SLOVANSKA KNJI2NICA LJUBLJANA
F N
JUštriota Skenderbeg *).
.v
ï w r li
p ,ZVCd 1
Prizor pervi. —^
Tugoskazie u pet izvedah
upjesmio
•furo Hate Ä |> o r.

SL.Î	Izvcd I.
(Dvornica « Dvoru kraljeskim. U srìdi sline stade podale stoji, uzkog se na more vidi. U desnoj slini jest prodor olvoren od cerkve dvorske, prida kojim klečaonica stojij.
liaMtvlota ‘) (položno uz prostor gledavši).
Po tvorne htenju sammo Svemoguéi,
Po tvojoj neprevidnoj odmiri Ti našeg bitja dospitje uplodi —
1 š njim utvardi vjcrc tvoje viast.
Nit’ slave, niti krunne jasnos, niti Kraljestva razšir ja od tebe molim,
Veé samo oti sveti zakon tvoj —
I otačbine slobod nam uzdarži,
Ojači naše persi, kripi nas Do svarile grihonosnog’ tog života,
Da uza tve ljubavi nljudnc,
I mi, ko žartvu bitje pridajemo,
U žnamen tvoje svete uprave,
Da izkorcn’mo zlobbu nezmirenu,
Ku siila turska na tim svjetu pruži,
Posvuda seržbu grišnu uzdignuč.
(pristanu)
Da nedobitna mojih rukali snaga
I moje hrabrenosti čversta moč,	ai 1
S koima tri tissuča turskih glavah Na zemlju prosuh — nas dosad obranih,
Prolommeč tverdi jaram sužanstva,
To tvoje sammo biše uredjenje.
U pomoč meni budi i od sad, .
Da serca kripna vjeri tovjoj étftâttl,
Veruge da nskinnom ".c'aâjtnlùpyi Samosilnike divje da razgonnlm,
Da zakon tvoj ulozim sve posvniii^.
Tad vesseo zadnji odihaj izustim,
Millosti tvojoj ’zručim pokoj moj.
(Klekne pobožno na hlečaonicu.)
Prizor drugi.
(Vranjanin i Groppa dojdju od leve strani, uglcdavši kralja oboica postoje.)
'Vraujnniu s) (glasom utišenim).
Da na te gledat moglobi svak’ okko Za ’zvidit takovu junačkn čast,
Podložnos takvu od smionog sčrea,
Od glave krunom zlatom narešene!
Groppa 3) (kuno pridnji).
Po takvoj sliki — bože, ravnaj nas, llrabrenos i uzdajnos tako združi,
Tad opačina svaka propade.
(Kastriota uzdignese i vidi bane, koji k njemu stnpiju.)
Vranjaniii.
Oprosti krunno slavna, da pobožnos Tvu rajsku smetamo. Ojači nas S’ ussilnom snagom velie tvoje dušo,
Da kripno se pridamo došastju.
Groppa.
Da sjenni sammo tve jasnosti slid’mo,
Ka svit kerstjanski posvud razsviti.
Kastriota (na prostor Itazuči).
On sammo — koi nas branih od propasti Od siile strašne nepriateljskog mača,
On millo od sužanstva pogardnog I od sada nas stavno štitio bude. llazpetje ono žartv’ u sebi nossi,
Ku nikoe vrime ne unisti več.
A naše slobode kriposno čutje,
Učverstit hoče skladbe naše vez,
I slavil sldfriMg naroda mplodit,
Koi terpit i podneti svašta umi,
Ncumi sammo jednu tišit čud,
Prizor pervi.
(Dvornica v dvoru kraljevskim. V sredi stene stoji mostovi, od kodar se na morje vidi. U desni steni je dvorske cerkve odperto, pred kterim klečavnica stoji.)
Hnstriotn (pobožno skozi okno gledajoč).
Po tvoji volji samo Vsemogočni,
Po tvojim neprevidnim naklonjenju Ti naše nam prihodnje bitje vplodi In ž njim uterdi vére svoje viast.
Ne slave, tudi krone ne svitlosti,
Kraljestva ne razšira te ne prosim,
Le samo otmi sveti zakon svoj,
In domovine nam svobodo ohrani,
Ojači naše persi, vkrepi nas Do konca tega grčšniga življenja,
De iz ljubézni tvoje uljudne,
Tud mi darujemo ti svoje bitje U znamenje pravice tvoje svete,
De izkorcnimo nezmerno zlobo Ki sila turška jo na svetu tein Razšira grešno serdbo uzdigajoča.
(prestane)
De mojih rok krepost nepremagljiva In moje hrabrenosti čversta moč,
S kterima tri jezera turških glav
Sim na zemljo pobil — dozdaj nas brani,
Prelomši terdi jarem sužnosti,
To samo tvoja bila je narédba.
V pomoč mi bodi tudi še prihodnje,
Do s krepkim seroam veri tvoji čuvam,
Verige de razkovam všlih nemočnim,
De silne saniosilnikc razženem,
De véro tvojo uložim povsod;
Potem vcsél izustim zadnji zdihljej,
Pokoj svoj izročim milosti tvoji.
(Poklekne pobožno na klečavnico.)
Prizor drugi.
(Vranjanin in Gropa prideta od leve strani, vgledajoča Kastriota oba poslojita.)
'Vranjanin (z utiienim glasom).
De na-te gledati bi moglo oko vsako In viditi junaško tako čast,
Ponižnost tako usmilniga serci.
In glave — s krono zlato obsijane!
Groita (kakor prednji).
Po takim zgledu, — Bože, ravnaj nas,
Hrabrenost in ponižnost tako združi Potém napotje zgine nam vsaktéro.
(Kastriota se vzdigne in vidi bana, ki k njemu stopita.)
Odpusti, krona slavna
Vranjanin.
de pobožnost
Ti rajsko motiva. Ojači naj S serčnostjo silno tvoje blage duše,
De krepko vdava se prihodnosti.
Gropa.
De samo senci tvojo slediva Jasnosti, svét keršanski ves ki obséva.
Manlriota (na
On samo, ki pogube nas je branil Od sile strašne sovražniga meča, On milo bo sužanstva pogerdniga Prihodnje tudi stavno varval nas. Tam Križani daritev v sebi nosi, Ki je nobeni čas ne vniči več. Krepostno naše pa svobode čutje Učvcrstilo edinosti bo véz,
In slavo poveličalo naroda,
Ki vse terpéti in prestati ume,
Ne umi samo jedne krotit’ čudi
okno kazeči).
*) Sréëa mi je hotla, od vrédnistva Novic to ilirske žaloskazje (tragedia) v jambih	dobiti,	ktero sc bo	skorej v	ilirskim jeziku
natisnjeno oznanilo kakor pervo narodno delo tako verste,	lépsano z vso krasoto	beséde	in pesništva.	Ponudim	svojim dragim
slovćnskim bratam samo perva dva prizora (Sccncn) te narodske pésme v pokušnjo kakor košček céliga déla v slovenskim jeziku, de se bogastva ilirskiga jezika, njegove kreposti in	pesméne ugodnosti prepričajo,	kakor tudi	de vidijo,	kako podobna
sta si slovenski in ilirski jezik, v obéh téli jezikih.	Akoto delo	dopade, sim pripravljen, vse	posloveniti in
na svitlo dati.
’) Kralj Arbanaski v Kroji.
2) Ban dalmatinski. — a) Vojvoda
Malavašič.
Žestoku ljubav svojeg Očestva;
Š njoin Slavjan svuda živi i umira,
Nit’ vrime niti siila nju zbileži. —
Svi puci — dugo prošasnih stolitjali, Jezikom komaj stanos nam uzočc;
Svih njih pogubih oda duga čas.
Slavjani sami — narodi starine,
Evrope stanovnici — vjerno težu,
’Tu zemlja njiovu •— njima svud pridragu.
(«ropita (uieieno).
0	svitla krunno, tvoe scrčene riči —
1	tvojih činah ncumcrla čast,
Janačku naša požudu uzdižu,
Ko zoru ramenitu jasnog dana.
Gizdavo mi s’ uzdamo vladaoniku,
Kog ljubav, smionos i bistri um,
Ko sunca zraki tamnos prognat budu.
Vraiijanln.
Svu vjeru tvoju stavi sad u nas,
Upelji nas u bjenje kervoločno,
Svi skupno život naš za sveti zakon,
Za sloljod stavnu i za tvoju krunnu Mi rado posvetit nakanismo.
Oto čutenje i povdanjc ti U persili svakojeg vojnika najdeš.
Kastriota.
Takove serčenosti istečaj Slavodobitje svuda nam utvardi Vcrli nepriatelja nnšeg primnožinu,
Koi svakkiem od nas deset mača pruži,
Jer zna, da svakki deset serca nossi.
I ako smert pridobili tjclo več,
Uzdiže duh se s slavom neumarlom Proglaseč, da očcstvo ne propade,
Dok slavna kčrv u naših žillah teče.
(Zamislise æa mallo.) Još jedan od vojvodah dospit imma, Momčina Manes, Ccrnogorac, koi Objaviše mi, da na dan h’ćc dojči,
U kom na Balabana, viteza Turskog, svom silloin udrit ossudismo,
A vi pripravite svu potribu,
Da iza tmine nočne od svih Stranah Na dušmanina tajno navalimo,
Kog nerazbornos zavik satriti —
01 smert zagcrlit - priscgom potvard’mo.
Gruppn.
Mi tvoje uputjcnje častimo,
1J nas upori tvoje pomnje izmir.
Tri tissuča žestokih horvatah,
Ko nagla sema u mali ja dotjcram Na Ederbana, upcljnika pervog,
Kog izgubiti — ol propasti — svi Več tvcrdom zaklctvom mi obečiahu.
Vrnnjnnln. Vojniči dalmatinski glasoviti Sustežu komaj scržbcnos vatrenu,
Da bcz oprosti nevjcrnikah kerv Grihotno oskvarna, ko dibre tečaj Na polju našim izlijcec sad.
Kastriota.
Tako-vc siile ncima pridobnika I svakki od nas volli stotinput U svakkoj mukki šivot doveršiti Neg’ odpast oda vjcrc kriposne , liez kojc na 'tim svitu sriča znebbi.
(Pristaje za mallo.) On jedan — jcdinitti oda svih!
0	Mussa, Mussa, izdaica zlobni,
U koji ponor tjeroli tcbo gizdos?
Ljubeči te ko istog sina mog,
Ti mene izdao si i otačbinu
1	sveti zakon tvoj, uz obečaj Ponosili nepriatelja vjekovitog. —
Svcg svjeta vlast i arbanaska krunna,
Ku tebi ncvjcrnik več pridaše ,
Ne skinnu proklčstvo ti navcrženo.
Groppa.
Ne žaluj više dušil tu omražnu,
Več nama pusti doteč osvetu,
Ku naši mači njemu pripraviše,
Dok izteče ta gidonosna kerv.
■Kagtriota (naglo). To dillo hran’tc mojoj sammo seržbi, Dozvati h’ču ga na seid polje bjenja,
Da serce bjesno izsičem u mali,
Koe tugu neizmcrnu nama tvara.
Mogočne očestva svojiga ljubezni,
Ž njo Slavijan živi in umerje povsod;
Ne čas ne sila je ne zaduši. —
Vse ljudstva davno pretečenih časov Z jezikam komaj bitnost nam kazeče Vse njih je že pomoril davno čas;
Slavjani sami narod še starine Evrope prebivavci zvčsto obdčlvajo To zemljo svojo njim povsod predrago.
Gropa (ginjeno).
O svitla kron^ seréne tjč besede In tvojih «ÿjfl^nNrjôëa čast Junaške iwVjlplje .yHdigajo,
Kot zoro-zlataàjftçva jasniga.
Gizdavo seJnsA^amJr Nladavniku,
Čigar liubčzki. milfet', bistri um Kot sonce ti»nit||5st>bodejo pregnali.
Vraiij anili.
Vso svojo vero stavi zdaj u nas,
Upelji nas v borenje kervoločno.
Vsi skup življenje za presveto vero,
Za stavno svobodnost, za tvojo krono Mi radi dati smo se namenili.
To čutenje in to udanje tebi U persili vsaciga vojaka najdeš.
Kantriota.
Serčnosti takošnc izvir gotovo Slavodobitje nam povsod uterdi.,
Ak ravno več ljudi ima sovražnik,
Ki vsac’ga nas na deset mečev vzame Ker vč, de sere vsak desetero misi,
In ako smert uzomc mu telo,
Se vzdigne duh z ncumerjččo slavo, Oznanijoč, de očestvo ni v pogubi,
Dokler kri slavna v naših žilah teče
(Se zamisli za malo.) Še eden mojih vojvodov ’ma priti,
Mladenič Mancs, Černogorec, ki Mi je povedal, de dan tisti pride,
Ko Balabana, Turkov viteza Z vso silo zgrabiti srno namenili,
Vi pa pripravite potrebo vso,
De iz tamihc nočne od vsih strani Skrivcj sovražnika zagrabimo,
Čigar u vek zatreti nepokojnost Al smert storit’ poterdimo s prisego.
Grop«.
Mi tvoje podučenjc častimo,
U nas le zmiraj sc zanesi, ja Tri jezera horvatov korenjaških Ko nagla sema — muhama pripeljem Nad Ederbana perviga začetnika,
Ki ga vkončati ali pasti vsi Že obljubili s terdno smo prisčgo.
Vraiijanln. Vojniki dalmatinski glasoviti Berzdajo komaj svojo serti čgnjeno,
De brez izmaševanja kri nevernih Grehotno genia kakor Dibre *) tečaj Na polji našim se izliva zdaj.
Kamlrlotn.
Takošni sili ni prcmagovavca In vsaki zmed nas hoče stokrat rajši IJ vsaki muki svoje dit’ življenje,
Kakor odpasti od zvestosti terdne,
Brez ktcrc ni na zemlji sreče prave.
('Poneha malo.)
To je eden mi edini izmed vsih!
O Musa, Musa, izdajavic zlobni,
U ktero brezno te je gnal napuli?
Ko sina svojiga sim ljubil te In ti si me izdal in domovino In sveto vero svojo za občtbo Ošabno neprijatla večniga. —
Vlast vsiga sveta in arbanska krona,
Ki ti nezvestnik je izročil jo Prcklčtvc ne odvzame več od tebe.
Gropa.
Nc obžaljuj sovražene več duše,
In rajši nam prepusti maševanje,
K’ so naši meči mu pripravili ga,
Dokler ne izteče struponosna kri ta.
lAnatrlota (naglo). To delo samo serdi moj’ pustite,
I?klicati ga hočem v sred’ boriša,
De maltama mu izsekam serce vražuo,
Ki žalost neizmerno nam napravlja.
*) Dibra, réka v Albanii.