESTNEGA JEDRA V MESTU MURSKA SOBOTA
Pred pričetkom načrtovanih aktivnosti ureditve mestnega jedra podajam nekaj misli oziroma osnovnih napotkov:
- Pri načrtovanju za ureditev mestnega jedra - kot najimenitnejšega in v prihodnje najbolj vitalnega dela našega mesta je pričakovati veliko osebnih, zasebnih, družbenih in drugih interesov - vendar na račun le-teh ne bi smel biti oškodovan občinski, širši, javni interes.
Ti interesi bodo verjetno predvsem poslovni, finančni, za katere bodo zainteresirani razni domači in morebiti tudi tuji poslovneži, menedžerji, bančniki in drugi, ki ne bodo uredili poslovnih objektov samo zase, temveč za trg, za kar je jasno, da jih bo zanimala razlika med vloženim in oplemenitenim kapitalom. To je tudi povsem razumljivo - to je kapitalski interes, ki pa kaj hitro lahko pride v konflikt s širšim in javnim interesom.
-	V izogib temu je poleg prostorskih, zakonskih aktov in raznih predpisov dobrodošel še takoimenovani javni arhitekturni natečaj, kjer pa bodo oziroma morajo biti predstavniki arhitekturne stroke - kot člani ocenjevalne komisije oziroma žirije.
Udeleženci natečaja lahko nastopajo različno - resno, profesionalno, zavzeto, da bi predstavili kakovosten predlog in žal tudi s slabšim predznakom prejšnjih in še nemalokrat tudi hazardersko (kar bo - pa to, mogoče bo!) udeleženci ocenjevalne komisije si teh različnih prestopkov ne morejo dovoliti. Izbira natečajnih predlogov mora biti poštena do natečajnikov in strokovna do investitorja.
Tukaj je vloga arhitektov pomembna. Pravica in predvsem dolžnost arhitektov, ki so vendarle najbolj kvalificirani za prostorska vprašanja, je, da spremljajo dogajanja na strokovnem področju, da pravočasno reagirajo in strokovno zavzemajo optimalne rešitve v prostoru. (DRUŠTVO ARHITEKTOV-SAPP)
-	Natečajna dela morajo biti izdelana po natečajnih pravilih, ki pa naj veljajo tudi za investitorja, ki mora spoštovati natečajne razultate in izbrano rešitev z vso odgovornostjo tudi uresničiti. Pri tem je dopustno,
da se natečajni projekti - predvsem tisti izbrani med samim projektiranjem še dopolnjujejo z raznimi sugestijami in rešitvami drugih odkupljenih oziroma nagrajenih del - vendar večji poseg v koncept izbrane avtorske rešitve ni dopusten!
Ker je logično in pričakovano, da v središču mesta in mestnem jedru ne more in ne sme biti postavljeno karkoli!
-	Investitor, ki nima interesa in morda tudi ne dovolj sredstev, da bi zgradil kaj kakovostnega in pričakovanega za mestno jedro, naj si osrednje lokacije tudi ne bi zaslužil.
-	V mestno jedro se bodo dejansko in simbolično stekale vse poti in ga tako tudi definirale in vplivale na življenje kot tudi bivanje v njem, s tem pa trajno zaznamovale prostor in čas številnih generacij našega mesta. Zato nam občanom ne bi smelo biti vseeno, kakšno bo jutri in še dolgo po njem — še najmanj pa nam arhitektom!
Vladimir GOLDINSKIJ
9
ŽUPANOVA TISKOVNA KONFERENCA O AVTOCESTI IN ŽELEZNICI TER O DRUGEM V OBČINI
Župan Anton Slavic je ob aktualnih dogodkih (po zapisanem v Večeru in Delu) zaradi poznejše gradnje avtoceste v naši pokrajini na začetku decembra sklical tiskovno konferenco. Na njej je novinarjem med drugim zagotovil, da trasa železnice ne bo šla skozi Mursko Soboto, oziroma tovorni vlaki ne bodo brzeli skozi mesto. Pri tem bo uporabil vse možne načine, da nam v Ljubljani prisluhnejo bolj kot do zdaj. Omenjal je tudi državljansko neposlušnost, če se bo dušebrižništvo v centrih nadaljevalo, v odmaknjenih krajih pa bomo še bolj daleč tudi zato, ker nas iz mesta odločanja odrivajo tudi v primerih, ko bi moralo biti drugače.
Ne bomo več žitnica na neekonomskih osnovah in pokrajina s slabimi cestami, pa tudi prek tako nevarnega mostu, kot postaja petanjski, se ne bomo vozili. Potrebujemo obvoznico, kar pa ne pomeni, da se odpovedujemo avtocesti, je med drugim odločno nanizal in tako podkrepil povedano
dan prej. Ob odprtju diskontne trgovine Zvezda v Markišavski 1 v Murski Soboti je kot slavnostni govornik namreč med drugim dejal, da lahko dobri postanejo hudi dečki in pri tem mislil na neresen pristop države do občine in pokrajine oziroma regije, katere središče je Murska Sobota. Ta bo še v tem mesecu bogatejša za novo pridobitev - športno dvorano pri soboški prvi osemletki, telovadnico pri drugi bodo pričeli graditi prihodnje leto, ko bodo pričeli pridobivati tudi potrebno dokumentacijo za bakovsko telovadnico. In premaknilo naj bi se tudi pri urejanju mestnega jedra, v katerem bo imela svoje mesto tudi knjižnica. O tem je župan Anton Slavic govoril v tistem delu tiskovne konference, ko je postavil v ospredje gospodarstvo in negospodarstvo v mestni občini, čeprav je bil poudarek na gradnji pričakovane avtoceste in spremembah, ki si jih načrtovalci izmišljajo po dogovorjenem in sklepih tako na mestnem svetu kot mesečnih koordinacijskih sestankih.
To pomeni, da gre na neki način za dvotirnost pri odločanju na eni in izvajanju na drugi strani. Zato je prav, da je župan reagiral in upajmo, da bo imela tiskovna konferenca svoj odmev.
Brigita BAVČAR
BOJAN KOROŠEC - DRŽAVNI SVETNIK
Na posrednih volitvah v Murski Soboti je bil med kandidati osme volilne enote s sedežem na Ptuju za državnega svetnika izvoljen Bojan Korošec. Namestnik predsednika volilne komisije Andrej Žmauc je pred volitvami, na katerih so tokrat volili na občinskih svetih izvoljeni elektorji in ne neposredni volilci, pojasnil pravila. Pred njim je dobrodošlico tako kandidatom kot elektorjem in drugim izrekel župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Po pričakovanjih političnih analitikov in naključnih poznavalcev razmerij moči na-politični sceni pa je bil med petimi kandidati (Jože Magdič, Edvard Špilak, Jožef Kocon, Evgen Sapač in Bojan Korošec) izvoljen slednji poslanec državnega zbora v minulem mandatu, zdaj direktor splošne bolnišnice v Rakičanu, specialist-kardiolog po poklicu.
GARANCIJSKI - POROŠTVEN! SKLAD
Položaj Pomurja in pomurskega malega gospodarstva je slabši kot na večini drugih območij v Sloveniji. Poseben problem je financiranje malega gospodarstva, kjer je na strani ponudbe in ugodnega »zagonskega« kapitala, rizičnega kapitala in poroštev. Kreditna sposobnost podjetij se zmanjšuje. Naraščalo bo povpraševanje po oblikah financiranja, med katerimi so tudi različne oblike podpore s strani države in lokalnih skupnosti. Okrepila se bo vloga tistih ustanov, ki bodo sposobne ponuditi nove oblike financiranja in servisiranja malega gospodarstva.
S projektom »garancijski sklad« pri RPC (Razvojnem in podjetniškem centru) M. Sobota se malim in srednjim podjetjem želi omogočiti: -lažji dostop do posojil,
-	dostop do cenejših posojil,
-	prenos znanj s področja financiranja,
-	boljša informiranost.
Garancijski sklad bo organiziran kot »sklad tveganja« pri Razvojnem in podjetniškem centru v Murski Soboti. Partnerji v projektu so Območne obrtne zbornice, Gospodarska zbornica, Združenje podjetnikov, veliko število občin in donatorjev. Realno je pričakovati, da bo v letu vloženih približno 150 milijonov SIT sredstev s strani partnerjev in podjetnikov, ki vstopajo v projekt kot »člani garancijskega sklada.« Vanj se vstopa na podlagi kriterijev, ki jih je sprejel Nadzorni odbor RPC Murska Sobota. Podjetniki se včlanjujejo na podlagi priporočila Območne obrtne zbornice ali Združenja podjetnikov. Za spremljanje in razvoj projekta bo skrbel projektni svet, za odobravanje poroštev pa kreditni odbor. Že na začetku aktivnosti smo podali nekaj predlogov, ki bi lahko pripomogli k nadaljnjemu razvoju poroštvenih skladov v Sloveniji. Predlagamo, da se na lokalni ravni nadaljuje sedanje financiranje
malih projektov (naložbe v vrednosti 3 milijone SIT). Pri tem naj sodeluje Republiški zavod za zaposlovanje. Izboljša naj se sodelovanje med bankami in lokalnimi skupnostmi. Poroštveni skladi naj bodo »regionalno organizirani« in naj obravnavajo projekte v vrednosti do 10 milijonov SIT. Garancijski-poroštveni skladi naj temeljijo na »vzajemnosti podjetnikov«, ki bi postopoma prevzeli njegovo vodenje in upravljanje. To je pomembno zato, ker je zaradi različnih partnerjev, ki vstopajo v projekt, sistem funkcioniranja in odločanja zapleten. Ocenjujemo, da je to šibka točka projekta, ki ga v Pomurju praktično ni možno uresničiti brez sodelovanja države in občin. Želimo si izmenjavo izkušenj z drugimi območji v Sloveniji, kjer si prizadevajo ustanoviti podobne sklade. Nepogrešljivo bo učinkovito usklajevanje in vodenje projekta na državni ravni. Na preizkušnji pa je tudi zavzetost podjetnikov za reševanje problemov malega gospodarstva. Aktivnosti za ustanovitev garancijskega-poroštvenega sklada potekajo v Pomurju že več kot dve leti. Vsi, ki smo pri tem sodelovali, si želimo, da se razvije v učinkovito podporo razvoju podjetništva in da postane primerljiv s številnimi poroštvenimi skladi v Evropi. Z razpisom, ki smo ga objavili, in prvimi poroštvi, ki bodo odobrena še ta mesec, smo naredili prvi korak k uresničitvi zastavljenih ciljev. Aktivnosti bomo postopoma širili v regiji in omogočili sodelovanje vsem zainteresiranim bankam. Projekt je pripravil in ga v sodelovanju z Območnimi obrtnimi zbornicami ter Združenjem podjetnikov izvaja RPC Murska Sobota. To je regionalna ustanova, katere ustanovitelji so:
-	Republika Slovenija,
-	Slovenska razvojna družba,
-	Območne obrtne zbornice M. Sobota, Lendava, G.Radgona in Ljutomer,
-	Gospodarska zbornica Slovenije,
-	občine M.Sobota, Lendava, M.Toplice, Beltinci, Črenšovci, Odranci, Ljutomer, Kobilje, Turnišče, Cankova-Tišina, Hodoš-Šalovci, Rogašovci in Kuzma.
Pri strokovnem pospeševanju razvoja malega gospodarstva si je RPC pridobil reference s strokovno pripravo razvojnih projektov in izvajanjem teh projektov v praksi (v sodelovanju z zbornicami, občinami in bankami ). Naštejemo samo najpomembnejše:
1.	Financiranje odpiranja novih delovnih mest (posojilo po TOM + 4%) v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje. Informacije dobite na obrtni zbornici, mestni občini,RPC-ju ali Zavodu za zaposlovanje.
2.	Ugodno kreditiranje podjetnikov, članov garancijskega sklada, in poroštva za odobrena bančna posojila (posojilo po TOM+ 6% in poroštva za 50% najetega posojila). Informacije dobite na mestni občini, Obrtni zbornici in RPC-ju.
3.	Pomoč pri pridobivanju ugodnih oblik financiranja s strani »državnih skladov« (za projekte večje predračunske vrednosti). Informacije dobite na istih naslovih kot pri prejšnjih točkah. Pripravili smo tudi Strategijo razvoja malega
gospodarstva v Pomurju. Z izvajanjem nalog iz ocenjenega dokumenta želimo prispevati svoj delež k razvoju pokrajine ob reki Muri in postopno prerasti v Razvojno agencijo. Na tej poti bi nam pomagala misija EZ v Sloveniji s projektom PHARE, ki jo v M. Soboti (na sedežu RPC-ja, Kocljeva 10) zastopa mag. Andrej Horvat.
Vsem podjetnikom, občanom in občankam želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 1998.
Anton BALAŽEK
10
NALOŽBE IN NAČRTI KRAJEVNE SKUPNOSTI KROG
Z zgraditvijo športne dvorane pri podružnični osnovni šoli v Krogu, ki je ob zadovoljevanju šolskih potreb namenjena tudi športno-rekreativni dejavnosti ter večjim kulturnim prireditvam v KS, se je leta 1995 končalo prvo srednjeročno petletno obdobje delovanja KS Krog v samostojni Sloveniji. Obdobje je sovpadalo s plačevanjem samoprispevka, ki je predstavljal osnovo za naložbe v teh letih. Tako je bila asfaltirana cesta Krog-Bakovci, dokončane asfaltne prevleke v Dobelski, Rožni, Murnovi
in Ravenski ulici v Krogu ter ob njih urejena ulična razsvetljava. Obnovljena sta bila mostova na potokih Dobel v Krogu ter Merica v Satahovcih, kjer je bila končana tudi prva etapa gradnje vaško-gasilskega doma. Ob asfaltiranjih manjših odsekov krajevnih cest so krajani Satahovec prispevali svoj delež pri gradnji večnamenske športne dvorane pri OŠ v Krogu, za krajane Kroga pa je le-ta predstavljala največjo obremenitev v tem času. V njeno dokončno podobo, ki je vsekakor ponos krajanov, je poleg ogromnih sredstev, zbranih s samoprispevkom, vključenih nešteto prostovoljnih strojnih in ročnih delovnih ur krajanov.
Velik finančni zalogaj, ki ga je zahtevala naložba, je na drugi strani povzročil določen zastoj pri urejanju komunalne infra-
strukture, zato so ti problemi bili toliko bolj navzoči pri oblikovanju načrta razvoja krajevne skupnosti v prihodnjih petih letih ter pri sprejemanju referendumskega programa ob uvedbi samoprispevka za obdobje 1.12.1996-31.11.2001.
Ta pa je bil sprejet v obeh naseljih v letu 1996, s čimer si je krajevna zagotovila lastna sredstva za udeležbo pri naložbah, ki jih zahtevajo določila 18.člena odloka o proračunu Mestne občine M. Sobota.
Dinamika izvajanja načrta je v obeh naseljih naravnana tako, da v letu 1997 in prvi polovici leta 1998 dajemo večji poudarek zagotovitvi zdrave pitne vode ter nekaterim komunalnim objektom, ki vplivajo
na večjo varnost krajanov, ob postopnem dograjevanju oziroma obnovi preostalih objektov, s katerimi upravlja krajevna skupnost. Tako smo v obeh naseljih uredili talno in vertikalno cestnoprometno signaliza-
cijo ter pripravili projekta za ureditev avtobusnih postajališč. To je v naselju Krog že dokončano, v Satahovcih pa načrtujemo izvedbo v pomladanskih mesecih. Večji varnosti v prometu sta namenjeni tudi parkirišči pri pokopališčih; v Satahovcih je bilo urejeno že pred dobrima dvema letoma, v Krogu pa smo letos uredili prostor z gramozom. Ob manjših obnovitvenih delih na vaškem domu in mrliški veži ter obnovi fasade na kapeli v Krogu se je letos pričela druga etapa gradnje vaško-gasilskega doma v Satahovcih, ki obsega ureditev sanitarij s priročno kuhinjo. Za boljšo obveščenost ter ureditev plakatiranja smo v naselju Krog postavili na šestih mestih lične lesene (okolju prijazne) oglasne panoje, da v prihodnje razna obvestila in plakati na ograjah in drevesih ne bi kazili podobe kraja.
V cestni infrastrukturi je ob manjših popravilih urejeno odvodnjavanje meteornih voda na treh lokacijah ob lokalnih cestah (2 v Krogu, 1 v Satahovcih) ter petih lokacijah v ulicah v naselju Krog. Kljub dejstvu, da je v Mestni občini ukinjen traktorski prispevek za ceste, smo v letu 1997
OSEBNA IZKAZNICA KROGA
V Krogu živi 1350 prebivalcev v 305 gospodinjstvih (dvanajst je novogradenj), prav toliko je kmetov, drugi pa hodijo na delo in jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Gostinskih lokalov je v kraju 5, imajo pa tudi avtoprevozništvo, tapetništvo, RTV-servis, vodoinštalaterstvo, mojstra za popravilo plinskih naprav, vlečno službo in avtomobilski odpad. Svet krajevne skupnosti šteje 9 članov, 6 jih je iz Kroga in 3 iz Satahovec. Celotna krajevna skupnost (ki ji predseduje Slavko Domjan iz Kroga, podpredsednik pa je Štefan Pisnjak iz Satahovec) je razdeljena na 3 volilne enote: 2 v Krogu in 1 v Satahovcih.
Društva: Prostovoljno gasilsko društvo Krog (iz leta 1927), Brodarsko društvo Mura-Krog, Lovska družina, Društvo upokojencev Krog-Satahovci, in Društvo invalidov obeh krajev, Rokometni klub Krog, Košarkarski klub Brod in Klub malega nogometa.
V	zadnjih 30 letih je bilo na območju krajevne skupnosti Krog zgrajeno vodovodno omrežje s protipožarnimi studenci, asfaltirane so bile vse ulice, vse imajo tudi ulično razsvetljavo. Tu je mrliška vežica, javna tehtnica, večnamenska športna dvorana in vrtec, ki deluje pri osnovni šoli.
STATISTIKA SATAHOVEC
Prebivalcev je 360, gospodinjstev okoli 90, 20 kmetij s kmeti in večino domačij, na katerih je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost. Poleg drevesnice sta v kraju še majhna prodajalna špecerije in avtoprevozništvo.
V	zadnjega četrt stoletja so bile asfaltirane vse vaške ceste, zgrajeni so bili mrliška vežica na pokopališču, vodovodno omrežje in studenci za potrebe požarne varnosti ter urejena ulična razsvetljava.
Društvi sta v Satahovcih dve: Prostovoljno gasilsko društvo in Klub malega nogometa.
Slavko DOMJAN
Slavko Domjan, predsednik krajevne skupnosti
11
vložili znatna sredstva v obnovo poljskih poti v obeh naseljih, saj kmetijstvo nekaterim gospodinjstvom še vedno pomeni edini vir dohodka, mnogim pa vsaj dodatnega.
Projekt ureditve divjih odlagališč odpadkov ter postavitve opozorilnih tabel na območju celotne KS nekako sodi v ekološki okvir in ga je v celoti financirala Mestna občina. Kot kaže, bo ta problem živ še nekaj časa kot posledica nekdanjega centralnega odlagališča smeti v občini Murska Sobota, ki je bilo v neposredni bližini naselja Krog.
Ob navedenem pa je osnovni poudarek v iztekajočem letu namenjem obnovi vodovodnega omrežja v naselju Krog ter zagotovitvi neoporečne pitne vode v obeh naseljih. Voda v vaškem zajemališču v Krogu vsebuje od 30 do 70-odstotno povečanje (odvisno od letnega časa) vsebnosti zdravju škodljivih nitratov nad dovoljenimi. Zaradi tega je ustrezni republiški inšpekcijski organ izdal odločbe ki krajevni skupnosti narekujejo ustrezno ukre-
panje. Z novo zakonodajo pri varovanju vodnih zajetij pa se pred krajevno skupnost postavljajo dodatne zahteve po varstvenih pasovih. Z enakimi problemi so se v tem letu začeli srečevati tudi v naselju Satahovci, kjer je vodno zajetje v središču naselja, zato smo že spomladi začeli reševati ta problem. V naselju Krog so bili pri vseh gospodinjstvih nameščeni vodni števci, celotno finančno breme so nosila gospodinjstva samostojno. Izdelana sta bila katastra obeh omrežij ter opravljena tlačna preskusa, v Krogu pa so bili zamenjani vsi glavni ventili po ulicah za zapiranje posameznih delov omrežja. V dogovoru s Mestno občino so pripravljeni projekti preklopitve obeh vaških omrežij na centralno vodovodno omrežje Mestne občine M.Sobota z zajemališčem pri reki Muri, ki prav tako leži na našem katastrskem območju. Izvedba teh projektov je načrtovana za januar prihodnje leto v naselju Krog in nekoliko pozneje v naselju Satahovci. Na osnovi obnašanja omrežij po preklopitvi bodo podani tudi strokovni predlogi za izboljšanje mejne vrednosti pritiska v vseh delih naselij, zato že zdaj v ta namen hranimo sredstva, da bomo laže končali.
V naslednjih dveh letih načrtujemo izgradnjo kanalizacije, saj so idejni projekti končani. Temu sledi pridobitev izvedbenega projekta ter druge dokumentacije za gradnjo, ki bo potekala v več etapah s pričetkom že v letu 1998.
Z načrtovano zgraditvijo kolesarske steze med Krogom in M. Soboto ter ureditvijo pločnikov na glavnih ulicah v obeh naseljih bi nekako zaokrožili prizadevanja v komunalni infrastrukture, s čimer bi se odprle možnosti za izrazitejše vključevanje krajevne skupnosti v socialo, kulturo ter šport in rekreacijo.
Predvidevamo prizidek k vrtcu, ki je sicer širšega pomena, vendar ostaja krajevni skupnosti, da spodbudi projekt ter ga v okviru možnosti tudi finančno podpre. Postopno bomo v prihodnjih letih pripravljali možnosti za oživitev kulturnih prireditev, zato načrtujemo ureditev dvoran v vaških domovih v obeh naseljih. Aktiviranje turistično-rekreacijskih zmogljivosti, ki jih ponuja območje pri
brodu na Muri ter gradnja rekreacijskih centrov v obeh naseljih bo pomenila zagotavljanje nekoliko višjega življenskega standarda v krajevni skupnosti Krog, čeprav se bodo v tem času spet porajale nove želje in potrebe.
Slavko DOMJAN
STRATEGIJA RAZVOJA KS KROG ZA OBDOBJE OD 1998 DO 2002
Osnovne smernice razvoja KS Krog so usmerjene v ustvarjanje razmer za prehod na koncesionarski način upravljanja z vsemi javnimi objekti. Kategorija samoprispevka je v današnji zakonodaji skrajno nedorečena, o čemer priča zakon o samoprispevku, ki je v veljavi iz Jugoslavije. Mnenja smo, da bo nujna uvedba enotnega sklada stavbnih zemljišč za celotno mestno občino. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo v prihodnje vprašljiv vir prihodkov, obenem pa bodo z uvedbo enotnega sklada za območje cele občine zagotovljene enake osnove razvoja vseh urbanih naselij ter njihovih infrastrukturnih povezav. Na tej osnovi bo nujna ustanovitev javnih podjetij (koncesionarjev), ki bodo upravljali z vsemi objekti javnega značaja v mestu Murska Sobota ter primestnih naseljih.
V	prehodnem obdobju (prihodnjih štirih let) temeljijo osnovne smernice strategije razvoja KS Krog na tehle izhodiščih:
1. Položaju krajevnih skupnosti oziroma njihovi vlogi v lokalni samoupravi.
2.	Referendumskih programih, sprejetih ob uvedbi samoprispevka za obdobje 1997-2002 v naseljih Krog in Satahovci.
3.	Določilih odloka o proračunu mestne občine Murska Sobota, ki je v veljavi.
V	nadaljevanju prikazana terminska načrta posameznega naselja Krog in Satahovci predstavljata težnje posameznega kraja. Prav gotovo bo razvoj v prihodnjih letih prinesel dodatne potrebe, ki pa jih v tem trenutku ni mogoče predvideti, zato je dokument odraz trenutnega stanja, ki ga bo potrebno vsako leto dopolnjevati.
12
TRADICIONALNO
SREČANJE
PRILETNEJŠIH SOBOČANOV
Na tradicionalnem srečanju občanov, starih nad 70 let, sem v imenu petih svetov mestnih četrti mesta Murska Sobota, ki so organizator srečanja, spregovoril kot član sveta mestne četrti Center. Po uvodnem pozdravu, namenjenem vsem udeležencem, organizatorjem in gostom, sem dejal: »Srečen in zadovoljen sem, da vam lahko danes ob vašem srečanju, na katerem ste se zbrali v tako lepem številu, čestitam, lahko bi rekel za vaš praznik, vam zaželim čim več prijetnih in veselih trenutkov, obilico zdravja in osebne sreče. Želim, da bi v današnjem popoldnevu pozabili na težke in temne sence vaše prehojene poti ter da bi se spomnili predvsem prijetnih in svetlih uric vašega bogatega in plodnega življenja. Naša pozornost naj velja tudi vsem, ki se tega srečanja niso mogli udeležiti iz zdravstvenih ali drugih razlogov. Tradicionalnih srečanj se udeležujejo občani, stari nad 70 let. Takih je letos v našem mestu 978, od tega jih je častitljive starosti nad 90 let 24. Med temi občani imamo tudi zakonski par, ki je imel pred kratkim biserno poroko, to je 60 let skupnega življenja. Ta dva srečna zakonca sta Irena in Franc Tončič iz ulice Mikloša Kuzmiča 40. če sta med nami, naj jima velja stisk roke nas tukaj in vseh občanov našega mesta*. Vsi pa jima tudi prek medijev iskreno čestitamo
in želimo veliko zdravja, zadovoljstva in osebne sreče.
Poudariti moram, da nikakor ni naš namen, da bi se vas spomnili samo enkrat na leto, torej le takrat, ko se leto končuje; pripravljeni smo poskrbeti za vaše dobro počutje vse leto. Z dobroto in prijaznostjo bi se vam radi oddolžili za minulo delo na vseh področjih.
Danes smo se predvsem zbrali, da bi praznovali, da bi se pobliže spoznali, tudi tisti, ki se ne poznate, da bi sosed spoznal soseda, da bi se našli prijatelji iz mladih let, da bi se pogovorili in obudili spomine na prehojeno pot, da bi se spomnili predvsem svetlih trenutkov iz vaše preteklosti.
Bili bi nečloveški, nepošteni in nehumani, če bi se vam v današnjem popoldnevu samo s skopimi besedami oddolžili za prispevek pri razvoju našega mesta, naše družbe in naših odnosov. Želimo si, da bi naše sodelovanje postalo trajno in trdnejše. Danes živimo v času, ki ni ravno prizanesljiv do sočloveka, ki ga žal občutite tudi vi. Živimo v času, ko so nastale velike spremembe v družbi, nastala je socialna neenakost, pojavlja se revščina, vse več je težav z zdravjem ljudi, nova tehnologija prinaša nove probleme, ki so povezani z brezposelnostjo mladih in težjo zaposljivostjo, prizadeta je identiteta posameznika, čedalje več je stresov, problemov v medsebojnih odnosih in rezultat vsega tega je seveda čedalje večje nezaupanje občanov v politiko.
Za naše upokojensko društvo moramo povedati - in ga pohvaliti - da skrbi za kulturno, športno, družabno življenje upokojencev, skrbi tudi za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem je pomembna ugotovitev, da starost ni bolezen, ampak le normalno obdobje življenja ljudskega bitja, ki ga tudi z zdravstvenimi posegi ni uspelo bistveno spremeniti. Našim zdravstvenim ustanovam pa kljub temu uspeva, da ob sodobnih osnovah zdravljenja in ob ustrezni socialni varnosti starostnikov lahko preprečujejo bolezensko staranje in tako omogočijo zdravo in ustvarjalno življenje tudi v zrelejših letih.
V današnjih časih bi morali vsi skupaj narediti več za ustrezen življenjski standard starostnikov z zagotavljanjem družbenih denarnih in drugih razmer. Se bolj moramo pomagati osebam, ki nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati. Današnje srečanje ima tudi namen, da se pogovorite o takih primerih, kajti več ljudi več ve; sami morda veste za primere, ki drugim niso znani in veselilo bi nas, če bi jih odkrili, da bi lahko pomagali tem občanom v taki ali drugačni obliki.
Dragi naši občani.
Prepričan sem, da bomo naše odnose in stike razvijali tako, da bodo še bolj pristni, da bomo izmenjali izkušnje in se pogovorili o odprtih vprašanjih. Vaši napotki nam bodo vedno dobrodošli in vodilo pri našem delu.
Danes je priložnost, da se poveselite, saj so redke priložnosti, da se na enem mestu najdejo starejši v takem številu.
Preživite to popoldne v veselem razpoloženju, ob kulturnem programu, ki so ga pripravili vaši vnuki in pravnuki, pozneje pa ob zvokih glasbe, ki naj vas spomni na mlade dni.
Se enkrat vam želim prijetno počutje in veselo razpoloženje - in da bi se zopet srečali prihodnjič, takrat za leto starejši.«
V imenu Mestne občine je čestitko in lepe želje vsem občanom na srečanju (teh je bilo nekaj čez 300) in tistim, ki se iz različnih razlogov srečanja niso mogli udeležiti, izrekel župan Mestne občine Anton Slavic. Spomnil jih je na podobo našega mesta iz njihove mladosti ter se jim zahvalil za prispevek pri gradnji mesta, za lepo podobo, kakršno dobiva danes. Posebej je omenil upokojensko društvo, ki namenja veliko skrbi upokojenim občanom mesta. Mestna občina društvu pomaga vsestransko. Tako bo tudi v prihodnje.
Za pester in veder kulturni program so poskrbeli učenci 2. osnovne šole v Murski Soboti. Da je bilo družabno srečanje zanimivo, je poskrbel povezovalec programa Vlado Pejčič; z udeleženci je prijetno klepetal in se pogovarjal. Ob zvokih glasbe Draga Jošarja so se mnogi na plesišču tudi zavrteli. Nekateri udeleženci so prejeli praktične nagrade in darila.
Srečanje je uspelo v vseh pogledih, s čimer so lahko zadovoljni predsedniki svetov mestnih četrti kot organizatorji srečanja in zlasti njihova prizadevna koordinatorka in organizatorka Helena Toth.
Jože STVARNIK
NOVA ŠPORTNA DVORANA V MURSKI SOBOTI
Slavnostni govornik ob odprtju nove športne dvorane pri soboški prvi osemletki, ki meri 2460 m2, je bil predsednik države - naš rojak Milan Kučan.
Vrednost naložbe 422 milijonov tolarjev: večino je prispevala mestna občina Murska Sobota, nekaj pa država iz sredstev za šport ter naložbe v osnovnem šolstvu. Izvajalec del je bil SGP Pomgrad -ABI Lipovci s podizvajalci, ki so kasnili z montažo opreme in je bila telovadnica končana pol leta pozneje.
Prireditev 19. decembra je izzvenela v slavnostnih nagovorih ter množičnem prikazu športnih, ritmičnih in glasbenih dejavnosti.
Dom starejših Rakičan je dom za varstvo starih, ki je bil grajen v letih od 1997. Za potrebe prejšnjih občin Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava. Dom je bil grajen v treh stopnjah, zadnja je bila zgrajena leta 1983. S tem je dobil 269 postelj v eno-, dvo- , tri- in štiriposteljnih sobah. V nadaljevanju je bila predvidena še gradnja četrte etape z dodatnimi 80 posteljami, vendar se to zaradi sprejetja nove mreže gradnje domov ni zgodilo. V tej etapi sta vstopili s predlogi za gradnjo doma občini Lendava in Ljutomer. Kot je znano, je bil zgrajen dom za starejše občane v Lendavi, o gradnji v Ljutomeru pa se še vedno le govori. Z gradnjo v Lendavi se je naš dom sicer razbremenil za 32 stanovalcev, vendar smo v roku enega meseca proste postelje napolnili.
V	zadnjih letih je na vse domove v Sloveniji izredno velik pritisk. Tako je tudi v našem. Zato smo bili prisiljeni namestiti dodatne postelje na bolniškem oddelku, tako da imamo povprečno v domu v zadnjih letih po 300 stanovalcev. Tako sicer lahko sprejmemo več starejših ljudi, vendar pa trpi kakovost dela in počutje stanovalcev.
V	domu v Rakičanu je zdaj 300 stanovalcev. Največ jih je iz občin:
-	Mestna občina Murska Sobota 71
-	Občina Moravske Toplice	27
-	Občina Ljutomer	26
-	Občina Beltinci	21
-	Občina Puconci	20
-	Občina Gornja Radgona	19
-	Občina Cankova-Tišina	18
-	Občina Kuzma	18
-	Občina Črenšovci	15
-	Občina Radenci	12
-	Občina Gornji Petrovci	8
-	Občina Lendava	6
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve Slovenije je pred kratkim izdelalo Program skrbi za starostnike za prihodnjih pet let. Je v fazi osnutka in ga Vlada še ni potrdila. V tem programu je v ospredju vpra-
13
PROBLEMATIKA DOMSKEGA VARSTVA
šanje domskega varstva, ki naj bi bilo zagotovljeno za približno 4,5 odstotka starejših nad 65 let. Te potrebe v Pomurju pokrivata domova v Rakičanu in Lendavi, dom v Lukavcih pri Ljutomeru pa je dom za osebe s posebnimi potrebami (duševno zaostale in duševno bolne osebe). Po predvidenih potrebah bi morali imeti v regiji približno 800 postelj, imamo pa jih 422. Zdaj je v domu okrog 60 nerešenih vlog za sprejem.
Prihodnost naj bi imeli manjši domovi, ki so stanovalcu prijaznejši in se v njih boljše počuti, poleg tega pa bi morali biti čim bolj približani njegovemu domačemu okolju. Glede na to, da je naš dom eden izmed največjih v Sloveniji, ni sprejemljivo, da bi na tem mestu razmišljali o gradnji dodatnih zmogljivosti. Mislim pa, da bi se predstavniki regije oziroma prizadetih občin nujno morali dobiti in izbrati primerno lokacijo za novogradnjo doma. Glede na podatke, ki sem jih navedla o stalnem bivališču naših stanovalcev, in glede na nerešene vloge, ki se pojavljajo, nima nobena občina sama možnosti, da bi gradila lastni dom. Skupni dogovori in izbira lokacije so nujni za vsaj nekaj sosednjih občin. Zelo boleče je namreč ko se svojci odločajo za oddajo v dom daleč od kraja bivanja, kar se sedaj velikokrat dogaja. Ce bi se na primer odločile za novogradnjo občine Ljutomer, Radenci in Gornja Radgona in bi vzele domov svoje občane, bi se pri nas sprostilo 57 prostih mest, kar bi skoraj že zadoščalo za trenutne potrebe iz občin Prekmurja. Del bo reševal tudi dom v Lendavi, ki bo z dograditvijo pridobil 46 dodatnih postelj. Po nekaterih podatkih naj bi bila sprejeta tudi novogradnja doma z 80 posteljami v Ljutomeru. Republiški program, ki ga omenjam, predvideva soudeležbo občin pri naložbah v višini 30 odstotkov celotne vrednosti.
V perspektivi si predstavljam dom v Rakičanu tako, da imamo najmanj 30 postelj manj kot sedaj, poudarek pa damo boljšemu standardu stanovalcev v domu, ki bo omogočal čim več enoposteljnih in dvoposteljnih sob ter tako pripomogel k večji zasebnosti in boljšemu počutju posameznika. To bomo lahko dosegli šele, ko bodo zgrajene dodatne zmogljivosti v regiji in ko bo dana možnost zasebnikom za pridobitev koncesije za domsko varstvo starih. Poleg tega naj bi se del problematike oskrbe starih ljudi reševal z nego in pomočjo na domu v okviru Domov za starejše, CSD in podobno. Pri novogradnjah domov v regiji bi bilo nujno zadevo uskladiti, da ne bi ostajali domovi, kot je naš (večji), na pol prazni in v breme občin na območju, kjer stojijo.
Občine in tudi naš zavod kot eden od možnih izvajalcev pomoči na domu pa bi morali čimprej izdelati projekte gerontolo-
škega centra ali centrov za reševanje problematike oskrbe starih ljudi na terenu.
Kolikor mi je znano, je bilo na občinskem svetu Mestne občine Murska Sobota v ospredje postavljeno vprašanje čakalne dobe pri sprejemu v zavod. O sprejemu v dom je sprejet Pravilnik o sprejemu, odpustu in premestitvi, ki tudi določa prednosti. Na vrstni red sprejema vpliva bivališče na območju, ki ga pokriva dom, bližina svojcev, navezanost na okolje; potem oblika pomoči stanovalcev doma in šele, če ni povpraševanja za sprejem iz našega okolja, se sprejemajo ljudje iz drugih krajev Slovenije. Vedno pa Komisija za sprejem v dom upošteva izjemne primere zaradi socialnih ali zdravstvenih razmer in jim po možnosti tudi da prednost.
Glede na vsa dejstva menimo, da je perspektiva našega doma ureditev v okviru obstoječih zmogljivosti (269) in razvoj v urejanje splošnih razmer bivanja in oskrbe, tako da se bo za življenje v našem zavodu brez zadržkov lahko odločil vsak posameznik glede na njegove potrebe in možnosti. Razvoj mora tako iti v urejanje višjega standarda in v razvoj drugih dejavnosti gerontološkega centra. Tu pa potrebuje dom pomoč ustanovitelja, to je države in predvsem lokalnih skupnosti. Našega ustanovitelja tako z vlogo že prosimo za financiranje obnove cevovoda za ogrevanje v višini približno 13 milijov tolarjev in za gradnjo strehe dvokapnice na bolniškem delu doma, ki je bil ob gradnji leta 1983 izdelan zelo slabo in je nujna gradnja dvokapnice. Precej dotrajana je tudi oprema zavoda, na bolniškem delu nam te opreme tudi precej manjka - in prav v to smer smo si zastavili programe ureditve zavoda. Prav pri tem bi bili veseli tudi pomoči soboške občine, kjer ima naš dom sedež.
Vijola BERTALANIČ
NOVI PROSTORI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, ki ga vodi Anton Kos, je dobilo nove poslovne prostore v Ulici arhitekta Novaka 4, v levem delu 2. nadstropja nekdanje kirurgije. Po večletnih prizadevanjih so tako invalidi dobili možnost za izvajanje programov za neodvisno življenje in računalniško čitalnico. Članov je okoli 200, preuredili in na novo pa so si opremili nekaj več kot 132 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Naložba je vredna 26 milijonov tolarjev, polovico sredstev je prispevala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, razliko kupnine za poslovne prostore ter stroške obnove in nakupa opreme (ki znaša 19,7 milijona tolarjev) pa bo, glede na število članov društva slepih in slabovidnih Prekmurja in Prlekije, prispevalo osemnajst občin (Mestna občina Murska Sobota v višini 3,168.000,00 SIT).
14
IZVAJANJE JAVNIH DEL
Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve si je v letu 1997 zelo prizadevalo za povečanje obsega sredstev, namenjenih za javna dela v letu 1998, saj evalvacijske študije o učinkih javnih del dokazujejo, da je potrebno ta ukrep aktivne politike zaposlovanja ohraniti in ga dodatno razvijati kot pomemben element skrbi za brezposelne osebe ter kot obliko izvajanja programov in del, ki so v javnem interesu. Razpis za programe javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1998 je bil objavljen 24. 10. 1997. V razpisu so bili pogoji razpisa, navodila za sodelovanje na njem ter roki za prijavo programov in to za programe, ki se pričnejo s 1. 1. 1998 oziroma pomenijo nadaljevanje programov iz leta 1997 (do 30. 11. 1997), za programe, ki se začnejo kasneje, pa do 15. v mesecu, pred katerim se javna dela začnejo. Mestna občina Murska Sobota je obvestila vse izvajalce javnih del, katerih programe je že financirala v letu 1997, da so se poprej na razpis prijavili tudi v Mestni občini, ki zagotavlja stimulativni del nagrade za udeležence javnih del in sredstva za materialne stroške. Ko smo zbrali vse prijave na razpis javnih del v letu 1998, so se pokazale potrebe, koliko programov javnih del naj bi se v Mestni občini Murska Sobota v letu 1998 izvajalo in tudi financiralo. Tako se je na javni razpis prijavilo v Mestni občini 12 izvajalcev javnih del z 18 pro-
grami javnih del. Skupno zaprošeni znesek finančnih sredstev vseh izvajalcev po posameznih programih je znašal približno 21.500.000,00 SIT. Pri opredelitvi za izvajanje posameznih programov v letu 1998 se je upoštevalo, ali se je program že izvajal v preteklih letih. Podprti so programi, ki so v javnem interesu. Tako smo nekatere krčili pri številu udeležencev, ki program izvajajo, nekaterih, ki so se pojavili na novo, pa nismo odobrili. Odobrenih je bilo trinajst programov, ki jih bo izvajalo 11 izvajalcev javnih del. Za odobritev skoraj vseh prijavljenih programov smo se odločili predvsem zaradi ohranjanja in razvijanja delovnih navad, znanj in veščin brezposelnih oseb, za ponovno zaposlitev brezposelnih, zagotavljanja socialne varnosti brezposelnim osebam, zaradi spodbujanja samozaposlovanja pri podobnih delih, preprečevanja prehoda presežnih delavcev v odkrito brezposelnost in tudi zaradi spodbujanja razvoja lokalne skupnosti. V letu 1998 so predvideni v Mestni občini Murska Sobota tile programi javnih del:
Program javnih del	Št. brezposelnih oseb
1.	Varovanje stalne razstave ...............2
2.	Vnos knjižničnega gradiva................4
3.	Spremstvo in nega prizadetih otrok...... 1
4.	Vzdrževanje osnovnošolskih športnih
objektov................................ 1
5- Svetovanje in delo z odvisniki ............4
6.	Pomoč na domu ostarelim in pomoči
potrebnim občanom...................... 10
7.	Socialnopedagoška pomoč otrokom
in mladostnikom..........................2
8.	Poklicno usposabljanje mladih invalidov.4
9.	Pomoč pri transportu bolnikov............4
10.	Urejanje in pomoč pri negi bolnika...... 1
11.	Vzdrževanje komunalnih objektov in urejanje okolice v mestu Murska
Sobota in krajevnih skupnosti ......... 17
12.	Posredovanje turističnih informacij .... 1
13.	Delo v razvojnem centru ................ 1
Skupaj: ............................... 52
Rofina BERNJAK
NOVOLETNO SREČANJE OBČINSKIH UPOKOJENCEV
V jedilnici Družbene prehrane v Murski Soboti je bilo 17. decembra tradicionalno srečanje upokojencev nekdanje občine, na katerem je župan pred zdravico z najboljšimi željami ob prehodu iz starega v novo leto izrekel nekaj toplih besed v spodbudo ljudem, ki so soustvarjali z njim, ko še ni bil prvi mož mestne občine. Prav izkušnje pa omogočajo, ob strokovnosti in poklicni usmerjenosti ter pripravljenosti za delo, to, da je dobro opravljeno.
Za vabilo in darilo ter kosilo, ki se je nadaljevalo z družabnim srečanjem, se je v imenu upokojencev nekdanje velike občine Murska Sobota zahvaljeval vodja tedanjih sisov družbenih dejavnosti. Franc Farič tudi ni spregledal, da se je od devetih vabljenih županov srečanja z upokojenci iz vseh občin, ki so nastale pri preobrazbi lokalne samouprave, odzval le Anton Slavic iz mestne občine. Ta se je izkazala tudi z izbranimi kravatami za moške upokojence in rutami za upokojenke, ki so jih vročevali kar sproti in izmenjavali besede z nekdanjimi sodelavci. Srečanje je bilo prijetno in odziv nanj dober, čeprav je jutro tega decembrskega dne pobelil sneg ter so bila cestišča in pločniki poledeneli.
V imenu Območnega odbora Demokratične stranke upokojencev Murska Sobota je tajnik Rudolf Kulič 29. oktobra sklical volilno oziroma ustanovno skupščino stranke za območje Mestne občine Murska Sobota. Skupščino je v prostorih Medobčinske zveze društev invalidov vodi! Karel Soštarec. Ta je bil 5. aprila 1991 izvoljen kot prvi predsednik te stranke na ustanovnem zboru za takratno veliko občino Murska Sobota. Uvodne misli in program ter položaj stranke DeSUS je predstavil Milan Nekrep, predsednik pokrajinskega odbora DeSUS za Pomurje, ki je tudi član republiškega vodstva te stranke. Udeleženci te skupščine so izvolili vodstvo stranke DeSUS v mestni občini; kot predsednik jo bo vodil profesor Evgen Titan, podpredsednik bo Karel Šoštarič, tajnica Erika Hertl, blagajničarka Irena Celec ter člani Franc Weindorfer, Helena Šenčur in Izidor Sraka. Predsednik nadzornega odbora je Marjan Pahor, član tega organa pa še Geza Kardoš in Koloman Farič. Sedež stranke DeSUS za Mestno občino Murska Sobota bo zaenkrat v prostorih Medobčinskega društva invalidov v Kocljevi 4, uradne ure za članstvo pa vsak torek od 8. do 10. ure
Filip MATKO
Šolarji prometniki osnovnih šol v Mestni občini Murska Sobota so bili gostje župana Antona Slavica. Ta jim je prisluhnil ob dnevu prometne varnosti, sami pa so verno beležili, kar jim je povedal, pa tudi tisto, kar je o prometni infrastrukturi in študiji ter varni poti do šole govorila Nada Cvetko-Török, načelnica pristojnega oddelka mestne uprave. V izvajanjih so bili mali prometniki neposredni, kot znajo biti le otroci. Zato ni presenetila zahteva učenca s soboške prve osemletke po večkrat obljubljanem drsališču v Murski Soboti, ki sicer z varnostjo v prometu nima veliko skupnega, ima pa z bližnjimi božično-novoletnimi in zimskimi počitnicami, ko vsi ne morejo na drago smuko in bi se pozimi v domačem okolju z veseljem rekreirali.
15
PREUREDITEV OTROŠKEGA IGRIŠČA
Zveza prijateljev mladine Slovenije in njene društvene organizacije po Sloveniji praznujejo v počastitev mednarodnega dneva otroka, to je sedmega oktobra, Teden otroka. Osnovni namen takšnih dni oziroma tednov je v tem, da spomnijo ljudi na odgovornih mestih, različne organe in ustanove, naj vsak po svojih močeh stori kaj za otroke. V letu 1996 je bil Teden otroka posvečen IGRIŠČEM.
Igro lahko brez dvoma uvrstimo med osnovne otrokove potrebe, saj je življenjskega pomena za razvoj vseh otrokovih zmožnosti. Ko se ta igra, se uči za življenje. V igri se otrok razvija psihično, fizično, čustveno in socialno. Igra pomeni komunikacijo, združuje mišljenje in akcijo, otrokom daje neizmerno zadovoljstvo in občutek pripadnosti.
Ko govorimo o preprečevanju revščine, moramo misliti tudi na igrišča, saj je za revne otroke, ki jih v Sloveniji žal ni malo, igrišče pogosto edini kraj, kjer se lahko nemoteno igrajo, sprostijo in razveselijo, zato ima urejeno in varno igrišče zanje še toliko večji pomen.
Zaradi izrednega pomena igre za otroke je bila pravica do igre leta 1959 prvič zapisana tudi v Deklaraciji o pravicah otrok. Od leta 1961 pa obstaja Mednarodna nevladna organizacija za pravico otrok do igre (IPA), katere članica je tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Igrišče (kot prostor za igro) mora biti predvsem varno, čisto ter uporabno opremljeno, biti pa mora tudi vzdrževano. Pregled otroških igrišč po mestu Murska Sobota je pokazal, da so ta v slabem stanju, igrala so polomljena, preperela ali kako drugače dotrajana, zato pa neprimerna za igro.
Ob pobudi Društva prijateljev mladine Murska Sobota in občanov samih je Mestna občina Murska Sobota že v letu 1996 začela obnavljati igrišča. Tako je obnovljeno otroško igrišče v Lendavski ulici za samopostrežno trgovino Dom, v letu 1997 pa smo začeli velik projekt ureditve centralnega otroškega igrišča v soboškem parku. V letu 1998 načrtujemo dokončanje del na že omenjenem centralnem igrišču, ureditev igrišča pri telovadnici pri OŠ I, obnovitev igrišča v Lendavski ulici 45, v prihodnjih letih pa še ostala igrišča.
Pri tem naj povem, da tudi prostovoljci veliko naredijo v skrbi za igrišča. V marsikateri soseski namreč stanovalci sami in brez velikih besed poskrbijo za boljšo kakovost življenja in se jim za to v imenu Društva prijateljev mladine Murska Sobota in v imenu Mestne občine Murska Sobota iskreno zahvaljujem.
In sedaj k našemu centralnemu igrišču v soboškem parku. Avtorica projektov izvedbe ureditve je d.i.a. Stanka Dešnik, iz Zavoda za ekonomiko in urbanizem M. Sobota, ki je pri načrtovanju upoštevala ureditveni načrt za obnovo soboškega mestnega parka, kjer so za ureditev otroškega igrišča podani pogoji:
»V prvotnem osnutku je bila predvidena premestitev otroškega igrišča na drugo mesto. Vendar ta predlog ni bil osvojen. Zato dopuščamo možnost, da na tem prostoru še naprej ostaja otroško igrišče, ki naj bo namenjeno najmlajši skupini otrok, do starosti sedmih let. Ta pogoj dajemo zaradi postavljanja igral, ki naj bodo kar se da nizka ali majhna, tako da njihov videz ne bi motil pogleda na pročelje gradu. Drug razlog, ki govori za igrišče na tej lokaciji, je ta, da v park v velikem številu prihajajo mamice z otroki, kar prispeva k oživljanju parka.«
»Ob igralni površini je potrebno postaviti klopi in smetnjake. Celotno igrišče je omejeno s striženo živo mejo. V času, ko bo park ograjen in bo preprečeno spuščanje psov z vrvice v parku, predlagamo, da se odstrani živa meja na zahodni strani igrišča, s čimer se bo ta del parka povezal s travnato površino na južni strni gradu in bo kot taka namenjena tudi za igre otrok z žogo ipd.« (vir: UN za obnovo soboškega mestnega parka, ZEU- Družba za načrtovanje in inženiring, št.: 1/92-UN).
V tem smislu smo v Mestni občini Murska Sobota v začetku decembra začeli zemeljska dela na igrišču. Dokončanje del predvidevamo v marcu 1998, tako da bodo naši otroci ob prvih sončnih dnevih že uživali na lepo urejenem prostoru. Igrala so lesena, izbrana so skupaj z izdelovalcem (družba Richter Spielgerate Gmbh iz Nemčije), ki je sodeloval tudi pri načrtovanju celotnega igrišča.
Velik del naložbe bo financiran iz pro-
računa Mestne občine Murska Sobota, preostalo pa s prispevki občanov in delovnih organizacij v mestu. V Tednu otroka je Društvo prijateljev mladine Murska Sobota začelo akcijo zbiranja denarja tako, da je v vsako gospodinjstvo v mestu Murska Sobota poslala dopis in položnico za prispevek. Predvidevali smo, da bi bilo sredstev dovolj, če bi vsako gospodinjstvo v mestu prispevalo po 1.000 SIT. Seveda pa smo veseli tudi najmanjšega prispevka. Do danes so občani nakazali okrog 600.000 SIT, tri podjetja pa 200.000 SIT (po podjetjih se bo akcija šele začela). V imenu Mestne občine Murska Sobota, v imenu Društva prijateljev mladine Murska Sobota, predvsem pa v imenu otrok se vsem občanom in podjetjem zahvaljujemo za prispevke, po novem letu pa bodo imena darovalcev objavljena na lokalni televiziji. Še vedno so vsi prispevki dobrodošli na žiro račun: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota 51900-620-203 05 1340115-1161431 - s pripisom: »prispevek
za otroška igrišča«.
5	Brigita PERHAVEC
V skupini vzgojiteljice Lidije, v vrtcu Štefana Kovača v Murski Soboti, 15 malčkov že dober teden skrbi za ježa, ki so ga poimenovali Milanček.
Zaenkrat ga imajo v kartonski škatli, kjer mu vsak dan posteljejo s svežim listjem, za zimo pa mu bodo pripravili brlog na dvorišču vrtca.
Ob našem obisku so bili Tomaž, Tadej, Bianka, Sandi, Mitja, Monika, Denis, Nastja, Hana, Tadeja, Luka, Nina, Blaž, Alja in Saška skupaj z vzgojiteljico Lidijo zbrani okrog kartonske škatle, kjer imajo svojega Milančka. Ježa vsakemu obiskovalcu, ki jih ni malo, z veseljem pokažejo. Vendar lepo skrbijo zanj. Tudi mnogo so se že naučili o ježu kot živali, o njegovih življenjskih navadah, izdelali so velik stenski pano s fotografijami ter se naučili pesmico o svojem bodečem prijatelju.
Prinesla jim ga je vzgojiteljica Lidija iz Gaberja v lendavski občini, kjer ga je pri njih doma odkril domači čuvaj, kuža Kris. Ime je novemu članu njihove skupine malčkov dala Nastja, ki ima na Goričkem pri sosedih prijatelja Milančka. Lz kartonske škatle Milančka običajno z rokavicami dvigne Hana. Neko jutro so ga zaman iskali v škatli. Ponoči je Milanček nekako uspel uiti iz svojega majhnega domovanja in se je potuhnil v najtemnejši kot učilnice, kjer so ga po dolgem iskanju otroci le odkrili.
16
USPEŠNA ŠPORTNA SEZONA
Približujemo se koncu koledarskega leta 1997 in kot na drugih področjih tudi v športu prebrskamo po minulem obdobju, pregledamo rezultate dela, opravljamo analize. Med drugim je lepa navada tudi izbor najboljše športnice, športnika in kluba - tistih, ki so s svojimi dosežki najbolj izsto pali. V Mestni občini Murska Sobota je to tradicija in vsako leto najboljšim namenimo pozornost. Tako je bilo tudi na srečanju najboljših treh športnic, športnikov in klubov, ki so nas z rezultati posebno razveselili in predstavljali občino v državnem in širšem merilu. Zanje je pripravil sprejem in  jim podelil plakete župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Odločitev o izboru najboljših iz Mestne občine ni bila lahka, saj je krog tistih, ki so se uveljavljali na športnem področju, dokaj širok. Naše športnice, Športniki in klubi se pojavljajo v številnih tekmovalnih sistemih širom  po državi in tudi v mednarodni konkurenci. Lahko se pohvalimo s številnimi visokimi uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih - evropskem prvenstvu in sredozemskih igrah ter osvojenimi mesti na državnih prvenstvih tako v posamični kot moštveni konkurenci.
Šport je dejavnost, ki je v naši občini zelo razvita. To pove  podatek, da se v vse zvrsti Športa - športno rekreacijo, kakovostni in vrhunski Šport vključuje 4.200 članov. Po razpoložljivih podatkih deluje v našem okolju 80 različnih klubov, društev in zvez z različno panožno usmerjenost jo, športnih panog pa je 24. Za športno dejavnost smo v letošnjem letu namenili 80 miljonov tolarjev, od tega je iz javne porabe 63 miljonov, po deležu na  prebivalca pa dajemo 3.000 tolarjev in smo v državi med tistimi na vrhu te lestvice. Ob vsem tem skrbimo tudi za ustvarjanje  primernih razmer za delo klubov in društev ter ustrezno športno vzgojo, saj je pred odprtjem nova športna dvorana z 2.400 kvadratnimi metri površine. Poskrbljeno pa je tudi za sofinanciranje manjših naložb v režiji klubov in društev. V kolaču, namenjenem športu v naši mestni občini, najdemo čez 90 različnih izva jalcev športne dejavnosti.
MAJA VOHAR - članica Konjeniškega kluba Grad Rakičan. Uvršča se med najboljše mladinke v preskakovanju ovir. Je športnica mladinskega razreda, na lestvici mladink Konjeniške zveze Slovenije in je na 2. mestu, njen največji uspeh pa je osvojitev pokala Slovenije v preskakovanju ovir.
DALIBORKA JOCIČ - članica Košarkarskega kluba Pomurje Skiny iz Murske Sobote. Kot mladinka je nepogrešljiva v članski vrsti, ki nastopa v 1. državni ligi, je državna mladinska reprezentantka in športnica mladinskega razreda.
DANIJELA ŽALIK - članica Atletskega kluba Pomurje iz M. Sobote. Je atletinja s kategorizacijo mladinskega razreda, največji dosežek pa je 2. mesto na prvenstvu Slovenije mlajših mladink v skoku v višino.
BORUT HORVAT - član Kajak-kanu kluba Mura iz Kroga. Zadnje čase najuspešnejši športnik s številnimi kolajnami z evropskih in svetovnih prvenstev pri mladincih, letos pa je osvojil bronasto kolajno v moštveni vožnji v spustu na evropskem prvenstvu.
Ima status športnika mednarodnega razreda. (V njegovi odsotnosti je plaketo prejel Stefan Varga.)
FABIJAN CIPOT - član Nogometnega kluba Mura iz M. Sobote. Po uspešnih nastopih v mladinski konkurenci se je uspešno vključil v člansko moštvo in postal eden najperspektivnejših nogometašev.
DEJAN PUJS - član Odbojkarskega kluba Pomgrad M. Sobota. Igra vidno vlogo v članskem državnem prvenstvu, je državni reprezentant in najboljši odbojkar v našem okolju.
NOGOMETNI KLUB MURA - klub z izjemno dolgo tradicijo. V letošnjem letu uspešen na državnem prvenstvu. Uspehe dosega z uspešnim vključevanjem lastnega kadra v članske vrste. Novi kadri iz kadetskega in
mladinskega moštva so že člani državnih reprezentanc, kar kaže na uspešno delo v tem 140-članskem športnem kolektivu.
NAMIZNOTENIŠKI KLUB MT SOBOTA - že vrsto let klub, ki našo občino predstavlja na različnih tekmovanjih. Uspešen je v nastopih na državnih prvenstvih, in to od najmlajših do članskih kategorij. Da skrbi za lastni kader, ponazarja podatek, da ima šest športnikov mladinskega razreda in državne reprezentante.
ROKOBORSKI KLUB MURSKA SOBOTA - letos je praznoval 20 let dela. Člani tega kluba so osvojili številne naslove na različnih tekmovanjih, tako na domačih kot mednarodnih. Klub se ponaša s petimi naslovi članskih državnih prvakov, z ekipnim naslovom in uspešnim nastopom na Sredozemskih igrah.
Sprejem pri županu za najboljše športnice, športnike in klube
Plakete Mestne občine Murska Sobota za športne dosežke v letu 1997 so prejeli:
18
TEH NAŠIH 30 LET
Pred menoj leži osnutek za prvo bralno značko v Pomurju. Precej poti, mnogo nasvetov danes že pokojnega prijatelja Leopolda Suhodolčana in prof. Stanka Kotnika in nas vseh, ki smo sprejeli nalogo, da bomo tudi tu , na obeh straneh reke Mure, uvedli bralno značko Miška Kranjca. Saj je prav Miško Kranjec idilično pričaral prekmursko ravnino, rokave Mure in boj malega človeka za trdi kruh na žejnih poljih ter veselje ob vinskih trgatvah in drugih velikih ali drobnih dogodkih.
Napotili smo se v Kranjčevo hišo :
Stefan Tor, tedanji predsednik občine M. Sobota, Jože Ternar, urednik Pomurske založbe, Hela Sreš, tajnica ZPM M.Sobota, in jaz. Miško Kranjec nas je pričakal z domačo slivovko, kot je pri Prekmurcih dobra navada, in čeprav je že vedel, kaj želimo, nas je zavrnil: »Bralna značka Miška Kranjca, to se lepo sliši. Ampak, ljudje, jaz sem še živ. Taka čast pripada le pokojnikom.« Ob tem se je šegavo smehljal in vedeli smo, da ne misli zares in da nas »vztrajnih« ne bo pustil praznih rok. Brž sem mu naštela, koliko značkam so podarili imena živeči pisatelji in dodala, da so vsi zadovoljni. Značke nosijo portrete književnikov, mi pa smo mu že pokazali osnutek odprte knjige z njegovim imenom.
Gotovo bi naša lepa zamisel ostala le na papirju, če ne bi imele šole vrlih in požrtvovalnih učiteljev slovenščine. Na aktivu za slovenski jezik smo jim povedali, da je to plemenita spodbuda za širjenje žlahtne slovenske besede, ljubezen do knjige, poistovetenje mladega človeka z junakom ali kritična ocena, kar posredno pomaga vzljubiti jezik in olajša delo v razredu. Priznam, učitelji so delo z veseljem sprejeli (brez dodatnega plačila).
Tudi učenci so se odločili prostovoljno in si s tem naložili dodatno nalogo. In vendar se je obrestovalo. 25. maja 1967 smo se zbrali v soboški kinodvorani: tekmovalci iz lendavske, gor-njeradgonske, ljutomerske in soboške občine. Po pestrem programu smo se z avtobusi vsi odpeljali v Veliko Polano. V polanski, takrat še stari šoli so nas pričakali domačini, nas presenetili s folklorno skupino in bogato pogostitvijo za vse značkarje. Menim, da je bil to velik dan, praznik šol, učiteljev in organizatorjev. V teh dolgih letih smo poskrbeli, da so naše šole resnično obiskali vsi živeči književniki, vsako leto jih je bilo dvanajst ob istem dnevu. Srečanja z njimi so bila vedno doživetja. In dobro, da smo jih videli, ker bi bilo danes že prepozno. Danes jih ni več: Franceta Bevka, Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Miška Kranjca, Leopolda Suhodolčana.
Pogovorov z njimi in prijetnega kramljanja se še danes radi spominjamo takratni tekmovalci in učitelji.
Koliko zvestih bralcev je ostalo in še naprej bralo, ne vem, toda če je ostala četrtina od teh, ki dobro zamisel o slovenski knjigi prenašajo na svoje potomce, bo naša žlahtna beseda večno živela, oplajala z lepoto in dobroto našega človeka.
Karolina KOLMANIČ
JUBILEJ BRALNE ZNAČKE
V Murski Soboti je bila 5. decembra slovesnost v počastitev 30-letnice bralne značke Miška Kranjca. V grajski dvorani so se v petkovem dopoldnevu zbrali mladi bralci, mentorji, ravnatelji in vabljeni gostje. Dobrodošlico jim je v imenu pokroviteljice - Mestne občine Murska Sobota, izrekel župan Anton Slavic, in govoril tudi o bralni kulturi in tradiciji ter bralni znački. Spomine soustanoviteljice je podoživela pisateljica Karolina Kolmanič (njen nagovor objavljamo v celoti, pripišimo pa še, da je pisateljica svojo sveže ponatisnjeno knjigo Sence na belih listih vročala učencem, ki so brali vseh osem let na osnovni in tistim dijakom, ki niso prenehali brati v srednji šoli). Tam je ena redkih mentoric bralne značke, prof. Terezija Gornjec, ki je za recital soboških gimnazijcev izbrala odlomek iz Kranjčeve Povesti o dobrih ljudeh. Interpretirala sta ga Maša Šiftar in Tomi Bušinovski, s kitaro pa ju je spremljal Gregor Maučec. Glasbeni solo Lee Lehner, ki jo je za klavirjem spremljal Tomi Bušinovski, so popestrili nagovori Igorja Longyke in drugih gostov. Toneta Partljiča, predsednika Bralne značke Slovenije ni bilo med njimi, ker je ostal na frankfurtskem letališču, poslal pa je sporočilo ob nenadejanem izostanku zaradi Adrie Airways in opravičilo. V pozdravu je pripisal : »Moja glava dela v Ljubljani, duša v Mariboru, srce pa bije okoli Mure.« Na njegovo željo je podal daljše poročilo o Bralni znački Slovenije Igor Longyka, (vodil jo je dvanajst let), svoje izkušnje pa je pridal tudi Vitan Mal. V imenu Zavoda za šolstvo in kot slavistka pedagoginja v Porabju se je oglasila Valerija Perger, o pokojnem očetu Leopoldu in o skupnih vožnjah na literarna srečanja po šolah pa je govoril sin Primož Suhodolčan.
Jubilej bralne značke Miška Kranjca je bil priložnost za vročevanje knjig Pomurske založbe, Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc in Karantanije. Slednja je ponatisnila knjigo Karoline Kolmanič, ki ima nedvomno največ zaslug za organizacijo jubilejne slovesnosti. Ta je bila v domeni občinskega društva prijateljev mladine in vseh, ki beremo knjige ter jih cenimo tako kot njih avtorje, s tem pa omogočamo, da se ohranja stik z mladimi bralci.
Brigita BAVČAR
GRLICA BEE BABOŠ LOGAR
Knjižni prvenec pisateljice Bee Baboš Logar, ki ga je izdala založba Franc-Franc iz Murske Sobote in v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico predstavila na petkovem literarnem srečanju v soboški galeriji, je delo, po katerem bomo Sobočani radi posegli, saj piše o staroselcih našega mesta. Nekdanja Sobota je doživeta v pripovedi devetih novel, na zloženko, ki je izšla kot vabilo na predstavitev knjige, pa je avtorica Grlice zapisala: »Draga bralka, tebi, ki morda prav zdaj osatnljena posedaš v starem vrtu poletnega popoldneva, je namenjena moja pripoved. Rada bi ti povedala zgodbo, takšno, ki ti bo segla v srce, srčno zgodbo o čustvih, ki tako strastno preplavljajo dušo, o ljubezni, ki povzroča toliko srčnih bolečin, saj gotovo veš tudi ti, kako je pri srcu, če je žalostno in zapuščeno, zagotovo veš, kaj je srčni hlad, nemoč srca, da bi se še kdaj odprlo ljubezni, ki drhti od strahu, da ne bi bilo spet ranjeno in prizadeto, da ga ne bi pretresali valovi sreče, žalosti in obupa.« Knjigo in pisateljičin pripovedni svet sta poleg nje same v izvirnih odgovorih na vprašanja predstavila kolega slavista, profesorja Jože Vugrinec in Gabriela Granfol. Prvi je bil moderator, druga pa interpretatorka izbornih odlomkov iz Grlice Bee Baboš Logar.
VEČERNICA ZA MAJNICE
Na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede 97 je prvo večernico (Večerovo nagrado na najboljše mladinsko delo) prejel Tone Pavček za Majnice. Prireditelj tradicionalnega literarnega srečanja je bila Mestna občina Murska Sobota, izvajalec pa Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc.
SKARABEJ IN VESTALKA FERIJA LAINŠČKA
Zadnje delo domačega avtorja (tudi enega Franca iz Podjetja za promocijo kulture, ki je založilo Skarabeja in Vestalko) je na predstavitvi na knjižnem sejmu v Ljubljani vzbudilo veliko pozornost kot prvo multimedijsko predstavljeno na CD-romu podjetja Crea-tiv. Kot kaže, bo tako predstavljen tudi roman, za katerega je Branko Šömen v sklepnem stavku recenzije zapisal: »Skarabej in vestalka je izvirno napisano razmišljanje o ljubezni, ki ne pozna sovraštva, saj roman ne postavlja moškega proti igralca, marveč glavni junakinji dodaja partnerico, sopotnico: z usodo ene dopolnjuje usodnost druge in tako dobi sintezo zgodb, ki pomeni ne le avtorjev estetsko umetniški pomik v lastnem opusu, marveč tudi uspeh sodobnega slovenskega romana.«
LASTOVKA RAZPETIH KRIL MED DOMOVINO IN TUJINO
Slovensko kulturno-prosvetna društvo Lastovka Ingolstadt je konec oktobra v tem nemškem mestu proslavilo 20-letnico obstoja. In nas ob jubileju povabilo, da se jim kot pokrovitelji pridružimo. Mestna občina Murska Sobota je ob tej priložnosti Lastovkam vročila dolgo pričakovani prapor, na slovesnosti v gostilni Goldene Traube v Grossmehringu pa se je zbralo toliko Slovencev, kot jih že dolgo ni bilo na podobni prireditvi v Nemčiji.
Pozdravni nagovor je imel predsednik Lastovke Franc Cmerčnjak, navzoče pa je pozdravil tudi župan Lngolstadta Nahs Amler; dejal je, daje ponosen na Lastovko. Našim rojakom, ki so tam že dalj časa kot le na začasnem delu, pa je svetoval, naj se ne sramujejo porekla in naj s ponosom negujejo svoje izročilo. Ce sodimo po videnem in doživetem, se pri ohranjanju kulturne tradicije res trudijo, posebno pri folklori. Pri maternem jeziku pa je med mladimi že nekoliko drugače, saj se med seboj pogovarjajo v nemščini, kar je glede na okolje, v katerem živijo, razumljivo. Zato pa še toliko bolj pomemben obstoj kulturno-pros-vetnega društva, v katerem se srečujejo in so ga za Lastovko poimenovali zato, ker so kot razprta krila med domovino in tujino.
Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev Lastovke - Zvoneta Kokalja, ki je društvu predsedoval polnih osemnajst let, na jubilejni slovesnosti ni bilo, povezovala pa sta jo tudi njegov sin in mati, ki je z izbranimi besedami predstavila kroniko o nekoč množičnem članstvu (500 ob ustanovitvi) in vmesnem osipu ter statistiko, ki sedaj kaže številko 136, medtem ko je dejansko število članov bojda še nižje, saj so se mnogi vrnili. Slovesnost so z navzočnostjo počastili tudi predstavnik konzulata v Münchna g. Zupanc s soprogo, urednik Slovenije Luka Skobrne in občinska delegacija, ki jo je vodil Tibor Cigut. Tajnik Mestne občine Murska Sobota je bil tudi slavnostni govornik, potem ko je svoje po slovenski državni himni povedal predsednik Lastovke Franc Cmerčnjak.
Franc Obal, podpredsednik Lastovke, pa je bil organizator obiska v tovarni Audi, v katero je svojčas iz Slovenije odšlo več kot tisoč ljudi, zdaj pa so v njej zaposleni le redki, ki vztrajajo skoraj dvajset let - kot sta to Franc Obal in Franc Cmerčnjak. Zanimivo je bilo slediti avtomatiziranemu procesu izdelave enega najboljših (in temu primerno dragim) avtomobilov na evropskem trgu, čeprav je bil ogled dolg in (za utrujene popotnike brez spanja po dolgi vožnji) naporen. Toda vreden truda, kar velja tudi za sprejem pri nadžupa-nu Petru Schnellu, ki si je odtrgal čas in v prosti soboti sprejel tajniško delegacijo mestne občine. Župan Anton Slavic je bil namreč na oddihu v Mehiki, podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer očitno ni utegnil, saj je bil sicer pogosto gost in bi bil gotovo tudi tokrat v Ingolstadtu. Nadžupan nas je sprejel v mestni hiši z vsem ustreznim protokolom, občinski tajnik pa se mu je zahvalil z izbranim darilom iz gline naše lončarske tradicije.
Na slovesnosti ob jubileju Lastovke in sprejemu pri nadžupanu Petru Schnellu je bilo prijetno, ponovna vzpostavitev stikov z našimi zdomci pa jamstvo, da bo pokrovitelj - Mestna občina Murska Sobota - dostojno opravljal svoje poslanstvo.
V    S L l K I    I N     B E S E D I
ot že vrsto let smo imeli tudi letos na Miklavžev dan, 6. decembra, tradicionalno senje, katerega dolgoletna prireditelja sta Turistično društvo Murska Sobota in podjetje Komunala.
Tržni prostor je ob tradicionalnih sejmih razširjen ter zajema osrčje mesta, to je Slovensko in Zvezno ulico, makadamsko parkirišče pri soboški galeriji, pot med blagovnico in tržnico ter Trg zmage.
Na sejmu je sodelovalo 300 sejmarjev. Le-ti so svojo ponudbo predstavljali in ponujali na 350 sejemskih mestih, kar je 1750 dolžinskih metrov. Obiskovalci so lahko izbirali med ponudbo tekstilnih izdelkov, usnjene galanterije, mesnih izdelkov, sira, lectarskih in lončarskih izdelkov ter suho robo. Poleg tega smo lahko kupovali izdelke iz plastike in kovine, bižuterijo ter božičnonovoletne okraske.
K sejemski ponudbi seveda sodi tudi gostinstvo. Na Mikloševem smo se lahko okrepčali ter odžejali oziroma segreli s kuhanim vinom na 15 stojnicah z gostinsko ponudbo, med katero smo zasledili tudi popečen česnov kruh.
Sejemsko dogajanje je bilo popestreno z nastopom narodnozabavnega ansambla Štajerski potepuhi, ki jih ni spravil v slabo voljo niti sobotni mraz. Seveda pa je bil za otroke najpomembnejši dogodek dneva prihod MIKLAVŽA s spremstvom angelčkov in parkeljnov. Odprta usta zaradi napetega pričakovanja so dopolnjevale nepremične, kot okamenele otroške očke. Miklavževi spremljevalci so s suhimi krhlji obdarili navzoče, nekateri pa so si od lanskoletnega Miklavževega obiska prislužili palico.
Letos je bilo Miklošovo senje še lepše, saj je bilo središče mesta že praznično okrašeno, za kar gre pohvala posameznim trgovskim ter poslovnim subjektom, ki imajo poslovne prostore v središču mesta, seveda pa tudi pristojnim občinskim službam, ki skrbijo za okrasitev mesta.
Darja PINTARIČ