318
Za poduk in kratek čas.
Domači svetovavci.
Vprašal je nedavno neki gospodar soseda svojega: „Ljubi moj, kaj uek počenjate, da gospodarstvo vaše gre tako dobro spod rok in vendar ne vidimo nič posebnega pri vas? Saj mi drugi delamo tudi in se trudimo noč in dan; smo skerbni pa varčni, kolikor moremo, vendar opomagati si ne moremo nikoli".
Sosed mu odgovori: „Ne vem, kako je to; menda da so moji troji domači svetovavci, kterim se imam zahvaliti za vse, kar imam".
„„Vaši domači svetovavci? ki so pa ti?^a
„Domači pes, domači petelin in domača mačk a".
„„Kaj se norca delate ?aa
„Po pravici govorim; lejte, domači pes laja, kader prikrade se kak sovražnik; to me opominja: pazi, gospodar, kaj se po hiši in okoli nje godi. Domači petelin poje, ko dan se zaznava; to me opominja: na noge, pa delaj! Domača mačka se liže in cedi, ko bliža se ljub gost, in to spet me opominja: „pogerni mizo in postreži mu!"
„„Vem, vem, ljubi sosed, kaj hočete s tem reči. Kaj ne, da tri stvari so potrebne, da se gospodarstvu pripo-maga: skerbljivost nad vsem, kar bi utegnilo nam škodovati, — delavnost v vsem, kar zamore nam koristiti, — pa prijaznost do vsih, ki nam dobro hočejo in dobro storeaa.
„Ce ste me razumeli — zaverne sosed —mi je drago; jez hvalim domače svoje svetovavce, da me opominjajo vselej, kaj naj storim; lahko bi brez njih kaj pozabil. J.Š.