O tožbi in proizvodnji iz našega kota stran 5
RAČUNALNIKI
M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094
ZIMSKI VRTOVI, d o o.
Želiš soft ali po grško?

Lendavska 29 9000 Murska Sobota
CREDITANSTALT
Vroči ritmi sambe v Soboti stran 16
VRHUNSKA
Tel.: (069) 35 555
PVC IN ALU OKNA TER VRATA
Faks: (069) 32 093
Samo o generalijah stran 17
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
VREME
15.	januar, četrtek,	Lovro
16.	januar, petek,	Marcel
17.	januar, sobota,	Anton
18.	januar, nedelja,	Suzana
19.	januar, ponedeljek, Knut
20.	januar, torek,	Boštjan
21.	januar, sreda,	Neža
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
Murska Sobota, 15. januar 1998, leto L, št. 3, cena 190 SIT
V drugi polovici tedna bo nestalno vreme, po nižinah bo rahlo deževalo, nedelja bo predvidoma lepa.
I Lunine mene: sonce bo 16. januarja vzšlo ob 7. 40 minut in zašlo ob 16. 44 minut, dan pa bo dolg 9 ur in 4 minute. V torek, 20. januarja, bo ob 20.40 zadnji krajec lune, 21. januarja pa bo sonce stopilo v znamenje vodnarja.
Ko se oziram s »sibirskega« zapečka na minuli teden, ugotavljam, da so ga zaznamovali trije dogodki. Ponovno so se dogajali Zeleni, mlekarji Iso zvišali in potem znižali cene in na Cestnem podjetju nam je bila predstavljena politična enačba "naših ljudi na naša mesta
Najprej Zeleni. To, kar se dogaja s to stranko, . je prav žalostna zgodba, ki pripoveduje na najboljši možen način o boju "politokratov” za
dpori zelenim v državi znotraj stranke nismo uspeli ustvariti odločilnejšega političnega vpliva. Posredno pa se to tudi kaže kot čedalje manjša moč zelenih v domačem prostoru.
Cestarji, konkretneje njihov direktor nam je postregel z novo politično matematiko, po kateri naj bi prišlo do sekanja glav. V razlagi formule in valitve krivde za podjetniške težave na državo je potrebno poudariti, da je v primeru države kot
oblast in politično moč. Ob tem se žal ne zavedajo, da so ravno zaradi svojih osebnih interesov izgubili oni sami. Ob tem pa je najbolj žalostno to, da na račun tega največ izgublja ekologija. Posredno s tem izgublja tudi naš prostor. Za kaj gre? Ob teh zapletih je potrebno opozoriti, da segajo zelene korenine kljub vsemu v naš prostor. Spomniti je potrebno, da se je zavest o varstvu okolja na vseslovenski ravni množično manifestirala z obrambo reke Mure pred megalomanskimi elektrogospodarskimi apetiti. Takrat nam j je v regiji uspelo animirati javnost, ki se je začela I zavedati nevarnosti posegov v okolje najprej z . množično manifestacijo v soboški galeriji in zatem v Cankarjevem domu. Ta pozitivni okoljevar-Istveni naboj in močna ekipa sta dala nastavke za poznejšo zeleno stranko. Toda po začetnem uspehu nismo vzdržali in prepustili pobudo tistim, ki so iz teh nastavkov začeli kovati svoj osebni politični kapital, kar se je navsezadnje pokazalo ob vseh dogajanjih z zeleno stranko. Na problem sem opozoril zaradi tega, ker se šele sedaj kaže, kakšno potencilano politično moč na državni ravni smo izpustili iz rok. Ob tem pa je l žalostno še to, da kljub visoki, najvišji volilni po-X.
* ■ ......................... <. . ............. ... - ....... ....
dolžnika jasno, kateri del države je dolžnik podjetju. To so občine, ki pa so bile ne glede na nesprejet državni proračun finačno redno servisirane. Zato bi bil potreben odgovor, zakaj se je streglo občinskim apetitom brez finančnega pokritja.
In za konec še mleko. Cene mleka, ne da se
spotikamo v njihovo upravičenost z ene ali druge strani, kažejo odnos med kmeti in predelovalno industrijo. Na primeru mleka se ta odnos kaže . najbolj očitno. Namreč kadar koli je ogrožen interes mlekarjev, nastopijo kot močan oligopol bodisi proti državi ali kmetu. Sedaj ko je država povišala odkupne cene, so takoj prenesli ta poslovni riziko na porabnika. Pri mleku se je pokazala moč predelovalcev, ki ves riziko poslovanja prenašajo najprej na kmeta, če pa tu ne uspevajo, pa na porabnika. Sedanje dogajanje okrog mleka je ponovno pokazalo, da kmetje morajo spremeniti svoj miselni vzorec in nekaj storiti za svojo ekonomsko neodvisno samoorganiziranost, kajti večno čakanje na "politično” milost jih bo stalo poslabšanja odnosa do predelovalne industrije.
J. VOTEK
Nova delitev stroškov med tremi: delodajalcem, zavarovalnico in bolnikom stran 3
Po dogovoru med kmetijskim ministrstvom in slovenskimi mlekarnami stran 4
Nebo nad Prekmurjem je bilo pred dnevi obaravano rdeče. Namesto na beli snežni odeji smo lahko uživali v spomladansko toplih popoldnevih in slepeče barvastih večerih. Medtem ko je Jeruzalem prekril sneg in so v Severni Ameriki opozarjali ljudi pred nevarno nizkimi temperaturami, so sprehajalci ob bregovih Mure že našli prve zvončke. Prezgodaj! V življenju ničemur ne uidemo; tudi tej zimi ne bomo, bbp
Policijska postaja v vsaki občini? stran 8
Izredni kongres v Podlehniku
Konec peripetij? stran 3
IZktualno okoli nas
vestnik, 15. januar 1998
Kriza na Severnem Irskem
Načrti Mo Mowlan
Je moč Mo Mowlan v dejstvu, da se ljudje, ki se znajdejo s smrtjo iz oči v oči, lažje osredotočijo? Na ponovno začetih mirovnih pogajanjih v belfaškem gradu Stormont sedi med samimi moškimi ženska. Še več, prav ona ima glavno besedo v pogajalski igri: oseminštiridesetletna ministrica za severno Irsko Marjorie (Mo) Mowlam. Ne samo da vodi nadaljevanje pogovorov, temveč tudi odločno stoji v središču, odkar je minuli petek v belfaškem zaporu Maže obiskala teroriste z obeh strani, tako irine kot unionistične. To je bil poker s pravno državo, ki ga je Mo Mow-lam zaigrala s pristankom premiera Tonyja Blaira in ga tudi dobila.
Točno pred enim letom so zdravniki Mo Mowlam povedali, da ima možganski tumor. Čeprav se je pozneje izkazalo, da ni bil maligen, kemoterapiji ni mogla uiti. Še preden so prvega maja laburisti zmagali na volitvah, se je podoba Mo Mowlam precej spremenila. Nekateri volivci je niso več prepoznali. Zredila se je in na njej ni bilo mogoče spregledati lasulje. Toda vse to ni motilo To-nyja Blaira, ki jo je 3. maja po-
Haiderjevi napadi na Slovenijo
Predsednik avstrijskih svobodnjakov Joerg Haiderje na novinarski konferenci zagovarjal napade, ki jih je decembra na račun Slovenije izrekel svobodnjaški član celovškega kulturnega mestnega sveta Walter Gassner. “Gassner je izjavil le to, kar mislimo mi vsi,” je izjavil Haider na novinarski konferenci. Tudi Haider, prav tako kot Gassner, je vlado v Ljubljani pozval, naj končno odpravi “zakone iz partizanskega obdobja”, v katerih so tedanjo nemško govorečo manjšino “razglasili za brezpravno”. Prav tako seje izrekel proti širitvi Evropske zveze na vzhod. Ta bi po njegovem mnenju pomenila veliko nevarnost za trg delovne sile in kmetijstvo v preostali zvezi. Na Haiderjeve izjave pa seje odval koroški deželni glavar Christof Zematto in obsodil protislovensko stališče avstrijskih svobodnjakov. Po njegovem mnenju je Gassne-ijevo in Heiderjevo ravnanje škodljivo glede na dobre sosedske odnose med Avstrijo in Slovenijo. Zernatto je tudi opozoril, da sta deželna vlada in koroški deželni zbor jasno izrazila želje Koroške glede pravic nemško govoreče manjšine v Sloveniji.
Združeni narodi in Slovenija
Člani misij držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na prvi seji v letu 1998 sprejeli program dela v januarju. Poleg tega so tudi dokončno potrdili države, ki bodo predsedovale posameznim odborom Varnostnega sveta. Slovenska misija, ki jo vodi Danilo Turk, bo predsedovala odboru, ki nadzoruje izvajanje resolucije št. 748, ki vsebuje sankcije proti Libiji.
Klonirani človek Mečiar zavraša
Ameriški znanstvenik Ri-chard Seed iz Chicaga bo z lastno raziskovalno skupino kloniral človeka. Poizkus naj bi stekel v prihodnjih treh mesecih, torej še preden bi ga ameriške oblasti lahko prepovedale. Znanstvenik naj bi že našel prostovoljce zanj. V Beli hiši so ob tem ponovili odločno nasprotovanje kloniranju človeka, to pomeni, da ni izključena možnost, da Seedu tovrstni poskus onemogočijo.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji-
ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.	.	o j Oa ,
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje st. 16/IB z dne 30. 1 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-da/ok Ad nrnmeta nmizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-mf.si.
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
zval, naj prevzame ministrski kabinet za Severno Irsko. Od takrat britanska javnost ve, da ta gospa ne ovinkari in s sogovornikom takoj preide na konkretne zadeve. V nujnih primerih osupne moške sogovrnike tako, da odloži lasuljo. Potem je konec skrivalnic, definitivno.
Vprašanje, ali je po več kot 3000 mrtvih v petindvajsetletni državljanski vojni med protestantsko večino in katoliškimi nacio-
Tošovskega
Slovaški premier Vladimir Mečiar je potrdil, da se slovaška vlada ne bo pogovarjala z novo češko vlado. Kot vzrok je navedel dejstvo, da novi premier Jožef Tošo-vsky na oblast ni prišel z volitvami, mesta v vladi pa je ponudil le tistim, ki so izražali svoje nasprotovanje premiera Vaclavu Klausu. Mečiar je dejal, da so pogovori s Češko mogoči le v okvira carinske unije, saj je v zvezi s to potrebno rešiti še nekaj vprašanj.
nalisti v Severni irski še mogoče premirje, ostaja seveda odprto. Toda Mowlanova bo pretaknila vsak kamen, samo da doseže premirje, kar dokazuje tudi njen sporni obisk zapora Maže.
Ministrica je svoje čase študirala na ameriški univerzi v Iowi in promovirala iz politologije, zato opazovalci menijo, da je najnovejši predlog za mirovni proces prišel izpod njenega peresa. Uveden naj bi bil neke vrste “otoški koncil”, ki bi povezoval Škotsko, Anglijo, Wales, Severno in Južno Irsko. V ustavi Republike Irske je zapisana težnja po združitvi. To želi doseči tudi IRA. Toda če bodo v otoškem koncilu vsi združeni, potem bo nadaljnje združevanje odvečno.
Die Welt
Nafta za hrano
Iraški predlog za določitev januarskih cen za njegovo surovo nafto je petnajst članic odbora Združenih narodov za sankcije potrdilo in s tem odpravilo še zadnjo oviro za nadaljevanje iraškega izvoza po programu ZN “nafta za hrano”. Irak lahko vsakih šest mesecev proda nafte v vrednosti do 2,14 milijarde dolarjev v zameno za hrano in zdravila, ob tem pa mora dovoliti mednarodnim inšpektorjem Združenih narodov Za razorožitev Iraka (UN-SCOM) nemoteno opravljanje njihove misije. Vendar pa je Irak ponovno obsodil prevlado Američanov v skupini šestnajstih inšpektorjev, v kateri je kar deset Američanov in pet Britancev.
Predsednika SLS in OVP
Na Dunaju sta se sešla predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik in predsednik avstrijske ljudske stranke (OVP) in zunanji minister Wolfgang Schiissel. Srečanje sodi v okvir dobrega medstrankarskega sodelovanja dveh vplivnih strank v sosednjih državah. Avstrijska ljudska stranka naj bi izrazila podporo pri vključevanju Slovenije v EZ. Obe stranki pa sta obljubk li, da se bosta aktivno zavzemali za enotno podporo organizaciji olimpijskih iger treh držav, Slovenije, Avstrije in Italije, leta 2006.
Pokoli v Alžiriji
Medtem ko se pokoli v Alžiriji nadaljujejo, naj bi alžirska vlada pristala na obisk predstavnikov Evropske zveze pod pogojem, da bo ta posvečen izključno sodelovanju v boju zoper terorizem. Vodja alžirske diplomacije Ahmed Ataf je odločno izključil kakršnokoli preiskovalno misijo Združenih narodov ali koga dragega, kar bi bilo po njegovem vmešavanje v alžirske notranje zadeve. Organizacija islamske konference (OIC), ki združuje 55 držav, je pozvala Alžirijo, naj sodeluje z misijo EZ, ob tem pa izrazila zaskrbljenost zaradi terorističnih napadov, ki so se okrepili v svetem mesecu ramadanu. V britanskem časopisu Observer pa so zapisali, da obstajajo novi do-
Indonezija
Konec prejšnjega tedna je prebivalce zajela nakupovalna mrzlica. Po silovitem padcu indonezijske rupije in po nekajdnevnem molku indonezijskega predsednika Suhar-ta se je med ljudmi razširila novica, da bi oblast utegnila prevzeti vojska. Nakupovalna mrzlica, ki jo v “demokratični” državi lahko kaznujejo, je povzročila poskočitev drobnoprodajnih cen. Zdi se, da se je predsednik, ki vodi državo s pomočjo svojih sorodnikov, vendarle spametoval in objavil povabilo IMF (Mednarodnega monetarnega sklada). Mednarodna javnost pa z vse manjšo naklonjenostjo gleda na početje predsednika, ki se mu predsednikovanje izteče v marcu.
Končno do župana
Sarajevo je štiri mesece po septembrskih volitvah vendarle dobilo župana. Župansko mesto je zasedel muslima Rasim Gačano-vič, za podžupana pa so svetniki na ustanovni seji mestnega sveta izvolili Hrvata Anteja Želiča.
Kitajska se trese
V potresu, ki je prizadel severni del Kitajske, je umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 2000 je bilo ranjenih, kar 30.000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Na območju, ki ga je potres prizadel najhuje, je temperatura zdaj 20 stopinj pod ničlo, v nekaterih krajih pa je poškodovanih kar od 70 do 80 odstotkov hiš. Potres je imel moč 6,2 stopnje po Richterju.
Iz. Monoštra piše----------------'
Socialni ali manjšinski problem?
Zakaj je postala navadna ulica v Szekesfehervarju zloglasna? Ker je v njej živelo trinajst romskih družin, bi lahko rekli. Toda odgovor bi bil poenostavljen in delno tudi krivičen.
V ulici Radio je stal stari stanovanjski blok s štiridesetimi socialnimi stanovanji. Ker je blok že odslužil, se je mestna samouprava odločila za rušitev. Stanovalci so si (tudi s pomočjo občine) poiskali druga stanovanja, med tem časom pa so se v prazna stanovanja začele naseljevati romske družine, sicer brez vsakršnih dovoljenj.
Problemi so se začeli, ko so hoteli blok dejansko porušiti. Trinajst družin se enostavno ni hotelo odseliti, čeprav v stanovanjih že nekaj časa ni bilo ne vode, ne elektrike, ne gretja, ne vrat in oken. Po mnenju strokovne službe je bil blok življenjsko nevaren.
Samouprava je, da bi rešila neljube razmere, družinam ponudila začasno rešitev. In sicer za-bojniško naselje ha robu mesta, v katerem naj bi Romi stanovali do zgraditve novih socialnih stanovanj.
Kot če bi samouprava dregnila v osje gnezdo! Takoj so se oglasile vse mogoče organizacije, človekoljubne, romske, organizacije za zaščito človekovih pravic. Odzvale so se stranke, politična gibanja, celo notranji minister. S tem je dobila zadeva ne le vsedržavno razsežnost, temveč tudi politični in manjšinski odtenek. Iz (skoraj) zgolj socialnega vprašanja je nastalo manjšinsko, pri katerem zdavnaj ni šlo le za 13 družin.
Reakcije so bile precej burne. Kaj neki si dovoljuje mestna samouprava? Rome želi naseliti v geto! Kaj če se bodo drugi madžarski kraji zgledovali po Szekesfehervarju in romsko vprašanje reševali na tak način, da bodo Rome naselili na obrobju mesta? Shodov in protestov v Szekesfehervarju so se udeleževali Romi skoraj iz vse države. V tej skupnosti je namreč precej močan čut solidarnosti.
Samoupravi ni preostalo drugega, kot da od-
stopi od prvotnega načrta (kljub že zgrajenemu zabojniškemu naselju). Po hitrem postopku je vsaki družini zagotovila 1,6 milijona forintov za reševanje stanovanjskih problemov. Zdaj se je pa zgrozila druga stran in spraševala, ali bi samouprava ravnala enako, če bi šlo za neromske družine. Resnici na ljubo je treba povedati, da v tem mestu čaka na rešitev stanovanjskega problema približno 600 družin.
In zgodba seje nadaljevala. Mestna samouprava je s pomočjo lokalne romske samouprave odkupila v vaseh v okolici Szekesfehervhrja iz omenjenega denarja več starih hiš, kamor naj bi se preselile družine že pred božičem. Ko so prebivalci teh krajev zvedeli, komu so namenjene hiše, so preprečili, da bi se romske družine vselile. Po vaseh so organizirali proteste, celo straže okrog odkupljenih hiš. Vaške samouprave so bile ogorčene, zakaj se hoče mesto rešiti nezaželenih družin na način, da jih seli na podeželje.
Zgodba torej še vedno ni končana. Mestna samouprava je sicer obljubila, da bo za namestitev družin poskrbela na območju lastne občine, vsakdo pa ve, daje to le en primer ter daje še veliko podobnih, le da ne dobijo take razsežnosti.
Na Madžarskem živi od štiri do šeststo tisoč Romov, ki jih zakon o manjšinah priznava kot etnično manjšino. Njihovi problemi so predvsem socialni in socializacijski, ne toliko manjšinski. Čeprav je razseljevanje tudi pri njih očitno, je vendarle pri njih najvišja stopnja brezposelnosti, v njihovih vrstah je nadpovprečen kriminal in še in še bi lahko naštevali pojave, povezane s siromaštvom in socialno bedo, ki se pojavljajo v madžarski družbi. Odgovor na take pojave je nestrpnost, ki smo ji bili priče tudi v Szekesfehervarju. Nestrpnost z ene in druge strani, nestrpnost, kije lahko zelo škodljiva, če se socialni problemi kažejo kot manjšinski. .
MARIJANA SUKIČ
se nadaljujejo
kazi, da za valom pobojev v Alžiriji ne stojijo samo islamski teroristi, ampak tudi alžirske varnostne enote. Observer pri tem na-
vaja izjave dveh nekdanjih alžirskih policistov, ki sta zaprosili za politično zatočišče v Veliki Britaniji. Alžirca trdita, da sta po ukazu sodelovala v poboju in uničenju civilistov.
Konkordat
Spodnji dom poljskega parlamenta je ratificiral konkordat s Sve tim sedežem, ki je bil podpisan že leta 1993, a ga v obdobju prejšnje leve.vlade niso ratificirali. “Za” je glasovalo 274 poslancev, 160 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Konkordat mora ratificirati še senat, kar je le formalnost. Podpisati ga mora tudi predsednik Aleksander Kwasniewski, ki po ustavi nima možnosti veta. •
Nemška brezposelnost
Lani je bilo v Nemčiji povprečno brezposelnih 4,4 milijona ljudi-kar je največ v zgodovini Zvezne republike Nemčije. Po besedah namestnice predsednika Zveze nemških sindikatov (DGB) Uršul* Enegelen Kefer so se uresničila najbolj pesimistična pričakovanji saj je vlada prvotno načrtovala, da bo povprečno letno število iskal cev zaposlitve pod štiri milijone. Zato ni čudno, da so se minula nedeljo številni Nemci poklonili v letu 1919 ubitima socialističnim’ voditeljema Rosi Luxemburg in Karlu Liebkenchtu. Policija j* najbolj zagrete pripadnike antifašističnega in avtonomnega gibanji ki so se zbrali pod parolo “Boj se nadaljuje...organizirajte revolucionarni odpor”, priprla.
Prerok v pujsovi podobi
Izraelko Tatjano Suškin, kije na plakatih, razobešenih po Hebrona preroka Mohameda narisala kot pujsa, je sodišče v Jeruzalemu obsodi lo na tri leta zapora, od tega leto dni pogojno.
Bangladeš in mraz
V Bangladešu so nizke temperature, ki se gibljejo okrog nič stop,flJ Celzija, doslej terjale več kot sto žrtev. Samo v nedeljo je v Severni pokrajini Nilphamari zaradi mraza umrlo 12 ljudi, zaradi goste meglj in nizkih temperatur pa je bil v državi moten tudi letalski in cestni t«1 železniški promet. Hladno vreme so povzročili vetrovi s Himalaje. 1
Roland in Gepard
Nemški dnevnih Frankfurter Algemeine Zeitung je ob obisW nemškega obrambnega ministra Volkerja Rueheja v Sloveniji zapis® da je Ruehe slovenskim sogovornikom zagotovil nemško podporo p1* zadevanjem Slovenije za članstvo v zvezi Nato. Prav tako pa naj bi Sl venija že letos kupila nemške protiletalske sisteme Roland in GepaF — se ve, od Nemcev.
vestnik, 15. januar 1998
Aktualno doma
3
Izredni kongres v Podlehniku
Kdo so Zeleni Slovenije?
Konec peripetij?
Kongresi in sestanki ali o dvoglavem zmaju - Spori ali ko Bandelj zagrozi z izbrisom— Legitimno vodstvo — Bi morali nastopiti na sodišču ali o trdi liniji znotraj Zelenih
Nekajletna zgodovina Zelenih kaže, da so se njihove težave začele, ko so se iz gibanja (formiranega leta 1989) prelevili v politično stranko. Na prvih demokratičnih volitvah so dobili kar 8,84 odstotka glasov. V Demosovi vladi niso bili najbolj zadovoljni. Kljub temu Plutova pobuda po ideološkem frakcioniranju stranke propade. Na naslednjih volitvah, ko stranko že vodi Vane Gošnik, del vodstva z Leom Šešerkom na čelu zapusti Zelene in ustanovi Ze-leni-Ekološko socialno gibanje in se priključi LDS: Prestop poslancev stranko oropa tudi za proračunska sredstva. Novembra 1995 jo ministrstvo za notranje zadeve izbriše iz registra političnih strank, vendar se ti pritožijo na ustavno sodišče ih uspejo. Pred zadnjimi volitvami Zeleni na državni ravni dobesedno zaspijo. Vane Gošnik resda organizira pohod na avtocesto, toda takrat, ko je ljubljanska obvoznica že zgrajena. To se pozna na volitvah: Zeleni ostanejo pred parlamentarnimi vrati.
Dvoglavi
10.	maja lansko leto so Zeleni na sedmem kongresu volili tudi novo vodstvo. V Tržiču, kjer je bil kongres, naj bi med volivci nastopali tudi SDS-ovi člani, pripeljani z avtobusom. Od kod ljubezen SDS do Zelenih? Naveza je očitno Gošnik-Janša, saj je slednjemu Gošnik odstopil oziroma dal v najem strankine prostore, za katere v tem trenutku stranka upravitelju dolguje 2 milijona tolarjev. Na tržiškem kongresu so
(najverjetneje prav zaradi spornosti uvoženih oziroma sposojenih članov) nekateri glasovali brez poverilnic (te naj bi predhodho po telefonu identificiral Meršak). Kakorkoli že, na kongresu so se za predsedniško mesto potegovali štirje kandidati, v drugi krog volitev pa sta prišla Miha Jazbin-šek (ki se je med svojim ministrovanjem prelevil v člana LDS) in Ivan Tomše. Vane Gošnik naj bi takrat zaradi nesklepčnosti (o kateri pa nekateri Zeleni iskreno dvomijo) kongres prekinil. Nadaljevanje je po peripetijah znotraj stranke sledilo v Kranju. Ko so se delegati pojavili ob določeni uri (petih popoldne), so jim varnostniki poskušali preprečiti vhod v kranjske občinske prostore. Toda, izvedli so nadaljevanje kongresa in izvolili Miho Jazbin-ška za predsednika. Sočasno pa je Gošnik (skupaj s Tomšetom in Meršakom) v javnost vrgel informacijo, daje bil kongres ob 16. uri in da so na njem za predsednika izvolili Tomšeta.
Spori
Tako se je začel boj med fantomskim in legitimno izvoljenim članom Zelenih, v javnosti pa je obveljalo, da ima stranka dva predsednika. Še več, v Slovenskem almanahu ’98 je zapisan podatek, da Zeleni Slovenije nimajo predsednika. Minister Bandelj je Zelenim zagrozil z izbrisom iz registra, če ne uskladijo statuta stranke z zakonom. No, slednje so na “ptujskem” kongresu, ki je potekal minulo soboto, tudi storili.
Spor med Gošnikom, Tom
šetom, Meršakom in več kot polovico občinskih odborov Zelenih je tudi zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih storila omenjena trojica (ki se jim je pridružil še Savič): izginila je dokumentacija o finančnem poslovanju, denar od prodanega avtomobila in avtomobil, mobitel, najemnina od poslovnih prostorov itd.
V pokongresnem času bi moral Gošnik sklicati tudi svet stranke, saj je to zahtevala več kot tretjina odborov. No, resda je to storil, in to minuli petek, vendar je na vabilo “pozabil” napisati, kje in kdaj naj bi bil svet stranke. Gošnik naj bi s telefonskim manevrom poskušal preprečiti tudi izredni kongres v motelu Petrol v Podlehniku. Zaman.
Legitimno vodstvo
Sobotnega izrednega kongresa stranke seje udeležila večina odborov Zelenih Slovenije (razen peterice zvestih “svojim štirim kraljem”, kot je omenjeno četverico večkrat poimenovala ena od udeleženk izrednega kongresa, prišli pa tudi niso iz odborov, kjer so se odločili, da počakajo na razplet). Na njem so še enkrat izvedli volitve: za predsednika stranke je bil izvoljen Miha Jaž-binšek, podpredsedniška mesta so zasedli: Žare Lipušček, Aleksandra Povhe, Ivana Skamen, predsednik sveta stranke je postal Ivan Kukovec, podpredsednik sveta pa Vladimir Auer. Izvolili so tudi nadzorno komisijo in komisijo za statut in pritožbe. Za izvedbo volitev na izrednem kongresu so se odločili na decembrski seji sveta v Ormožu, saj je Ministrstvo za notranje zadeve izreklo dvom o pravilnosti sklica sedmega rednega kongresa v Tžiču in Kranju. Na kongresu so tudi ugotovili, da si je skupina Mer
šak, Tomše in Gošnik “vzela pravice, ki jim kot članom stranke ne pripadajo: tako so npr. upravniku stavbe naročili, naj izroči ključe samo njim, zadrževali so pošto (npr. odborov niso obvestili o dopisu z ministrstva) itd.
Razrešitev
Na izrednem kongresu so torej razrešili vse funkcionarje stranke, izvoljene na sedmem kongresu ali prej, Vaneta Gošnika pa so razrešili še zaradi “nedejavnosti, razbijanja stranke in zaradi nesodelovanja z občinskimi odbori”. Hkrati pa javnosti sporočajo, da ne bodo plačevali storitev, ki jih naroča omenjena trojica.
Na sodišče
Kaj storiti z omenjeno trojico Gošnik, Tomše, Meršak? Nekateri člani so bili prepričani, da bi zadevo morali razčistiti na sodišču in tam dokazati, da omenjena trojica nastopa v lastnem imenu in ne v imenu stranke, v kateri so ji potekli vsi mandati. Navsezadnje z izvolitvijo novega funkcionarja staremu avtomatsko preteče rok. Toda glede na peripetije v stranki je najbrž naivno pričakovati, da se bodo omenjeni gospodje kar tako poslovili od dediščine zelenih. Navsezadnje naj bi deset milijonov, kolikor je padlo v LDS-ov Žakelj, zaradi pristopa peterice zelenih k njim v prejšnjem sklicu parlamenta, vendarle našlo kanal (z odločitvijo Ustavnega sodišča) do Zelenih.
Zeleni
Se bodo v prihodnosti vsi zeleni Slovenije ponovno združili ali pa bo to ostala samo želja Zelenih Slovenije? Resda ni svetlo in temno zelenih, so pa malo bolj in malo manj desni zeleni. Se bodo začeli ukvarjati s programskimi zadevami pa tudi s ponovno revitalizacijo mreže občinskih odborov? Tekma za občinske stolčke se začenja.
A. POTOČNIK
»Bejžimo, tečemo ... po denar za dom starejših«
Pes je lovil lisico, ta pa mu je ubežala v luknjo. Lisica prekmurskih ravnin se je začela spraševati.
“Oučike, kaj ste pravile, kda vas je pesek tiral? ”
Pes zunaj pa je odgovarjal: “Bejžimo, tecimo, bejžimo, tecimo...”
“Nougice, ka ste pa ve pravile, kda vas je pesek tiral?” je še naprej spraševala lisica.
“Bejžimo, tecimo, bejžimo, tecimo...” seje slišal odgovor.
Lisica, zadovoljna z odgovori še sprašuje:“Rep. kaj si pa ti pravo, kda nas je pesek tiral?”
“Drži ga za rep, drži ga za rep....”
Besna lisica pa na to:“Oj, ti grdi rep, ti pa ven z luknje!” In ga potisnila na piano. Pes pa, ki je pri luknji čakal, je lisico potegnil iz nje in jo raztrgal.
Nauk basni se glasi: košati rep te lahko stane življenja!
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je objavilo razpis oziroma povabilo občinam, da kandidirajo za državna sredstva za gradnjo domov za starejše. Minister pa je že tudi najavil, da bodo prednost imeli prijavljeni projekti iz našega kota. In župani pomurskih občin so se zganili. Še več, kar završalo je po občinah in med poslovneži, ki v varstvu starejših občanov vidijo, če ne že bajni, pa vsaj dober posel.
“Bejžimo, tecimo, bejžimo tecimo” si govorijo župani, ki s papirji hitijo v Ljubljano. Okrepljeni, ne le s papirji, trkajo na ministrova vrata in zagovarjajo, vsak svoj projekt. Pri tem jim držijo svečo poslanci, pa tudi pomembni poslovneži firm gradbenega inženiringa.
Tisti, ki so blizu ministra pa se nad pomurskimi seli le nasmihajo in stikajo glave ter govore: ti so pa res čudni. Mislijo, da bo prav vsaka občina, čeprav žepnega formata, dobila svoj dom? Zakaj neki se ne dogovorijo in povežejo, saj bi tak projekt potem zagotovo dobil zeleno luč tudi od države?
Ampak kaj, zaradi košatosti in repatosti veljakov z našega konca se je klavrno končalo že marsikaj. Morda se bo tudi tokratna prilika.
KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200
Predlog zakona o delovnih razmerjih: delodajalci naj bi plačevali le deset dni bolniškega dopusta
Nova delitev stroškov med tremi: delodajalcem,
zavarovalnico in bolnikom
Iz česa je skuhano povprečje ali kaj vse pokriva bolniški dopust
Navadni smrtniki, po katerih statistika izračunava povprečneža v deželi pod Alpami, so gledali televizijski nastop generalnega direktorja zdravstvene zavarovalnice Franca Koširja in ministra za delo Antona Ropa. Dajala sta se na temo, kdo naj bo plačnik bolniškega dopusta, ki traja nad deset dni. Anton Rop je zagovarjal predlog zakona o delovnih razmerjih, ki je tudi evropsko primerljiv, in trdil, da problem absentizma ni tako velik, je pa v tem, da delodajalci nosijo preveliko breme. Franc Košir pa je opozoril, da bi v ta namem zdravstvena zavarovalnica potrebovala skoraj devet milijard dodatnih sredstev, in če ne bo višje prispevne stopnje, bo to šlo na račun ravni zdravstvenega varstva. K videnemu in slišanemu je imel vsak od gledalcev svoj komentar. Takole so se vrstili:
Rinem v invalidsko upokojitev
Prvi pravi: “Za to prepiranje na televiziji mi je toliko mar kot za lanski sneg. Dokler se ne bodo dogovorili, kako ip kaj, bom jaz že zapustil to ladjo norcev s pridobljeno invalidsko pokojnino v žepu. Kaj me briga, če nam, ki se z vsemi štirimi, pa če je treba še z modro kuverto, prerivamo do cilja, pravijo, da se gremo zelo drag nacionalni šport, da izko
Analiza odsotnosti z dela v Pomurju kaže, daje od 25 do 40 Odstotkov bolniških izostankov zaradi “nemedicinskih” razlogov, in sicer zaradi problemov na delovnem mestu ali v podjetju, bolezni družinskih članov, zaradi čakanja na oceno delazmožnosti pred invalidsko komisijo, osebnih koristi ali dnevnih odškodnin pri zavarovalnici. V povprečju je kar 130 zavarovancev na mesec na bolniškem dopustu, ker se je pritožilo na odločitev invalidske komisije prve stopnje in čaka na drugostopenjsko odločanje. Čakalna doba je leto dni in več.
riščamo zdravstvo in krademo čas drugim bolnikom. Jaz se že ne bom naveličal hoditi od zdravnika do zdravnika, od specialista do specialista; če je treba. Prej se me bodo naveličali oni in mi dali odločbo, ki jo pričakujem. Če bi bili pametni, s tem ne bi tako dolgo zavlačevali, pa še stroškov bi imeli manj kot sedaj. Tudi mladi, ki so na cestah, bi na ta način lažje prišli do dela.
Če sem bolan, vzamem dopust. Zato bi namišljenim bolnikov kupil enosmerno vozovnico v...
Drugi komentira: “Gospoda si naj podvihata rokave in najprej naredita red. Če bi bil jaz na njunem mestu, bi vse tiste, ki tekajo od zdravnika do zdravnika, ne da bi
res bili bolni, naložil na vlag in jim kupil enosmerno vozovnico za divjino. Ti se na naš račun redijo, sam pa si ne upam privoščiti niti urice bolniškega dopusta, tudi ne, ko bi mi pripadala. Če pa me že zvije kak dan, si pišem dopust. Bolje tako, kot pa da bi me šef postavil pred vrata. Saj to je tisto. Če bi vsi delali pri zasebniku, bi se že naučili, kako se dela in kaj je to red.”
Bolezen me tepe in mi greni življenje po vsej črti, sedaj pa moram še poslušati, da sem nekomu prevelik strošek
Tretji se je oglasil z besedami: “Najprej me je izdalo telo, ki je bilo prešibko, da bi zdržalo obremenitve in strese na delovnem mestu in doma, sedaj pa moram še poslušati prepiranje dveh, kdo naj mi plačuje bolniške izostanke. Ali mi ni dovolj že to, da me bolezen tepe in mi greni življenje po vsej črti? Navsezadnje pa se bo zgodilo, da bom zaradi bolezni še bolj kot sedaj tepen . po žepu ali bom prikrajšan pri zdravljenju. Že tako komajda pridem do zdravnika, saj so. čakalne dobe
Dr. Jože Miklič, vodja socialne medicine pri murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo, je o problemu odsotnosti z dela zaradi bolezni povedal:
“Problem je treba presoditi z več vidikov in se dogovoriti, kdo bo plačnik in koliko. Tudi znotraj začasne zadržanosti z delaje, če že delamo določene prerazdelitve sredstev v zdravstvu, res veliko rezerv.
Vendar pa je treba vedeti, da se povprečna starost zaposlenega pri nas zvišuje, to pomeni, da bodo začela prevladovati kronična obolenja in obolenja z daljšim trajanjem. Na prvem mestu so bolezni raka, v stalnem porastu pa so tudi bolezni kosti, mišic in veziva, ki za zdravljenje prav tako terjajo dolgo povprečno izostajanje z dela.
Doktrinarno in tudi lokalno pa bo treba posvetiti več pozornosti tako imenovanim psihičnim motnjam. Pri nas je povprečno trajanje izostanka in število izostalih za sto odstotkov večje kot v drugih regijah v Sloveniji.
Enak poudarek dajem tudi poškodbam zunaj dela, ki terjajo zelo dolg izostanek z dela, a se nihče ne sprašuje, kako je s plačevanjem le-teh. Pa ne samo poškodne na polju ali v gospodinjstvu, vedno več je poškod pri športu ali v planinstvu. Za te primere bi se bilo treba dodatno zavarovati, ne pa da se solidarnostno plačujejo veliki stroški.
V zdravstvu poznamo tudi veliko kratkih izostankov z dela, ki ponavadi trajajo en dan. Če bi jih ocenil iz zdravstveno-ekonomskih vidikov, koliko je zaradi tega porabljenega časa in poti ter materialnih stroškov, kar vse ižostanek z dela še bolj draži, zdravstvo pa preobremeni in podaljša čakalne dobe, potem je predlog o petih dnevih bolniškega dopusta, ne da bi bilo treba obiskati zdravnika, smotrn.”
za umreti. Da, dobesedno za umreti, preden se učakaš, da prideš do specialisita.”
Tito je rekel, znajdi se! Nisem nor, da ne bi od zavarovalnice spravil v žep dnevne odškodnine
Četrti je pomodroval: “Po mojih žilah se še vedno pretaka tista: Tito je rekel, znajdi se! Nisem nor, da od zavarovalnice ne bi spravil v žep čim več. Vsak dan bolniškega dopusta mi navrže toliko denarja, da bom na ta račun vlekel, kolikor se da. Toliko sem se že naučil, da poštenja danes ni več in da je dobrota velika sirota.”
Tako ali podobno je potem govoril peti, šesti, deseti, stoti in tisoči, ki ima v rokah papir o odsotnosti z dela zaradi bolezni. Statistika pa je potem iz vseh
skuhala “povprečneža” in objavila podatke.
Akrobacije z bolniškimi dopusti si lahko privoščijo tisti, ki imajo debel varovalni socialni plašč
Statistika povprečij nam pač relanost popači tako, kakor da bi se ogledovali v cirkuškem ogledalu. Enkrat razpotegne, drugič po-. manjša in tretjič zdebeli. Zato je razprava o tem, kdo bo zaradi bolezni plačal več in kdo sploh ne bo plačeval, ali koliko v breme zdravstveni zavarovalnici in koliko delodajalcu, prerekanje tam na vrhu, ali bo denar pobran z levega ali desnega žepa, vsekakor pa spet del iz žepa davkoplačevalca ali bolnika. Prej bi se kazalo
Murskosoboška enota ZZZS je za lansko leto izplačala za milijardo in sto milijonov tolarjev nadomestil, kar je za skoraj štirideset milijonov manj kot leto prej. Največ ali za več kot 760 milijonov je šlo za boleznine, dvainosemdeset milijonov za nego družinskega člana, nekaj manj kot sedemdeset milijonov za poškodbe zunaj dela in skoraj toliko za nesreče pri delu. Podatek, ki je vreden posebne obravnave, pa je, da je zdravstvena zavarovalnica kmetom, obrtnikom in pri njih zaposlenim lani izplačala nadomestila v vrednosti 157,5 milijona, kar je več kot 16 odstotkov vseh izplačanih nadomestil.
V primeru, da bo zdravstvena zavarovalnica v celoti prevzela plačevanje bolniških izostankov, se bo znesek izdatkov v ta namen v murskosoboški enoti ZZZS po predvidevanjih povečal za dvakrat, prav tako pa tudi obseg dela zaposlenih na oddelku za obračun nadomestil.
V letu ’96 je bilo v Sloveniji-zaradi bolezni odsotnih z dela 715 116 zaposlenih ali skupaj nekaj manj kot 16 milijonov in 24 tisoč dni. Dnevno tako ostaja doma 5,6 odstotka aktivnih zavarovancev ali po kazalcih pogostosti skoraj vsak aktivni zavarovanec po enkrat na leto. Povprečno trajanje izostanka je bilo okoli 22 dni.
Zdravniška komisija prve stopnje, ki pri murskusoboški enoti ZZZS daje mnenje o upravičenosti do bolniških izostankov nad trideset dni, je lani obravnavala 17 617 primerov. Prvič je bilo na komisiji predstavljenih 5 886 zavarovancev, bolniški stalež pa so končali v 2632 primerih. “Pritok” ali povečevanje števila zavarovancev, ki so zaradi bolezni odsotni z dela nad trideset dni, se torej povečuje.
vprašati: ali je res vprašanje ab-sentizma in toliko milijonov tako manj pomemben problem (za ministra Ropa že), da ga ne bi kazalo temeljito prevetriti? Moramo priznati, da je v njem veliko sociale, tudi davka tranzicije pa tudi osebnega okoriščanja, kajpak na račn drugih in zaradi (lažne) solidarnosti, ki jo omogoča sistem. Tega pa se gospodje tam v Ljubljani, tako na zaleni zavarovalnici kot na belem ministrstvu, ne lotevajo. Vsem pa nam je jasno, da si tisti aktivni zavarovanci, ki imajo na svojem hrbtu že debel socialni plašč, ki jih zelo dobro varuje v primeru bolezni, lahko brez tveganja za zaposlitev privoščijo prvič in drugič in tretjič bolniški dopust. Mladim, katerih pridobljena zaposlitev je zaradi pogodbenega odnosa na zelo trhlih tleh, ki tudi nimajo socialnih pravic iz “minulega dela”, so tovrstne akrobacije za osebno okoriščanje, pri katerih bi tvegali zaposlitev, bolj tuje.
M. H.
4
^gospodarstvo
vestnik, 15. januar 1998
Seja vlade
Vzpostavljanje reda pri plačah posvečenih
Cilj vlade ni uravnilovka - Nove (višje) sodniške takse - Sladkor po stari ceni -Razvrščanje cest
vlada Republike Slovenije je na svoji prvi redni seji po novem letu obravnavala informacijo o problematiki plač direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih večinski lastnik je država. Vlada seje odločila za vzpostavitev reda na tem področju. Gre za predpriprave na sprejem zakona o javnih uslužbencih. Seznam bonitet, ki jih ob osnovni plači uživajo direktorji oz. člani uprav v pravnih osebah javnega prava, bankah in drugih pravnih osebah, katerih večinska lastnica je država, dodatno dokazuje utemeljenost aktivnosti, ki se jih je lotila vlada. Sporazumne uskladitve že tečejo, v veliki večini primerov pa je že prišlo do uskladitev ali pa uskladitve niso bile potrebne. Na področju javnih zavodov so ta vprašanja že urejena, več odprtih vprašanj pa je ostalo v javnih podjetjih in drugih ustanovah, ki jih zadevajo vladni sklepi, na primer na ministrstvu za gospodarske dejavnosti je 35 takšnih primerov, od teh jih je 33 že usklajenih z vladnimi sklepi, dva pa sta še v postopku. Toda imena niso znana, ker to sodi pod “osebne podatke”, ki so osebna skrivnost. Toda podpredsednik vlade Marjan Podobnik je dejal, da bodo tudi to spremenili, tako da bodo davkoplačevalci lahko vedeli za imena tistih, ki jih vzdržujejo in po čem so.
Vlada je sprejela sklep, da se opravi analiza usklajenosti plač s podatki, kijih zbirata Agencija za plačilni promet in Davčna služba. To bosta opravili ministrstvo za delo in ministrstvo za finance. Cilj vlade ni uravnilovka, ampak omogočiti bonitete na podlagi meril, povezanih z uspešnostjo. Gre za zelo pomemben projekt, ki ga vlada trenutno redno obravnava. To je projekt t. i. identifikacije javnega sektorja. Pojavlja se vprašanje, kateri so tisti subjekti, ki predstavljajo državni oz. javni sektor. Minister Lojze Janko je dejal, da bodo v naslednjih dneh razvozlali, ah veljajo ti sklepi tudi za podjetja, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe.
Dražje pravdanje
Vlada je med drugim potrdila tudi novelo zakona o sodnih taksah, o kateri naj bi parlament odločal po hitrem postopku. S temi spremembami vlada predlaga rešitve, s katerimi se zakon o sodnih taksah usklajuje z drugimi zakoni, sodne takse pa se zvišujejo z namenom, da se realno uskladijo s stroški dela sodišč v posameznih vrstah zadev. Vlada je sklenila, da bo predlagala državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku tudi predlog za noveliranje zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, saj je zakon pripravljen v skladu z usmeritvami vladnih varčevalnih ukrepov.
Vlada je potrdila tudi predlog zakona o letalstvu. S predlaganim zakonom je zajela področje zračnega prevoza in zračnega prometa, sam zakon pa je nujno potreben zaradi harmonizacije zakonodaje na tem področju s smernicami Evrospke zveze, liberalizacijo na področju zračnega prevoza ter glede na potrebno uskladitev z ustavo.
Vlada je sprejela tudi predlog zakona o varstvu kulturne dediščine, saj na tem področju še vedno velja zakon iz leta 1981. Sprejeli so tudi novelo zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač ter novelo zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Vlada je ta dva predloga zakona sicer potrdila, ne bojih pa še poslala v parlament, dokler teh sprememb ne bo potrdil Ekonomsko-socialni svet. Z zakonom o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač se spreminja način usklajevanja plač. V primeru, da bodo predlagane spremembe potrjene v parlamentu, bo v državnem proračunu prihranjenih za okoli tri milijarde tolarjev.
Kristalni sladkor in svinjske polovice po stari ceni
Vladaje do začetka marca podaljšala veljavnost uredbe o določitvi cene belega kristalnega sladkorja za nadaljnjo prodajo in predelavo, ki poteče 15. januarja. Uredba sicer določa najvišjo ceno belega kristalnega sladkorja, ki jo oblikuje in uveljavlja proizvajalec za nadaljnjo prodajo in predelavo. Cena bo ostala nespremenjena, in sicer v višini 103,60 tolarjev za kilogram. Glede na to, da s 14. januarjem poteče štirimesečni rok trajanja vladne uredbe o načinu oblikovanja cen svežega svinjskega mesa, pa je vlada podaljšala veljavnost te uredbe do konca letošnjega februarja. S to uredbo se ne povišuje cena za svinjsko polovico in bo ostala 583,00 tolarjev za kilogram.
Vlada je sprejela še uredbo o kategorizaciji državnih cest, s katero je v okvir državnih cest uvrstila okoli tisoč kilometrov lokalnih cest in bo za te ceste tudi skrbela. Zakon o javnih cestah namreč določa, da se morajo kategorizirati vse javne ceste, te pa so kot infrastrukturni objekti prešle od prejšnjih gospodarjev (komunalnih podjetij, krajevnih skupnosti, cestnih podjetij) v last države in občin. S prenosom tega lastništva se je država zavezala, da bo zanje skrbela. Marjan Horvat
UGODNI JANUARSKI NAKUPI
»EMAL«
Storitveno in trgovsko podjetje
Tišino d.o.o.
Prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije, ter rezervnih delov.
Poslovna enota
Cankarjeva 33 9000 Murska Sobota
Regija v Evropi
ČREDO pred koncem prvega koraka
Vse kaže, da se bomo pač morali privaditi, da nekatere stvari na tem svetu skoraj vedno zamujajo. Če vlaki zamujajo, lahko zamudimo na zmenek.
Če opremljenost cest ni v skladu s tehničnim napredkom v avtomobilski industriji in zakonodajalec z ustrezno naravovarstveno zakonodajo ne poskrbi za večje stroške zasebnega prevoza, potem smrtnost na cestah običajno raste. Čim bolj zapletena je ureditev znotraj nekega velikega sistema, recimo urejenost železniškega in cestnega sistema, nacionalnih in supranacionalnih tvorb, tem bolj postaja nepregledna - v bistvu torej neurejena - za vse udeležence tega sistema.
In kakorkoli se vsi v sistemu tega potem počasi tudi zavedajo, le redko ali nikoli ne pride pobuda za spremembo od znotraj. Usoda velikih in uveljavljenih sistemov je pač, da razlogi za njihove notranje spremembe - recimo jim kar strukturne refome - običajno pridejo od zunaj. Evropska zveza je prav gotovo velik sistem, ki je trenutno pred dvema velikima izzivoma -uvedbo skupnega denarja in širitvijo na dežele srednje in vzhodne Evrope. V obojem se skrivajo implicitni, če že ne tudi eksplicitni razlogi in nuja po spreminjanju starih in ustanavljanju novih evropskih ustanov. Če do sprememb ne bo prišlo, se lahko sanje o skupni Evropi zelo hitro razblinijo, opozarjajo nekateri strokovnjaki.
Medtem ko naj nas v tem kratkem zapisu prvi izziv, ki ga omenjam, ne zanima, pa nas prihajanje evropskih ustanov v deželo ob Muri še kako zadeva. Konkretno smo dobili Murski Soboti -kot edino območje v Sloveniji(!) -
junija lani podružnico v Ljubljani nastanjene Enote za izvajanje čezmejnih programov PHARE, ki sedaj samostojno deluje kot pisarna PHARE v regiji. Za nekatere med vami mogoče to ni nekaj velikega, vendar pa tisti, ki se tedensko včasih tudi po večkrat odpravljate na službeno “romanje” v Ljubljano, veste, o čem govorim in za kakšen prihranek transakcijskih stroškov gre; v določenem smislu je z ustanovo tega ranga “regija že v Evropi”. S to odločitvijo je naša država vsaj na tem področju dokazala resnost svojih povsod jasno deklariranih prizadevanj po decentralizaciji nekaterih svojih opravil, naši ljudje pa imajo sedaj možnost neposrednega obveščanja o kandidiranju za pridobitev projektov v okviru programov PHARE za čezmejno sodelovanje, in sicer predvsem programov tristranskega čezmejnega sodelovanja Slovenije, Avstrije in Madžarske.
In ne samo to, v primerjavi z drugimi obmejnimi območji - vkl-
Po dogovoru med kmetijskim ministrstvom in slovenskimi mlekarnami Cenejše mleko za porabnike
V zameno naj bi se povečale izvozne spodbude, ki bodo znašale pet tolarjev za liter mleka in sedem tolarjev za liter v mlečnih izdelkih
V slovenski javnosti že dolgo ni bilo toliko različnih pogledov in komentarjev kot ob zadnji podražitvi mleka. Ko je vlada s prvim januarjem zvišala odkupne cene mleka in hkrati tudi sprostila oblikovanje prodajnih cen konzumnega mleka, se je slednje podražilo za nekajkrat višji odstotek kot odkupne cene. Mlekarne so takšno podražitev utemeljevale z izgubo, ki so jo imele zaradi dosedanjega oblikovanja prodajnih cen konzumnega mleka, saj so bile te pod kontrolo države. Zato tudi niso upoštevale priporočila ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, da prodajnih cen tega mleka ne povečujejo.
Kaže pa, da ob občutni podražitvi prodajnih cen mleka odgovorni le niso mogli ostati povsem brezbrižni in v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so stekle pospešene aktivnosti in pogovori s slovenskimi mlekarji. Z njimi jim je uspelo najti začasno rešitev in tako se je mleko zdaj spet pocenilo. V zameno za nižje cene so jim v ministrstvu obljubili višje izvozne spodbude, ki naj bi po novem znašale pet tolarjev za liter mleka in sedem tolarjev za liter mleka, ki ga bodo izvozili v obliki mlečnih izdelkov. Mlekarji pa pravijo, da z njimi ne bodo pokrili izgub, ki jih imajo s prodajo mleka in mlečnih izdelkov na tuje, in zahtevajo, da se spremeni pravilnik, po katerem zijaj plačujejo mleko. Sporazuma o tem sicer niso dosegli, v ministrstvu pa obljubljajo, da bodo še v prvi polovici tega leta pripravili in sprejeli tržni red za mleko, ki ga bodo seveda predhodno uskladili z rejci in mlekarnami. S tržnim redom naj bi določili zajamčene cene, ki bodo rejcem pokrile najosnovnejše stroške pridelave ne glede na razmere na tržišču.
Nasploh naj bi država v prihodnje z različnimi spodbudami pospeševala rejo krav molznic, saj je povečanje načrtovano tudi v slovenski kmetijski razvojni strategiji. Večja prireja bo navsezadnje tudi zelo pomembna ob vključitvi naše države v Evropsko zvezo. Kaže pa, da se kljub doseženemu dogovoru o znižanju prodajnih cen konzumnega mleka v slovenskih
POZOR!
Čas PRIPRAVE traktorjev in kmetijskih strojev za spomladanska dela je pred vrati
ZADOVOLJNI BOSTE Z NAŠO POUDBO:
-	rezervni deli za traktorje IMT in traktorje IMT 539,
-	rezervni deli za motorje IMR in motorje,
-	rezervni deli za traktorje TORPEDO, URSUS,
-	traktorske gume in akumulatorji,
-	rezervni deli SIP in CREINA terGRAMP DUBRAVA,
-	material splošne porabe,
-	oljni filtri in maziva
-	plugi IMT in krožne brane
»EMAL«
PREPRIČAJTE SE SAMI!
mlekarnah z razmerami, v katerih so se znašli po zadnjem povišanju odkupnih cen, ne morejo sprijazniti. Če bo ostalo tako, bodo mlekarne prej ali slej zašle v težave, to pa ne bi smelo biti v nikogaršnjem interesu. Zato bo zgodba o mleku nekaj časa še zelo aktualna.
LUDVIK KOVAČ
ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE p.o.
V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE PRODAMO SKORAJ NOVE OPREMLJENE PISARNIŠKE PROSTORE S SKUPNO POVRŠINO 524 m2.
Natančnejše informacije je mogoče dobiti po telefonu, številka je 061 219 404 dopoldne
jučeni sta meji z Italijo in Avstrijo - je dežela ob Muri edina v Sloveniji, ki bo zaradi svoje meje z Madžarsko deležna možnosti dodatnega vira sredstev iz Bruslja tudi v okviru Pharovega programa ČREDO. Pri tem nam je uspelo, da smo dosegli, da so ti programi sedaj dostopni vsem osemnajstim občinam našega območja in ne samo tistim, ki neposredno mejijo na Avstrijo ali Madžarsko.
Seveda bo zaradi procesa uvajanja evropskih norm in ustanov prihajalo (in že prihaja) tudi do sprememb navad, včasih preveč “prijateljskih” dogovorov in pogosto za večino nepreglednih ter nedostopnih postopkov, ki so jih bili vajeni ljudje v nekaterih javnih ustanovah v Sloveniji. Tudi v obeh programih čezmejnega sodelovanja - tako tristranskega kot dvostranskega - smo predvsem v procesu ustvarjanju za evropske postopke neobhodnih ustanov, kijih do sedaj nismo potrebovali. Denar namreč le redko smrdi, tisti iz Bruslja pa še najmanj. Zaenkrat ga še ni bilo veliko, vendar počasi začenja prihajati, in če ga bomo pričakali ustrezno pripravljeni, bo začel pritekati še hitreje in tudi več ga bo.
V okviru programa ČREDO so bile že prevedene splošne smernice tega programa, opravljen razpis za predloge projektov in ustanovljen regionalni obmejni odbor, odgovoren za sprejem projektov. Od 34 projektnih predlogov, poslanih v Bruselj, je neuradno že znano, da bosta sprejeta dva. Za-
kaj samo dva in ne recimo vseh 27, ki so jih članice in člani slovenskega regionalnega odbora® vodja tajništva programa ČREDO ocenili kot ustrezne? Kateri so bi razlogi, da preostalih 25 predlo gov ni bilo sprejetih? Vse to 11 mogoče še veliko več - upamo, ® bodo v Bruslju do takrat posredi vali tudi že konkretna naslov1 obeh izbranih projektov - nat® mo prijavnice za projekt, ocenjevanja in pripravljanja projekti bomo lahko izvedeli na seminarju ki ga bo organiziralo tajništvo p® grama ČREDO skupaj z RazVOt nim in podjetniškim centrom W pogodbeno organizacijo. Semin’ bo v angleščini 21. januarja zgodi popoldne, vodil ga pa bo gosp® Ryszard Kamiski, predstavnik® ednarodnega podjetja WMEB,b gaje Komisija Evropske zveze® brala za svetovanje pri izvajanj* finančnih poslov v okviru prog® ma ČREDO. To bo verjetno tud priložnost, da vsi tisti, ki so pr® lagali projekte, izvedo, kje so n® goče naredili napako v svoje® predlogu in se ji bodo pri prih® dnjih razpisih lahko izognili.
Ob vseh zamudah pa vse n®1 tako življenjsko nevarne kot tis« na začetku tega zapisa. Za aktit nosti v okviru programa CRE^ že lahko trdimo, daje tako. Pogl® vitno je, da v deželi ob Muri cfl uspešneje spremenimo naravo s® rih in po potrebi zgradimo ustanove tam, kjer se to poka# kot potrebno.
Andrej Hor^
Panonka ugovarjala predlogu o uvedbi stečajnega postopka
Sodišče omejilo Panonkino poslovno sposobnost
O stečaju bo odločilo izvedenčevo mnenje, na sodišču pa s postopki zavlačujejo
Dogajanja v Kmetijski zadrugi Panonka so še naprej skrivnostna. Pra’’ in objektivnih informacij o dejanskem stanju v tem največjem zadružnem’ stemu skorajda ni mogoče dobiti, najbolj molčeči pa so prav tam, kjer imjr najbolj verodostojne informacije. Človek bi še nekako razumel, da je # gajanje znotraj podjetja bolj ali manj stvar podjetja samega in zaposleni«! njem, zadruga pa je vendarle v nekoliko drugačnem položaju. Od kmetij5^ zadruge je tako ali drugače odvisnih veliko kmetov in ti imajo navsezaM tudi pravico, da zvedo, kaj se v njihovi zadrugi dogaja. To pravico imaJ* četudi trenutno niso njeni člani, saj zadruga ni bila ustanovljena včeraj, r| kar je ustvarila, pa so pomagali ustvarjati tudi mnogi od sedanjih nečlan®’ tudi navaja, daje bil Panonkinj
To, da sanacija zadružnega sistema Panonka ni tekla tako, kot je bilo zastavljeno, je že stara zgodba, krivci za to pa so predvsem vodilne in upravljalske strukture, ki so bolj kot splošne videle največkrat le svoje osebne interese. Ker ni prav nič kazalo, da bi se razmere ustrezno reševale, saj za to ni bilo skorajda nobene pripravljenosti, je nekaterim upnikom začelo zmanjkovati potrpljenja. Zato ne preseneča odločitev Pomurske banke, ki je zdaj članica bančne skupine Nove Ljubljanske banke, daje 25. novembra lani okrožnemu sodišču v Murski Soboti podala predlog za uvedbo stečajnega postopka zoper svojega dolžnika Kmetijsko zadrugo Panonka.
V predlogu za začetek stečajnega postopka je banka zapisala, da ji Panonka dolguje 233 milijonov tolarjev, omenjeni kredit je zapadel v plačilo, Panonkini dolgovi do Pomurske banke pa so 20. novembra lani znašali nekaj več kot 163 milijonov tolarjev. V predlogu banka
roračun 20. novembra lani n ep® kinjeno blokiran že 77 dni, zn«s! blokade je presegel 437 milijo11! tolarjev, dolžnica pa nima sredstj in ne posluje, saj v njenih prosto*® in z njenimi sredstvi poslujejo n®; zadruge in zadružna podjetja, ki ’ niso pravni nasledniki Pano®^ Ker je zadruga v zadnjem času sj pala.tudi nekatere posle, s kateri® je zmanjšala vrednost svojega P® moženja, je banka sodišču tudi P® dlagala, da stečajni senat z začasj odredbo omeji pravice dolžnik® J pooblaščenih oseb za opravljaj pravnih poslov, določi svoje P| dhodno soglasje za odločitev nov upravljanja, ki se nanašaj®! razpolaganje s sredstvi zadruge.^ radi varovanja upniški intereso*! naj se oblikuje tudi upniški odb®?
Stečajni senat je Panonko se^ nil s predlogom za uvedbo ste^ hkrati pa je z začasno odredbo ®j ejil dolžnikovo poslovno sp®5J nost tako, kot je predlagala ba®, Zoper predlog za začetek stečaj ga postopka je Panonka vložila1! vor in od sodišča je zdaj odvi^ kako se bodo zadeve razpletale- , sodišču do konca redakcije i®L macij o tem nismo uspeli doU neuradno pa smo izvedeli, predsednica stečajnega senata^ določila izvedenko finančne str®| ki bo ugotovila, ali so izpolnjen* Ji goji za uvedbo stečaja. UgO^ anje dejstev lahko traja kar ®®j časa, agonija Panonke pa se b« tem času le še nadaljevala. za zavlačevanje pa je treba pr*f"3 prav sodišču, saj le-to še ni dol® £ niti zneska, ki bi ga morala P°% ska banka plačati kot preduj®*®^ poravnavo stroškov do začetka J čajnega postopka. S takšni®1 nanjem pa škoduje tako dol*Ui kot tudi upnikom. L. K°
vestnik, 15. januar 1998
^gospodarstvo
Pomurska turistična zveza
PTZ kot baza turističnih strokovnjakov
in organiziranosti
Povezava turizma v Pomurju je tudi v prihodnje nujna - Prizadevajo si za ekološko odgovoren, kulturno uvideven in gospodarsko uspešen turizem
Konec minulega leta so sedež Pomurske Turistične zveze preselili -toda le za nekaj metrov. Namesto v veliki sobani nekdanjega hotela Do-bray (hotel Zvezda) jih lahko odslej najdete v dveh prostorih obnovljenega prizidka hotela Zvezda v Murski Soboti. Kakor je povedal predsednik PTZ-ja Štefan Dravec, so bili takšni prostori že dolgo potrebni, saj sta s tajnico sedaj končno vsak v svoji pisarni, kar omogoča vsakemu normalno opravljanje dela pa tudi normalen pogovor s strankami in gosti. Zlatko Gnezda je poskrbel za novo, prodornejšo grafično podobo znaka Pomurske turistične zveze, kmalu pa naj bi izšel katalog prireditev, ki je že skorajda tradicionalna turistično-kulturna publikacija in v veliko korist vsem, ki se ukvarjajo z organizacijo turistične ponudbe.
“Pomurje, dežela zdravja in prijaznih ljudi” je eden najstarejših sloganov regijske turistične organizacije, ki je prva začela predstavljati turistično, zdraviliško, trgovsko in prehrambeno ponudbo Pomurja na sejmih. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali, da bi turizem v Pomurju dobil še večjo vlogo v gospodarstvu, postal pomembnejši dejavnik razvoja, ki odpira nove možnosti zaposlovanja. Zato bodo vsebino
turističnega produkta še naprej usmerjali v razvoj stacionarnega turizma, ki temelji na naravnih zdraviliščih, počitniških kampih, zasebnih penzionih in turističnih kmetijah, na kakovostni gostinski ponudbi, izletniškem turizmu z domačimi vodniki (občine morajo sprejeti ustrezne odloke), kakovostni vinski ponudbi, kulturi, prireditvah in pestrejši ponudbi trgovin.
V Pomurju je že ustanovljenih
Tudi moravska občina podprla CRPOV
Možnosti za hitrejši razvoj podeleželja
V okviru priprav na začetek ustanovitve krajinskega parka Goričko - Orseg - Raab je bila izdelana razvojna naloga za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, krajše CRPOV, na Goričkem.
Sestavni del je tudi območje moravske občine. Gre za nalogo, ki je bila prijavljena na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, od koder naj bi dobili tudi nepovratna sredstva. Kot je znano, je nosilec tega projekta Razvojni center Sinergija, katerega soustanoviteljica je bila tudi občina Moravske Toplice.
Zato je izrekel moravski občinski svet o tem projektu že pred časom pozitivno mnenje, hkrati pa soglaša s skupno prijavo goričkih občin na javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev kot intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi. Omenjena skupna prijava temelji na operacionalizaciji ra-
zvojne naloge za goričke občine s področja CRPOV, pri čemer bo v ospredju sprejetje programa razvojnih projektov in izvajanje promocije takih prizadevanj. Poleg tega namenjajo posebno pozornost izdelavi programov za razvoj turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter naravi prijazno pridelavo poljščin, vrtnin,
Občine in obrtniki
Sredstva niso dovolj
Poleg denarne pomoči obrtniki pogrešajo tudi večjo “moralno” pomoč in pripravljenost za sodelovanje
Tako kot si država izmišlja vedno več prispevkov, dajatev, potrebnih preizkusov in licenc, so k temu nagnjene tudi nove občine. Razlog vseh je isti: polnjenje proračuna, država želi za raznimi novimi ukrepi napolniti državni proračun, občine pa z novimi dajatvami in taksami občinski proračun. Pri tem pozabljajo, da bi si morale najprej prizadevati, da bi v občine dobili čim več podjetnih ljudi, jim omogočili registracijo podjetja ali obrti, jim ponudili primerne obrtne in poslovne prostore. Nemalo hude krvi so povzročile nove komunalne takse, predvsem v mestni občini M. Sobota, kjer so hoteli pobirati davek od vsake reklamne table in smerokaza za podjetnike in obrtnike.
Drobno gospodarstvo pa nasprotno že dolgo pogreša in zahteva spodbudne ukrepe za male delodajalce, ki bi pospešili zaposlovanje; pogrešajo dodatne davčne olajšave, večjo finančno disciplino na trgu (saj so tepeni predvsem mali podjetniki), preprečevanje dela na črno, enostavnejše evidence in več možnosti za naložbe. Tudi nove občine del svojih proračunskih sredstev namenjajo pospeševanju drobnega gospodarstva, vendar je skrb za razvoj obrtništva in podjetništva od občine do občine različna. Večina prekmurskih občin je v letu 1997 del svojih proračunskih sredstev namenila za subvencioniranje obrestne mere pri najemanju posojil. Za programe obrtnikov je bilo razpisanih kar precej sredstev, vendar je vsota od občine do občine različna. Na območju soboške obrtne zbornice je vsota največja v Občini Moravske Toplice, saj je bilo skupno razdeljenih sredstev kar 29 milijonov tolarjev. Mestna občina Murska Sobota je podelila 18 milijonov, Občina Cankova-Tišina 10 milijonov ter Občina Puconci 5 milijonov. Po 2 milijona (kar je res skromen znesek) so obrtnikom namenile občine Kuzma, G. Petrovci in Hodoš - Šalovci, Občina Rogašovci pa le 1,4 milijona tolarjev. Posamezne občine so sredstva razpisale skupaj z bankami, pri tem pa svoja sredstva namenila za subvencioniranje obrestne mere ali so dale garancije podejtnikom (TOM + 5 %). Nekatere občine so se že odločile za nov način sodelovanja in pomoči podjetnikom, in sicer v okviru garancijskega sklada, ki naj bi zagotavljal še ugodnejše kreditne pogoje.	BBP
46 turističnih društev, ki so vsa povezana v Pomursko turistično zvezo in pomenijo marsikje glavno gibalo razvoja, urejanja kraja in organiziranja prireditev. V letu 1997 so bila ustanovljena društva v Melincih, Petrovcih, Pečaro-vcih, Puconcih, Bratoncih, Bistrici, Korovcih, Kobilju, Prosenjakovcih in Selu. PTZ bo delovanje turističnih društev usklajevala in usmerjala v izdelovanje celostne analize svojega kraja, kvalitetno povezovanje dejavnikov, ki lahko tvorijo turistično ponudbo kraja, v navezovanje krajev na večje turistične kraje (zdravilišča), v organizacijo trženja ponudbe v svojem kraju in zunaj, v dajanje pobud za razvoj dodatne turistične ponudbe v svojem kraju, v povezovanje med društvi in PTZ in oblikovanje širše promocije ter ustvarjanje podjetniških priložnosti ljudem v kraju.
Že do sedaj je bilo več primerov, da so se pojavili podjetniški interesi prav zaradi aktivne društvene dejavnost, ki je povečala privlačnost posameznih krajev in privabila več gostov.
PTZ bo na področju turistič-no-društvene dejavnosti v letu
1998 vso pozornost namenjala delovanju turističnih podmladkov na osnovnih in srednjih šolah in jih usmerjala v raziskovalno dejavnost prek zanimivih projektov. Seveda bo v letu 1998 potrebno dokončno poskrbeti za status turistične društvene dejavnosti, še posebno za prihodnjo organiziranost regijske turistične, organizacije, ki jo želijo nekateri z novo organizacijo izničiti.
Poleg skrbi za urejeno in čisto okolje bo PTZ tudi v prihodnje skrbela za izobraževanje različnih turističnih delavcev, od projektov pa je prav gotovo najpomembnejša izdaja turističnega prospekta obmejnih dežel po programu Phare - Čredo.
Potrebno je iskati vedno nove točke in oblike turistične ponudbe znotraj regije - da bi bila pokrajina na primeren način predstavljena vsem eno- in dvodnevnim izletnikom ter gostom v zdraviliščih, bi morali turistično vodenje po pokrajini prevzeti domači turistični vodniki. Prvo skupino turističnih vodnikov je usposobila Pomurska turistična zveza že pred letom, kmalu pa bo za drugo skupino poskrbela agencija Piitra.	„„„
sadja in grozdja pa tudi razvoju tradicionalnih obrti v goričkih občinah. Nič manjšega pomena ne pripisujejo organiziranju in ustanavljanju interesnih gospodarskih zvez, kot so specializirane zadruge, gospodarska interesna združenja in skupnosti.
Nadalje se zavzemajo za izdelavo programa urejanja avtohtonih delov vasi v centre družabnega življenja ter za zasnovo kolesarskih in turističnih poti po celotnem območju goričkih občin. Načrtujejo tudi ustanovitev kulturno-
turističnega informacijskega središča (KTIS) in občinskih kultur-no-turističnih informacijskih pisarn (OKTIP), s pomočjo katerih naj bi evidentirali in zaščitili zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti ter posebnosti Goričkega. V ta namen bo ustanovljeno podjetje za podjetniško svetovanje in turistično promocijo za potrebe prebivalcev goričkih občin. V ta okvir sodi pilotski projekt zasnove in vzpostavitve “verige” proizvajalcev kakovostnih unikatnih lesnih izdelkov. M. JERŠE
DHL tudi v Pomurju
DHL se kot vodilno mednarodno podjetje na področju ekspresne dostave paketov in dokumentov - deluje v 220 državah po vsem svetu in na leto dostavi več kot 100 milijonov pošiljk -vse bolj uveljavlja tudi v naši državi. Tako kot v tujini, ima DHL tudi pri nas lastne zbirne centre, svoje letalo, sodoben vozni park in zanesljivo kurirsko službo. Za nemoteno opravljanje storitev skrbi več kot 90 zaposlenih, ki uporabljajo lastna operacijska vozila, letalo, skladiščne prostore in sodobno tehnično opremo.
Vse poslovalnice DHL so med seboj tesno povezane. Sedež podjetja je v Ljubljani, sprejemni pult v World Trade Centru, predstavništva pa v Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici ter uvozno-izvozni center na Brniku. V letu 1996 so prepeljali več kot 200 tisoč pošiljk, letos pa pričakujejo, da bodo odposlali že milijonto pošiljko.
Veliko zanimanja za letalsko ekspresno dostavo
Kot smo zvedeli od direktorja mariborskega predstavništva DHL, ki skrbi za vzhodni del Slovenije, Rudija Zupana, so dokaj zadovoljni z odzivnostjo strank v pokrajini ob Muri. Vsak dan od 11. do 15. ure s službenim vozilom krožijo od Gornje Radgone do Ljutomera in Murske Sobote, končna postaja pa so Beltinci. Na ta način mora kurir najkasneje do 16. ure pripeljati vse pakete in dokumente na zbirno mesto v Mariboru. Tu le-te sortirajo po namembnosti in jih do 19.30 pripeljejo na letališče Brnik, od koder pošiljke razpošljejo po vsem svetu. Pri tem je teža paketa omejena na 50 kilogramov, v izjemnih primerih pa so lahko težji. Med največje firme iz Pomurja, ki so vključene v tak način ekspresne dostave paketov in dokumentov, sodijo tovarna Mura, ABC Pomurka International in Pomurski tisk iz Murske Sobote, Radenska in Beltinka ter zasebnik Makoter s Cvena. Najpomembnejše pa je gotovo to, da vsa opravila v zvezi s takim pošiljanjem pošiljk zagotovijo v firmi DHL, pri čemer gre tudi za špediterske storitve. Tako so stranke v bistvu razbremenjene dodatnih poslov.
Certifikat ISO 9002 jih spodbuja
Del dolgoročne strategije DHL je obdržati vodilni položaj na tržišču ekspresne dostave pošiljk, pri tem pa nenehno zadovoljevati potrebe strank. V ta namen so oblikovali lastno politiko kakovosti, ki sojo kronali s pridobitvijo neodvisnega potrdila kakovosti, to je s certifikatom ISO 9002. Podelilo jim gaje mednarodno priznano certifikacijsko podjetje SGS Internacional Certification Services iz Zuricha v Švici.
Na ta način je DHL prvo podjetje za ekspresno dostavo pošiljk v Sloveniji, ki ima ta certifikat. Kot zatrjujejo, je certifikat ISO 9002 prvi korak na poti k odličnosti v vseh pogledih. Njihov cilj seveda ni zbiranje priznanj, temveč obvladovanje in izboljševanje delovnega procesa in s tem izboljševanje kakovosti storitev. S priznanjem se pot k novim izzivom pravzaprav šele začenja. M. JERŠE
Vedno aktualno vprašanje
Kaj bo v obrtni coni Agroservisa?
Zazidalni načrt za obrtno cono Turopolje (cona Agroservis) je bil prvič izdelan leta 1987, Z njim so hoteli pospešiti obrtne dejavnosti v komunalno urejenem prostoru. To območje se razprostira na površini 36 hektarjev med Tišinsko in Kroško ulico ter med razbremenilnim kanalom in Malim Doblom. Leta 1991 so izdelali spremembe zazidalnega načrta, pri čemer se od prvotnega zazidalnega načrta in njegove spremembe ni uresničilo skorajda nič, ker investitorji niso bili znani.
V zadnjih letih političnih in gospodarskih sprememb je bil potreben nov pristop k izdelavi zazidalnega načrta. Zdaj so investitorji znani, njihove želje in zahteve pa konkretnejše. Tako je bil izdelan projekt za komunalno ureditev vzdolž dovozne ceste do Agroservisa in SCT-ja, medtem ko komunalno opremo, kot so vodovod, elektrika, telefon, meteorna in fekalna kanalizacija ter dovozne ceste do posameznih parcel, trenutno gradijo. Osnovna izhodišča so dolgoročni in srednjeročni občinski plan ter veljavni zazidalni načrt. Omenjeno območje bo namenjeno trgovskim, obrtnim in gostinskim storitvam, pri čemer te dejavnosti niso strogo ločene, ampak so v glavnem prostorsko mešane in se dopolnjujejo. Za zdaj je še okrog 28 hektarjev (od skupno 36) nepozidanih..
Obstoječa dovozna cesta do Agroservisa je glavna prometnica, saj se bodo nanjo lahko navezale predvidene servisne ulice do posameznih parcel. Te ulice potekajo vzporedno in pravokotno na obstoječo dovozno cesto, zlasti severno od nje. Prav tako sta predvideni rekonstrukcija križišča dovozne ceste z magistralno cesto M-10 Murska Sobota-Mari-bor ter gradnja pločnikov na južni strani in avtobusnih postajališč. Parkiranje pa bo urejeno ob posameznih parcelah ali znotraj njih. Peš poti bodo vzporedno z ulicami, zlasti na obeh straneh dovozne ceste do Agroservisa, in južno od magistralne ceste M-10, in sicer od gostišča Gaj do mostu nad razbremenilnim kanalom. Avtobusna postajališča pa so predvidena v obeh smereh ob magistrali.
Ni odveč povedati, daje bila ob javni razgrnitvi zazidalnega načrta sprejeta pisna pripomba družbe Agroservis, ki je predlagala ukinitev sedanje (makadamske) poti iz Kroške ulice ob kanalu v zahodni del cone. Omenjena povezava se resda lahko ukine za motorni promet, ker je v sedanji obliki problematična tudi iz prometnovarnostnih razlogov, na tej poti pa nameravajo urediti kolesarsko stezo in peš pot. Po drugi strani pa je zaradi zagraditve zemljišč Agroservisa na zahodu onemogočena povezava predvidene nove ulice od salona Meško proti vzhodu in nazaj na obstoječo cesto proti Agroservisu iz smeri Tišinske ulice, ki so jo predvideli po zunanjem parkirišču pred Agroservisom. Zato naj bi to povezovalno cesto prestavili na območje razmejitve med odkupljeno parcelo AMZS in Agroservisom. Oba lastnika pa bi seveda morala pristati na odmero po 4,5 metra širine zemljišča. MILAN JERŠE
Iz Leka --------------------------------------------- O tožbi in proizvodnji iz našega kota
Služba za odnose z javnostmi iz Leka je novinarskim hišam poslala naslednje sporočilo: “SmithKline Beecham pic in Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d. d., sta se dogovorila za zunajsodno poravnavo spora o domnevni Lekovi kršitvi SmitthKline Beechamovih intelektualno lastninskih pravic v zvezi z Lekovo proizvodnjo klavulanske kisline. V skladu s poravnavo lahko Lek izdelke, ki vsebujejo učinkovino klavulan-sko kislino (co - amoxiclav) še naprej prodaja na trgih, na katerih je navzoč in na nekaterih drugih, po 1. januarju leta 2000 pa še na britanskem in drugih evropskih trgih. Lek ne bo prodajal klavulanske kisline na tistih trgih, kjer še veljajo SmithKline Beechamovi produktni patenti.” O tožbah zoper Lek je dr. Andro Ocvirk novembra lani med drugim dejal: Boj bo težak, drag, vendar bomo zmagali... Je torej slednje pobotanje (kompromis) zmaga? Lahko da je, saj bo načrtovani razvoj Leka, tudi povečanje obsega proizvodnje klavulanove kisline tako vendarle mogoče doseči.
In kaj ima sporočilo opraviti z našim kotom ali zakaj ga v našem tedniku sploh povzemamo?
Lek je proizvodnjo klavulanove kisline, ki jo kot substanco potrebujejo za proizvodnjo končnih farmacevtskih izdelkov, pred štirimi leti uvedel v Lendavi. Dve leti pozneje so jo vodilni v Leku že imenovali za paradnega konja vse družbe. V letošnjem letu pa naj bi obseg proizvodnje klavulanove kisline v Lendavi povečali za dvajset odstotkov, medtem ko jim nova proizvodna linija, ki so jo postavili lani, omogoča celo podvojitev obsega proizvodnje. Neizkoriščene zmogljivosti torej ostajajo kot rezerva za dolgoročne načrte Leka. In da Lek s proizvodnjo antibiotikov in seveda pridobivanjem novih trgov zanje misli resno, pove tudi podatek, da so lani za to proizvodnjo namenili sedem milijonov mark investicijskega denarja.	MH
AH Mizarstvo Črenšovci izbrani oblikovalec Kerrocka
Med deseterico izbrancev
Dve leti bo od takrat, ko je Mizarstvo Antona Horvata iz Črenšovec pridobilo priznanje od metliške tovarne Kolpa - San za oblikovanje njihovega materiala, s komercialnim imenom Kerrock. V črenšovskem podjetju, ki izdeluje notranjo opremo, ga v svoje izdelke vgrajujejo in oblikujejo že dobrih šest let, vendar pridobljeno priznanje pomeni, da so med desetimi izbranimi oblikovalci v Sloveniji, katerim Metliška tovarna sploh prodaja, torej tudi zaupa oblikovanje njihovega izdelka. Zato se je ime Kerrock pred kratkim skupaj z AH Mizarstvo pojavilo tudi na obcestnem opozorilnem znaku.
In kako je Mizarstvo Antona Horvata sploh prišlo do tega priznanja?
“Izbrali so deset najboljših oblikovalcev notranje opreme pri nas. Leto dni so nas kontrolirali po tem, koliko imamo naročil, kakšna je kakovost našega dela, kako izvirne so oblikovalske ideje in kakšen je naš odnos do strank in ali ni reklamacij. Na tej osnovi so nam potem dali pooblastilo,” je o pridobljenem zaupanju povedal Anton Horvat, lastnik Mizarstva v Črenšovcih. Sicer pa so tak material, s katerim pri notranji opremi rešujejo detajle nepravilnih oblik, robov, spajanj, sicer pod drugim komercialnim imenom, prvič videli v tujini in ga potem iskali in našli tudi pri domačem proizvajalcu. Material torej, ki ni v prosti prodaji, zaradi svojih izrednih lastnostih, zdravstvene neoporečnosti in možnosti oblikovanja ter kakovosti pa tudi sodi med izdelke višjega cenovnega razreda.
“Delež vgrajenega novega materiala je pri notranji opremi, ki jo izdelujemo za ambulante in laboratorije, v devetdesetih odstotkih, pri kuhinjski opremi oziroma delovnih površinah pa ga je do trideset odstotkov,” je povedal sogovornik.
Sicer pa Mizarstvo v Črenšovcih večinoma dela po naročilu avstrijskega partnerja, kjer pa je tudi težje doseči višje cene. Čeprav so s cenami ostali na ravni prejšnjega leta, je lastnik podjetja in sogovornik leto, ki je minilo, ocenil kot uspešno. Lanskoletna realizacije je blizu milijon mark, “sicer pa je uspešno kar vsako leto zase. Realizacija se nam povečuje, v primerjavi s predhodnim letom tudi do dvajset odstotkov,” je povedal Anton Horvat. MH
€?bčine
vestnik, 15. januar 1998
Krajevna skupnost Petišovci Pri interesih so si krajani enotni
Lani so uredili pokopališče in mrliško vežico
Da so si v krajevni skupnosti Petišovci krajani dokaj enotni, ko gre za razvojne interese, so dokazali pred dvema letoma, ko so glasovali za samoprispevek in je zanj glasovalo več kot 82 odstotkov krajanov, to pa je med najboljšimi rezultati v Sloveniji v zadnjih letih. Takrat so v ospredje svoje dejavnosti postavili asfaltiranje vseh cest v naselju, ureditev mrliške vežice in pokopališča, ureditev dvorane pri gasilskem domu za potrebe društev in ureditev avtobusnih postajališč.
Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Geza Gomboš, sta bili lani prednostni nalogi ureditev pokopališča z okolico, kar jih je stalo štiri milijone tolarjev, in ureditev mrliške vežice, za kar so porabili prav tako štiri milijone tolarjev. Naložbo so končali konec lanskega leta. Letos bodo v skladu s finančnimi možnostmi poskušali urediti tri avtobusna postajališča, zgraditi prizidek h gasilskemu domu in asfaltirati ceste. V naslednjih letih pa bi želeli urediti tudi kanalizacijo in plinovod.
V krajevni skupnosti je 990 prebivalcev, od tega večji del v Petišovcih, 50 hiš pa je v naselju Pince - Marof. Približno 60 odstotkov prebivalcev je madžarske narodnosti, nekaj je Hrvatov, drugi pa so Slovenci. V naselju Pince - Marof je tudi precej priseljencev, ki so se med obema vojnama priselili s Primorske. Večji del prebivalstva je zaposlenega v lendavskih podjetjih Nafta, Indip, Varstroj, Lek in Ilirija, med gospodarskimi dejavnostmi v kraju pa velja poudariti gostinsko in trgovsko dejavnost, popravila kmetijskih storjev, avtomehaničar-
stvo, imajo pa tudi zobozdravnika. Le pri nekaj hišah se ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo, večjemu delu prebivalstva pa je kmetijstvo postranska dejavnost.
Pred leti se je kraju obetala prihodnost v turizmu, še posebej, ko so pred desetletji odprli termalno kopališče s tremi bazeni in
Lani so uredili mrliško vežico z okolico
kampom. Kot je povedal Gomboš, se temu kopališču očitno ne obeta nič dobrega. Sedaj kopališče upravljajo Lendavske Terme, vprašanje pa je, kako dolgo. Pred leti se je veliko slišalo o tem kraju tudi zaradi tekmovanj v speed-waju, vendar pa tudi to vse bolj zamira. Tekmovališče je že zelčo zaraslo, vendar so ga v zadnjem
obdobju vsaj za silo uredili. Na tem prostoru, kot pravi Gomboš, bi lahko v prihodnje uredili rekreacijski center, na katerem bi obiskovalcem omogočili jahanje, čolnarjenje, igranje tenisa in podobno. Vsekakor je v okolici ob reki Muri veliko neokrnjene narave z
Geza Gomboš gozdovi, ki bi lahko obiskovalcem v prihodnje veliko ponudila.
Prizadevajo si tudi obogatiti lovski turizem, saj ima lovska družina več kot 50.000 hektarjev lovskih površin, vendar pa op
ažajo, da se zanimanje tujcev zanj zmanjšuje. Pred leti so prihajali Italijani, sedaj pa je več Avstrijcev in Nemcev. Vendar pa turisti v zadnjem obdobju rajši odhajajo na Madžarsko, kjer je več divjadi in tako tudi bolj zagotovljen uplen, pravi Gomboš. V lovskem društvu je 71 članov.
V kraju že deset let delujeta
tudi nogometno in strelsko društvo. Kulturno društvo deluje že 15 let, vanj pa se vključujejo citrarji, pevski zbor in sekcija ročnih del. Citrarji in pevski zbor so poleg nastopov po Pomurju sodelovali tudi na Češkem in Slovaškem ter Madžarskem.
Besedilo in fotografiji: JOŽE GABOR
Težave ob začetku gradnje kanalizacije v občini Črenšovci, ki so jih nekako uspeli rešiti
Zagatnice iz Avstrije
Izvajalec del je Pomgrad Nizkogradnje M. Sobota, projektant in nadzorni organ pa zasebno podjetje Atrij iz Odranec -Je to dobro ali slabo?
Kot smo svojčas že poročali, so se na razpis za zgraditev kanalizacije s čistilno napravo v KS Črenšovci prijavila štiri podjetja: Hidrogea Celje, SGP Pomgrad Nizkogradnje, Kovinotehna Celje in SGP Gradbenik Lendava. Najcenejšo ponudbo je poslala Hidrogea iz Celja, vendar je bilo ugotovljeno, da ni realna in da je to podjetje tudi brez tako imenovanih strokovnih referenc (zaposlena sta le direktor in tajnica). Zato so izbrali za izvajalca del podjetje Pomgrad.
Po pogodbi bi se morala začeti dela v začetku novembra, dejansko pa so stekla šele 20. novembra. Pri Pomgradu so računali, da si bodo lahko sposodili zagatnice (oporne “šolinge”) pri Vodnogospodarskem podjetju Mura M. Sobota, vendar se to ni zgodilo. Najbrž iz konkurenčnih razlogov. Pomgrad je moral zato poiskati zagatnice drugod, in sicer sojih pripeljali celo iz Avstrije. Samo ena zagatna stena tehta okrog 5 ton, zato je trajalo kar nekaj časa, da so jih dovolj pripeljali na gradbišče v Trnje, kjer so najprej začeli z deli.
Kmalu nato je prišla druga velika težava. Jašek za glavno cev (kolektor) mora biti na začetku globok štiri metre. To je kar precejšnja globina in pri kopanju so naleteli na debelejšo plast mivke, ki jim je delala velike preglavice. Vse se je namreč rušilo, vleklo ...
Kam z delavci nekdanje TPO (R&S)
Še vedno negotovost
Po petem januarju so delavci nekdanje Tovarne polnilne opreme dobili delavske knjižice - Zaenkrat se z dokončanjem poslov ukvarja le okrog trideset nekdanjih zaposlenih
Na predlog stečajnega dolžnika družbe Radenska Sistemi je stečajni senat pod vodstvom Jasne Vedenik 5. januarja uvedel stečajni postopek za družbo R&S, ki je med ljudmi še vedno bolj znana kot Tovarna polnilne opreme. Stečajni upravitelj Bojan Žunič je dosegljiv v popoldanskem času.
Okrog 150 delavcev, zaposlenih v Tovarni polnilne opreme, ki se je nazadnje imenovala Radenska Sistemi, je po 5. januarju prejelo delavske knjižice oziroma odločbe o prenehanju delovnega razmerja. V Radenski se kaj takega še ni zgodilo, saj so v minulih letih vse presežke delovne sile reševali obzirno z dokupovanjem let, predčasnim upokojevanjem, premeščanjem ali drugače. Da v najmlajši družbi Radenske, ustanovljeni 1980. leta, nekaj ni v redu, se je vedelo že skoraj deset let; škripati je začelo podobno kot v vseh kovinsko-predeloval-nih podjetjih. Vsi so upali na rešitev v okviru močnega sistema Radenske, kajti podjetje je nastalo zaradi potrebe njene osnovne
Ko so to videli domačini iz bližnjih domačij, so se nekateri upravičeno zbali, da se jim utegne poškodovati ali celo porušiti hiša, ko bodo kopali kanal tam mimo. Zagnali so torej vik in krik, prišlo je do spora, prepiranja, pogajanja ... Žakočevi in Gaborjevi niso popustili, ampak so zahtevali, daje potrebno traso spremeniti, jo speljati bolj vstran. Nazadnje (18. decembra) je bilo res tako dogovorjeno in sklenjeno. Glavno omrežje bo tako daljše za okrog 20 metrov, s tem pa bo izvajalec lahko uveljavil tudi višjo ceno, kot je sklenjena s pogodbo (143 milijonov tolarjev za gradbena dela).
Zdaj dela potekajo skoraj nemoteno, in če jim vreme ne bo preveč nagajalo, računajo, da jih bodo do poletja končali, tako da bodo položili okrog 2 kilometra glavne cevi od Trnja do Črenšo-
dejavnosti: polnjenja mineralne vode. Zaradi "sosede” so začeli izdelovati polnilne linije, pralne stroje, pakirne stroje in drugo. Očitno se tej dejavnosti vodstvo ni posvečalo toliko kot na primer turizmu, mineralni vodi in brezalkoholnim pijačam. To je bilo očitno tudi glede na menjavanje vodilnih. Mnogi med njimi so danes uspešni zasebni podjetniki. Ostali so delavci (s certifikatom za izvrstno kakovost in dobro notranjo organiziranost), ki so upali na rešitev v okviru sistema. Da kaj takega ni več mogoče, je bilo očitno lani, ko niso dobili posla v sosednji polnilnici, vrednega 8 milijonov mark (dobili so posel le v vrednosti 1,6 mio DEM). Kako potem upajo, da bo-
vec in pripravili tudi vse potrebno za čistilno napravo. Le-ta bo stala predvidoma okrog 45 milijonov tolarjev (strojni del), sredstev pa še nimajo zagotovljenih.
niso podpisali pogodb.
Kot že omenjeno, je izdelalo projekte podjetje Atrij iz Odranec, ki je tudi nadzorni organ. Ali je to prav in dobro, smo povpra-
Kanalizacija bo speljana v potok Črnec pri Trnju, kjer bo tudi čistilna naprava. Pomgradovi delavci so imeli tu najbrž najtežje delo. Kopati so morali štiri metre globoko, pri tem pa so naleteli na debelejšo plast mivke, ki jim je delala velike preglavice. (Foto: J. G.)
Zbirajo jih s samoprispevkom in posebej določenimi zneski za gospodinjstva (3.600 DEM v tolarski protivrednosti), trgovine, gostinske lokale, podjetja idr. (od 4.500 do 45.000 DEM). Najvišji prispevek je določen za osnovno šolo (45.000 DEM) in tovarno Toko v Žižkih (30.000 DEM). Pri tem pa ne gre brez težav oziroma nestrinjanja s previsokimi zneski, tako da “prizadeti” še
do lahko prodali opremo na tujem trgu, če pa je niti v domači firmi ne cenijo dovolj? Se pred kratkim izjavil eden od uspešnih zasebnih podjetnikov.
Medtem ko se generalni direktor uprave Radenske Alojz Behek odpravlja v Združene države Amerike na praznovanje 1 OO-let-nice koncerna PEPSI COLA, se 150 delavcev sprašuje, kako in kdaj bodo dokončno izvedeli, ali bodo med izbranci, ki bodo še naprej dobili delo v prostorih nekdanjega TPO-ja, ali si bodo morali iskati drugo zaposlitev. Zaenkrat dokončuje projekte izmenično od 30 do 40 delavcev, kako pa bodo nadaljevali s proizvodnjo v prihodnje, še ne vedo. Možnosti je menda več: v okviru nove firme, stare firme ali z najemom stare firme. Možnost je tudi nadaljevanje posameznih proizvodnih programov z zunanjimi kooperanti, kar je bilo do sedaj oteženo zaradi statusa pro-stocarinske cone. Zaenkrat je znano le to, da imajo od stečajnega senata soglasje za dokončanje projektov in da nadaljujejo s prodajnimi aktivnostmi.
BBP
šali župana Antona Tornarja, ki vodi gradbeni odbor. Odgovoril nam je, da to ni v nasprotju z zakonodajo in daje takšna rešitev tudi dobra. Projektant namreč najbolje pozna vse načrte, zato tudi najlaže nadzoruje izvajanje del. Sicer pa so si pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobili vsa potrebna soglasja.
JOŽE GRAJ
Novi domovi
samevajo
V Župetincih, Brezovj-aku, na Grabonošjtem Vrhu in drugod na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak so si zgradili domačini, ki so na začasnem delu v tujini ali drugod po Sloveniji, lepe počitniške hišice. Na tem območju je tudi precej novih domov, ( ki že dolgo samevajo. Lastniki sojih postavili z željo, da se bodo po upokojitvi vrnili v domače kraje.
Podobno kot v večini drugih območij Slovenskih goric prirast prebivalstva nazaduje tudi tukaj. Nataliteta pada. Časi, ko so bile tukaj družine s številnimi otroki, so le še spomin. Tu in tam so se začeli vračati domov zdomci, ki prinašajo v kraje svojega otroštva novo življenje, napredek in drugačne navade.
F. Š.
— ANDREJCI - V pretek; — lem letu so v tem kraju, ki je sicer znan po urejenosti, lepo uredili še okolico vaško-gasil' skega doma, dokončali gradnjo pokopališke vežice in uredili
UGODNI JANUARSKI NAKUPI
Odgovor na pisanje Geze Grabarja
spi ^cge/tgoCeate/t
Bakovska 2 Murska Sobota
Tel.: 22 355,22811
- VABU€NI!
Šp°rf teL .(069) 22 998
izredna izbira priznanih blagovnih znamk OB
NAKUPU ŠPORTNIH COPAT 25 % POPUST
METRO TEKS
Bakovska 1, M.Sobota, teL: (069) 21 350
10 DO 30 % ZNIŽANJE ZIMSKE KONFEKCIJE
TRGOVINA ZA NOSEČNICE IN MOČNEJŠE POSTAVE
JESENSKLO-ZIMSKA OBLAČILA KAR DO 40 % CENEJE
ZAVIHI JBOdpM, »čipke ‘blago *zavese »montaža »šivanje po vaših željah ‘lamelne zavese »meritve in svetovanja tudi
na domu	tel. & faks: (069) 22 211
Tel.: 22 355
•poročni in darilni šopki ‘venci in sveče ‘rezano cvetje, sveži in suhi aranžmaji ‘lončnice
Geza Grabar s svojim pisanjem, objavljenim na sedmi strani Vestnika, piše neresnice in laži o zadnji seji Občinskega sveta Občine Moravske Toplice v letu 1997. S tem želi nesposobnost in utrujenost župana opravičevati na ta način, da blati moje ime. Zgodilo pa se je naslednje: V razpravo sem se vključil pri sprejemanju zapisnika novembrske seje in verodostojnosti argumentov. Kot je že znano, želi g. župan Franc Cipot na svojo roko na nečloveški način prekategorizirati cestni odsek Prosenjakovci-Središče, ki je že več kot 30 let občinski, v nižji rang. Seveda to njemu ni uspelo, ker so Središčani takoj obvestili odgovorne v Ljubljani. Župan zapostavlja gradnjo cestne infrastrukture v krajevni skupnosti.
Z občinskim sklepom št. 168 sem dokazoval, da bi cesta od križišča v Prosenjakovcih do mejnega prehoda morala biti modernizirana. Za omenjeno cesto je država odobrila 8 milijonov tolarjev. Župan pa je izsilil sklep občinskega sveta št. 167 in omenjena sredstva porabil. Županova obrazložitev je, da cesta ne bo modernizirana v letu 1997 in da se bo to zgodilo šele v letu 1998, ker bi bila škoda, da bi finančna sredstva ležala
neuporabljena. Mojo trditev, da bi morala biti omenjena cesta zgrajena že v letu 1996, potrjuje zapisnik 2. seje nadzornega odbora Občine Moravske Toplice z dne 21. februarja 1996. Prav tako obstajajo dokumenti, daje cesta Središče-Pro-senjakovci uvrščena na tretje mesto prioritete gradnje občinskih cest z županovim podpisom. Zahteval sem, da cesto Čikečka vas-Prosenjakovci uvrstijo v dolgoročni program do leta 2001.
Gospod Grabar, to ni obtoževanje vsepov-prek in izsiljevanje, ampak grobo kršenje človekovih pravic s strani župana Franca Cipota! Na omenjeni seji z županom nismo imeli konfrontacij, kar potrjuje magnetofonski posnetek. Županje sejo zapustil pred glasovanjem o članih odbora za infrastrukturo, in sicer zaradi nestrinjanja, da bi o kandidatih glasovali v paketu. Navzoči novinarji so poročali o tej seji pošteno in korektno. Več ne bi pisal. Samo še to: občinski svet je najvjšji organ v občini. Vam, g Geza Grabar, namenjam pomembno mesto. Če se bom odločil kandidirati, boste v mojem volilnem štabu skrbeli za glasbo!
Tibor Vdroš
vestnik, 15. januar 1998
*Sociala, šolstvo, zdravstvo
7
Kako poteka prenova gimnazijskega izobraževanja?
Bistvena novost strokovne gimnazije
Oboleli za multiplo sklerozo se ne dajo
Težave z zdravniki
Začetek že v šolskem letu 1998/99 -Marsikaj še ni dogovorjeno
Predsednica področne kurikularne komisije za gimnazije dr. Darja Piciga je sklicala pred nedavnim tiskovno konferenco, na kateri je podrobneje predstavila dosedanji potek prenove gimnazijskega izobraževanja v Sloveniji, da bi tudi v praksi lahko uveljavili določila in cilje novega zakona o gimnazijah. Povzemamo nekatere ugotovitve.
Novi zakon o gimnazijah predvideva dve vrsti gimnazij: splošne in strokovne. Slednje so bistvena novost srednješolskega izobraževanja, začetek izvajanja pa bo že v šolskem letu 1998/99. Kaže sicer, da bodo novi učni načrti in programi pravočasno sprejeti, vendar bo potrebno zagotoviti še marsikaj drugega za izvedbo programov, za katere pa področna kurikularna komisija za gimnazije ni pristojna (npr. dodatno usposabljanje učiteljev, priprava novih učbenikov oz. učnega gradiva, ustrezna opremljenost učilnic idr.). Ugotovljeno je bilo, da sodijo med ključne probleme gimnazijskega izobraževanja:
^prenatrpanost programa in učnih načrtov ter njihova prevelika zahtevnost, kar vodi do preobremenjenosti dijakov,
*razdroblenjenost znanja in
*prevelik poudarek le nekaterim ciljem programa (nižjim spoznavnim ciljem), premalo pa je razumevanja, uporabe, povezovanje znanja in reševanja problemov; poleg tega so zanemarjeni nespoznavni cilji, kot so socialni in čustveni, estetski in moralni razvoj.
Zato je omenjena komisija postavila v ospredje prenove predvsem uveljavljanje nespoznavnih (nekognitivnih) in višjih spoznavnih (kognitivnih) ciljev, uv-
Ljudska univerza Murska Sobota z novimi programi
Rešeno ustanoviteljstvo in prostori
Zakaj morajo kandidati plačevati različne prispevke za enako storitev?
Med tistimi, ki jim je minulo leto prineslo predvsem dobre stvari, je tudi Ljudska univerza Murska Sobota, saj so dočakali kar nekaj zadovoljnih trenutkov, zato so lahko stopili v novo leto s smelimi koraki in obetajočimi novimi načrti.
Kot nam je v pogovoru dejala direktorica tega javnega zavoda Lilijana Grof, je bil prvi spodbuden trenutek zanje, ko so uspeli uskladiti svoj status z novo šolsko zakonodajo.
Gre predvsem za to, da je bil sprejet sklep o ustanoviteljstvu, in sicer je to Mestna občina M. Sobota.
“ U s t a n o -vljeni smo za območje Upravne enote M. Sobota, v mnogih programih pa smo tudi regijskega značaja. Za sofinanciranje našega zavoda so se odločile poleg soboške občine, kjer
imamo svoj sedež, tudi občine Gornji Petrovci (v 100-odstot-nem znesku), Moravske Toplice (80-odstotni znesek) in Beltinci (40-odstotni znesek). Deleži občin so bili določeni glede na število prebivalcev. Občani iz omenjenih občin plačajo temu primerno nižji lastni prispevek, vsi drugi, ki se vključijo v naše izobraževalne programe, pa morajo poravnati polno, to je ekonomsko ceno. Za nas je to neprijetno, ker moramo zaračunavati ljudem različne prispevke, čeprav so v isti skupini in imajo enak program izobraževanja. Toda krivda ni naša. Še težje nam je, ko se poja
ajanje učno-ciljnega in razvojno-procesnega načrtovanja ter novih metod poučevanja, kar naj bi omogočilo razbremenitev učnih načrtov.
Čeprav gre za enoten proces prenove, ga je mogoče razdeliti na dva dela, in sicer na prenovo splošnih gimnazij ter uvajanje novih gimnazijskih programov.
Brez bistvenih posegov v predmetnike splošnih gimnazij
Analiza stanja, mednarodne primerjave ter povzetki iz razprav z ravnatelji gimnazij in starši dijakov so pokazali, da niso potrebni bistveni posegi v obstoječi predmetnik splošne gimnazije. Število ur za posamezne predmete naj bi tako ostalo nespremenjeno, razen pri umetnosti, kjer se poveča za 100 odstotkov (s 70 na 140 ur). Dodatne ure so “pridobili” na račun ene nerazporejene ure in 35 ur iz fonda ur za obvezne izbirne vsebine. Predlog tudi predvideva omejitev števila predmetov v 4. letniku (največ 9) in večjo fkleksibilnost pri obveznem številu ur pouka v tem letniku (od 29 do 33 ur tedensko). Glede na sedaj veljavni program je predvidena izločitev delovne prakse in proizvodnega dela, obvezne
vljamo na razpisih za pridobitev republiških sredstev, saj zahtevajo, da mora lokalna skupnost
LILIJANA GROF: “Naše vodilo je delati v interesu ljudi, jim biti na voljo, svetovati...”
zagovotiviti eno tretjino, eno tretjino moramo primakniti lastnih sredstev, preostalo pa so drugi viri. Če tega ne uspemo tako izpeljati oziroma urediti, potem pač ne moremo računati na republiška sredstva.”
Prostori so (p)ostali njihovi
Drugi mejnik je bil konec denacionalizacijskega postopka, ki ga je sprožila Evangeličanska ce
vsebine izbirnih predmetov pa bi morale biti državljanska kultura, kulturno-umetniške vsebine, vzgoja za družino, mir in nenasilje, zdravstvena vzgoja (obvezna že sedaj), okoljska vzgoja ter knjižnična in informacijska znanja (po 15 ur); za posamezne programe pa naj bi bile obvezne še nekatere druge vsebine, kot so: logika, tabori, metodologija raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice, prostovoljno socialno delo, prva pomoč, športne dejavnosti, učenje za učenje, verstva in etika (po 15 ur) idr. Predlog obveznih izbirnih vsebin je še vedno v javni razpravi.
Kot poseben tip splošnih gimnazij bodo delovale še klasične gimnazije.
Predvideni trije tipi strokovnih gimnazij
Nova šolska zakonodaja določa, da se bo izobraževanje končalo z maturo samo na gimnazijah (splošnih ali strokovnih). Doslej je bila dana ta možnost dijakom na vseh štiriletnih srednjih šolah. Področna kurikularna komisija za gimnazije je predvidela tri tipe strokovnih gimnazij: tehniško, ekonomsko in umetniško (znotraj slednje so mišljene gimnazije glasbene, plesne in likovne smeri). Letošnja generacija osmošolcev se bo morala tako že ob vpisu v to ali ono srednjo šolo odločati tudi glede mature.
Za pomursko regijo zaenkrat vse kaže, da bodo poleg dosedanjih gimnazijskih programov v M. Soboti, Ljutomeru in Lendavi razpisali program strokovne ekonomske gimnazije le na Srednji
rkvena občina M. Sobota. Zahtevek so reševali kar dolgo časa, na kar je precej vplivalo tudi dejstvo, da na področju družbenih dejavnosti ni bila sprejeta delitvena bilanca za nekdanjo skupno Občino M. Sobota. Postopek pa seje lani vendarle končal z dogovorom, ki sta ga sklenili evanga-ličanska cerkvena in mestna občina. Dogovorjeno je bilo, da Ljudski univerzi M. Sobota ostanejo prostori, ki jih je imela že prej, cerkvena občina pa je dobila del stavbe, v kateri so prostori Zavoda republike Slovenije za šolstvo in stanovanje.
Kmalu po tem dogovoru je lahko ljudska univerza začela z rekonstrukcijo in obnovo prostorov za svojo dejavnost. To je bilo precej nujno, saj so imeli že nekaj let stare zapisnike, v katerih so gradbeni strokovnjaki ugotavljali, da delo ni več dovolj varno. Streha se je sesedala, inštalacije so dotrajale idr. Z obnovo so pridobili tri dodatne učilnice ter ustrezne prostore za upravo in zbornico, ki je prej niso imeli. Obnovili so električno inštalacijo, vodovodno napeljavo, centralno kurjavo in kanalizacijo, poleg tega pa so zgradili lastno kurilnico in obnovili celotno dvorišče. Tako od oktobra dalje v celoti izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani v šolski zakonodaji za de1 lovanje ljudskih univerz.
“Rekonstrukcijo in obnovo smo plačali v celoti iz lastnih sredstev in z najetim posojilom. Štiri leta smo namensko varčevali. V tak način reševanja prostorskih problemov smo bili tako rekoč prisiljeni, kajti na mestni občini (ustanoviteljici) niso pokazali razumevanja za naše težave. Naše vloge namreč niso niti (uradno) obravnavali.”
Spremembe na vsebinskem področju
Prostori pa ne bi pomenili veliko, če v njih ne bi potekale dejavnosti. Poleg klasične izobraževalne ponudbe (jezikovni tečaji,
ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota. In samo ti dijaki (eni in drugi gimnazijci) naj bi imeli z opravljeno maturo potem tudi možnost kandidirati za vpis v univerzitetne programe, vsi drugi (npr. zdravstveni tehniki, kmetijski tehniki, tekstilni tehniki, strojni tehniki) pa se bodo lahko vpisovali v višje ali visoke strokovne šole, če ne bodo tudi v teh programih uvedli strokovnih tehniških gimnazij. Obstaja možnost, da bo sprejet predlog o organiziranju enoletnega maturitetnega tečaja, v katerega bi se lahko vpisali dijaki, ki bi končali srednjo poklicno šolo, srednjo tehniško ali kakšno drugo strokovno šolo oziroma dijaki tretjega letnika gimnazije, če so prekinili izobraževanje najmanj za eno leto. Po končanem tečaju bi torej tudi ti dijaki imeli možnost opravljati maturo.
Lendava tudi še neznanka
Ostaja pa še vedno tudi vprašanje, kako prilagoditi predmetnik programa splošne gimnazije na Srednji dvojezični šoli Lendava. V okviru zakonsko predpisanega maksimuma (33 ur pouka tedensko) področni kurikularni komisiji za gimnazije ni uspelo oblikovati predloga, ki bi zagotavljal enakovreden izobrazbeni standard kot v drugih splošnih gimnazijah in hkrati upošteval število ur za učenje slovenskega in madžarskega jezika v obsegu, kot sta predlagali predvsem omenjena šola in Pomurska madžarska narodna samoupravna skupnost.
JOŽE GRAJ
Zadovoljni s patronažno službo
Mnogim obolelim za multiplo sklerozo invalidski voziček ni ovira, da se ne bi ukvarjali s športnimi disciplinami, kot so: streljanje z zračno puško, balinanje, pikado, šah, plavanje, športni ribolov in podobno. Dejavni so tudi člani podružnice društva multiple skleroze, ki “pokriva” občine: Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.
“Ob koncu leta se vsi srečamo in ob druženju .sumiramo’ celoletno delovanje. V letu 1997 smo bili posebej dejavni v športu in rekreaciji. Na državnih in meddruštvenih tekmovanjih smo se velikokrat kar dobro uvrstili, saj so tekmovalci pristali na prvih, drugih ali tretjih mestih. Za nas je pomebno tudi razgibavanje v Termah v Radencih, kjer imamo možnost brezplačnega kopanja,” je povedala podružnična referentka za šport in rekreacijo Gustika Horvat.
Predsednik Milan Brenčič pa je opozoril na socialno stisko nekaterih članov, zato jim skušajo pomagati. Dejal je, da bodo tudi letos skušali sodelovati na različnih tekmovanjih in izrazil upanje, da bodo dobili kaj podpore iz občinskih proračunov. Za zdaj jo dobivajo le iz gornjeradgonske in radenske občine. Pomagajo pa Radenska in nekateri pokrovitelji. Omenil je tudi Območno organizacijo RK Gornja Radgona, ki vedno pomaga s paketi za socialno ogrožene ter omogoči prevoz negibnih. Nekaj denarja dobijo še od društva multiple skleroze iz Ljubljane. “Predračun” gornjeradgonske podružnice društva multiple skleroze pa je 700.000 tolarjev.
Na srečanju smo tudi slišali, da imajo oboleli ponekod težave z zdravniki, zlasti na ljutomerskem območju, kjer jim menda nočejo napisati ustreznih napotnic in receptov. Zadovoljstvo pa so izrazili nad delom patronažnih služb, in sicer na vseh območjih. Te jim vsaj malo olajšajo trpljenje.	O. BOKAL
Nekaj enkratnega za otroke v občini Hodoš - Šalovci S pravljicami v novo leto
Prišel je tudi dedek Mraz s suhim sadjem
Kaj če bi vnesli kaj novega in posebnega v dneve, ko otroci z vznemirjenostjo pričakjujejo božično-novoletne praznike in prihod dedka Mraza, so se spraševali nekateri v vrtcu in OŠ Šalovci. Oblikovali so neke vrste projektno skupino (po dve vzgojiteljici in učiteljici razredne stopnje, glasbeni pedagog in nekaj zunanjih sodelavcev) in se dogovorili, da bodo pripravili pravljični december.
osnovna šola za odrasle, oddelek ekonomske in prave fakultete idr.) so v novem šolskem letu začeli izvajati nov program voznik (4. stopnja izobrazbe), v katerega se lahko vpišejo vsi, ki so končali osem razredov osnovne šole; možna pa je tudi prekvalifikacija ali dokvalifikacija v tem programu. Gre za srednješolski program, ki gaje izvajala svojčas Avtošola Štefana Kovača M. Sobota. Svojo ponudbo pa širjo tudi na področju splošnega izobraževanja - na nekaj, čemur bi lahko rekli izobraževanje za dušo in telo. To je recimo program za obvladovanje stresa, ki ga nameravajo izvesti že kmalu. Organizirali bodo tudi tečaje iz ročne klasične masaže, refleksne masaže, limfne drenaže, manikure in pedikuri. To niso tečaji, ki bi dali poklic, ampak gre za to, da se kandidati naučijo storiti nekaj zase ali svoje najbližje. Novost bo tudi tako jmenoyana vrtičkarska univerza. Šlo bo za javna predavanja strokovnjakov za vse, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom, ljubijo rože ... Imeli bodo tudi program ročnih del (slikanje na svilo, vezenje, pletenje, kvačkanje in kleltlanje).
“Velika novost pa bo - o čemer se dogovarjamo z Zavodom za tehnično izobraževanje Ljubljana -, da bomo imeli v novem šolskem letu tudi program kozmetični tehnik. Šolanje bo trajalo eno leto, vpisali pa se bodo lahko vsi, ki končajo srednjo zdravstveno šolo, drugi s končano 4-letno srednjo šolo pa bodo morali opraviti dva diferencialna izpita. Izpiti bodo septembra, oktobra pa se bo začela šola. Potekala bo popoldne 4- do 5-krat tedensko. Udeležba na predavanjih sicer ne bo obvezna, vendar bo skoraj nujna zaradi praktičnega dela.”
Prav tako nameravajo jeseni “pripeljati” v M. Soboto še dva srednješolska programa, ki jih v Pomurju ne izvaja še nobena šola. En program bo namenjen predvsem ženskam, drugi pa moškim. Ker stvari še niso dogovorjene,.ne bi radi '.‘izdali”, kaj imajo v ognju. Vsekakor pa gre za programa, za katera pričakujejo, da bo dovolj zanimanja.
JOŽE GRAJ
Ko je otrokom lepo ...
Otrokom od 4. do 8. leta so pripravili dramatizirani pravljici Ne moreš zaspati in Mali Medo ter glasbeno pravljico Štirje godci, ob koncu pa še pravljično proslavo z igrico Pod novoletno jelko. Poskrbljeno je bilo tudi za posebno sceno in glasbeno spremljavo, za prizorišče pa so si izbrali učilnico v stari šoli, ki sojo še posebno lepo okrasili. Otroci so sedeli na veliki preprogi, v ozadju na stolih pa starši. Njihovo navdušenje in veselje je težko opisati. To je bilo nekaj enkratnega, zares doživetega in neponovljivega. Ob koncu pravljice so eni barvali oziroma risali risbice, drugi so se učili pesmice ob spremljavi instrumentov. Pri tem so rade volje sodelovali tudi starši. Poskrbeli so tudi za pogostitev s slaščicami, ki so jih prispevale domače trgovine, šolska kuharica pa je vse skupaj presenetila z orehovimi rogljiči in jabolčno pito.
Omeniti velja še proslavo v dvorani vaškega doma v Šalovcih, na kateri seje zbralo okrog 200 obiskovalcev. Nastopili so pevski zbor OŠ Šalovci ter učenke 3. in 4. razreda, otroke pa je obiskal dedek Mraz in jih obdaril z vrečkami suhega sadja.	J. G.
GOJITVENO LOVIŠČE KOMPAS PESKOVCI, tel.: (069) 56 013
Lovskim organizacijam ponujamo kakovostno malo divjad iz umetne vzreje za spomladanski izpust.
Cena: fazan...........1500 sit
par jerebic.....3.000 sit
intervju
vestnik, 15.januar 1998
Intervju z magistrom Darkom Anželjem, načelnikom Uprave za notranje zadeve Murska Sobota
Nekateri ne spoštujejo avtoritete policije
L prava za notranje zadeve Murska Sobota dobro sodeluje z mediji, saj jim redno pošilja informacije o dnevnih dogodkih, ki jih obravnavajo policisti in kriminalisti; občasno pripravi tiskovne konference, novinarji pa dobimo povrh še dodatne informacije, ko zanje posebej zaprosimo. Načelnik UNZ Murska Sobota magister Darko Anželj se je prijazno odzval tudi prošnji za daljši pogovor.
Najprej bi se vam rad zahvalil za dobro sodelovanje z mediji, pa tako tudi z Vestnikom. Policija v mladi slovenski državi se je torej odprla. Kakšno pa je vaše mnenje o pomurskih poklicnih novinarjih in honorarnih dopisnikih? Saj menda uradnih informacij ne zlorabljamo; to, da se tu in tam gremo “preiskovalce”, pa najbrž tudi ne škodi.
DARKO ANŽELJ: Tudi sam še zahvaljujem za sodelovanje v letu 1997, še posebno pa si želim sodelovanja na področju preventivnih akcij, ki jih izvaja policija, pri tem pa potrebuje pomoč medijev, prek katerih prenaša sporočila občanom Pomurja. Tako smo v letu 1997 uspešno izvajali preventivne akcije na področju prometa, kot so Natakar, prosim taksi; Varnostni pas - vez z življenjem in Hitrost ubija ter posredovali tudi posamezna preventivna obvestila s področja kriminalitete, ki so se nanašala na poslovne goljufije, vlome v stanovanja, nasilje v družini, požare na prostem, problematiko mamil ipd.
Da se je policija v Sloveniji odprla, drži. To potrjuje tudi veliko prispevkov z delovnega področja policije in vsakodnevno informiranje vseh medijev o varnostno zanimivih dogodkih preteklega dne. Pomurske novinarje bi težko ocenjeval po kakovosti, ker na tem področju nisem poseben strokovnjak, dejstvo pa je, da se tudi v Pomurju novinarji lotevate raziskovalnega novinarstva, kar ni nič slabega, seveda pa si želim, da bi dobljene informacije s področja policijskega dela pred objavo dopolnili še z videnjem policije.
Je v Pomurju »preveč« policistov?
Kar zadeva odstotek raziskanosti posameznih kaznivih dejanj in prekrškov, je UNZ Murska Sobota prav na vrhu uspešnih UNZ. Je to posledica strokovnosti, zavzetosti ... policistov, kriminalistov in strokovnih delavcev ali pa “prevelikega ” števila teh delavcev, saj je menda logično, da je uspeh večji, če se z določenim “primerom ” ukvarja več dela-' vcev. Koliko redno zaposlenih ima UNZ Murska Sobota, koliko je od tega “operativcev?” Mar ni v Pomurju “preveč” policistov, saj nanje naletiš na mnogih cestah, medtem ko človek včasih prevozi pol Slovenije, pa nikjer uniformirane osebe.
DARKO ANŽELJ: Po uspešnosti dela - mislim na varnost na območju Pomurja pa tudi na število policijskih ukrepov - je UNZ iMurska Sobota dejansko med uspešnejšimi v Sloveniji. To je prav gotovo posledica strokovnega dela, zagnanosti, motiviranosti vseh zaposlenih na UNZ Murska Sobota, seveda še posebno policistov in kriminalistov. Mislim pa, da ni potrebno, da sem skromen in ne bi poudaril, da so takšni uspehi tudi plod mojega dela in dela vseh vodilnih delavcev na UNZ in na policijskih postajah. Kar pa se tiče števila delavcev na posameznih UNZ. naj povem, da je to predpisano s sistemizacijo, ki je bila v letu 1996 izdelana na podlagi operativne problematike, kot so: promet, kriminaliteta, javni red in mir ipd. Glede na to nimamo nič več kadrov kot druge UNZ; imamo celo dodatno izrazito problematiko na področju ilegalnih migracij, saj na našem območju primemo kar 16 odstotkov vseh ilegalcev, ki jih primejo v Sloveniji. Na UNZ dela 144 operativcev. To so policisti, ki delajo na pro-
cijskih postajah Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava. V to število niso zajeti policisti, ki delajo na mejnih prehodih. Prepričan sem, da je veliko ljudi, ki si želijo, da bi bilo policistov še več, da bi tako preprečili še kakšno kršitev javnega reda in miru in v prometu ustavili še kakšnega divjaka. Je pa tudi res, da veliko voznikov vidi v policiji nekoga, ki jih moti, da bi na cestah počeli vse, kar se jim zahoče. Občani policijsko delo vedno ocenjujejo z dveh zornih kotov. Ko sami kaj popijejo in so ustavljeni v prometu, je zanje policija nepotrebna; ko pa neki vinjen voznik povozi otroka, pa takoj dobimo kritiko, da smo premalo na cestah.
Kako smo učinkoviti pa je odvisno tudi od zakonskih pooblastil in zagroženih kazni, ki so v Sloveniji veliko nižje kot recimo v sosednji Avstriji, tako da je prav zanimivo opazovati naše voznike, ki se v Avstriji držijo hitrostnih omejitev, ko pa pridejo čez mejo, pa si dajo duška.
Glede na to, da so takšni ali drugačni stiki policistov z občani zelo pogosti (postopek zaradi prometnih prekrškov itd.), prihaja seveda tudi do vroče krvi. Vprašanje: So pritožbe čez policiste in druge operativce zelo pogoste, so upravičene? Je bil lani kateri od policistov ali kriminalistov suspendiran - odstranjen z delovnega mesta?
DARKO ANŽELJ: Policisti v Pomurju imajo prav gotovo veliko stikov z občani, najpogosteje v prometu. Ne preseneča, da nekateri ljudje niso zadovoljni s postopkom policistov. Ti imajo možnost podati pritožbo na UNZ, ki pa se mora nanašati na delo policista ali drugega delavca UNZ. V enajstih mesecih leta 1997 je bilo zoper delo policije podanih 90 pritožb, od katerih jih je bilo šest končanih kot upravičenih. Število
Magister Darko Anželj, načelnik UNZ: »V Ljubljano si ne želim. Zadovoljen sem z delom, ki ga opravljam.«- Foto: N. Juhnov
pritožb je sicer veliko, vendar pa ta številka ni tako velika, če upoštevamo, da se samo dnevno izvede več tisoč policijskih postopkov. V primeru upravičene pritožbe se izvede ustrezna sankcija, odvisno pač od kršitve. V letu 1997 so bili izrečeni trije suspenzi.
Vse več
groženj policistom
Nekateri obravnavanci si veliko upajo: uradnim osebam grozijo, jih fizično napadajo; lani pa je
Policijska postaja v vsaki občini?
jeknila eksplozija bombe. Zakaj prihaja do tega? Zato, ker se ljudje ne bojijo policije, kot so se nekoč bali miličnikov, ali pa si določeni negativci preveč upajo?
DARKO ANŽELJ: Da si nekatere osebe v postopku preveč upajo, ugotavljamo tudi mi. Statistika kaže, da je število groženj policistom v enajstih mesecih 1997. leta naraslo kar za 45 odstotkov. To je dokaz, da nekateri ljudje ne spoštujejo avtoritete policije. To podkrepljuje tudi podatek, daje bilo za 50 odstotkov več preprečitev uradnih dejanj policistov. Zakaj prihaja do tega, bi težko rekel, prepričan pa sem, da je na prvem mestu slaba zakonodaja, ki je preveč liberalna in predvideva kazni, ki storilcev ne odvračajo od kršitev. V Sloveniji je v zadnjih letih opaziti trend zaščite osumljencev, za katere predpisujejo zakoni maksimalne človekove pravice. Sprašujem pa se, kaj je s človekovimi pravicami žrtev kaznivih dejanj; ali ljudje, ki pošteno živijo, nimajo pravice, da se zvečer varno sprehajajo po parku?
Zanimivo. Enkrat “nočemo” videti policistov, kdaj drugič pa se hudujemo, da “jih ni. ” Eno je seveda takrat, ko smo kršitelji, drugo pa, ko smo kako prizadeti. Prosim za komentar.
Spomnili se boste, da so bili ponekod močno razočarani, ko ste ukinili nekatere policijske postaje. Kako ocenjujete omenjeno reorganizacijo, saj - kot sklepam - je poslej manj dežurstev v pisarnah in večja navzočnost na terenu.
DARKO ANŽELJ: Poznam rek, da je policistov preveč, ko jih ne potrebuješ, in da jih ni, ko bi jih potreboval. Daje policije preveč, pravijo občani na podlagi izkušenj v prometu, kjer jih policija kaznuje za storjene prometne prekrške. Dejstvo je, da bi lahko veliko policijskih sil preusmerili na druga področja policijskega dela, če bi bila varnost v prometu
večja in bi vozniki upoštevali cestnoprometne predpise. Žal pa sodi Slovenija med države, ki imajo preveč smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.
Po projektu Policija na lokalni ravni smo v začetku leta 1996 ukinili nekaj policijskih oddelkov, kar je zelo razburilo določena lokalna okolja. Mi si sicer želimo, da bi bilo policije čim več in da bi lahko bila policijska postaja v vsaki občini, vendar to finančno žal ne gre. Na podlagi deleža operativne problematike cnus furli	/4 rv 1 r\ N cs n o čfoirilrv
policijskega kadra. Če hočemo biti učinkoviti, moramo imeti čim več policistov na terenu in ne na policijskih postajah ali oddelkih. Zaradi obilice dela in zmanjševanja nadur v okviru varčevalnih ukrepov države opravimo najprej nujne intervencijske naloge, nato pa se posvetimo preventivnemu delu in graditvi partnerskih odnosov z občani.
Napovedane radarske kontrole
Kaj pa ideja o neoboroženih policistih, ki naj bi vzpostavili na terenu kar najboljše stike z ljudmi; ne kaznovali, ampak le opozarjali? Sicer pa tudi policisti, ki imajo pooblastila za izrekanje sankcij na kraju storitve prekrška, le niso vselej “dlakocepski” in kršilca le opozorijo. Menda je imela lani Policijska postaja Murska Sobota celo dan, ko so policisti kršilce le opozarjali, ne pa tudi kaznovali. Odmevi na terenu so bili ugodni. Nič pa še nisem slišal, da bi pomurski prometni policisti vnaprej objavili, kje bodo radarske kontrole.
DARKO ANŽELJ: Ideja o neoboroženih policistih, ki naj bi vzpostavili na terenu boljše stike z ljudmi; policistih, ki ne bi kaznovali, ampak le opozarjali, je zajeta v policistu - vodji policijskega okoliša. Taje sicer oborožen in v enaki uniformi kot kolegi, vendar ima po opisu nalog poudarjeno preventivno funkcijo. Če kadrovske razmere le dopuščajo, da ni preveč odsotnosti zaradi bolniških izostankov ali dopustov, delujejo na policijskih okoliših, kjer vzpostavljajo pristne partnerske odnose med občani in policijo; sodelujejo z organi lokalne skupnosti in imajo nasploh nalogo, pomagati ljudem s svetovanjem. Seveda pa marsikje policija ne more preventivno delovati, če ni povabljena na razne sestanke, svete občin ali svete krajevnih skupnosti. Mi smo zainteresirani za dobro sodelovanje z vsemi občani. Želimo si, da na policijske postaje pride čim več pobud zainteresiranih za sodelovanje.
Akcije, da samo opozarjamo, ne pa kaznujemo, po mojem niso smiselne, če kdo stori hud prekršek, na primer, da je napihal dva promila in več, ga ne moremo le prijazno opozoriti, ker lahko v takšnem stanju nekoga povozi in se bo postavilo vprašanje odgovornosti policije. Se pa strinjam, da pri prekrških, ki sami po sebi ne vplivajo na prometno varnost, recimo, da je kdo pozabil doma vozniško dovoljenje, izrečemo le opomin. Glede vnaprejšnje objave, kje bomo postavili radar, obveščamo medije. To je v smislu usmeritev MNZ, saj deluje preventivno tudi obvestilo, da bo (na primer) danes stal radar na relaciji Murska Sobota- Gornja Radgona. Je pa res, da dajemo obvestilo le za radar v osebnem avtomobilu, ne pa za pet prenosnih radarjev, s katerimi delamo po Pomurju.
Verjetno boste tudi letos, podobno kot v prejšnjih letih, pripravili tiskovno konferenco, na kateri boste predstavili lansko delo ter opozorili na določene trende. Verjetno je že zdaj znano, kam se je lani nagibala “tehtnica?”
DARKO ANŽELJ: Konkretnega odgovora na to vprašanje še ne morem dati, saj bodo podatki za celotno leto 1997 na voljo šele po končani računalniški obdelavi. Lahko pa na podlagi podatkov za 11 mesecev leta rečem, da bodo rezultati tudi za leto 1997 dobri. Seveda se zavedamo, da oškodovancem pri kaznivih dejanjih nič ne pomaga statistika, če prav njihovo dejanje ni bilo ra
di omejenega števila nadur in finančnih sredstev prisiljeni delo organizirati tako, da dajemo prednost najhujšim kaznivim dejanjem. To so kazniva dejanja zoper življenje in telo, mamila, ilegalno vodenje ljudi čez državno mejo itd. Poleg analize rezultatov za preteklo leto se trenutno zelo intenzivno ukvarjamo s planiranjem ciljev za leto 1988.
Težje je dokazati kot osumiti
Kako pa komentirate množico kazenskih ovadb, ki jih policija in kriminalistična služba pošiljata na državno tožilstvo, vendar le
te potem ponavadi »obležijo«, so zavržene ... Zdi se, da mnogokrat sploh ne pride do postopka na sodišču. Imate povratne informacije o usodi vaših preiskovalnih dognanj?
DARKO ANŽELJ: Uprava za notranje zadeve Murska Sobota letno poda približno 1.800 kazenskih ovadb na državno tožilstvo. V tem številu niso zajete kazenske ovadbe s področja prometa. Povedati moram, da na državnem tožilstvu nobena kazenska ovadba ne obleži, so pa nekatere zavržene, ker ni podanih vseh znakov kaznivega dejanja, ali gre za kaznivo dejanje neznatne družbene nevarnosti. Če tožilec meni, da nismo razčistili vseh elementov kaznivega dejanja, nam ovadbo pošlje v dopolnitev. Ocenil bi, da je naše sodelovanje s tožilstvom zelo dobro in da v vsakem času lahko dobimo strokovno pomoč glede raziskave kaznivih dejanj. Res pa je, da so postopki dolgotrajnejši na sodišču, kar je tudi logično, saj je potrebno storilcu kaznivo dejanje dokazati, to pa je težje, kot ga le osumiti. Prepričan sem, da bodo postopki pred sodiščem hitreje potekali, ko bomo imeli boljšo in učinkovitejšo zakonodajo. Usode naših kazenskih ovadb v celoti ne spremljamo, odmevnejše pa.
Plače policistov ne izstopajo, zato si policijski sindikat prizadeva za boljše osebne prejemke svojih članov. Kolikšna je plača policista brez dodatkov? Imajo predstojniki možnost, da sodelavce dodatno nagradijo za uspešnost?
DARKO ANŽELJ: Plača policista začetnika znaša bruto 130.954,00 tolarjev, neto pa je to 81.279,50 tolarjev, če nima nobenih davčnih olajšav. Delo policista ni lahko; delati mora po razporedu dela katerikoli dan v tednu in tudi ponoči. V preteklosti je zaradi vrste zahtev družbe do policista ta imel določene bonitete, a se te iz leta v leto zmanjšujejo. Policist mora biti 24 ur dnevno pripravljen pomagati ljudem neglede na to, ali je v službi ali ne, in neglede na to, ali se mora za izvršitev inrr^nctoviti nPVarnACti
Vse manj je finančnih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov policistov in za zagotavljanje tehnične varnosti policistov in policijskih postaj. Nasproti temu pa se je policistom omejeno ukvarjati s pridobitno dejavnostjo, omejena je stavka, prepovedano je članstvo v političnih strankah in nasploh se od njih pričakuje obnašanje v skladu s pravnimi in moralnimi: normami - tudi v prostem času, I
Predstojniki imajo možnost, da nekaj najbolj pridnih nagradijo z dodatkom do 20 odstotkov plače, vendar so ta sredstva minimalna.
Delavci UNZ -podjetniki?
Ljudje, zaposleni v določenih dejavnostih oziroma službah; lju" dje, ki opravljajo določene fin' kcije... se ne morejo ukvarjati5 podjetništvom. Kako pa je organih za notranje zadeve Un^ Murska Sobota, saj naj bi bd1 nekateri lastniki oziroma sott' stniki zasebnih podjetij.
DARKO ANŽELJ: Zakon o delavcih v državnih organih d°' loča, da zaposleni v državni upravi, razen višjih upravnih de': lavcev, lahko opravljajo dejav-; nost v gospodarskih družbah,s i tem da zakon določa, da če nek*, do opravlja enako ali podobno: delo kot pri državnem organ”, i mora imeti pisno dovoljenj^ predstojnika. Seveda pa ni orne' j jitev za opravljanje samostojne'1 ga znanstvenega in pedagoške^ ga dela ter dela v društvih. Z^ policijo pa je minister izdal šf posebno odredbo, kjer so našte* ta dela, ki niso združljiva z na- ; ravo dejavnosti policije. Kond kretno za delavce UNZ MurskU Sobota ne zbiramo podatkov o ■ lastništvu oziroma solastništvu, v podjetjih, saj v skladu s pozi°| vno zakonodajo ni ovir, da dela'’ vci policije ne bi smeli vlaga0 svojega premoženja v delnic6 podjetij, je pa res, da ne smej0/ opravljati dejavnosti ali kakeg9 drugega dela brez dovoljenj9 ministra.
Kako pa je z načelnikom U^*^! Je na ta položaj mogoče priti p0 strokovnih merilih ali stranka5' ski pripadnosti? Koliko časa lab' ko »normalno« traja mandat?^ res, da boste odšli v Ljubljana^ Navsezadnje ste svetovalec vlad6'
Magister DARKO ANŽEL^ Na položaj načelnika UNZ J6 mogoče priti z imenovanje”1 vlade Republike Slovenije ”9 predlog ministra za notranj6 zadeve na podlagi strokovni” meril. Mandat za delovno dob° načelnika UNZ ni predpisan.
Na vprašanje, ali je res, d * bom odšel v Ljubljano, pa ” ; odgovoril, da si tega ne želi1”: saj sem zadovoljen z delom, k ga opravljam.
Hvala za pogovor.
ŠTFFANI SOROČA^
vestnik, 15. januar 1998
ZCulturna obzorja
9
Portret ustvarjalca: Ferenc Kiraly
Umetniško ustvarjanje kot doživljanje sveta
V ospredju so simboli spojitve in začetka življenja
Za Ferenca Kiralija je izhodišče umetniškega ustvarjanja narava, njen čisti izvor. Je ustvarjalec, ki verjame v umetnost, verjame, da iz narave in človeka nekaj žari, česar pa ne vidi vsako oko. S svojim delom dokazuje, da se iz semena razvije brst, iz brsta pa cvet. In to, kar žari iz narave in človeka, bistvo življenja, prenaša v umetniške stvaritve in tako omogoča, da se lahko vedno znova podoživlja in odkriva.
V Dolnjem Lakošu rojen ustvarjalec seje izpopolnjeval na Soli za oblikovanje v Ljubljani in diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu na oddelku za kiparstvo pri profesorju Frani Kršiniču. Med študijem v Zagrebu je tudi spoznal svojo soprogo, ki je bila Američanka, in po končanem študiju sta se za nekaj časa preselila v Združene države Amerike, kjer sta želela tudi ostati. “Tako sva konec šestdesetih let živela v Detroidu v Združenih državah Amerike, kjer pa je bilo veliko revščine, nasilja, kriminala in sploh so bile zelo slabe razmere za bivanje,” pravi Ferenc. “Tako po večerih sploh nismo upali ven. Zato sva se začasno vrnila v Lendavo, kjer sem se zaposlil kot učitelj likovnega pouka, potem pa sva se odločila graditi hišo, in da bova tu tudi ostala. Po tistem sem se lotil organiziranja kulturne dejavnosti v Lendavi in okolici, urejal grajski muzej v Lendavi in organiziral likovne kolonije. Imel sem toliko različnih dejavnosti, da mi je sedaj žal, da se nisem imel več časa posvečati kiparstvu, saj sem bil poln idej. Pač nisem človek, ki bi se lahko popolnoma posvetil več stvarem naenkrat. Vedno se lahko z vso dušo predam le eni dejavnosti. Poleg obnove gradu v Lendavi sem skrbel, da so se ohranjali tudi drugi zgodovinski objekti, kot so Copekov mlin,
IN MEMORIAM
Sandor Szunyogh (1942-1998)
Po kratki, vendar kruti bolezni nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi prijatelj, pesnik, učitelj, novinar ter v zadnjih letih programski direktor TV in radijskih programov madžarske narodnosti Sandor Szimyogh iz Lendave. Le težko bi našli besede, s katerimi bi lah-
ko predstavili njegovo pestro in vsestransko dejavnost, ki jo je v svojem življenju opravljal na področju kulture, literarnega ustvarjanja madžarske narodnosti in informiranja. Bilje navzoč vedno, ko seje kaj dogajalo v prid naše pokrajine, bil je vedno pripravljen ustvarjalno razmišljati in neposredno izvajati potrebne aktivnosti.
Svoja otroška leta je preživel v rojstnem Dolnjem Lakošu, kamor je tudi pozneje zelo rad zahajal, saj je marsikdaj prav tam črpal navdihe za nove naloge. V eni od svojih pesmi otožno opeva rojstno naselje, kakor da bi se pred njim sramoval, ker ga je moral zapustiti. Življenjska pol gaje kot mladega učitelja zanesla na Goričko, kjer je nekaj let poučeval. Rad se je spominjal tistih časov, saj sta mu zelo ugajala gričevnata pokrajina in tamkajšnje preprosto, vendar spoštovanja vredno prebivalstvo. Na osnovi izkušenj v šestdesetih letih je pozneje večkrat opozarjal na naglo zmanjševanje tamkajšnjega življa ter na močno asimilacijo pripadnikov madžarske narodnosti v obmejnih vaseh Goričkega.
Po pedagoškem delu se je lotil težkega prevajalskega dela, vendar je že od zgodnje mladosti čutil posebno pripadnost kulturi, predvsem na področju književnosti in likovne dejavnosti. Čeprav seje v sedemdesetih letih uveljavil kot ugledni novinar tednika Nepujsdg in madžarskega radijskega programa - predvsem so izstopali njegovi kakovostni prispevki s področja kulture -,je bil Sandor pesnik “z dušo in telesom ”. Predvsem njemu smo lahko hvaležni, da se je književnost madžarske narodnosti dvignila iz dotedanje neopredeljenosti, postajala je tudi kakovostna. Bilje namreč tudi odličen organizator literarne in založniške dejavnosti ter oseba, ki je zmogla in znala pritegniti v literarne kroge
Trajberjeva zidanica, Novi Tomaž in drugi. Po ustanovitvi novih občin na območju nekdanje lendavske občine sem mislil, da bodo nove občine za te objekte bolj skrbele, žal pa ni tako.”
V tem obdobju je organiziral
Ferenc Kiraly med svojimi stvaritvami
mlajše ustvarjalce. To njegovo poslanstvo je še posebno omembe vredno. On in še peščica drugih so ogromno storili, da se je literarna dejavnost madžarske narodnosti integrirala v celostno madžarsko literarno ustvarjalnost. Skrbel je tudi za tesne stike s slovenskimi literarnimi ustvarjalci in kulturnimi delavci. Plod tega so skupne pesniške zbirke s slovenskimi ustvarjalci iz Slovenije in zamejstva. Vedno je težil k sožitju med slovenskim in madžarskim narodom, zato je imel veliko prijateljev tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem.
Nekatere njegove pesmi so postale literarni simbol madžarske narodnosti (npr. Halicanumi uze-net - Sporočilo iz Halicanuma). Kot pesnik je hkrati posegal po tradicionalnih pesniških oblikah in po modernih, marsikdaj avantgardnih. Vsebine in oblike njegovih pesmi so dobivale navdih iz prefinjenih občutkov in čustev trenutnega razpoloženja. Velikokrat je pisal o lepoti pokrajine, o “deviški naravi", o ljubezni in sožitju, vendar je v svojih pesmih mnogokrat opozarjal tudi na težave, ki so vplivale na asimilacijo madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju. Zmeraj bolj je čutil, kako se tako maloštevilčna narodnostna skupnost mora spoprijemati? velikimi problemi na področju ohranjanja in nadaljnjega razvijanja lastne narodnostne identitete in maternega jezika.
Sandor Szunyogh je - poleg skupnih pesniških zbirk in antologij - avtor štirih pesniških zbirk ter nekaj knjig z etnografsko in kulturološko vsebino. Bil je urednik nekaterih publikacij, predvsem pomembno pa je njegovo uredniško delo pri Naptarju, letnem zborniku prekmurskih Madžarov, in pri Murataju, literarno-znanstveno-etnografski publikaciji.
Poleg literarne ustvarjalnosti se je zavzemal za vzpon likovne dejavnosti. Zavedal se je, da ima Lendava tradicijo in velike ustvarjalne potenciale, zato je bil eden glavnih pobudnikov in organizatorjev danes že 25 let delujoče mednarodne likovne kolonije. V zadnjem obdobju se je vneto zavzemal za gradnjo novega TV-studia v Lendavi.
Z izgubo tako plemenite in ustvarjalne osebnosti so naša pokrajina, književnost in kultura, predvsem pa madžarska narodnost veliko siromašnejši. Njegovo delo bo le težko nadomestljivo, vrzeli v književnosti pa bodo ostale trajne. Z njegovo smrtjo so njegova družina in najbližji izgubili nenadomestljivega očeta in prijatelja. V njihovo tolažbo in olajšanje ostaja dejstvo, da so živeli s človekom, ki je tako za njih kakor za širšo skupnost ogromno storil in zapustil bogato duhovno dediščino.
Laszld Goncz
23 mednarodnih likovnih kolonij, na katerih je sodelovalo čez 60 umetnikov, nekateri tudi večkrat. V zadnjih letih pa je svojo ustvarjalnost predstavil na večih samostojnih in skupinskih razstavah.
“Mislim, da je v Sloveniji potrebno vložiti veliko truda, da pripraviš razstavo svojih del, ne glede na kakovost izdelkov,” meni Kiraly. “Koliko so tvoja dela znana javnosti v zadnjem obdobju, ni toliko odvisno od kakovosti tvojih izdelkov kot od promocije, marketinga. Mnogi od tistih, ki so odgovorni za predstavitev slovenskih umetnikov, so preveč samozadovoljni. Sedijo v svojih uradih in skrbijo za razstave svojih znancev, drugi ustvarjalci pa jih ne zanimajo.
To pa marsikaterega umetnika, ki nima veliko možnosti, da bi predstavil svoje delo, spravlja v obup.
Umetnost je zame nekaj božanskega, nekaj, kar ni dano vsakomur. Zato me toliko bolj moti, ko vidim, kaj vse se danes razglaša za umetnost. Če v gale-
rijo pripelješ kup gnoja, to zame še ni umetniška stvaritev. Človek ima neke estetske občutke. Pri tem morajo obstajati neka merila, neke vrednote. Vedno v zgodovini so imeli ljudje v svoji dejavnosti neke običaje, vrednoste, merila, neka osnovna pravila, ki so jih spoštovali v svoji dejavnosti.”
Pri svoji ustvarjalnosti Kiraly črpa iz življenja, iz narave in vseh stvari, ki ga obdajajo. Na svojh način poskuša interpretirati, materializirati, kar doživlja, in na tak način tisto, kar vidi in čuti, posredovati drugim ljudem. Rad ima klasične materiale, kot so les, kamen, bron. “To so materiali, ki so zelo bogati, topli in človeku blizu,” pravi. “Umetnosti ne moreš spoznati, če je na opazuješ vsaj 15 minut. V njo se moraš poglobiti. Žal pa so se danes ljudje ob nenehnem hitenju nekako odvadili posvečati se posameznim predmetom, iskati v njih globino.
Pri mojem delu se mi zdi pomembno to, da izpovem tisto, kar čutim, in če še kdo drug ob
| Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski | i>rzoza(I w 29
Portreti l ittrtro1!
JOŽEF BAŠA-
MIROSLAV
Med Slovence sili srce, med Slovence ta domo, med Slovence, ta, gde dekle lepe pesmice pojo.
Rožice gde lepe cveto, lepo zeleni se breg, lepo doni pesem ptičkov po dolini, gozdi prek.
Ešče enkrat daj mi pridti, Bože, ta v moj rojstni kraj! Ešče enkrat mi dopusti, vidit’ mi zemelski raj!
Ešče enkrat naj le čižjem, deklice tam, kak pojo, ptice v gozdi, kak slavijo, rože v hribi, kak cveto. (Žela našega vojaka II)
Izraz domoljubna pesem jasno nakazuje vsebino pesmi, na katero se nanaša, in pesnikovo naklonjeno, afirmativno držo do upesnjene pred-metnosti. Za nekaj Miroslavovih pesmi je ta izraz še kako ustrezen, in to v dveh pogledih: preveva jih močna ljubezen do doma in domovine, hkrati pa se pojem domovine najpogosteje reducira na dom oz. kraje ob Muri. Vendar njegovega intenzivnega domoljubnega čustvovanja nenapaja le - kakor je to pogosto v tovrstni poeziji - domo(vino)tožje zaradi daljše odsotnosti z doma in iz domovine, ampak ima le-to pri njem globlje korenine. V njegovem izpovednem svetu namreč dom(ovina) postaja ena pomembnih eksistencialij in bivanjskih osmislitev, poleg krščanske transcendence in poezije, končni cilj njegovih želja in hrepenenj. To je prostor, v katerem vidi možnost razprtja dobremu in osebne pomiritve {Tam gde: “Tam, gde siva Mura teče, / Tam, gde njeni valovje, / Tam se čiiti dobro srce, / Tam mi duša merna je /.../”); to je prostor, na katerega človeka vežejo tako elementarne vezi, kot je gon ptice po gnezdu {Moja žela); to je tudi prostor, na katerega je že kar erotično vezan {Liiba moja):
Liiba moja domovina, tebe liibim jas z srca, ti si meni dragi bila, bodeš mi na vekoma!
Dokeč de mi srce bilo, dokeč prsi dejhnole, dokeč bom na sveti živo, liibo bodem jas tebe!
I za Hibav, za to liibav ne želem več od tebe: kak po smrti moje telo vzemi srčno mi v sebe!
Ob konstataciji dejstva, daje Miroslav eruptivni izpovedovalec elementarno-eksistencialno-erotične vezanosti na dom(ovino), pa je mogoče zapisati tudi ugotovitev, da se do globljega premisleka domovinske tematike ni prebil. Subjektivni razlog
pogledu na moje delo začuti to mojo sfero, mi to veliko pomeni.
Nekateri umetniki se priklanjajo trenutnim modnim trendom v umetnosti, da bi svoje izdelke čim bolje prodali. Meni ni do
tega. Najpomembnejše se mi zdi, da je stvaritev doživeta, čeprav nekateri menijo, da ni nujno, da je umetnost povezana z notranjim izrazom čoveka.”
Kiparjenje je pogosto tudi naporno delo, še posebno, če gre za trde materiale. Kiraly o tem pravi: “Kadar ustvarjam, takrat ne čutim, da je to delo naporno. Si kot kamikaze, ki gre v smrt. Obstaja le tvoj cilj, in to je rezultat tega dela.
Moje delo je prenašanje doživetega v material. Posebej me navdušuje tema zbližanja, spojitve dveh teles. Tu se začne in konča življenje. Ustvarjam lepoto zbližanja med ljudmi, med živalmi in med rastlinami. Estetika sama je zelo relativna, zato iščem notranjo lepoto, ki jo začutiš v človeku in vseh živih stvareh.”
Zato se pri svojem delu tudi naslanja na pradavne filozofske, verske in poganske simbole, v ospredju pa so simboli začetka življenja, kot so jajce, seme, brst, cvet
Besedilo in fotografija: JOŽE GABOR
za to je gotovo njegova mladost in pa čustveno-doživljajska prostranstva, znotraj katerih je skušal izmeriti “daljo in nebesno stran”. Objektivni razlog pa je ta, da pojem domovine tako pri njem kakor tudi širše v njegovem času v
Prekmurju ni bil izdelan oz. predstave o njem ne dorečene in usklajene. Domovina mu pomeni predvsem dom, pri čemer izpostavlja nekatere po-krajinsko-prirodne in kulturne danosti, npr. reko Muro, polja z rožami in gozdove s pticami, slovensko pesem (npr. Moja žela) ali pa okarakterizira tukajšnje prebivalce kot pridne, blage, revne, globoko verne, zveste (npr. pesem Višnjemi pasteri, ki sicer sodi med priložnostne, vendar je zanimiva prav zaradi Miroslavove označitve prekmurskih Slovencev). Vse to navaja k sklepu, da se Miroslavova tematizacija domovine omejuje na ženski glas iz Župančičeve Dume; do moškega glasu kot neprestanega izziva in do detekcije širših, tudi nacionalnih problemov in disonanc ga pot ni vodila. S tem pa ni rečeno, da katera od njegovih domoljubnih pesmi tudi danes ne bi ponarodela. V njih je namreč ritmično učinkovito in za današnje razmere z ustrezno poenostavljenimi stilnimi sredstvi upesnil popularna in širšemu krogu naslovnikov všečna čustva.
Kak ftica na gnjezdo tak sili domo srce moje revno	t
v zemelsko nebo.
Td daleč mi sili, gde Miira teče, gde oče, gde mati, gde rod moj žive.
Žele mi h' na pole, gde rožce cveto; žele mi v on gozd, gde ftički pojo.
Le silim na on kraj, gde zvon naš zvoni, gde pesem slovenska tak milo doni.
(Moja žela)
Tam, gde siva Miira teče, tam, gde njeni valovje, tam se čiiti dobro srce, tam mi duša merna je.
Tam je moja domovina, tam stoji moj rojstni dom, dom, šteroga v tom živlenji pozabo nigddr ne bom.
Tam je cvela moja mladost, tam je stala zibel mi. tam me nekaj dojde starost, tam želem počivati.
(Tam gde)
(Nadaljevanje prihodnjič)
10
vestnik, 15. januar 1998
ZAIGRAJMO in ZAPOJMO] po v 1 DOMAČ El«?
' GEZA^ LFARKAŠ,
V soboto, 17. januarja, ob 18. uri v osnovni šoli Kuzma 4U
Radio Murski val 94,6 Mhz srednji val 648 kHZ naj ©7 rMdio W
Voditelj:
Ivica Šerfezi, Magnet, Brendi, Nova legija, Pajdaša, Monika, Pištek, Štajerski potepuhi, Viktorija, Vesele Štajerke, Dolores, Gračke dikline, Stanko Tkavc in Paty band, Frnikule.
Vsak obiskovalec dobi kaseto.
Žrebanje vstopnic.
Predprodaja vstopnic v Potrošnikovi trgovini v Kuzmi.
Glavni pokrovitelji:
Imetniki tekočih računov in hranilnih knjižic pri Pomurski banki!
Obveščamo Vas, da od 1. februarja 1998 naprej, Pošta Slovenije imetnikom tekočih računov in hranilnih knjižic pri Pomurski banki d. d., Murska Sobota, ne bo več orno- ■ gočala sedanjega načina poslovanja s tekočimi računi in hranilnimi knjižicami.
V oktobru 1997 je 24 slovenskih bank in hranilnic podpisalo Dogovor o medsebojnem sodelovanju bank in hranilnic ter Pošte Slovenije na področju poslovanja s tekočimi ’ računi in hranilnimi knjižicami (v nadaljevanju: dogovor). Glavna značilnost dogovora je, da varčevalci vseh bank podpisnic, lahko dvigujejo in polagajo gotovino na tekoče račune in hranilne knjižice v vseh poslovalnicah bank, ki so podpisale dogovor.
Banke in hranilnice so podpis navedenega dogovora ponudile tudi Pošti Slovenije in Poštni banki Slovenije, da bi imeli varčevalci bank na voljo čim širšo mrežo poslovalnic, v katero bi bile poleg poslovalnic bank in hranilnic vključene tudi poslovalnice Pošte, v katerih posluje Poštna banka Slovenije. Pošta Slovenije in Poštna banka Slovenije pa navedenega dogovora žal nista podpisali.
Tako boste lahko imetniki hranilnih knjižic in tekočih računov od 1. 2. 1998 naprej, vse gotovinske pologe in dvige s hranilnih knjižic, pologe gotovine na tekoče račune in dvige gotovine s čeki tekočih računov opravljali v široki mreži poslovalnic vseh večjih slovenskih bank, ki obsega skupaj blizu 600 poslovalnic v naslednjih bankah: Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Banka Vipa, Dolenjska banka* Gorenjska banka, Hmezad banka, Krekova banka, Banka Domžale, Banka Zasavje, Koroška banka, Splošna banka Velenje, Pomurska banka, Nova Ljubljanska banka, M Banka, Nova kreditna banka Maribor, SKB banka, Volksbank Ljudska banka, Slovenska zadružna kmetijska banka, Slovenska investicijska banka, Hranilnica in posojilnica KGP Kočevske in Zveza HKS.
Posebna ugodnost, ki vam jo predstavljamo, pa je, da boste lahko v Pomurski banki, Novi Ljubljanski banki, Banki Domžale, Koroški banki, Splošni banki Velenje in v Banki Zasavje, ki so članice bančne skupine Nove Ljubljanske banke in imajo poslovalnice po vsej državi, polagali in dvigovali gotovino s hranilnih knjižic in tekočih računov brez plačila nadomestila.
V vseh drugih bankah podpisnicah dogovora bodo imetniki tekočih računov in hranilnih knjižic za opravljene storitve plačali nadomestilo.
Ob tej priložnosti imetnikom tekočih računov pri Pomurski banki predlagamo, da pri dvigu in pologu gotovine ter pri plačilu položnic uporabljate bančne avtomate BA mreže, ki jih je skoraj 500 po vsej državi in se odločite za plačila računov in drugih obveznosti prek trajnega pooblastila banki.
Imetnikom hranilnih knjižic pri Pomurski banki ponovno svetujemo, da se odločite za prejemanje osebnih prejemkov, pokojnin, štipendij in drugih prejemkov prek tekočega računa. Ta odločitev Vam bo poenostavila dvigovanje in polaganje gotovine, plačevanje položnic prek bančnih avtomatov BA mreže, ki delujejo 24 ur na dan. Priložnost za vse pa je tudi, da pričnete poslovati s sodobnimi plačilnimi instrumenti, kot so plačilne kartice za plačilo blaga in storitev.
V upanju, da boste naše obvestilo sprejeli z razumevanjem, Vas lepo pozdravljamo!
- KE-OR, BRATONCI
-TRGOVINA MOJ DOM - PARKETARSTVO SRŠA, BELTINCI - KAMNOSEŠTVO BUNDERLA, GRAD
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
KMETIJSTVO CRCI, p.o. - v stečaju, Črnci 2 - grad, 9253 Apače razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin - poslovnih objektov s pripadajočimi stavbnimi zemljišči, kmetijske mehanizacije in opreme iz sredstev stečajnega dolžnika:
I.	Poslovni objekti s pripadajočimi stavbnimi zemljišči: 1.1. FARMA V LUTVERCIH
Parcela št 1
Talna tehtnica s skupno neto površino 18 m2 in nezazidano stavbno zemljišče, stoječa na zemljišču pare. št. 620 k.o. Lu-tverci, vpisano v vi. št. 156 iste k.o., skupaj parcela 1355 m2 Skupaj izklicna cena 1.907.627,00 SIT
Parcela št. 1a
Funkcionalno zemljišče 569 m2 , stoječe na pare, št. 616/5 k.o. Lutverci, vpisano v vi.št. 277 iste k.o.
Izklicna cena 364.160,00 SIT
Parcela št. 2
Betonski silosi, višina korit 3,5 m, skupna prostornina 5.06 m3 in nezazidano stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 61 k.o.
Lutverci, vpisana v vl.št. 156 iste k.o..skupaj parcela 2498 m2 Skupaj izklicna cena 8.630.234,00 SIT
Parcela št. 2a
Funkcionalno zemljišče 1154 m2, stoječe na pare. št. 616/5, k.o. Lutverci, vpisano v vl.št. 277 iste k.o.
Izklicna cena 738.560,00 SIT
Parcela št. 3
Hlev s s neto površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare.št. 620 k.o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k.o., skupaj parcela 2080 m2
Skupaj izklicna cena 7.526.263,00 SIT
Parcela št. 3a
Funkcionalno zemljišče 1955 m2, stoječe na pare. št. 616/5 k.o. Lutverci, vpisano v vl.št. 277 iste k.o.
Izklicna cena 1.251.200,00 SIT
Parcela št. 3b
Funkcionalno zemljišče 400 m2, stoječe na pare. št. 623/5 k.o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k.o.
Izklicna cena 481.280,00 SIT
Parcela št. 5
Hlev s neto površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare, št. 620 k.o. Lutverci, vpisani v vl.št, 156 iste k.o., skupaj parcela 2080 m2
Skupaj izklicna cena 7.526.263,00 SIT
Parcela št. 5a
Funkcionalno zemljišče 4533 m2, stoječe na paro. št. 616/5 k.o, Lutverci, vpisani v vl.št. 277 iste k.o.
Izklicna cena 2.901.120,00 SIT
Parcela št. 5b
Stavbno zemljišče - gnojna jama 400 m2, stoječa na pare. št. 623/5 k.o. Lutverci, vpisana v vi. št. 156 iste k.o.
Izklicna cena 1.812.084,00 SIT
Parcela št. 8
Hlev s neto površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 620 k.o.
Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k.o., skupaj parcela 1840 m2 Skupaj izklicna cena 7.237.495,00 SIT
Parcela št. 8a
Črpališče vode s skupno neto površino 16 m2 in nezazidano stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 620 k.o. Lutverci, vpisano v. vi. št. 156 iste k.o., skupaj parcela 1022 m2
Skupaj izklicna cena 791.891,00 SIT
Parcela št. 8b
Funkcionalno zemljišče 438 m2, stoječe na pare. št. 623/5 k.o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k.o.
Izklicna cena 527.002,00 SIT
Parcela št. 10
Hlev z neto površino 1171 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 620 k.o.
Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k.o., skupaj parcela 1832 m2
Skupaj izklicna cena 7.227.870,00 SIT
Parcela št. 10a
Stavbno nezazidano zemljišče 3575 m2, stoječe na pare. št. 620 k.o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k.o.
Izklicna cena 2.288.000,00 SIT
Parcela št. 10b
Stavbno zemljišče - gnojna jama 438 m2, stoječa na pare. št. 623/5 k.o. Lutverci, vpisana v vi. št. 156 iste k.o.
Izklicna cena 1.812.085,00 SIT
Veterinarska postaja (stanovanje), delavnica
Veterinarska postaja , delavnica z neto površino 162 m2 in funkcionalno zemljišče, stoječe na pare. št. 552 k.o. Lutverci, vpisano v vi. št. 28 iste k. o., skupaj 335 m2
Skupaj izklicna cena 3.470.630,00 SIT
1.2.	FARMA V ŽIHLAVI
Parcela št. 1
Funkcionalni objekt s neto površino 163 m2 in pripadajoče funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječe na pare.št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 466 m2
Skupaj izklicna cena 2.741.746,00 SIT
Parcela št. 2
Odprto montažno.armirano beton.skladišče s skupno neto površino 427 m2 in pripadajoče stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječe na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o..skupaj parcela 844 m2
Skupaj izklicna cena 8.725.773,00 SIT
Parcela št. 3
Odprto montažno skladišče- delavnica s skupno neto površino 305 m2 in pripadajoče stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječe na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1014 m2
Skupaj izklicna cena 6.680.048,00 SIT
Parcela št. 4
Silosi višine 3,75 m s skupno prostornino 4.500 m3 in stavbno zemljišče , stoječi na paro. št. 789/2 k.o. Slaptinci, vpisani v vi. št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1955 m2
Skupaj izklicna cena 6.114.880,00 SIT
Parcela št. 5
Talna tehnica za tehtanje živine, neto površine 24 m2 in nezazidano stavbno zemljišče, stoječa na pare.št. 791 k.o. Slaptinci.vpisana v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 5197 m2
Skupaj izklicna cena 2.415.108,00 SIT
Parcela št. 6
Hlev s neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na parc.št. 789/1 k.o.
Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1938 m2
Skupaj izklicna cena 4.439.466,00 SIT
Parcela št. 6a
Stavbno nezazidano zemljišče 332 m2, stoječe na pare. št.789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o.
Izklicna cena 148.736,00 SIT
Parcela št. 7
Hlev s neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1853 m2
Skupaj izklicna cena 4.346.986,00 SIT
Parcela št. 7a
Stavbno nezazidano zemljišče 554 m2, stoječe na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o.
Izklicna cena 248.192,00 SIT
Parcela št. 8
Hlev s neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1853 m2
Skupaj izklicna cena 4.346.986,00 SIT
Parcela št. 8a
Stavbno nezazidano zemljišče 714 m2 , stoječe na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vl.št. 298 iste k.o.
Izklicna cena 319.872,00 SIT
Parcela št.9
Hlev s neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisan v vl.št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1853 m2
Skupaj izklicna cena 4.346.986,00 SIT
Parcela št. 9a
Stavbno nezazidano zemljišče 829 m2, stoječena pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vi .št. 298 iste k.o.
Izklicna cena 371.392,00 SIT
Parcela št. 10
Hlev s neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisan v vi. št. 298 iste k.o,, skupaj parcela 1853 m2
Skupaj izklicna cena 4.454.698,00 SIT
Parcela št. 10a
Stavbno nezazidano zemljišče 1298 m2, stoječe na pare. št. 789/1 k.o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k.o.
Izklicna cena 581.504,00 SIT
1.3.	FARMA NA LOKACIJI DROBTINCI - STOGOVCI
Parcela št.2
Stavbno zemljišče 1338 m2, stoječe na pare. št. 311/8 k.o.
Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 iste k.o. .
Skupaj izklicna cena 967.635,00 SIT
Parcela št. 3
Dva silosa višine 3,75 m in stavbno zemljišče skupaj 2789 m2, stoječa na pare. št. 311/10 in 313/2 k.o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 in 30 iste k.o.
Skupaj izklicna cena 5.999.328,00 SIT
Parcela št.4
Silos višine 3,75 m in stavbno zemljišče skupaj 1116 m2, stoječ na pare. št. 311/10 in 313/2 k.o . Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 in 30 iste k.o.
Skupaj izklicna cena 1.819.617,00 SIT
Parcela št. 5
Hlevi za govedo s neto površino 1423 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na pare, št. 311/8 k.o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 iste k.o., skupaj parcela 4108 m2.
Skupaj izklicna cena 7.853.375,00 SIT
Parcela št. 6
Gnojna jama - laguna in stavbno zemljišče skupaj 4477 m2, stoječa na pare. št. 311 /9 k.o. Drobtinci, vpisano v vi. št. 35 iste k.o.
Skupaj izklicna cena 7.594.759,00 SIT
Parcela št. 7
Hlev za govedo s neto površino 670 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče, stoječ na pare. št. 311/9 k.o. Drobtinci, vpisano vvl. št. 35 iste k.o., skupaj parcela 1735 m2.
Skupaj izklicna cena 7.840.195,00 SIT
1.4.	KMETIJSKO ZEMLJIŠČE - njiva parc.št. 88/S k.o. Črnci ležeče ob asfaltni cesti, po prostorskih planih predvideno za gradnjo, skupne površine 9,39 ara.
Skupaj izklicna cena 1.071.670,00 SIT
1.5.	LOKACIJA ČRNCI - TELEČNJAKI
Parcela št. 1
Hlev s neto površino 159 m2 in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 114/2 k.o. Črnci, vpisanovvl. št. 39 iste k.o., skupaj parcela 391 m2.
Skupna izklicna cena 519.168,00 SIT
Parcela št. 2
Hlev s neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 107/3 k.o. Črnci, vpisanovvl. št. 39 iste k.o,, skupaj parcela 595 m2. Skupaj izklicna cena 769.800,00 SIT
Parcela št. 3	1 ,
Hlev in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 107/3 k. o w’ nci, vpisano v vi. št. 39 iste k.o., skupaj parcela 1044 m2- , Skupaj izklicna cena 1.050.197,00 S'6
Parcela št. 4
Hlev s neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče, stoječe n’ pare. št. 107/3 k.o. Črnci, vpisanovvl. št. 39 iste k.o., skup" parcela 969 m2.
Skupaj izklicna cena 1.003.176,00 SL
Parcela št. 5
Hlev in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 107/3 k.o. On nci, vpisanovvl. št. 39 iste k.o., skupaj parcela 1181 m2. ,
Skupaj izklicna cena 1.076.612,00 S J
Parcela št. 6
Hlev s neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče, stoječe 1» pare. št. 107/3 k.o. Črnci, vpisanovvl. št. 39 iste k.o., skupi parcela 1064 m2.	1
Skupaj izklicna cena 1.062.456,00 Sij
Parcela št. 7	J
Stavbno nezazidano zemljišče 564 m2,stoječe na pare. sL 114/2 k.o. Črnci, vpisanovvl. št, 39 iste k.o..	J
Skupaj izklicna cena 351.936,00 S®
Parcela št. 8	1
Nezazidano zemljišče 188 m2, stoječe na pare. št. 114/2
Črnci vpisano v vi. št. 39 iste k.o.	1
Skupaj izklicna cena 117,312,00 SL
1.6.	ODPRTO SKLADIŠČE V VIDMU stoječe na pare s'
194/9 k.o. Jamna, vpisanovvl. št. 202 iste k.o. z
Skupna izklicna cena 1.119.946,00 Sil
1.7.	ČRNCI MLIN
Parcela št. 1	,1
Objekt s stavbiščem, stoječ na pare. št. 131 /4 k.o. črnci, 4L sano v vi. št. 42 iste k.o., skupaj parcela 2447 m2. J
Skupna izklicna cena 2.081.259,00 3a
Parcela št. 2	J
Objekt s stavbiščem, stoječ na pare. št. 131 /5 k.o, črnci, sano v vi. št. 42 iste k.o., skupaj 1735 m2.
Skupaj izklicna cena 1.322.318,00
1.8.	STAVBNO ZEMLJIŠČE - PARC. ŠT. 1010/6 K 0'
Drobtinci skupaj površina 1660 m2
Skupaj izklicna cena 1.150.009,00 =
1.9.	HLEV V NEGOVI - pri stanovanjih stoječ na paro.5k
1209/2 k.o, Negova
Skupna izklicna cena 1.341.895,00=| ’
II.	Stanovanja
Uporab, površina
Zap.
št. Stanovanje
1.	Stan, v BISERJANAH št, 23	64,70 m2	
2.	Stan, v ŽIHLAVI 5A	52,80 m2 1.	
3.	Stan, v ŽIHLAVI 5A	43,40 m2 1.	
4,	Stan, v ŽIHLAVI 5A	48,20 m2 1.	
5.	Stan, v ŽIHLAVI 5A	56,50 m2 1.	
6.	Stan, vŽIHLAVI 5A	32,70 m2	
7.	Stan, v ŽIHLAVI 5A	36,50 m2	
8.	Stan, v ČRNCIH 25 /prazno/	' 53,95 m2	
9.	Stan, v ČRNCIH 55 /prazno/	' 43,48 m2	
III.	Kmetijski stroji in oprema		
ZAP.		INV.	LETO
ŠT.	NAZIV	ŠT.	IZDEL.
1.	KOMBAJN ZA SL.PESO MAJEVICAAL 83	1367	83-85
2.	KOMBAJN ZA SLAD.PESO MAJEVICAAL 83	1365	83-85
3.	OKOPALNIK 6R ZA SLAD PESO	0778	1988
4.	TRAKTOR MTZ 82	0544	1981
5.	TRAKTOR MTZ 82	0581	1981
Izklicna cena
808.698,00 Sj .370.198,00 =L .153.291,00^ .249.550,00=3 .465.640,00=1 868.955,003 929.891,003 620.750,003 525.797,00*1
IV.	Pohištvo, pisarniška in druga oprema
1. FOTOKOPIRNI STROJ
NP 1520 CANON 01333	1991
IZKLIC^ CENA^i
1.059.840,01
1.059.840,01
33.000.4
354.000®
354.000®
49.000,0®}
vestnik, 15. januar 1998
jrCronika
11
Človek in njegova usoda
Medicinska sestra skrivnostno izginila
odkar ni več delala v Gradcu, se niti ni več pogosto zapeljala. Izginila je, vsaj tako poskušamo logično sklepati, nekje v Sloveniji.
Mar kdo kaj več ve o skrivnostno izginuli medicinski sestri? Starša bosta vesela sporočila, še posebno, če bo potrdilo njuno domnevo, da ni mogoče, da bi se zgodilo najhujše.
ŠTEFAN SOBOČAN
Je dobila živčni zlom, ker so ji grozili?
Ta ponedeljek, ko smo obiskali Apače, še ni bila znana usoda 45-letne
Rosvite Vrabelj, zato sta bila starša, Vrabelj, vsa iz sebe in sta jokala.
»Naša Rosvita se je izšolala za medicinsko sestro in je bila 25 let zaposlena v deželni bolnišnici v Gradcu sprva kot navadna sestra, nazadnje pa kot inštrumentari-stka in je bila navzoča pri številnih operacijah. Menda je minilo leto dni, odkar ni več delala v Gradcu, ampak se je v sodelovanju z neko Mariborčanko ukvarjala z bioenergijskim zdravljenjem. Med opravljanjem tega poklica je prihajala v stik z mnogimi ljudmi širom po Sloveniji. Nekateri so storitve plačali, večina pa ne. Ker je bila dobrega srca, je rada pomagala pri odkrivanju in lajšanju bolezni. Tudi materiano je rada pomagala, še zlasti, ko je bila redno zaposlena v Gradcu ...«
Mati Rozina je spet zajokala. Tudi Stanku, njenemu možu oziroma Rosvitinemu očetu, so se orosile oči. Preprosto ne moreta razumeti, kako je mogoče, da človek odide od hiše, potem pa za njim ni več sledi.
»Odkar Rosvita ni več delala v Gradcu, je bila pogosteje doma. Med božično-novoletnimi prazniki sploh ni šla z doma, niti ne v cerkev, kamor je sicer rada hodila; trdila je, da ji grozijo ... Nekoč je izjavila, da je videla svojega morilca med ljudmi - v cerkvi.
V soboto, 3. januarja, okrog 18. ure je večkrat zvonil telefon. Spet je bila prepričana, dajo nek-
74-letna Rozina in 72-letni Stanko do išče in da jo bo ubil, zato ni dvignila slušalke pa tudi nama, staršema, ni dovolila, da bi se oglasila. Pozneje je odšla v svojo sobo v prvem nadstropju naše hiše, tja odvedla hišnega čuvaja (psa), vrata zabila z žeblji... Menda je imela pri sebi celo nož, da bi se, kot je rekla, branila.«
Vrabljeva sta seveda zaznala, daje hčerka, ki ni bila poročena in tudi ni imela prijatelja, v hudi duševni stiski, zato ponoči iz sobote na nedeljo nista redno spala, ampak »dežurala«. Mater Rozino pa je spanec proti jutru le premagal in je zadremala. Kakšna usoda, naključje, kdo bi vedel! V tistem času - v nedeljo, 4. januarja - okrog 6.45, ko sta se prebudila oba starša, pa Rosvite ni bilo več ne v stanovanju ne kje zunaj. Tudi star avto Mazda 626 temno modre barve, registrska številka G 69HTE, parkiran vzvratno na dvorišču, je izginil. Ne starša ne kdo drug pa ni videl, ali se je odpeljala z avtom ona ali pa ga je odpeljal kdo drug. Tisto jutro je neznano kam izginila edina Vrabljeva hči. Starša imata sicer še odraslega sina, ki s svojo družino ne živi na tej domačiji, tako da sta ostala sama.
Urad kriminalistične službe UNZ Murska Sobota je 8. januarja poslal sredstvom obveščanja uradno informacijo o izginotju medicinske sestre Rosvite. Obja-
vil je tudi osebni opis:
»Visoka 160 do 165 centimetrov, močnejše postave, ovalnega obraza, temno kostanjevih las in sivih oči, brez zunanjih posebnih znamenj. Oblečena je bila v črne hlače, črn pulover; črno, do kolen segajočo bundo ali moder plašč, na glavi pa naj bi imela ruto z zlatimi nitmi. Obuta naj bi bila v sobne bele copate.«
Rosvitina mati Rozina nam je povedala, da hčerka ni odnesla s seboj ne osebnih doku-
Pogrešana Rosvita Vrabelj iz Apač, ki je izginila neznano kam v zgodnjem jutru v nedeljo, 4. januarja.
mentov ne denarja, ki ga sicer ni imela veliko. Tudi nikoli ni grozila, da bo kam izginila, le vse pogosteje je izražala svojo bolečino, strah: »Ubiti me hočejo!«
Skrivnostno izginotje medicinske sestre Rosvite Vrabelj buri ljudsko domišljijo. Nekdo naj bi jo videl, daje vstopala v letalo, kar pa je malo verjetno, saj ni imela denarja. Spet nekdo je »videl« njen avto v nekem potoku v okolici Apač, a vozila niso našli. V tujino, v Avstrijo, pa tudi najbrž ni mogla kar tako - brez dokumentov. Tja,
SKUPAJ PROTI
| KRI f Ml fNALUf
POKLIČITE I
OSTALI BOSTE ANONIMNI
Zgodilo se je ...
Žerovinci: Smrt na železniških tirih
V petek, 9. januarja, ob 17.15 se je zgodila v Žerovincih prava tragedija. Igor Perčič iz Spodnjega Kamenščaka je namreč zapeljal z osebnim avtom na nezavarovan prehod ceste čez železniško progo v trenutku, ko je po progi pripeljal potniški vlak. V silovitem trčenju se je avtomobilist tako hudo poškodoval, daje na kraju nesreče umrl.
To je uradna informacija z UNZ. Naš cezanjevski dopisnik Jože Makoter pa nam je dodatno sporočil, da je pokojnik zapustil ženo in sedemletnega sina ter nedograjeno hišo. Nesreča ni prizadela le svojcev, ampak vse krajane domače in okoliških vasi.
Žepovci: Avtomobilist v kolesarja
V torek, ko smo pripravljali vestičke za Vestnikovo kroniko, še niso odkrili voznika osebnega avta, kije v ponedeljek, 12. januarja, ob 6.35 pri prehitevanju v Žepovcih na Apaškem polju trčil v kolesarja Sive-stra P. Ta je potem padel po. vozišču in se hudo poškodoval. Avtomobilist, kije vozil rdeč avto, ni ustavil, ampak je odpeljal proti Apačam. Dobrodošla bo informacija vsakogar,*ki bi kaj vedel povedati o vozniku in/ali njegovem vozilu, ki je v trčenju “utrpelo” poškodbo desnega smerokaza in prednjega blatnika.
Murska Sobota: Past - poledenela cesta
Ni bilo malo voznikov, ki jih je presenetila poledica v ponedeljkovem jutru. Hujša prometna nesreča seje zgodila ob 7.40 na magistralni cesti zunaj Murske Sobote (smer Tišina), kajti osebni avto, ki gaje vozila Romana P., je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je trčila v avtobus, ki ji je peljal po nasprotni strani ceste, vendar ga je voznik Štefan K. ustavil na desni bankini ih upal, da se osebni avto ne bo zaletel v avtobus. Voznica seje hudo poškodovala, nastala pa je tudi večja gmotna škoda.
Murska Sobota: Odnesel je tudi nakit
Iz stanovanjske hiše v ulici Jusa Kramarja v Murski Soboti so imeli 10. januarja v večernih urah nepovabljenega gosta - vlomilca. Le-ta je prišel v prostore potem, ko je s silo odprl okno, nato je preiskal vse prostore; s seboj pa je odnesel: manjšo vsoto denarja, več kosov zlatega nakita, ročno uro in daljnogled. Skupna škoda znaša več kot 200.000 tolarjev. Za storilcem še poizvedujejo.
Beltinci: Vlomilec odnesel denar in zlatnino
Prav tako v soboto, 10. januarja, in prav tako zvečer je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Panonski ulici v Beltincih. Zaenkrat še neznani vlomilec je odnesel denar in zlatnino, zato je škode za 180.000 tolarjev.
Gornja Radgona: Pazite se torbičarja
Iz osebnega avta, ki gaje parkirala Marija F. pred gorjeradgon-sko cerkvijo, je 11. januarja med 16.50 in 17.45 neznaec ukradel žensko torbico, v kateri so bili osebni dokumenti, 2.000 tolarjev in 200 šilingov. Ker so vlomi v avte v Gornji Radgoni kar pogosti, bi kazalo poostriti policijski nadzor.	Š. S.
V. Rezervni deli za
1.	KOMBAJNI ZMAJ
2.	KOMBAJN CLAS
3.	TG 100
4.	R D 130-600 B
5.	PLUGI
6.	TRAKTOR IMT 5200
7.	TROSILEC GNOJA TH-G
8.	KROŽNE BRANE OLT
9.	PREŠA LIFAN ZMAJ
10.	KOMBAJN LIFAN
11.	TRAKTOR IMT 5136
12.	TARUPZMAJ
13.	JERMENI
14.	TRAKTORSKE GUME
VI. Datum, kraj in dražbeni pogoji
Natančna shema parcelacije z vrisanimi skupnimi površinami in potmi do posameznih zemljišč iz t.č. I -1.1, 1.2, 1.3, 1.5 in 1.8- območja farm Lutverci, Žihlava, Stogovci in Črnci, ki se prodajajo po delih, je razvidna iz kartografskih podlag, ki se nahajajo na sedežu stečajnega dolžnika.
Posamezni kosi pohištva, pisarniške in druge opreme, ter vseh rezervnih delov iz točk IV. in V.
tega razpisa vključno z inventarskimi številkami in številom kosov posameznega predmeta je razviden iz seznama, ki se nahaja na sedežu stečajnega dolžnika, sestavni del tega seznama pa je tudi izklicna cena, ki je osnova za obračun varščine. Vsak kos premičnih stvari iz točk IV. in V, tega razpisa je posamično na javni dražbi.
Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in premične stvari stečajnega dolžnika bo v četrtek, 29. januarja 1998 s pričetkom ob 12.00 uri v sobi štev. 9 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Premične stvari bodo prodajane po načelu videno-ku-pljeno. Kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se kasneje ne bo upoštevalo.
Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti potrdilo o vplačani
-10 % varščini za nepremičnine in vse premične stvari, katerih izklicna cena je nad 100.000,00 SIT;
- 30 % varščini za vse premične stvari, katerih izklicna cena je od 50.001,00 do vključno 100.000,00 SIT;
- 50 % varščini za vse premične stvari, katerih izklicna cena je do vključno 50.000,00 SIT.
Varščino je možno vplačati na žiro račun Kmetijstva Črnci, p.o. - v stečaju štev. 51910-690-10703 do pričetka javne dražbe. Pri plačilu se sklicujte na zaporedno število iz tega razpisa. Vplačilo varščine v gotovini je možno na blagajni podjetja najkasneje do 29. januarja 1998 do 09.00 ure. Vplačilo varščine pred samo dražbo ni mogoče.
Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne najkasneje do 4. 2.19.98. Kupci postanejo lastniki kupljenih stvari po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in morebitne druge stroške nakupa plača kupec. S kupci nepremičnin bo sklenjena pisna pogodba v 120-tih dneh po končani javni dražbi, s kupci premičnin, ki so predmet registracije pa v 30-tij dnep po končani javni dražbi. Kupci preostalih premičnin pa lahko prevzamejo kupljene stvari najkasneje do ponedeljka 2. februarja 1998, vendar po plačilu kupnine s tem, da morajo sami poskrbeti za odvoz kupljenih stvari. Kupci nepremičnin morajo plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe, sicer se dražba glede njih razveljavi, varščina pa pripade stečajnemu dolžniku.
Ogled nepremičnega premoženja je mogoč od objave tega razpisa dalje po poprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo, go. Marijo KOLOVRAT, premičnih stvari pa v ponedeljek 26. 1.1998 in v torek, 27. 01. 1998 od 8.00 do 14. ure na farmi v Stogovcih oz. tam, kjer se nahajajo.
Sodnik za prekrške v Ljutomeru dobi letno kakih 3.000 predlogov za kaznovanje in približno toliko zadev tudi reši, vsekakor pa v novejšem obdobju, ko delata dva sodnika in trije administrativni delavci. Pred kratkim so se preselili v sodobno urejene prostore v stavbi podjetja Mitra v Prešernovi ulici 28. Le-ti merijo 200 kvadratnih metrov, kar je skoraj trikrat več, kot so obsegali prejšnji (70 kvadratnih metrov). Ob preselitvi so pripravili krajšo slovesnost. - Fotografija: Š. S.
Popravek in opravičilo
V drugi številki Vestnika se nam je na 16. strani v naslovu podpisa pod fotografijo “zapisalo” zlatoporočenca Bohanec iz Mekotnjaka, dejansko pa gre za zlatoporočenca KRAMAR, katerih pravilen priimek je sicer zapisan v besedilu. Se opravičujemo!
— MORAVSKE TOPLICE - Priznana mojstri-____ ca kuhanja Cilka Sukič je začela s ciklusom kuharskih tečajev, ki bodo prav gotovo tudi letos dobro obiskani. Kmalu bo tak tečaj tudi v Moravskih Toplicah. Prijave sprejemajo na turističnem informativnem uradu v občinski zgadbi, pokličete pa lahko tudi po telefonu številka 48 920. (G. G.)
~ CANKOVA - Tudi v tem kraju ____ niso pozabili na starejše ljudi, saj so jim pripravili srečanje in pogostitev. Nekteri pa niso mogli priti, čeprav bi to radi storili, saj so bolni. Te so predstavniki KS obiskali na domovih. Lepe želje pa so namenili in izročili darilca tudi devetim krajanom, ki prebivajo v domu počitka v Rakičanu. (D. V.)
RAKIČAN - Lani je v porodnišnici ___J v Rakičanu prikukalo na svet 916 otrok, od tega sedem parov - dvojčkov. Število rojstev je že nekaj let precej nižje, kot je bilo pred leti. Tako so v letu 1996 pomagali na svet 1.034 otrokom, leta 1995 pa seje rodilo 1.017 kričačev. Prav vse nosečnice iz Pomurja pa ne prihajajo rodit v Rakičan, kajti tiste z obrobja Prlekije često rodijo v ptujski ali mariborski porodnišnici. (F. KI.)
RADENCI - Prejemniki priznanj ____ za kakovostno delo v Zdravilišču Radenska v letu 1997, ki sojih podelili ob koncu leta, so: Irena Smodiš, Marta Kisilak, Alojz Haložan, dr. Franc Antonič, Mimica Kovačič, Marija Sraka Sadi, Ksenija Potočnik in Danica Žnidarič. Priznanja za uspešno zastopanje Radenske na gostinsko-turističnem zboru v Čatežu pa so dobili: Majda Ščavničar, Suzana Kraner in Mirko Matečko.
UGODNI JANUARSKI NAKUPI
Robert Hozjan, s P ŽIŽKI 95 a tel/fax: 069/70-833
* SEMENSKI PROGRAM IN KRMILA
* UMETNA GNOJILA
* GRADBENI MATERIAL
* KMETIJSKA MEHANIZACIJA, MOTORNA OLJA, VRTNE KOSILNICE, TRAKTORSKE GUME IN AKUMULATORJI
* ZAŠČITNA SREDSTVA: Dicuran forte 4.248,00 SIT Piramyn turbo 3.219,00 SIT
POSLOVALNICA MELINCI
Melinci 130 tel. 069/41-828
12
»Šport
vestnik, 15. januar 199:
Košarka
Nogomet
Poraz Radenske v podaljšku
V trinajstem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska gostila ekipo Gradbinca iz Radovljice ter srečanje v podaljšku izgubila z 82 : 84 (71 : 71, 39 : 35). Radenčani so nastopili brez poškodovanih Novaka in Balažiča, Ojsteršek pa si že v 17. minuti prislužil štiri osebne napake, kar je vplivalo na njegovo nadaljnjo igro. Sicer pa Radenčani tokrat niso dosegeli niti ene trojke, slabo pa so tudi izvajali proste mete, kar je gotovo odločalo pri zmagi. V regularnem času se je tekma končala neodločeno, tako da sta moštvi odigrali podaljšek. V razburljivi končnici pa so bili gostje bolj zbrani, kar jim je prineslo zmago.
Pri domačinih je tokrat izstopal Karlo. Strelci za Radensko: Karlo 24, Ojsteršek 16, Ulaga 13, Pavlin 11, Želj 8, Bratkovič 6, Banič 4. Radenčani v soboto gostujejo v Šentjurju.
Mura in Potrošnik štartala
Prekmurska nogometna prvoligaša soboška Mura in beltinski Potrošnik sta začela s pripravami na spomladanski del prvenstva. Pri jesenskem prvaku Muri ni prišlo do bistvenih sprememb pri igralcih, medtem ko so pri Potrošniku nastale velike spremembe.
ožnega igrišča ter ureditev dodatnih klubskih prostorov pod tribunami in razsvetljave na igrišču.
rkovič, izpisnico pa je zaprosil® Bogdan Črnko, ki namerava zaf stiti klub. Prišli pa so: Borut Siti
Pomurje Skiny zmagalo v Ljubljani
V prvem krogu ženskega košarkarskega prvenstva za razvrstitev od 7. do 12. mesta, kije hkrati kvalifikacija za uvrstitev v prvo slovensko košarkarsko ligo, je ekipa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote v Ljubljani premagala ŠD Šentvid s 75 : 55 (41 : 31). V začetku so bile boljše domačinke, ki so vodile z 20 : 14, nato pa so se Sobočanke razigrale in dosegle visoko zmago. Strelke za Pomurje Skiny: Jocičeva 30, Horvatova 16, Glišičeva 9, Huzjakova 7, Ivančičeva 4, Svetinova 4, Feferjeva 3 in Gorčanova 2. V soboto igra Pomurje Skiny doma z ekipo Cometa iz Slovenskih Konjic.
Mura - obdržati visoko uvrstitev
Nogometaši Mure, ki so prijetno presenečenje jesenskega dela prvenstva v prvi državni ligi, so v pone-
sta Igor Bedo iz lendavske Nafte in Simon Baranja. K Nafti pa bosta v zameno za Bedoja odšla Mihael Bukovec in Simon Baranja. V priprave prvega moštva so vključili še nekaj mladincev. Tako imajo pri Muri trenutno na pripravah 31 igralcev. Sobočani se bodo pripravljali v Fazaneriji do 1. februarja, ko bodo odšli na obalo in sodelovali 7. in 8. februarja na turnirju četverice Reke, Kopra, Publikuma in Mure. Dogovorjeno imajo prijateljsko tekmo s Potrošnikom v Beltincih (22. 2.), računajo pa še na prijateljske
Jesenski prvak Mura na prvem treningu v soboški Fazaneriji.
Šport od tod in tam
□ Nogomet - Na občnem zboru NK Lipa, katerega moštvo tekmuje v drugi medobčinski nogometni ligi in je po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu, so izrazili željo po osvojitvi prvega mesta in uvrstitvi v prvo medobčinsko nogometno ligo. V progamu imajo organizacijo maškarade, krumplove noči, turnirja v malem nogometu ter nogometnega turnirja v spomin na nekdanjega nogometaša Jožeta Gjereka - Jureta. (J. Maroša)
Mali nogomet - Veterani Bilbaa iz Turnišča so sodelovali na med----- narodnem turnirju v malem nogometu v avstrijskem Heilin-genkreutzu. Med 16 ekipami iz treh držav so zasedli tretje mesto. (F. B.)
Mali nogomet - V telovadnici soboške tretje osnovne šole je bil ____ mednarodni turnir v malem nogometu za dečke do 15 let. Med šestimi moštvi je zmagal Rakičan pred Muro in Bilijem iz Podstrana pri Splitu. (KG)
Mali nogomet - V Gersenykaratu na Madžarskem je bil medna-____ rodni turnir v malem nogometu veteranov. Med 6 moštvi je sodelovala tudi ekipa Nafte iz Lendave in zasedla prvo mesto. Najboljši strelec na turnirju je bil Lendavčan Varga, ki je dosegel 6 golov. (FH)
Kegljanje - Na kvalifikacijskem kegljaškem turnirju za pokal me-____ sta Trbovlje, iz katerega se bo osem najboljših uvrstilo v finale, je Marika Kardinar podrla 477 kegljev, kar je nov rekord kegljišča. (FB)
Kegljanje - V prijateljskem mednarodnem kegljaškem srečanju ____ moških in ženskih ekip Nafte iz Lendave in ZTE-ja iz Zalaeger-szega je pri moških zmagala Nafta z 8 : 0, pri ženskah pa Zalaegerszeg s 6 : 2. Najboljši pri moških je bil Felšo s 428, pri ženskah pa Rašper-gerjeva s 386 podrtimi keglji. (FB)
Košarka - V štirinajstem kolu prvenstva v tretji slovenski moški ____ košarkarski ligi so Ruše visoko premagale Miarto iz Lendave s 114 : 67 (49 : 39). Najboljši strelci pri Lendavčanih so bili: Zrna 17, Cor in Gašparič po 12. (FB)
Badminton - Na tretjem pozivnem A-tumirju v Ljubljni so sode-____ lovali tud Lendavčani. Najuspešnejši med njimi je bil Bojan Sekereš, saj je v moških dvojicah skupaj s Trampušem (Ježica) in v mešanih dvojicah skupaj s Sanjo Nagy (Lendava) zasedel peti mesti. Med posamezniki je bil dvanajsti. Med ženskami je Sanja Nagy zasedla sedmo mesto. (FB)
Nogometaši Potrošnika iz Beltinec na prvem treningu v Gančanih.
deljek dopoldne začeli priprave za drugi del tekmovanj pod strokovnim vodstvom trenerja Milana Ko-blencerja in njegovega pomočnika Jožeta Karolija. V moštvu ni prišlo do bistvenih igralskih sprememb. Klub je zapustil Erik Cirkvenčič, ki je odšel v Novo Gorico, prišla pa
tekme z Nafto, Dravo in Bakovci. Vodstvo Mure se je te dni sestalo s pokrovitelji in dogovorilo o nadaljnjem sodelovanju. V klubu si tudi prizadevajo, da bi vzdrževanje športnih objektov v Fazaneriji prevzela Mestna občina Murska Sobota. Načrtujejo tudi ureditev pom-
Potrošnik z domačim kadrom
Pri beltinskem prvoligašu Potrošniku so se odločili za pomladitev moštva, zato so se nekaterim igralcem, zlasti tujcem, odpovedali, v svoje vrste pa pritegnili nogometaše iz okoliških klubov. Cilja kluba sta obdržati status prvoligaša in pripravljati moštvo na novo tekmovalno sezono. Nogometaši Potrošnika so začeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v petek. V januarju bosta treninge vodila mladinski trener Ivan Maučec in trener vratarjev Janko Veselič. V prvim februarjem pa bo moštvo zopet prevzel trener Milovan Tarbuk, ki se bo vrnil iz Brazilije, kjer je na izpopolnjevanju. Beltinski park so zapustili: Dalibor Cetina, Zorislav Zec, Vladislav Franko in Kristjan Ma-
(Bakovci), Sašo Novak (Ljutomer Simon Uleč, Dejan Kreslin in Dt go Virag (vsi Odranci), Bojan® cet (Renkovci), David Ropoša!® Itrans) in Ivan Fanedl (Drava). I' govarjajo pa se še z nekaterimi*’ gometaši. V priprave so vključi tudi šest mladincev: Mateja Sb farja, Cvetka Antolina, Uroša tnjeka, Daniela Zlatarja, Danila1 Mateja Horvata. Imajo že dog{ vorjene nekatere prijateljske tek# Drava : Potrošnik (sreda, 28. Aluminij c Potrošnik (sobota, ’ 1.), Potrošnik : Drava (nedelja,' 2.), Črenšovci: Potrošnik (sre# 18. 2.), Potrošnik : Mura (nedelj 22. 2.). Od 6. do 16. februarja bo’ nogometaši Potrošnika na skup® pripravah na Malem Lošinju, W bodo predvidoma odigrali tudi S« prijateljske tekme.
Odbojka
N pomurskem derbiju zmagale Sobočanke
Odbojka
PKL - moški
Odbojka -
Salonit Fužinar Maribor Olimpija Pomgrad Bled Žužemberk Kamnik
2
2
2
2
2
2
2
2
1. A moški
- - - - 4
4
4
2-
2 •
0 ’
0
_ _ — 0
2 2
2
1
1
0 0
0
o o o
1
1 2
2 2
6:0 6:0 6:0 5:4
3:5 1:6 0:6 0:6
Rezultati - 5. krog
Sobota: Creativ 79:69 Miarte : Radgona 0 : 20 b. b. Sebeborci: Claudia shop prel.
Radgona Sobota Creativ
5
5
5
Claudia shop4
Odbojka - 1. A ženske
Sebeborci Miarte
4
5
5
4
2
2
1
0345:292
1367:305
3410:375
2273:260
3288:335
10
9
7
6
5
5
Branik
Sobota
Krim
Ljutomer
Koper N. mesto Ptuj Štorman
Odbojka
Krka Granit Kočevje Šoštanj Sim. zaliv Brezovica T. Lubnik Ljutomer
1
1
2
2
2
2
2
2
1
1
1
1
1
1
1 0
o o 1
1
1
1 1 2
3:0 3:1 4:3 4:4 3:3 3:3 3:5 2:6
2
2
2
2
2
2
2
0
1. B moški
2 2
2 2
2
1
2
1
2 2
1
1
1 0 0
0
0 0
1
1
1
1
2
1
6:0 6:2 4:4 3:3 3:4 2:3
1:6 0:3
4
4
2
2
2
0
0
O
NK Odranci
0 5238:354
(K. G.)
Pikado - A-skupina			
Joly Rankovci7 6	1 0	57:13	19
Bakovci 7 5	2 0	43:27	17
Royal flash 7 5	1 1	47:23	16
Kanu Krog 7 3	1 3	28:42	10
Franky bar 7 3	0 4	30:40	9
Benčec 7 2	1 4	31:39	7
Hribček 7 0	1 6	24:46	1
Satahovci 7 0	1 6	20:50	1
Pikado - B-skupina			
Špilak Bodonci 7 7	00	53:1721	
Asfalt Borejci 7 5	1 1	45:25 16	
Cigut Krog 7 5	0 2	45:2515	
Picolo Melinci 7 4	1 2	35:35 13	
Un. Borejci 7 3	1 3	33:37 10	
Rajbar Lipovci 7 3	04	36:34	9
PutraPuževci 7 2	1 4	28:42	7
Zmaj Rankovci 7 2	1 4	28:42	7
C. B. Sebastjan7 1	1 5	24:46	4
Mura Krog 7 0	07	17:53	0
V prvem krogu drugega dela prvenstva v državni moški odbojkarski L A-ligi je oslabljena ekipa Pomgrada iz Murske Sobote gostovala v Mariboru in izgubila z Mariborom Gradisom z 0 : 3 (7 : 15, 9 : 15, 12 : 15). Sobočani so namreč nastopili brez štirih poškodovanih Bačviča, Berdona, Poredoša, ponovno pa se vrnil Novak, ki je igral za Beltince. Kljub temu so se odbojkarji Pomgrada gostiteljem močno upirali, to še posebno velja za tretji niz, ko so vodili z 9 : 7. Pomgrad Murska Sobota: Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Novak, Topovšek.
V prvem krogu drugega dela prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je Zavarovalnica Maribor Ljutomer doma premagala neugodni Krim iz Ljubljane s 3 : 1 (14: 16, 15: 13, 15:6, 15:2). Ljubljančanke so dobile prvi niz, saj domačinke pri 14 : 13 niso izkoristile treh zadnjih žog. V nadaljevanju pa so domačinke zaigrale zanesljivejše in dosegle pomembno zmago. Tekma med Branikom in Soboto bo odigrana v sredo, 28. januarja, v Mariboru.
V prvem krogu tekmovanja v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Šoštanj - Topolšica premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 : 12, 15:7, 15 : 12). Ljutomer: Primec, Šm-auc, Babič, Dobošič, Savič, Oni-šak, Horvat, Pirher, Kralj.
V drugem krogu tekmovanja v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad v Murski Soboti s težavo premagal Olimpijo iz Ljubljane s 3 : 2 (15 : 10, 15:4, 12:
15,7: 15, 15: 13).
Sobočani so dobro in organizirano zaigrali v prvih dveh nizih, ko so povedli z 2 : 0. Tretji niz so dobili gostje, potem pa so Soboča-
TOŠ



Povedali so.
Obdržati visoko uvrstitev
Na občnem zboru NK Odranci so ugotovili, da je člansko moštvo uspešno tekmovalo v tretji državni ligi vzhod, saj je zasedlo peto mesto, kar je doslej največji uspeh kluba. Pomembno pa je tudi, da so finančno poslovanje končali brez rdečih številk. Zato se imajo predvsem zahvaliti požrtvovalnemu delu vodstva kluba. Občini Odranci in drugim pokroviteljem. Na občnem zboru so se posebej zahvalili županu Ivanu Markoji, igralcem in vodstvu kluba. Ker je trener Sečkar klub velikemu uspehu zapustil klub, iščejo novega trenerja. Klub so zapustili: Radikovič, Gruškovnjak in D. Horvat, trije igralci Ulen, Kreslin in Virag pa so na preizkušnji pri Potrošniku v Beltincih. Želijo, da bi uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva obdržali tudi na koncu tekmo-( A
Odbojka - V Murski Soboti je bilo srednješolsko prvenstvo v odbojki za dijake. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati: G. MS : SKŠ Rakičan 2:0, G. Ljutomer : SETUAŠ 2 : 1, SETUAŠ : SKŠ 2 : 1 in G. MS : G. Ljutomer 2 : 0. Vrstni red: 1. Gimnazija Murska Sobota, 2. Gimnazija Ljutomer, 3. SETUAŠ Murska Sobota, 4. SKŠ Rakičan.
Rokomet - Na območnem srednješolskem rokometnem prvenstvu za ženske je zmagala ekipa SETUAŠ iz Murske Sobote, ki je v finalu premagala ekipo SŠTS iz Murske Sobote s 25 : 15. Na območnem srednješolskem rokometnem prvenstvu za moške je zmagala ekipa ljutomerske gimnazije, ki je v finalu premagala ekipo soboške gimnazije s 16 : 11.
Odbojka - V Ljutomeru je bilo območno srednješolko prvenstvo v odbojki za moške. Med petimi ekipami je zmagala ljutomerska gimnazija pred soboško gimnazijo, KSŠ Rakičan, DSŠ Lendava in SE-TTIAŠ 17 N/furcVp ^nhntA
ni zelo popustili in v četrtem gladko izgubili, tako da so gow rezultat izenačili na 2 : 2. vodstvu gostov v petem nizu s ( 4 so Sobočani zbrali dovolj in zmagali. Pomgrad: Horvat, T? Kerec, Čeh, Marič, Novak, Top" všek, Fujs.
V drugem krogu tekmova"F državni ženski odbojkarski 1-^ je je bil v Murski Soboti pomUfS derbi med Soboto in Ljutomer. Zavarovalnico Maribor. Zmag^ so Sobočanke s 3 : 1 (15 : 4, R 12,5: 15, 15:9). PovodsfiOJ* bočank z 2 : 0 so Ljutomerčat# zaigrale izvrstno in v tretjem n# zmagale, tako daje zopet kazat da bo tudi letošnja tretja tek# trajala pet nizov, a se to ni zgod® Sobočanke so v četrtem nizu zor zaigrale tako, kot znajo, in zmaj le. Sobota: Zaporožec, Dreven#* Kopylova, Šlebinger, Kerčfflj Kuhar, Moreč, Časar, Kolar. iM mer Zavarovalnica Maribor: K0# la, Tretinjak, Stankovič, Šošta^ Štumperova, Kosi, Vrbnjak, Pi^■ Vrečko, Jureš.
Doseženi cilji pri Soboti in Ljutomeru
Odbojkarji in odbojkarice v državnih ligah so že,štartali v drugem delu prvenstva. Kako so zadovoljni z dosedanjim potekom tekmovanja in kaj pričakujejo od nadaljevanja, smo povprašali trenerja pomurskih ženskih ekip Sobote in Ljutomera Zavarovalnice Maribor v 1. A-ligi Draga Drevenška in Zorana Kolednika.
Drago Drevenšek - trener So-hntP’ “V nrvpm dphi nrvpnctvn
smo dosegli cilj, saj smo zasedli tretje mesto, kar je več kot smo načrtovali, hkrati pa se uvrstili v polfinale slovenskega pokalnega tekmovanja. Ti rezultati so presegli naša prilčakovanja, zlasti še, ker so nas pestile poškodbe Ole-tičeve, Šlebingerjeve, Kuharjeve in Kopylove, zaradi bolezni pa sta bili odsotni tudi Morečeva in Časarjeva. Razen mariborskega Branika smo premegali vse ekipe. Pričakujem, da bomo tudi v drugem delu prvenstva dosegli žel-jeni cilj, to je uvrstitev med prve štiri ekipe, ki vodijo tudi na evropsko pokalno tekmovanje, zlasti še, če se bodo igralke zavedale odgovornosti in vsako tekme vzele resno.”
Zoran Kolednik - trener Ljutomera Zavarovalnice Maribor: “Z dosedanjim potekom prvenstva sem zadovoljen, saj smo cilj, ki smo si ga zadali na začetku prvenstva, to je obstanek v ligi, dosegli. To je zelo pomembno, saj smo morali uigravati na novo oblikovano ekipo. Sedaj imamo kakovostno ekipo in mislim, da c a rl a m n tn n d t i c t A Vi c p h ndn
borili za uvrstitev od tretjega g petega mesta, o razvrstitvi! bodo odločala medsebojna L Čanja, kot je bila tekma v Mufii Soboti. Vse te tri ekipe pa so m sposobne premagati prvi dve G pi Branika in Kopra. Problef^
vestnik, 15.januar 1998
»Šport
13
Odbojka
cijsko ligo, katere zmagovalec bo postal član druge državne lige. V
ekipo odstopili Pomgradu iz Murske Sobote, saj zaradi poma-
Beltinci jesenski prvak
Odbojkarji Beltinec, ki so zaradi finančnih težav izstopili iz druge državne lige, sedaj že drugo
vo mesto, vendar upajo na najboljše. To je osvojitev prvega mesta in uvrstitev v kvalifika-
novi tekmovalni odbojkarski sezoni bo namreč prišlo do reorganizacije tekmovalnega sistema. Pri odbojkarskem klubu Beltinci imajo tudi mladince in pionirje, medtem ko so celotno kadetsko
njkanja denarja niso mogli tekmovati v državni kadetski ligi. V klubu delajo trije trenerji: Ludvik Janža (pionirji) ter Janko Hochstatter in Robi Gruškovnjak (mladinci, člani).
leto uspešno tekmujejo v tretji državni ligi vzhod. Jesenski del prvenstva so končali brez poraza in le z dvema izgubljenima nizoma, zasedli prvo mesto in postali jesenski prvaki. V moštvu Beltinec so bile pred začetkom leto-
Beltinci 7
Braslovče 7
Šoštanj II 7
Mežica 7
Lenart 7
Turbina 7
Celje 7
Šempeter II 7
7 021:2 14
6 118:6 12
5 216:11 10
4 314:13 8
3 411:14 6
2 510:15 4
1 69:20	2
0 73:21	0
šnje tekmovalne sezone velike igralske spremembe, zato je uspeh toliko pomembnejši. Z aktivnim igranjem so prenehali Žalik, Vnuk in Prelog, medtem ko se je Hochstatter poškodoval, Tot, Horvat in Novak pa so odšli k soboškemu prvoligašu Pomgradu. Edina okrepitev kluba je Marko Janža, ki je prišel iz Pomgrada. Zaradi neugodnega razporeda tekem v drugem delu prvenstva bo po besedah trenerja Janka Hochstatterja težko obdržati pr-
Odbojkarji Beltinec - jesenski prvaki v tretji državni ligi vzhod. Stojijo od leve: Gobec, Gumilar, Lukač, Čenar, Horvat, Časar, Hochstatter, Gruškovnjak; čepijo: Sabotin, Mitja Janža, Balažič, Marko Janža, Gider.
Atletika_______________________________
Kros v soboškem parku
V nedeljo, 18. januarja, ob 10.30 bo v mestnem parku v Murski Soboti mednarodni zimski kros, ki ga pripravljata Atletski klub Pomurje in Športna zveza Murska Sobota. Gre za peti iz ciklusa sedmih mednarodnih zimskih krosov. V dvanajstih starostnih kategorijah bo na sporedu sedem različnih tekov, od 350 do 10.000 m. Pričakujejo okrog 200 tekačev iz Avstirje, Hrvaške in Slovenije. Med njimi bo veliko tekačev iz pokrajine ob reki Muri.	(G. G.)
Dugar prvi, Grabar drugi
Na četrtem mednarodnem zimskem krosu, kije bil v Felixdorfu pri Dunaju, so sodelovali tudi pomurski tekači in tekačice in dosegli dobre uvrstitve. Najuspešnejša sta bila Gregor Dugar (AK Pomurje), ki je zmagal pri st. dečkih v teku na 2.100 m, in Geza Grabar (TS Radenska), kije bil pri članih v teku na 9.800 m drugi. Tretja sta bila Gregor Marušič pri ml. dečkih v teku na 1.400 m in Damir Žinko pri ml. članih v teku na 9.800 m (oba AK Pomurje). Četrti mesti sta zasedla Damir Čašek pri st. dečkih na 4.000 m in Nina Jakopec pri deklicah v teku na 2.100 m. Pri članih je tekmoval tudi Marjan Jakopec (vsi AK Pomurje).	(G. G.)
Torball ______________________________
Sobočani državni prvaki
V Ljubljani je bilo sklepno tekmovanje slepih in slabovidnih Slovenije v igri z zvenečo žogo (torball). Sodelovale so štiri ekipe. Murska Sobota, za katero so igrali Drago Potočnik, Štefan Maučec, Boštjan Vogrinčič in Srečko Golob, je v polfinalu dvakrat premagala Ljubljano s 5 : 0 in 5 : 4. V finalu pa so bili Sobočani boljši od Kopra, saj so zmagali s 5 : 4 in postali državni prvaki.	(T. Kos)
ršdii
Borut Praček - trener OK Pomgrad
Sodelovati na tekmovanju za evropski pokal
državni dres in da sta bila na priprave državne reprezentance va-
Po odstopu trenerja Romana Ratkaia je krmilo odbojkarjev Pomgrada iz Murske Sobote prevzel njegov pomočnik Borut Praček, ki se je že prej uveljavil pri vadbi soboških odbojkarjev, nekaj časa pa je tudi uspešno vadil nižje selekcije v klubu. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjih rezultatih in možnostih v nadaljevanju prvenstva.
- Po odličnem startu so se odbojkarji Pomgrada v prvem delu letošnjega državnega prvenstva uvrstili na četrto mesto. Kako ste zadovoljni?
“Mislim, da imamo v Murski Soboti zelo kakovostno ekipo, rezultati pa so pokazali, da sodi prav v slovenski vrh. Bistvo tega uspeha je, da ekipo tvorijo v glavnem domači igralci in tudi domače strokovno vodstvo. V ekipi trenutno igra samo en igralec, ki ni iz pomurske regije (Berdon). Po prvem delu prvenstva v 1. A-ligi smo “nesrečno” zasedli četrto mesto. Potem ko smo bili pri vrhu, so nam pot k največjemu uspehu preprečile poškodbe kar štirih standardnih igralcev: Dominika Poredoša, Sama Bačviča, Tomasa Čeha in Aleksa Berdona, zato smo morali v ekipo vključiti mlajše igralce in spremeniti sistem igre, posledic česar je bil izpad iz pokalnega tekmovanja ter nekaj izgubljenih tekem v drugi polovici prvega dela prvenstva. Priložnost sta dobro izkoristila mladeniča Andrej Tot in Grega Horvat, ki sta zelo perspektivna igralca.”
- Kakšne pa so želje oziroma
možnosti odbojkarjev Pomgrada v drugem delu prvenstva, ki se je že začelo?
“Pri tem gre za dve vprašanji. Naše želje so jasne, to je uvrstitev v gornji del lestvice, med štiri eki-
minika Poredoša lahko odločala le stroka. Upajamo pa, da bosta lahko v ekipi zaigrala še v tem delu prvenstva. Zelo pa sem zadovoljen, da so igralci znali uspešno prebroditi težave, s katerimi smo se srečevali, in da se ekipa ponovno vrača v staro formo. Uspešno smo namreč izkoristili mini priprave v telovadnici soboške tretje osnovne šole med božičnimi in novoletnimi prazniki. Igralci so pokazali visoko zavest in odgovornost do dela, pri čemer so se predvsem izkazali nekateri izkušenejši igralci, ki so svoje znanje uspešno prenašali na druge igralce. Rezultati dosedanjega kakovostnega dela v klubu so tudi, daje naš igralec Bogdan Marič oblekel
bljena tudi Samo Bačvič in Tomas Ček, ki pa se jih zaradi pokodbe nista mogla udeležiti.”
- Morda bi radi še kaj povedali?
“Rad bi povedal, da se nam obeta v končnici letošnjega državnega odbojkarskega prvenstva zanimiva in kakovostna odbojka, zato vabim ne samo ljubitelje odbojke, temveč tudi druge, da si ogledajo tekme v Murski Soboti in pridejo spodbujat domače moštvo, ki bo njihovo podporo tudi potrebovalo. Mislim tudi, da za razvoj odbojke v Murski Soboti ni bojazni, saj se v klubu uspešno dela tudi z nižjimi selekcijami, pri čemer pomagajo nekateri igralci prvega moštva.”
Feri Maučec
Judo
Žunič, Nedelko, Recek prvi
Športni obrazi
Boris Kovač drugi
Šahovsko društvo Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo v sodelovanju z GD Murski Črnci v Murskih Črncih prvi letošnji ko-nectedenski šahovski turnir. Sodelovalo je 79 šahistov. Zmagal je Ptujčan Krumpačnik z 8 točkami pred Kovačem (Radenska), Žgancem (Ormož), Supančičem (Maribor), vsi imajo po 7 točk. Sledijo: Črepan, Zupe, Veličkovič, vsi po 6,5, Gruškovnjak, Lazar, Števanečeva, Želežnjak, Režonja, I. Kos, Gomboc, Brunčič in Havaši, vsi imajo po 6 točk. Drugi turnir bo 1. februarja ob 9. uri v Osnovni šoli Bakovci.
pe, ki vodi na evropsko pokalno tekmovanje. O realnih možnostih pa je trenutno težko govoriti, saj se ekipa še kompletira, tako da so taktične zamisli še v fazi uigra-vanja. Ustvarjamo namreč visoko tehnološko usposobljeno ekipo, saj glede igralskega kadra ni nobenih omejitev. Od poškodovanih igralcev se je doslej v ekipo vrnil le Tomas Čeh, ponovno pa se je vrnil Bojan Novak iz Beltinec, ki je pomembna pridobitev. Kmalu pričakujemo vrnitev organizatorja igre Aleksa Berdona, medtem ko bo o vrnitvi Sama Bačviča in Do-
V Slovenski Bistrici je bilo tradicionalno tekmovanje Pohorskega bataljona, ki šteje za slovenski pokal. Med starejšimi dečki in kadeti so tekmovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh, saj so osvojili kar tri prva mesta: Rene Žunič (46 kg), Aleš Nedelko (71 kg) in Gorazd Recek (nad 79 kg), Matej Časar (60 kg) pa je bil drugi. Med st. dečki je bila Lendava druga.
Soboški judoisti pa so tekmovali med kadeti in člani. Najuspešnejša sta bila Goran Hašaj (66 kg) in Ludvik Pavlič (73 kg), ki sta med člani zasedla tretji mesti. David Čuk (60 kg) in Zoran Kos (81 kg) sta bila sedma. Med kadeti je Aleš Balažič (50 kg) zasedel peto mesto,
pri starejših dečkih je bil Damir Lukač (71 kg) peti, Boštjan Tka-včič (71 kg) pa sedmi. (F. Horvat, G. Kerec).
Košarka - 1. B moški
Loka kava 1312
Zagorje 1311
Triglav 13 9
Olimpija ml. 13 8
Gradbinec 13 8
Comet 13 7
Hrastnik 13 7
Ilirija 13 5
Radenska 13 4
Kemoplast 13 3
11004:904 25
21051:902 24 41029:911 22 51007:942 21
5918:949 21
6982:937 20
6955:942 20
8932:967' 18
9970:102617
10048:1028 16
Litija	13 2 11886:981 15
Ježica	13 2 11859:1043 15
Boštjan Ovsenjak - bronasti znak OK
Pravijo, da zgledi vlečejo. To lahko potrdi tudi devetnajstletni Boštjan Ovsenjak iz Murske Sobote, dijak četrtega letnika soboške gimnazije in član Ribiške družine Murska Sobota. Že kot majhnega otroka gaje oče Janko, ki je izvrsten ribič, jemal s seboj na ribarjenje in ga tako navdušil, da je komaj štiri leta star Boštjan prijel za ribiško palico in se sam začel preizkušati. Na prvem družinskem tekmovanju v Murski Soboti leta 1988 je zasedel drugo mesto. To je bila velika spodbuda, da se jq še resneje lotil ribarjenja s plovcem. Od leta 1989 dalje pa so se kot po tekočem traku vrstile odlične uvrstite na raznih tekmovanjih. Doslej je na družinskih tekmovanjih štirikrat osvojil naslov prvaka v pionirski in mladinski konkurenci, štirikrat je bil podprvak, enkrat pa tretji. Na pomurskih pionirskih in mla-
dinskih prvenstvih je zmagal štirikrat, dvakrat je bil drugi, enkrat pa tretji. Uspehi so se nadaljevali tudi na državnih prvenstvih. Leta 1991 je pionirska ekipa RD Murska Sobota zasedla drugo mesto. V letu 1992 je ekipa RD Murske Sobote postala državni prvak. Boštjan Ovsenjak pa je med posamezniki zasedel drugo mesto. Leta 1993 so bili pionirji RD Murska Sobota drugič ekipni prvaki, med posamezniki pa je Boštjan Ovsenjak postal državni podprvak. Tudi v mladinski konkurenci je bil vselej na državnih prvenstvih na vidnih mestih. Sicer pa je na državnih prvenstvih dosegel 15 sektorskih zmag. Kot odličen tekmovalec je zelo zgodaj oblekel tudi državni dres in sodeloval na svetovnih prvenstvih v Parmi v Italiji (1992), v Luganu v Švici (1993), v Torinu v Italiji (1995) in v Varaždinu (1997). Svoj na-
jvečji uspeh na svetovnem mladinskem prvenstvu je dosegel lani v Varaždinu, ko je ekipa RD Murska Sobota zasedla tretje mesto in dobila bronasto medaljo, kar je bila prva tovrstna medalja za Slovenijo. Poleg tega je bil Boštjan Ovsenjak z mladinsko ekipo RD Murska Sobota dvakratni zmagovalec za pokal Alpe - Jadran. Sicer pa je doslej na raznih tekmovanjih zasedel več kot 35 zmag, 20 drugih in 15 tretjih mest. Za vse te uspehe je zelo hvaležen Ribiški družini Murska Sobota, ki mu je omogočila sodelovanje na tekmovanjih. Za svoje uspehe, zlasti pa za uspešen nastop v državni mladinski repreze-natnci je dobil Boštjan Ovsenjak bronasti znak olimpijskega komiteja. S tem je končal tekmovanje v mladinski konkurenci in bo v prihodnje tekmoval med člani. Želi si, da bi tudi v tej konkurenci
nadaljeval z dosedanjimi uspehi in v državnem dresu sodeloval na svetovnih prvenstvih. Ker gre za
zavzetega tekmovalca v športnem ribolovu se lahko nadejamo, da se bodo želje tudi izpolnile.
Feri Maučec
Športne prireditve v Radencih v letu 1998
Prvi veliki šahovski turnir Radenska open ’98
Zdravilišče Radenci postaja vedno močnejši športni center v Sloveniji, saj iz leta v leto bogatijo športno-rekreacijsko ponudbo z mednarodnimi razsežnostmi. Letošnji program športnih prireditev so predstavili na tiskovni konferenci, ki je stalna oblika sodelovanja s športnimi novinarji. Prva in doslej največja prireditev, ki jo pripravljajo šahovski delavci iz Radenec in Šahovska zveza Slovenije, bo mednarodni šahovski turnir Radenska open ’98, ki bo v Radencih od 19. do 27. januarja. Gre za enega od treh največjih šahovskih prireditev v Sloveniji. Pričakujejo več kot 250 šahistov iz 21 držav. Po besedah direktorja turnirja Ivana Lukiča bo v Radence prišlo nekaj vrhunskih velemojstrov. Med doslej prijavljenimi šahisti so znana imena velemojstrov: Gyula Sax in Ivan Faraga (oba Madžarska), Krunoslav Hulak (Hrvaška), Dražen Sermeka in Grog Mohr (oba Slovenija). Nagradni sklad turnirja bo 16.500 DEM, zmagovalec pa bo dobil 4.000 DEM. Igrali bodo po švicarskem sistemu, in sicer vsak dan med 15.30 in 21.30. Turnir naj bi postal tradicionalen.
Druga velika športna prireditev v Radencih bo od 12. do 15. marca, in sicer prvi mednarodni brudge turnir, na katerem pričakujejo okrog sto igralcev in igralk iz šestih držav. Konec marca bo v športni dvorani v Radencih velik mednarodni akrobatski rock and roli turnir Radenska open ’98, na katerem naj bi sodelovalo 150 plesnih parov iz desetih evropskih držav, med njimi tudi vsi najboljši slovenski plesni pari. Med prvomajskimi prazniki bo v Radencih tradicionalni lokostrelski turnir Fita star, ki bo v organizaciji lokostrelskih delavcev iz Kamnika. Pričakujejo nad sto tekmovalk in tekmovalcev, med katerimi bodo tudi udeleženci evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger.
V maju bo v Radencih še ena velika mednarodna športna prireditev, to je 18. mednarodni tekaški maraton treh src, ki bo 16. maja in bo potekal po že znanih 10, 21 in 42 km dolgih progah. Avgusta pa se bosta zvrstila dva kolesarska maratona. V Banovcih bo 9. avgusta 3. tradicionalni kolesarski maraton na 56 km dolgi progi, v Radencih pa bo 23. avgusta še 18. kolesarski maraton treh src, ki bo potekal na 10, 37 in 82 km dolgih progah. Zadnja velika športna prireditev v Radencih bo 20. septembra - 3. tradicionalna kolesarska dirka za veliko nagrado Radenske, na kateri bodo nastopili vsi najboljši slovenski kolesarji. Tekmovali bodo na 169,4 km dolgi progi. Športne prireditve bodo v Radencih sklenili s športno-rekreacijsko prireditvijo - 16. mar-tinovim tekom, pohodom in kolesarjenjem, ki bo 7. septembra na 21 km dolgi progi Radenci-Bratonci. Gre za prireditev, ki privablja leto za letom več udeležencev.
Feri Maučec
Namizni tenis_______________________________
Rihtarič in Horvat med osmerico
V Preserju‘je bil drugi odprti članski namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo 60 igralcev iz 17 slovenskih klubov. Med njimi je bilo devet Pomurcev. Od boljših so manjkali Smrekar, Kovač in Nekhmedovič. Pri pomurskih igralcih sta bila najboljša Radgončan Rihtarič in igralec Moravskih Toplic Sobote Horvat, ki sta se uvrstila med osmerico. Rihtarič je v osmini finala premagal Ungerja in nato izgubil z Ignjatovičem. Horvat je v osmini finala premagal Plohla in nato izgubil s Škafarjem. Med šestnajst najboljših sta se poleg Ungerja uvrstila še mladinca Kocuvan in Šbiil, kar je lep uspeh.
Na kadetskem spominskem turnirju Adolfa Jakhla v Zalogu, kjer je sodelovalo nad 100 igralcev, so bili tudi trije igralci Moravskih Toplic Sobote in se uvrstili med osmerico - Zavec pri kadetih, Ropoša in Ocepek pa pri mlajših kadetih.
M.U.
14
Iz naših krajev
vestnik, 15. januar 1998
Človek in njegova usoda
Topel dom za Žnidaričeve sestre
Matije rodila dvanajst otrok
Žnidaričeva domačija v Iljaševcih, ki je imela 25 hektarjev zemlje, je bila ena od večjih kmetij na Murskem polju, zato otroci, akoravno se jih je naredilo 12, niso stradali. Pozneje, ko naj bi jih vsaj nekaj ostalo doma na zemlji, pa se je zgodilo nekaj, zaradi česar so drug za drugim odhajali z doma.
“Po drugi svetovni vojni je bilo podržavljenje zemljišč. Kmetom so pustili največ deset hektarjev, drugo pa je oblast odvzela. Prizanesli tudi niso naši domačiji, čeprav je bilo na njej ducat otrok,” je v pogovoru za Vestnik razgrinjala družinsko usodo 68-letna Ivanka Žnidarič, ki pa že nekaj let živi skupaj s svojima sestrama v Šulincih. Zanimivo: marsikdo je “skregan” z letnicami, ona pa jih je nanizala kar dvanajst. Povedala je leta, kdaj so se naredili ona in njeni bratje in sestre:
“Naši materije bilo ime Alojzija, očetu pa Jakob. Najprej (1919. leta) se jima je rodila Ana, 1920. Alojz, 1921. Marija, 1923. Franc, 1924. Ciril, 1925. Alojzija, 1926. Julijana, 1928. Jakob, 1930. leta jaz (Ivanka), 1931. Elza, 1933. Marta in 1936. leta Jožefa. Zdaj nas živi še devet, kajti Franček je umrl kmalu po rojstvu, Ciril je padel na fronti v Rusiji, Jožefa pa je umrla za zahrbtno boleznijo in zapustila mlado hčerkico.”
Nato je Ivanka povedala, da se je sestra Julijana poročila h Kotnikovim v Bučečovce, Alojzija sije ustvarila družino v Grabah, Marta v Slovenj Gradcu, Elza je v Ljubljani...
Utrinek iz Gornjega Senika
Ivanka Žnidarič živi s sestrama v skupnem gospodinjtvu v Šalincih. Na rojstno hišo v Iljaševcih spominja stenska ura. - Foto: Š. S.
Eriko Hertl smo zmotili med nakupom keramike na Gornjem Seniku. Foto: F. Š.
Preden pa kaj zvemo o Ivanki in njenih dveh sestrah, preberite tole:
“Moja mati je nenehno ponavljala, da ne bo šel noben otrok z doma, preden ne dopolni 18 let, torej postane polnoleten, vendar je naredila izjemo. Vsem nam dvanajstim sestram in bratom je bila krstna botra samska Julijana Slavič iz Grab, ki je živela skupaj s teto. ,Eno deklico mi boste dali, botra!’ je prosila našo mater. Sestra Alojzija, ki je bila takrat stara pet let, je kar stekla k botrici in kmalu zatem z njo odšla v Grabe, od koder je poznje hodila v šolo, se poročila in ostala tam.”
Z doma pa je odšla tudi večina drugih Žnidaričevih otrok, vendar takrat, ko so bili starejši - polnoletni. Doma pa sta ostali Ana in Marija. Ti dve sta se mučili na kmetiji, ki so jima jo zapustili starši, toda ker pri hiši ni bilo moške delovne sile - nobena od njiju se ni poročila -, sčasoma nista bili več kos delu in gospodarjenju. Vse je začelo iti navzdol.
“Ana, Marija, Elza in jaz smo se nekoč pogovarjale, da se ne bomo poročile in bomo živele v skupnem gospodinjstvu. Nekako to tudi uresničujemo, čeprav brez Elze. Po 35 letih dela v raznih podjetjih, nazadnje v knjigoveznici Kurir v Ljubljani, sem se 1984. leta upokojila. Čeprav sem imela v Ljubljani lastniško enosobno stanovanje, me je nekaj vleklo nazaj na Mursko polje. Le kako bi me ne, ko pa sem se tu rodila in tu imam tudi sestre. Rada pa bi pomagala Ani in Mariji, saj v hiši v Iljaševcih ni bilo več varno stanovati. Prodala sem stanovanje v Ljubljani in skupaj s sestrama smo kupile nedograjeno Božičevo hišo v Šalincih. Pozneje smo jo dale povsem urediti in prizidati smo dale še manjši gospodarski del. Redimo namreč prašiča, imamo kokoši in tri mačke,” je pripovedovala Ivanka.
Ogovoril pa sem tudi drugi dve, vendar nista veliko govorili, vsekakor pa ne o njunem življenju, ampak sta le odgovarjali na običajne fraze o vremenu, ki je bilo na praznik treh kraljev še posebno lepo, zato sta Ana in Marija “stikali” po dvorišču. Nikakor pa se nista hoteli fotografirati, čeprav sem ju prepričeval, da bi bilo lepo ih prav, ko bi imele tri sestre skupinsko “sliko”.
Ivanka Žnidarič se je zazrla v staro uro na uteži, ki je bila nekoč v njihovem domu v Iljaševcih, zdaj pa je obešena na žebelj, zabit v steno v kuhinji v Šalincih. Ura ne tiktaka več, je pa družinska dragocenost, ki je ne bi dala od hiše za noben denar. Spominjajo na mladost na domačiji, kjer je bila kopica bratov in sester, pa na očeta in mater. On je umrl 1963. leta, mati pa pred 14 leti. Vsekakor pa je ura merila čas, ko je Ivanka odhajala z doma, kamor se potem ni nikoli več vrnila za stalno, pač pa je prihajala -ponavadi v avgustu - na dopust. Dom je pač dom, kakršenkoli je že. Sedanji dom, kjer skupaj živijo tri Žnidaričeve sestre, je topel.
Š. SOBOČAN
V zasebnem podjetju Jožeta Tom-pe LKC v Veliki Polani dela pri programu keramike 18 ljudi, nam je povedal vodja obrata Zlatko Šardi. Izdelavni program obsega čez 200 različnih izdelkov, od tega je glavnina - čez 90 odstotkov -ročnih izdelkov, ki jih lahko uporabljamo kot posodo v gospodinjstvih in drugod, primerni pa so tudi kot
okrasni predmeti. Oblikovalci se sicer zgledujejo po tradicionalnih prekmurski lončarskih izdelkih, seveda pa upoštevajo tudi želje naročnikov. Takšnih naročil je bilo zlati veliko pred božično-novoletnimi prazniki. Firma LKC pa je v lanskem letu gostila tudi znane slikarje (Huzjan, Beer, Gnezda, Gabor, Potočnik), ki so poslikali nekaj keramičnih izdelkov, zato je mogoče kupiti tudi unikate. Nekaj teh je razstavljenih v posebnem prostoru keramike v Veliki Polani. Tam pa je mogoče kupiti tudi druge izdelke. Z njimi so čedalje bolje založene tudi trgovine v naših mestih. LKC za zdaj proda največ na slovenskem tržišču, nekaj izdelkov pa so tudi že izvozili v Italijo Avstrijo in drugam. Vsi izdelki uporabne in okrasne keramike so iz gline, ki jo kopljejo pri Dolgi vasi.
Foto: Š. Sobočan
Zanemaijenigorički gozdovi
Spomin na žled iz predlanske
Ob cesti, ki vodi od Ženavelj proti Martinju, je gozdno območje, ki spominja na posledice predlanske zime. Takrat je namreč žled napravil na drevju precejšnjo škodo. Mlado drevje je ponekod še vedno nemočno priklonjeno. Nekaj gaje posekanega, a je “obtičalo” in čaka, da se ga bo kdo usmilil. Sicer pa je po številnih goričkih gozdovih opaziti nered, zapuščenost, odsotnost skrbnih gospodarjev.
Poznavalci razmer vedo povedati, da je tako na račun vračanja gozdov prejšnjim lastnikom. Uradni postopki potekajo zelo počasi. Mnogi lastniki tukajšnjih gozdov pa so ostareli in jim moči ne dopuščajo, da bi vsaj malo “pospravili” po svojih gozdovih.
V sedanjih časih si mnogi rajši ogrevajo domove s kurilnim oljem, kot da bi pospravili kurjavo po gozdovih, ki so danes ponekod na Goričkem in tudi drugod podobni pragozdovom, kjer je vse prepuščeno času. F. Š.
Z gozdovi na Goričkem gospodari čas, ne človek. To so posledi« predlanske zime v gozdu, ki leži ob cesti, ki vodi iz Ženavelj proti Martinju. Foto: F. Š.
zime
V Gornjem Seniku v Porabju na Madžarskem so uredili v starem župnišču zanimiv muzej. Pf avzaprav je zunajost in notranjost poslopja celota, ki je vrednt ogleda. Poleg je tudi prodajal^ značilne madžarske keramike, ! je bogata z raznovrstno motivik0' barvnimi niansami, oblikami. prav tukaj smo zmotili med nakupom Eriko Hertl, upokojenko, k! je bila številna leta vodja naro| niške službe Vestnika in še kaj, 1" njeno kolegico upokojenko Heleno Šenčur iz Murske Sobote. G^ spa na levi strani je članica društva upokojencev slovenske naM dnosti iz Porabja, ki s soboškin11 vrstniki uspešno sodeluje.
Zapisati je še potrebno, da st? gospe Erika in Helena vneti ^4 ci kolesarske sekcije, ki deluje Pr' Društvu upokojencev Murska'0" / bota. In šport jima daje zdirja ter vitalnost	F-*
Na Razkrižju niso postavljali i božičnih jaslic le po domovih in v cerkvi, ampak tudi v naravi -pri čudežnem Ivanovem izviru. Na božični večer je od tam celo krenila procesija k polnočnici.
Marsikje so jaslice že razstavi- ; li in jih shranili za letošnji božič, tu in tam pa so še nedo- < taknjene in take bodo ostale tja do svečnice - 2. februarja-Razkriške jaslice (hlevček, Dete, Marija in Jožef, ovčice, ? modri z vzhoda ...), ki so skoraj v naravni velikosti, pa še j stojijo. Ker jih bodo razstavili šele po svečnici, si jih lahko še ogledate. Hitro jih boste našli, ■ saj je pot do Ivanovega izvira ; označena s kažipoti. Tam lahko popijete tudi kozarec kristalno čiste vode, ki priteka izpod hriba. Če pa vam bo le ta olajšala še kako duhovno bo- [ lečino, toliko boljše. Je pa res, . da je Ivanov izvir kotiček, ki j
ga ne kaže le “obleteti,” ampak bosta vsakomur dobro dela daljši postanek in - zamaknjenost.
Pa še to: Podobe razkriških jaslic so iz stiropora, prihodnje leto pa bodo že iz boljšega materiala.
Fotografija: Š. Sobočan
Razlika med nošnjo Ščavničarja in Pesničarja
Še pred drugo svetovno vojno je bilo opaziti precejšnjo razliko v oblačenju prebivalcev z območja Ščavniške in Pesniške doline. “Ščavničar” je imel oblečeno suknjo, hlače, “šurc” in je hodil naokoli bos. Njegov predpasnik je imel tudi gornji del, ki so mu rekli “maternca”. Pripet je bil čez vrat in je segal malo čez kolena. Za “maternco” so moški nosili na polja kruh, sadje ... In ob strani so imeli zavozlan robec. “Pešničar” je nosil srajco, hlače, predpasnik od pasu do pet in čevlje. Razlike so bile tudi v narečju.
Prebivalcem z območja osrednjih Slovenskih goric, kjer je zdaj lenarška občina, so pravili “Gorčani” in tudi ti so govorili drugačno narečje in so imeli oblačilne posebnosti. Te razlike je nekoč v šali rad poudarjal Satler, ki je bil kaplan v fari sv. Antona v Slovenskih goricah (Cerkvenjak).	F. Š.
SREDIŠČE - Most na kilometre dolgem cestne odseku do Prosenjakovec, ki posebej označen in je nezava^ van, je precejšnja nevarnost č udeležence v prometu. Zato . šajo ta problem čimprej odp^J ti. V ta namen je moravski ob^ ski svet že pred časom odobj devet milijonov tolarjev, vend se za zdaj še nič ne dela. M- L <
IVANJŠEVCI - Lani as^ ---- tirana cesta do Lončaro* _ je v dokaj slabem stanju. Ug0^ vljajo, daje ena tanka plast as* * ta močno načeta zaradi težkih zil, bankine so neutrjene in P' pusti neurejeni. M. J.
vestnik, 15. januar 1998
It naših krajev
15
Življenje na obrobju Dokležovja
»Mama, vode bi...«
Štirim romskim družinam s 23 otroki so “zaprli” vodovod.
Vest, da v romskem zaselku na obrobju Dokležovja (tik ob Murskem nasipu) ne dobivajo več zdrave vode po ceveh vaškega vodovoda, ni nova, saj je o tem že poročala Pop tv. Od takrat je minilo nekaj tednov, a je bilo te dni, ko smo obiskali Rome, še vse po starem.
V romskem zaselku v Dokležovju živijo štiri družine in prav toliko je zasilnih bivališč. Ignac in Terezija Horvat imata 11 otrok v starosti od sedem do
48-letni Iganc Horvat. Povedal je, da ne more razumeti lastnika zemljišča, ki ne dovoli napeljave novega vodovoda, saj so se vrsto let lepo razumeli. Nekoč sp se
28 let; Nikolaj in Nada Horvat imata samo dva otroka, stara 15 in 17 let; Jože in Zlatica Horvat sta dala življenje devetim otrokom, ki so stari od štiri do 21 let; Konrad in Rosanda Maher pa imata tri otroke, od katerih je najmlajši star dve leti, najstarejši pa šest. V štirih dužinah je torej osem zakoncev in 23 otrok, skupaj 31 ljudi.
“Mama, vode bi... ”
Otrok je seveda prosil požirek vode iz pipe vaškega vodovoda, a ta od lanskega novembra ne priteka več. Vzrok: cev je nekje puščala. V krajevni skupnosti so se zato odločili, da v romski zaselek napeljejo nov cevovod, a so nale-teleti na težavo: občan, prek zemljišča katerega naj bi položili nov vod, tega ne dovoli, čeprav se zaradi tega “svet ne bi podrl”, saj je v njegovi parceli že vkopana cev, ki (morda celo na njegovem zemljišču) pušča.
dokležovski Romi celo postavili kot živi ščit in tako preprečili, da bi gradbena inšpekcija dosegla izvršitev odločbe o zakopu ribnika tik ob romskem naselju, ki gaje “dobri sosed” menda zgradil na črno.
Za probleme Romov na obrobju Dokležovja so “našli” nekaj razumevanja na beltinski občini. Prišla sta dva moža, obljubila, da bodo nov vodovod napeljali iz druge smeri, a ni še ved-
V romskem zaselku na robu Dokležovja so ostali brez vode iz vodovoda. Kar 31 ljudi je že dva meseca odvisnih od črpanja z ročno črpalko. Kje so “dobri ljudje”, Karitas, Rdeči križ, občina? - Fotografija: Š. S.
Neke vrste šef romskega zaselka na obrobju Dokležovja je
Živi v Kanadi, govori pa kot bi bil ves čas doma v Krogu
»Tu so ljudje bolj domači...«
Mika ga, da bi živel in delal v Sloveniji
Pred kratkim se je mudil v našem uredništvu mladenič, za katerega nikakor ne bi sklepali, da se je skupaj s starši preselil v Kanado, ko mu je bilo dve leti in pol in od takrat živi in dela daleč od svojega rodnega doma. Govori namreč še vedno tako, kot da bi bil ves čas doma v Krogu. Le včasih se mu vrine kakšna angleška beseda.
Gre za 23-letnega MIRANA MESA. Ali se sploh spomni svojih prvih let življenja v rojstnem kraju, nas je najprej zanimalo.
“Ne, skoraj ničesar se ne spominjam, kako je bilo takrat, ko sem še živel s starši v Krogu. Verjetno nisem še niti dobro govoril. Prav tako mi ni ostalo v spominu tisto prvo potovanje v Kanado, mesto Hamilton, kamor smo se podali za očetovo sestro.”
Za Mirana se je torej začelo v Kanadi novo življenje skoraj od začetka. Tam je končal kolidž, kjer se je usposobil za mizarskega konstruktorja in se zaposlil kar pri svojem očetu Kalmanu. Po lastnih načrtih (konstrukcijah) vgr-
ajujeta notranjo opremo po hišah, to je predvsem pohištvo, vrata, okna in pulte. Večinoma gre
za lesene montažne hiše, ki jih je v Kanadi največ.
In kaj dela v prostem času? Se druži tudi z drugimi slovenskimi izseljenci? Ali ga morda zanima politika? In kako to, da tako dobro govori slovensko?
Na teh nekaj vprašanj nam je odgovoril, da se seveda rad zabava kot drugi mladi in večkrat zahaja tudi na razne prireditve naših rojakov, ki jih pripravljajo slovenska župnija ali pa izseljenska društva. Tudi sam je član društva Bled. Ob takšnih priložnostih seveda lahko sliši tudi slovensko besedo, ki jo v zadnjem času lahko prebira tudi po Internetu. Največ zaslug za to, da tako
dobro govori po domače, pa imata starša, saj se pogovarjata z njim večinoma v slovenskem jez-
iku. Politika pa ga skoraj nič ne zanima.
Miran je še kar zadovoljen s svojim življenjem v daljni deželi.
Andreja, s katero sta postala zelo dobra prijatelja. Prav te dni je spet prišel na obisk v naše kraje, da bi bil nekaj časa v njeni družbi
Miran je tudi povedal, da se mu zdi največja razlika med Kanado in Slovenijo po načinu življenja, saj so ljudje pri nas bolj domači, vljudni, prijazni... (Foto: J. G.)
Kaj lahko pa se zgodi, da se bo preselil v Slovenijo, najbrž v Krog ali bližnjo okolico, kajti
območju
in jo tudi prvič popeljal na obisk v Kanado. Kako se bo vse skupaj končalo, pa je še neznanka.
JOŽE GRAJ
Še vedno živa ljudska verovanja na Sv. Jurija ob Ščavnici
Zimski večeri so najbolj primeren čas za modrovanja, razmišljanja o davno minulih časih, o verovanjih prednikov. Medtem ko mladi gledajo televizijo, odidejo na potep ali vasovat, starejši sedijo ob toplih pečeh in obnavljajo prastara ustna izročila. Na domačiji Jožeta Čuša v Ženiku pri Sv. Juriju ob Ščavnici smo prisluhnili takšnemu pomenku.
Nekoč so bile tukaj strehe domov in gospodarskih poslopij po-
krite s slamo. Srečni so bili tisti, pri katerih je gnezdil ptiček pogore-Iček. Prijetno je bilo poslušati njegovo nežno petje. In kjer je gnezdil pogorelček, ni udarila strela. Dom je bil varovan pred uničevalnim ognjem.
Štorklja je bila za tukajšnje prebivalstvo, in ponekod je še, sveti ptič. V hiši, na katere streho sede, se bo kmalu rodil otrok. To verovanje je živo med našim prebivalstvom tudi na drugih območjih.
V Martinju na Goričkem nameravajo ustanoviti turistično društvo
V Martinju na Goričkem že nekaj časa razmišljajo o turističnem društvu. Kraj leži na najbolj slikovitem, gozdnatem in gričevnem območju Prekmurja. V bližini je tromejnik med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko. Tukaj se pogosto ustavljajo obiskovalci vseh treh dežel in turistično društvo bi lahko poskrbelo za še lepši videz kraja in za bogatejšo gostinsko-turistično ponudbo, ki bi bila obarvana z značilnostmi tega območja.F. Š.
O kukavici je med ljudmi ohranjenih dvoje verovanj. Ko slišiš spomladi prvič kukavico, moraš šteti, kolikokrat zapoje. Seštevek pomeni, da boš živel le še toliko let. Drugi pa pravijo, da moraš imeti ob prvem poslušanju kukavice pri sebi čimveč denarja. Več ga boš imel, bolj boš bogat.
Spomladi ne smete slišati na tešče “hupkača” (vdeb, smrdokavra). Če se vam to zgodi, “van vujde v hlače”. To se je zgodilo pred leti Cikovi Lujzi iz Sovjaka. Na tešče se je odpravila k jutranji nedeljski maši in jo je med potjo “vdeb nora”. Nesrečnica je takoj dobila motnje v trebuhu in nekaj smrdečega se je znašlo v “porhatnih” hlačkah. Po tem dogodku je pred odhodom v cerkev vedno pojedla vsaj košček kruha in opisana nesreča se ji nikoli ni ponovila.
Snegu, ki zapade na tem območju sredi marca, pravijo škorčev sneg. Konec marca zapade lastovičji sneg. Kukavičji sneg pa zapade aprila.
FRANČEK STEFANEC
Muca odšla v pokoj
no nič. V romskem zaselku je še naprej 31 ljudi odvisnih od ročne vodne črpalke. Seveda tudi ni nikogar, ki bi preveril, kakšna je voda, ki jo “pumpajo”. Na pamet pa trdimo, da ni zdrava.
Romsko naselje, ki je nemalo-kateremu Dokležovčanu “trn v peti,” ni od včeraj. Prvo kočico si je tam zgradil 1949. leta Ignac Horvat, ki je zdaj star 69 let, a živi na drugem območju. Z leti so postavili še tri nova zasilna bivališča, zato imajo dokležovski Romi vso pravico do bivanja. Saj so vendarle ljudje! Žal pa kdo drug, ki se ima za velikega človekoljuba, na to pozablja.
Š. SOBOČAN
sem ga vse bolj vleče mladenka
Je že tako, da je sleherno slovo težko. To velja tudi za Muco, kot popularno kličejo tajnico soboških mestnih četrti Heleno Toth, ki je z novim letom sklenila svojo delovno pot in odšla v zasluženi pokoj. S solzami v očeh se je poslovila od svojih zvestih sodelavcev, čeprav bo še prihodnja dva meseca pogodbeno pomagala pri uvajanju novega delavca, ki bo prevzel njeno nekdanjo funkcijo.
Helena Toth, ki je po izobrazbi višja upravna delavka, se je po več kot 13 letih delovne dobe v tovarni Mura leta 1975 zaposlila na takratni Krajevni skupnosti mesta Murska Sobota. Pravi, da tega morda ne bi storila, saj ji je bilo v tovarni Mura všeč, če jo za ta korak ne bi nagovorila že pokojna prijateljica in pozneje sodelavka, češ naj se prijavi na razpisano delovno mesto korespondenta - blagajnika.
In kaj pravi danes? “Ko sem se zaposlila v KS mesta Murska Sobota, to je bilo pred dobrimi 22 leti - tajnik je bil Štefan Šeruga -, moram povedati, da smo delali zelo veliko. Takrat so bili aktualni še KO SZDL, KK SZDL, sisi in druge družbenopolitične organizacije. Vsa dela zanje smo opravljali na sedežu krajevne skupnosti, saj je tako narekoval naš statut. Najvišji organ KS je bila njena skupščina. Seveda smo imeli še veliko drugih komisij in poravnalni svet. Pripomniti moram, da smo vsakih pet let, to je do leta 1990, razpisovali referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. V letu 1979 pa smo opravili tudi eno od največjih nalog, in sicer smo z referendumom izglasovali ustanovitev šestih krajevnih skupnosti. To je bila velika odgovornost za zaposlene pa tudi za občane in delovne ljudi, saj se je bilo težko znajti, v katero krajevno skupnost kdo spada.”
Na novo upokojena tajnica soboških mestnih četrti Helena Toth. Fotografija: M. JERŠE
Med tem časom sta se zamenjala še dva tajnika, in sicer Ludvik Filo in Štefan Flisar, prav tako računovodkinje, redarji in referent za SLO in CZ. “Jaz pa sem vztrajala vse do konca, torej do upokojitve. Leta 1992 sem prevzela delo in naloge tajnika krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota. V začetku mi je bilo težko, vendar se moram zahvaliti svojim sodelavcem, ki so me spodbujali in veliko pomagali. V tem času sem bila udeležena pri raznih večjih delih, kot so razpis in izbira mestnega grba, preimenovanje ulic in naselij pa tudi pri vseh volitvah in referendumih, ki so bili republiškega, občinskega in krajevnega pomena, ter pri uvedbi CATV- sistema v mestu in primestnih krajevnih skupnostih. Prav tako smo vsako leto organizirali srečanja starejših občanov, do leta 1994 pa sem sodelovala pri organiziranju prireditev in obdaritvi predšolskih otrok ob prihodu dedka Mraza, pri okrasitvi mesta itd.”
Ob uvajanju nove lokalne samouprave je zopet doživela prelomnico pri delu KS, to je ob ustanovitvi petih mestnih četrti in njihovih svetov. “V to spremembo smo morali vložiti ogromno truda, saj smo pripravljali več variant. Na koncu smo v mestu ustanovili pet mestnih četrti in ne KS, saj če smo v mestni občini, potem je primerneje, da se KS preimenujejo v mestne četrti.”
Morda še misel ob koncu? “Lepo je bilo delati v “pravih krajevnih skupnostih”, to je do uvedbe nove lokalne samouprave. Takrat so imele krajevne skupnosti del svojih sredstev, občani in delovni ljudje pa so lažje uresničevali svoje pravice in interese ter sodelovali pri odločanju o skupnih potrebah v krajevnih skupnostih. Danes je to drugače, zato
upam, da to občutijo člani svetov in občani v svojih mestnih četrtih.”
S to mislijo smo se poslovili od Helene Toth, dosedanje tajnice soboških mestnih četrti, z željo, da bi bila tudi v prihodnje tako uspešna, kot je bila na svojem delovnem mestu. Njen prispevek bo gotovo ostal neizbrisen.	MILAN JERŠE
UGODNI JANUARSKI NAKUPI
ZIMSKI VRTOVI d. o. o.
Lendavska 29 9000 Murska Sobota
VRHUNSKA PVC in ALU OKNA ter VRATA □FINSTRAL
POKLIČITE NAS -OBIŠČITE NAS!
Tel.: (069) 35 555
Faks.: (069) 32 093
16
/eportaža
vestnik, 15. januar 1998
Brasil Tropical - karneval v Riu
Vroči ritmi sambe v
Murski
Soboti
So kraji, ki so bolj vroči, kot je panonska Murska Sobota, in tam živijo ljudje, ki so bolj vročekrvni, kot smo Slovenci. Zato pa je tudi nam nekoliko bolj vroče, ko nam le-ti, ki znajo živeti drugače kot mi, predstavijo. Tako smo si lahko v soboto v telovadnici tretje osnovne šole v Murski Soboti ogledali karnevalske plesalce skupine Brazil Tropical iz Ria de Janerja iz Brazilije. Skupina šestindvajsetih vročekrvnih plesalcev in plesalk v bogatih živopisanih kostumih nam je v ritmu sambe predstavila enega najbolj znanih karnevalov na svetu. V hladnih mesecih so v megleno Soboto prinesli nekaj vročih ritmov in ogreli občinstvo.
Njihova pesem, ritem in plesi so odsev njihove življenjske radosti in medčloveške prisrčnosti, ljubkost, spogledljivost in izrazita ritmika so osnova tega pisanega praznika. Domačini različnih slojev namreč vse leto živijo in'se pripravljajo za nekaj dni karnevala, takrat so siromašni lahko ob-
živeli festival vseh festivalov. V tednu petja in plesa si lahko vsakdo po svojih zmožnostih privošči razkošno obleko ali pa svoje telo skrije pod tankimi pisanimi trakovi, ki ponavadi več razkrivajo kot odkrivajo. Še najbolj opazni so ponavadi nakit in lasulje iz perja.
V sambi se kažeta njihova zgodovina in njihov način življenja.
lečeni v bogataša, bogatejši pa se pridružijo plesalcem ... Ljudje iz vsega sveta pridejo v Rio samo zato, da bi morda samo enkrat v življenju okusili in do-
DAEWOO
Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 6Č0, faks: (069)
........i Flamin MS, d o o
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS ,
Pogosto so pri kostumih najbogatejši nakit in lasulje iz perja.
MOTOR
NUBIRE tudi do
AVTO
Posebne trgatve so pri Novakovih postale tradicija, zadnji pridelek lanskega letnika pa so potrgali na dan, ko godujeta oba Novakova Ernesta. Fotografija: NATAŠA JUHNOV
VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH!
■■■■■■■■■ Pooblaščeni prodajalci
MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis Hl-MELRAJH, Kapelska 21, Radenci; tel&faks: (069) 65 517; GSM: (041) 686 117* FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel.:(069) 84 347
Brazilke so namreč brez predsodkov oziroma brez sramu, da bi zakrile svoje čare. In take so se predstavile tudi postavne brazilske plesalke, ki so s svojim za-
Muhasto zimsko vreme, ki niti malo ne spominja na zimo, je vinogradnikom prekrižalo načrte
Tokrat brez ledenega vina
Ostaja pa vrhunska kakovost, zato bo vinski letnik 1997 eden najboljših v tem stoletju
V zdajšnji časih tudi zime niso več takšne kot nekoč in vreme je zato marsikomu prekrižalo načrte. Predvsem vinogradnikom, ki želijo pridelati kar najžlahtnejšo vinsko kapljico. Če so bile še pred desetimi leti posebne trgatve prava redkost, se zdaj vedno več vinogradnikov odloča zanje. Med tistimi, ki dajo nekaj na kakovost, skorajda ni takšnih, ki ne bi imeli vsaj pozne trgatve, vedno več pa je tudi tistih, ki se odločajo za najrazličnejše izbore in celo za ledene trgatve. Za slednje letos ni bilo prave priložnosti, saj so se temperature le v drugi polovici decembra za nekaj dni spustile globlje pod ničlo. Pričakovanja vinogradnikov, da bo v januarju hladneje, se niso uresničila, in tistim, ki so načrtovali ledeno trgatev, ni preostalo drugega, da grozdje potrgajo.
V vinogradu družinskega vinogradništva Steyer iz Plitvic so letos prvič načrtovali ledeno trgatev, vendar je tudi njim toplo vreme prekrižalo načrte, zato so drugo januarsko soboto pobrali pridelek kakovostnega jagodnega izbora, iz katerega bo zagotovo čisto posebno in odlično vino, ki se bo pridružilo paleti odličnih vin Steyerjevih letnika ’97.
Zimska trgatev na prelepo sončno soboto je bila družinski praznik v družbi sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, poslovnih partnerjev,
strokovnih svetovalcev, znanih obrazov iz političnih, medijskih in drugih krogov s pozdravnim nagovorom gospodarja, blagoslovitvijo domačega župnika, nastopom ap-aškega pihalnega orkestra, v katerem igrajo vsi Stayerjevi, razen mame, po opravljenem delu v vinogradu pa se je veselo razpoloženje nadaljevalo na turistični kmetiji Sla-ček ob dobri hrani in poskušnji Stayerjevih vin. Okrog sto ljudi je v družbi petih članov družine in šeste, ki naj bi letos tudi uradno postala žena mladega gospodarja, okusilo najboljše iz priznane kleti, v kateri kraljujejo ljubezen do vinogradništva, znanje (sin in njegova
Ples moških je pogosto povezan z akrobacijami.
peljivim plesom spodbujale soplesalce. Ob njih je prav gotovo marsikateremu moškemu med občinstvom, oblečenemu v debel pulo-. ver in zimske hlače, zastal dih in med oblivanjem potuje verjetno za hip občutil vročico festivala v Riu de Janeiru in neskončne peščene plaže Copacabane.
Samba, ki je temelj festivala, je najbolj značilen brazilski ritem, ki seje populariziral v 40 letih in je kmalu postal popularen po vsem svetu. Domnevajo, da je izraz samba afriškega izvora in je eden od afro-brazilskih plesov. Na karnevalu igrajo različne vrste sambe, nekaj pa so jih predstavili tudi na dveurnem karnevalu v Murski
prihodnja bosta vsak hip diplomirana agronoma, oče je 30 let kletaril v Avstriji) in delovna zagnanost.
“Vinogradniška” zgodba Steye-rjevih je nenavadna. Šele pred desetimi leti so zasadili prvi trs in po tem svojo živinorejsko usmerjeno kmetijo preusmerili v vinogradniško. Do danes so na Plitvičkem in Aženskem Vrhu v radgonsko-ka-pelskih goricah nasadili 8 hektarjev vinogradov s sortami traminec, ch-ardonny, laški rizling, renski rizling in radgonska ranina, iz katerih pri
delajo vrhunska vina, ki so na slovenskem trgu iskana in spoštovana pa tudi nagrajena. Hišna specialiteta so traminci, s katerimi imajo zasajenih polovico površin. Letnik ’97, pravi mladi gospodar Danilo, bo čez pol leta res dobro vino in pri tem so mu na prvi degustaciji tudi strokovnjaki lahko samo prikimali.
Pri Novakovih, ki imajo vinograd in klet na Vaneči, so posebne trgatve postale že tradicija. Ernest Novak mlajši, ki mu je vinogradništvo postalo poklic, kot svetovalec specialist za vinogradništvo pa je za to navdušil tudi številne Goričance, je bil med prvimi, ki jim je kakovost pri vinu pomenila več kot količina.

Vročekrvne plesalke osvajajo plesalce.
Soboti. Začeli so z batucado, eksplozijo karnevalske sambe, ter nadaljevali v vročih ritmih različic samb, tudi lambade in mnogih inštrumentov, ob pomoči katerih se izvaja samba. Plesalci pa so ples popestrili z akrobatskimi elementi. Mnogi plesi, s katerimi so se predstavili, pa predstavljajo njihovo zgodovino in njihova mesta s kolonialno zgodovino, kjer so se prepletali evropski in ljudski plesi.
Trgatev pri Steyerjevih je bila pravi družinski praznik, ki je potekal’ družbi sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, poslovnih partnerjev in šteiT
Inih znanih obrazov. Fotografija: JURE ZAUNEKER
Hodošu. Gospodarju Zdravku vM gradništvo sicer ni osnovni poM saj se s tem ukvarja ljubiteljsko-1 vinogradih, ki merijo 1,80 hekta^ pa raste kar 7.000 trsov žlahtne vi^ ske trte. Tudi pri Kovačevih P0®8! ne trgatve niso več redkost, saj 1 pred koncem lanskega leta oprav1 j pozno trgatev sauvignona in rensR ga rizlinga, 1.200 trsov chardonR ya pa so pustili za ledeno trgali Te žal niso dočakali in tako so
Že pred desetimi leti so imeli Novakovi prvo pozno trgatev in odtlej vsako leto nekaj grozdja pustijo za posebne trgatve.
Letošnja ledena trgatev je tudi Novakovim spbdletela, ob iskanju primernega dneva za posebno trgatev pa so izbrali minuli ponedeljek. Ta dan namreč goduje Ernest, zato priložnosti ne bi kazalo zamuditi.
Štiristo trsov sauvignona bi ob ustreznih vremenskih razmerah gotovo dalo nadvse kakovostno ledeno vino, tako pa bo iz letošnjega pridelka nastalo vino jagodnega izbora, ki se bo po kakovosti gotovo uvrstilo prav v vrh slovenskih vin. Ni ga bilo sicer veliko, saj so iz natrganega grozdja iztisnili 250 litrov medenega mošta, katerega sladkost je dosegla 133 Eokslejevih stopenj. Sicer pa se Novakovi ponašajo že s petimi ledenimi trgatvami, saj so prvo opravili že leta 1989, naslednje pa v letih 1991, 1992, 1995 in 1996.
S kakovostnimi vini pa se lahko pohvalijo tudi pri Kovačevih na
Kar 1.100 trsov chardonnaya so Kovačevi pustili za ledeno trga^ grozdje pa so morali potrgati v lepem sončnem vremenu, ki niti mal° spominjalo na januarsko zimo. Fotografija: LUDVIK KOVAČ

Seveda karneval ni ples, ki| ga lahko spremljali sede P doživljali samo z očmi in ušesi potrebno ga je doživeti tudi s K lesom. Zato so s petjem ves čjS vabili k sodelovanju tudi občiH' stvo, na koncu pa so najbolj P0, gumni ob skladbi Amazonas| vročekrvnimi plesalci tudi zapit’ šali. Samba!
ANR» Foto: JURE ZAUNEKES
nulo soboto potrgali še zadnji Pfl delek letnika 1997.
Gospodar Zdravko je bil nadv| zadovoljen s količino, saj je izsl skalnice nateklo 900 litrov žlaWj| kapljice, v kateri so namerili 1“ Eokslejevih stopenj sladkorja. dobrem donegovanju bo nastati žlahtna kapljica, ki bo zlahka na® pot do najzahtevnejših kupcev. ■> cer pa Kovačevi že do zdaj n(4 imeli težav s prodajo svojega vi^: k čemer so gotovo prispevala ta ; priznanja, ki so jih osvojili na11I jvečjih vinskih ocenjevanjih.
L. K-, I-"
vestnik, 15. januar 1998
> eportaza
17
Želiš soft ali po grško?
Graška Lola
Samo o generalijah
cem bliže kot Ljubljana, pa še druga država je, tako da vse skupaj dobi pridih avanturističnega podajanja v znano - neznano, velja, da se v Gradec k dekletom podajajo tudi Slovenci. Lola se najprej zasmeji: “Pridejo že, toda redkeje grem z njimi. Običajno se
tebe ne zebe? Kako zdržijo to garaško stopicanje na mrazu? Puh, jaz ne bi. Kapo dol, svoj denar pošteno zaslužijo.
Zahtevana kakovost
Ko se vrneva, je Lola še vedno prosta. Kot iz topa nadaljuje: “Po-
Hej, kaj porečete na to, da se v petek odpravite v Evropsko zvezo, npr. v Gradec. Ce ga primerjate s Soboto v petek zvečer, je bistvena razlika v dekletih, ki vas pričakajo na cesti. Ne, ne, nikar ne krilite z rokami in ne zavijajte z očmi: če ste nagnjeni k moraliziranju ali imate težave s srcem in pritiskom, potem ne berite bežne zgodbe o Loli z graške bencinske črpalke. Lahko pa ste prepričani: dekle ve, kaj počne, in to, kar počne, počne dobro ... In če že ni bilo užitka ob vašem nastajanju, ne zamerite moji predrznosti, če vam prikličem v zavest dejstvo: zaenkrat (vsaj uradno) še ni kloniranih ljudi...
Bahnhofstrasse - Konkurenca? — Tržna ekonomija dobesedno ali o drobnoprodajnih cenah - Ne jezite se, toda Slovenec je. še vedno Jugovič — Kako se Lole ne sme ogovoriti - Zakrije si obraz, ali ko se dedi prikota iz peep showa -Ne težiti, Lola je registrirana s svojim stalnim “placom”
Kje drugje najti Madels (kot jih imenuje Lola) kot na cesti, ki vodi mimo glavne železniške postaje -saj veste, stara cesta proti Salzburgu? Mrzel januarski petek ob desetih zvečer, ko žene zaspijo in ko mladina dirja v mega graški kino-polis. Da, da, tudi 007 vrtijo, toda to naju ne ogreje. No, v primerjavi z decembrom Gradec ne spominja več na Singapur v času britanske ere — zakaj? Samo tam se mi zdi, da se vse blešči od lučk pa celofana in drugega plastičnega kiča. Jah, Edison je opravil svoje. Brez skrbi, dekleta stojijo tako pod razsvetljenimi mestnimi kandelabri kot v zakotnejših ulicah. Saj veste,
Schwein gehabt
'7^^!
j

zadovoljijo s tem, da ustavijo avto. Vendar nikoli ne vprašam po narodnosti - ali je kdo Slovenec, Hrvat ali od kod drugod. Še vedno
trebno je biti pazljiv, pa ne samo s Slovenci ali Hrvati, temveč tudi s Turki. Z njimi grem samo, če so res urejeni in če res dobro obvla-
Lendavski flenecc
Pozdravljeni!
Vesela novica iz Lendave! Vsi, ki ste stari in onemogli, in mi, ki to še bomo, bomo morali poljubiti roko Milanu. Ne Predsedniku Milanu, ampak Milanu Rešitelju, ki pa ima zaenkrat še priimek Bratkovič. Vse bolj je namreč črno na belem, da lendavski hotel Elizabeta, ki gaje zgradila dinastija Sakač, ne bo hotel odprtega tipa, v katerega bi zahajal vsak fičfirič, ampak hotel za upokojence in druge starostnike. Torej za vas, ki ste stari in onemogli, in za nas, ki to še bomo. Ja pač tudi že pri nas Amerika. Dolgo nismo razumeli, zakaj otroci v bogatem svetu
misel na “odrinjenost” - s petjem. Hvala, Milan Rešitelj! Črna vdova (ljudsko poimenovanje hotela Elizabeta) je sicer črna, ampak vsi, ki so stari in onemogli in mi, ki to še bomo, si želimo dolgega življenja, tebi pa dober “socialni” bizniz. Bog plačaj!
Človek mora biti optimist. Mora “gor gledati.” Zdi pa se mi, da Črenšovčani “dol gledajo.” Le kako drugače naj si razlagam, da ne vidijo strehe Kleklovega doma, na kateri manjkajo slemenjaki. Če bi “dol padli”, bi komu razbili glavo (adijo jesen življenja v
vsaka ima svoj prostor - določen, zaznamovan, prigaran, priigran, prislužen ...
Od daleč Lole spominjajo na poredna dekletca, ki čakajo, da jih po šoli poberejo starši in odpeljejo domov. Da, da, suhice (bolj ali manj) v mini krilih ali vročih hlačkah, full blond ali full črne ... se ve, v pozi. Ustaviva se ob Loli. Zakaj? Šesti čut. Lola rada govori. Seveda, najprej povpraša, ali sva konkurenca, prohodnja konkurenca? Odgovor je: ne. Lola se pomiri in se “navre”. Vsak trgovec bi si ob tako profesionalni razlagi ponudbe z njo lahko nagrabil težko bogastvo. Lola razloži, da je najnižja cena od 400 do 600 šilingov v avtu, za storitve v sobici pa od 800 šilingov navzgor. Pomenljivo doda, da navzgor ni omejitve. Toda, cena ni enotna. Lola v stilu tržne ekonomije razloži: “Vse je odvisno od deklet, od tega, kaj jim je ljubše. Nekatere imajo rade po grško, druge spet bolj nežne variante.” Da, da, ne od strank, temveč od deklet, prav ste prebrali.
Promet v januarju
Čeprav je petek, ni videti, da bi imela pretirano dela. Res je, tu in tam se ustavi avto in dekleta se pogovarjajo. Toda večina avtomobilov odpelje naprej. Se nekateri zadovoljijo samo z gledanjem? “Špa-ravni”? Lola pravi: “Danes je slab dan, toda tako je vsak januar, kajti ljudje v decembru ogromno zapravijo za božič in za Silvester.” No, glede na to, daje Gradec Štajer-
jih označujem - nikar mi ne zamerite - kot Jugoslovane, na nacionalne razlike se ne spoznam najbolje.” Hm, slovenski moški spadajo torej v balkanski paket. Lola prida: “Moških ne ocenjujem po nacionalnosti, temveč po tem, kako me ogovorijo. Na primer, moški se pripelje in naduto vpraša: “Koliko stane?!” S takim zagotovo ne grem. Njegov stavek razkriva odnos, ki ga ima do nas — vidi se, da je njegova miselnost povsem drugačna od naše - zanj smo samo meso, kos mesa, toda to lahko doživiš tako pri domačinih kot pri Turkih ...” Ob nas se ustavi avto, Lola bliskovito pogleda, sorry in že je več ni. Samo trenutek, vrnite se, reče in že je na delu. Naslanja se v avto. Postavo ima ena a. Prva liga. Jah nič, na Lolo bo potrebno počakati.
Stojijo. Nekatere prav morilsko. Ne, ne, z vsako pa že ne grem. Hopla, ta je pa mlada. Premlada. Ta je še mladoletna. Ko vidi fotografski aparat, si zakrije obraz. Sem proti, da se mladoletnice igrajo odrasle dame. Definitivno. Brez moraliziranja. V zakotni ulici, še vedno v centru, peep show. Dedi se prikotali iz njega. Počakaj. Ne, ne, ne poznam ga. Morda je stari perverznež. Ali pa vam je bolj všeč, če se nekdo zadovoljuje ob porniču, kot če gre z Lolo? Da, razlika je v ceni. Kaj
dajo nemški jezik. Drugače ne, hvala. Hvala lepa za nepredvidljive stresne situacije. Nekateri si domišljajo, da si zgolj meso, ki ga plačajo in z njim počnejo, kar se jim zljubi.” Mimo se vozi policija, Ko jo pogledam, se nasmehne: “Seveda smo registrirane, moramo biti. Enkrat tedensko hodimo k zdravniku, imamo posebno izkaznico, v katero vpisujejo preglede. Enkrat tedensko nas pregledajo zaradi veneričnih boleznih, vsake štiri do šest tednov pa nam vzamejo kri in opravijo test za aids. Najmanj enkrat mesečno nas kontrolirajo, in če v izkaznici nimamo žiga, nas lahko takoj zaprejo.” Spet stranke. Lola izgine.
Igro igramo naprej. Še krog po Gradcu. Ko se vrneva, Lole ni več. Njen prostor, ki ga zaseda že leto in pol, stalen prostor, samo njen, sameva. Čaka, da se vrne. Se vrne? Kdaj se vrne?
Pozno je. Lole pa ni. Seveda so, Lola II z mobitelom (hehe, potrebno je iti s časom), Lola III z oblinami... morda kakih petnajst v razdalji nekaj kilometrov. Avtomobili z najrazličnejšimi registracijami, tudi slovenskimi, v njih mladi, še takšni, ki se ob večerih radi stisnejo k mamicam, pa starejši in še starejši. Vsi ti, ki prihajajo, da bi bili z Lolo, morda za trenutek, deset minut, pol ure ...
A. E. & O. N.
' 1 \ . 1 \
pošiljajo svoje starše v domove s hotelsko oskrbo, samo da njim ne bi bilo treba skrbeti zanje, zdaj pa je vse to tudi pri nas. In zanimivo (ali žalostno) je, da se tudi marsikateri starostnik ščasoma sprijazni, da je “pravi” dom tisti, tuji, in ne onile, ki ga je sam zgradil ali pa izdatno pomagal, da so ga postavili otroci. Tam je bolj ali manj mir, razen, ko dedki in babice preganjajo
lendavski Črni vdovi), a tega ni čuti. Zdi se mi, da je občina plačala prenovo (in “nadzorstvo” gradnje), pa tako tudi slemenjake, ki pa jih “pokrivači” niso položili. Zanimivo: Nič ni slišati, da bi curjalo in kapljalo, prepričan pa sem, da se to dogajala, le na podstrešje si ne upajo, ker tam “straši.” Ne, ni duhov, ampak le streha pušča.	NACI
HMnJI MF ' / /:
f'

ČIKEČKAVAS- 1,5 kilometra dolgo javno pot, speljano do krajevnega središča Prosenjakovci, bo treba v čim krajšem času obnoviti. Gre namreč za zelo pomembno povezavo, saj se morajo krajani zdaj peljati po 9 kilometrov dolgem obvozu prek krajevnih skupnosti Motvarjevci ali Selo-Fokovci. Poleg tega v Či-kečki vasi ne premorejo nobene trgovine in pošte, zato so zelo navezani na Prosenjakovce. M. J.
NORŠINCI - Končali so gradnjo krajevnega vodovodnega omrežja in obnovili vodno zajetje. Po potkah na pokopališču so dali položiti tlakovce, nov pa je tudi asfalt, položen na turistični poti, ki vodi iz Moravskih Toplic. Zdaj pa teče akcija za izvedbo velikega projekta - vaško kanalizacijo. (G. G.)
ČRENŠOVCI - Lendavska ZKO je pripravljena pomagati Romom pri ustanovitvi romskega društva. Pobudo zanj je sicer dal že pred časom Ludvik Levačič iz romskega zaselka v Črenšovcih, a ni uspel, kajti vsak romski zaselek hoče imeti svoje društvo, ki pa bi verjetno ostalo ne “na papirju.” Sedaj se za organizirano obliko delovanja na kulturnem področju najbolj navdušujejo Romi iz zaselka v Črenšovcih. Pričakovati je, da bodo zgledu sledili v drugih zaselkih. (J. Ž.)

MRKIM
Moč 1,3 i/M KM, poraba 4,91/100 to, 3 ali 5 vrat, GARANCI/A 3 kta ali 100.000 Ion, cena "v DEM s popustom.
'^1) iM Mtm KIAMOTORS IMPORTd.d.. LJUBLJANA TC0611843W2in 1843404
/Bransberger E. s.p., Murska Sobota, 069 21 -238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., ljutomer, 069 81 -988/
ddjjdljjv v^J
18
<rač
vestnik, 15. januar 1998
Pamela Anderson
Luciano & Bono
Ivanka Trum
Je ena najbogatejših žensk na svetu. Toda nekdanja žena ameriška ga finančnega mogotca Donalda seje odločila, da bo del svoje?1 razkošnega življenja posvetila tudi dobrodelnim dejavnostim. Takos® je pridružila dobrodelni organizaciji “Toys for Tots”, ki pomaga zapU' ščenim otrokom.
Leopardje oblačilo je prišlo v modo v šestdesetih in je tam tudi ostalo ... No,.no, dame seveda ne nosijo pravega krzna - ali pa?
Še pred kratkim je duhove buril video Pamele in njenega moža To-mmyja Lee Jonesa, na katerem sta v Evinem kostumu razkrila svoje čare ... Na fotografiji je Pamela, kot je pozirala za politični časopis “George”, katerega lastnik je John F. Kennedy jr. Toda fotografija ni najnovejša, saj je Pamela zdaj že visoko noseča ...
Dahnila sta: da
Bradd Pitt se rad kaže z lepoticami. Tako se je na filmskem festivalu v Torontu prikazal s Katjo von Garnier. Takrat naj bi zaprasketale iskrice...
Skrivaj sta dahnila “da” igralec Woody Allen in njegova Soon-Yi, in to v Benetkah, kjer je Allen skupaj z Drew Barrymore in Julio Roberts snemal svoj zadnji film Everybody Says I love You. Za vse, ki še ne veste: Soon Yi je posvojenka Allenove prejšnje življenjske sopotnice Mie Farrow.
Skupaj za mirno in muzikalno Hercegovino: v Mostarju sta tenorska zvezda Luciano Pavarotti in pevec skupine U2 Bono Vox odprla glasbeni center. Center je “prostor, kjer lahko vsi mladi Bosne in vsega sveta sodelujejo”, je rekel Pavarotti, seveda s kančkom operetnega patosa.
Brad in Katja
Divje... mačke
Ralf Schumacher
Namesto z 280
kilometri na uro po asfaltu, se Ralf s pol kilometra na uro plazi po vojaškem poligonu. Schumija bodo v kolnskem revirju Wahn naučili pilotiranja. JNo, če jim to ne bo uspelo, pa bo nemški dirkač formule 1, kot je sam dejal, “izpolnil svojo državljansko dolžnost” - v uniformi nemškega vojaka.
Joaquin &
Valeria
Franziska van Almsick in Steffen Zesner
Lepotec je že strl srce lepotici Naomi: plesalec flamenca Jo-aquin Cortes. Zdaj je odplesal tango tudi z italijansko TV-mode-ratorko Valerio Marini - v šovu Beatro tra le Donne (Srečen med ženami). In Valerija je vidno uživala...
Franci in Steffen sta se spoznala junija 1993 v Potsdamu: na zadnji dan plavalnega tekmovanja Franzi ni samo osvojila zlate medalje, ampak tudi Steffena, ki je med drugim tudi profesionalni plavalec. Od takrat naprej sta nerazdružljiva. Trenirata v istem klubu, SC Berlinu. In kaj pravi Franzi: “Steffen je najboljše, kar se je zgodilo v mojem življenju. Daje mi občutek varnosti in pogum.”
Melanie in Antonio
Melani Griffith, temperamentna, in “latino lover” Antonio Banderas sta se spoznala na snemanju ljubezenske komedije Too Much. No, vedno tudi ne gre brez prepirov. Melani je bila tako ljubosumna na Madonno, seveda ko je ta skupaj z Antoniom snemala Evito, da ga ni niti za trenutek spustila izpred oči. No, dodati moramo, da je Madonna že večkrat poskušala osvojiti Antonia - zaenkrat brezuspešno. In kaj pravi Melani za svojega Antonia? “Je kot salsa za mojo dušo.”-
T n s <q np med zvezdami m.
OVEN
Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu.
On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerka nima neskončnega potrpeljanja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu.
BIK
Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš 'pristala' na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito.
On: Pogled v prihodnost ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu.
DVOJČKA
Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi na čim realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo ali celo izjalovijo.
On: Kaj kmalu boš ugotovil, daje na svetu še veliko prijetnejših stvari kot pehanje za denarjem. Je že res, da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta nekaj še boljšega ...
RAK
Ona: Trenutni razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, čeprav je nekdo drug veliko mamljivejši. toda tudi veliko nedosegljivejši! On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo te bo prijetno presenetil.
LEV %
Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga odbija.
On: Vpletel se boš v dogodivščine, ki ti bodo še dolgo časalčpšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilo koristi boš imel tako v ljubezni kot tudi pri poslu.
DEVICA
Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenutni položaj in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja čustva.
On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš jezen zaradi jutranjega mačka. Poklicala te bo novazhanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo kristalno jasno.
TEHTNICA	i
Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do ga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, veno3, si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehod i avantura. Raje uživaj, dokler še lahko ...
On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj t°l pravi način za reševanje težav. Sprejel boš povabi prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Sev* da pa bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa-1 ŠKORPIJON
Ona: Prevelika sramežljivost ti lahko dobesedno P® koplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje PuS svoje skrbi doma in odidi s prijatelji v družbo. Marših teri bi si želel kaj več kot le prijazen pogled.
On: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Tvoji na^ so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še R več kot samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finali no pomoč, o kateri se splača podrobneje razmislit1-:
STRELEC	J
Ona: Naj te ne motijo pesimistične napovedi tvoR prijateljic, temveč poskusi ravnati predvsem P svojem lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo na® tuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne ob paj.
On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obw tvoja beseda To te bo sicer v začetku razjezilo, t°\ kaj hitro boš spoznal, daje tudi druga varianta za1; karseda ugodna. Mogoče celo bolj...
KOZOROG	e
Ona: Kritično obdobje je že skoraj za teboj, zato bi bilo slabo, da bi se ponovno posvetila uresničevali, svojih načrtov. Nekdo te bo opazoval in pri tem velike načrte, od tebe pa bo odvisno, ali se mu b° odzvala.	J
On: S prijatelji se boš odpravil na veselo pono® vanje, ki pa bo imelo vse drugačne posledice kot P ste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premisli, den boš ponovno počel neodgovorna dejanja.
VODNAR	.
Ona: Nekdo te bo spomnil obljube, ki si jo že sko pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali boš ustregla, vendar bi ne bilo pametno, če bi ga zočarala. Posledice bi lahko bile zelo boleče. J On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja. . bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako alita . ne zaslužiš. Ob koncu tedna se ti bo pripetila nezgoda, ki pa ne bo imela posebnih posledic.
RIBI
Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu nas tu, a boš že po prvih težavah vse skupaj enostav)(, pustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več P®« pljenja in bi bila zadovoljna tudi z majhnim uspeha^ On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostit ' ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Pose b uspešno se ti bo pisalo na ljubezenskem podro«^ 'saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo SP minjal.
vestnik, 15. januar 1998
<rač
19
Volker
&SLO
Križman in LDS
politiki
Volker Ruhe je prejšnji teden korakal pri slovenskih politikih. Najprej je nemškega kolega sprejel minister za obrambo Tit Turnšek, nato pa še Drnovšek in Kučan. Menda se Ruhe pri slovenskih politikih ni učil retoričnih spretnosti, kar bi mu ob nedavni aferi z nacizmom v nemški vojski prišlo še kako prav, temveč naj bi bil v ognju nakup orožja, ki ga Slovenci po besedah slovenskega ministra ne potrebujemo za vstop v Nato, temveč za lastno obrambo. (Protiletalski Roland in Gepard news.)
Danci: Mi smo za
Mariborski župan si prizadeva, da bi nekdanji Dom JLA zopet postal Narodni dom. Največja politična stranka LDS z Drnovškom na čelu sije v prejšnjem mariborskem domu JLA zaželela imeti konec januarja svoj kongres. Stavbo, ki je trenutno še v rokah ministrstva za obrambo, želi dobiti nazaj občina. (Pa naj še kdo reče, da se Križman ne spozna na politični biznis ali Križman bo dobil Narodni dom, Drnovšek pa svoj kongres news.)
Danska vladna delegacija si je premislila. V Sloveniji so veselo vpili: Mi smo za to, da greste v Nato. No, ja, leto gor ali dol. (Najbrž si niso premislili zaradi dobre slovenske politične kulinarike news.)
Kučanovi spomini
Milan Kučan resda še ni napisal spominov, je pa zato minulo nedeljo povabil v goste svoje prejšnje in sedanje prijatelje ter zaveznike. (V Dražgošah so skupaj obujali spomine news.)
Dvoglavi Zeleni
Radgonski in lendavski SDS-ovi dami Zeleni ne dajo in ne dajo miru. (Če so se jim že lastni
Triglavska licenca
Direktor Triglava bo nezaposlenim v pomurski regiji za odločilen boj podarjal fotokopije licence ISO 9001, ki sojo prijeli za svoj posel edini v Sloveniji. (Pa naj še kdo reče, da v Prekmurju ne živijo uspešni menedžerji news.)
Vladni ukrepi
Vsi enakopravni & Litostroj
Marjan Podobnik seje odločil, da bo z zgledom pridobil ljudske množice, ko sojih po glavi udarili novoletni vladni varčevalni ukrepi. (Sam sebi ne bo znižal plače, jo bo pa menedžerjem javnih podjetij ali Drnovšek vse bolj sivi news.)
Razkrinkajte ga!
MK' ,	■'
Slovenski kriminalisti so ugotovili, da smo pred zakonom vsi enaki, kot piše v ustavi. Zato se navadni kriminalci pojavljajo v časopisju z inicialkami, težki primeri, ki bi jih lahko prepoznali še zunaj domače vasi, pa so označeni samo kot “vodilni delavci”. Državni tožilci se držijo za glavo, saj naj bi kriminalisti “izdajali” skrivnosti, čeprav so obljubili, da tega ne bodo počeli. (Heh, eni so bolj in drugi manj pomembni državljani news.)
20
C/dsevi mladosti
vestnik, 15. januar 1998

Vsako noč sem sanjala o pohodu na Uršljo goro. Končno je prišel težko pričakovani dan, ko smo odrinili na pot. Ko smo prispeli pod vznožje gore, smo se razdelili v skupine in se odpravili proti vrhu kot čebele v panj. Med potjo smo se zabavali in se pogovarjali o vseh mogočih stvareh. Komaj smo prisopihali do Urškine cokle, kjer smo si deklice zaželele, da bi vsaka našla princa svojih sanj. Od tam smo veseli in utrujeni pohiteli na cilj. Z vrha samo si ogledali kraje, ki so ležali pod nami, in se čudili, da nam je uspelo priti tako visoko. Ni mi žal, da sem šla na ta pohod. Bilo je super!
MIHAELA RECEK, 7. b, OŠ Tišina
Ce bi se srečali Sneguljčica in Rdeča kapica
Kaj bi se zgodilo? Najprej bi se vljudno in po karatejsko pozdravili: »OSS!« Potem bi se igrali različne igre, na primer kateri zaraste večja buška na glavi od udarca ob drevo. Nato bi Sneguljčica pohitela domov, da ne bi zamudila televizijske nadaljevanke Santa Barbara. Ko bi se naslednji dan spet srečali, ne bi bila na vrsti zabava, ampak lov za ponorelo stoenko, to je avtomobilom Rdeče kapice. Upam, da se jima ga bo posrečilo ujeti. DANI RIŽNAR, 4. d, OS Gor. Radgona
Polet v nebo
Ustavila sem se na vrhu hriba. Bila je čudovita noč, ki meje oblekla v debelo temo. Ko sem se zazrla v nebo, so me zvezde povabile k sebi. Dvignile so me od tal in me ponesle proti nebu. Bila sem sproščena in izginile so vse bridkosti, ki so me prej težile. Poletela sem še višje in višje. Bilo mi je vse lepše. Zvezde so me božale in me grele ter me prijazno pozdravljale. Naenkrat pa meje spreletel strah. Vsak del v meni se je začel tresti in jokala je vsa moja notranjost. Počasi sem se spustila na tla. Spet so me preplavile vse moje vsakdanje težave. Prijateljici sem zaupala, da sem pravkar doživela polet v nebo.
TADEJA RENN, 8. b, OŠ III M. Sobota
A > •	j	(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji-
|1	|	' garna in papirnica DOBRA KNJIGA M.
X Al i	TVlJIrV • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti)
Kateri pomemben dogodek je bil 23. decembra 1990? seje glasilo vprašanje št. 17. Prejeli smo okrog 30 odgovorov in skoraj vsi ste pravilno odgovorili, da je bil na ta dan plebiscit (referendum) o tem, ali naj se Slovenija osamosvoji in postane samostojna država. ANTON BALAŽIČ iz Precetinec, ki je današnji nagrajenec, je še pripisal, da samostojno državo Slovenijo danes tudi imamo.
KUPON št. 1 9 - ALI VESTE?
Ali veste, kdo je bil lanski zmagovalec svetovnega pokala v skokih? Odgovore pošljite najpozneje do 21. januarja na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati pri žrebanju za knjižno nagrado.	q
Človek človeku volk?
Ljubosumje in sovraštvo pripeljeta ljudi do mnogih nepremišljenih dejanj. Mnogim je kasneje žal, nekateri pa mislijo, da še niso zadosti škodovali.
Prenekateri ljudje bi se zaradi tega, ker ima njegov sosed več in boljše, tudi stepli ali sprli do groba. V svetu pa prihaja zaradi pohlepa po bogastvu tudi do vojn. Žal so v njih največkrat prizadeti navadni ljudje.
Prepiri in sovraštvo, spori in ljubosumje pa so tudi med nami, v razedu. Rešimo jih lahko le s pogovorom. Po mojem bi se lahko tudi drugje mirno pogovorili, ne pa da skušajo rešiti stvari ž
nasiljem, vojno ... Na koncu ostane vedno eno in isto: sovraštvo. Sovraštvo pa rodi spet novo sovraštvo. Mnogi se ne bi sovražili med seboj, če ne bi tega počeli že njihovi predniki.
Meni pa ne pomenijo vsega le materialne dobrine. Srečna sem, ker sem zdrava in mi gre v šoli še kar dobro. Najsrečnejša pa bi bila, če bi povsod na svetu zavladal mir, če ne bi bilo nikjer lakote, če bi bili vsi zdravi...
ANDREJA JEREBIC, 8. c
Res je sicer, da brez materialnih dobrin ne bi mogli preživeti,
Da san ges bij la fčelica
Da san ges bijla fčelica, te san po svejti lejtala. Ton je bilou inda strašno lipou. San se vgojno zbidi-la, te san si globoko vdejnola, pa je se okouli mene fajn dišalo. Odletejla san na travnik, lejtala s cvejta na cvejt, pa naj san znala, šteri lepše diši. Da san se navolila,
Strah
san odletejla f sadovnjak. Pod kak-šin liston san se malo spočinoula, pa san z velkin veseldžon šla gejst dale. Gnes pa mi je več nej tak li-pou. Ka mislite, zakoj? Da se zbi-din, najprle čujen traktor, te pa še zašnofan, ka je soused svojo njivo špricko. Čim prle zbegan z dou-ma, ka mislin, ka je indri boukše. Na mojon travniki se kurine vgli smrdijo, zaton ka je po vojtri škro-
a kaj ti pomaga denar, ko pa si z njim ne moreš kupiti ne zdravja ne sreče in zadovoljstva.
Ljudje prevečkrat gledamo na človekovo zunanjost in materialno bogastvo, ne zmenimo pa se za njegovo notranjst. Če imajo sosedje več denarja, večjo hišo in boljši avto, nas razjeda ljubosumje in grize zavist. Pogledati pa bi morali, kako dobrosrčni so sosedje, in biti nevoščljivi, če dajo več denarja kot mi za dobrodelne organizacije. Veseli bi morali biti, če zunaj sije sonce, če vse lepo cveti in žvrgoli, če ... Sreča bi morala biti v nas, in to zaradi ljubezni, miru, svobode ...
URŠKA GELD, 8. a OŠ Beltinci
pivo prišlo tuj du ta. Odletin f sadovnjak, tan pa katastrofa. Že vgojno ga je vert pošpricko. Saga je pa tan tak močna, ka si kumaj odijavlen. Pa kama naj se zaj skri-jen? V nevouli prletin v stanovanje, ge me deca fajn popipsajo.
Najrajši bi bijla, ka bi se čas zavrto preči lejt nazaj, ka te še nejso poznali telko škropiva pa umetnoga gnojila. Te je še sakša kurina mejla svojo sago.
MAJA GOLUBOVIČ, 8. c OŠ III M. Sobota
zima?
Dragi, dragi sneg, nestrpno čakamo te spet! Zima mineva, a tebe ni, otroci užaljeni smo vsi. Prosim te, padaj že, pobeli doline in vrhe, da se bomo veselili in se po bregu spustili!
MARINA ROPOŠA, 5. ta» OŠ Kuzn»
Novo leto
Ko na drevescu lučka se prižge, smeha in veselja na pretek je.
Vsi srečni, veseli voščimo si, naj v novem letu vse dobro se zgodi. Spet je dela na pretek in šola že kliče nas, tak je ponovoletni čas.
JASMINA BAUMl OŠ Sveta A«1
Bilo je pozno zvečer, ko sem gledal televizijo. Babica in dedek sta že spala, oče in mama sta odšla na praznovanje, brat pa na zabavo.
Zunaj je pihal hladen veter, ki I je zibal šumeča drevesa, polna luna pa je skrivnostno žarela. Medtem ko sem se dolgočasil pred televizorjem in jedel ocvrt krompirček, sploh nisem zaznal glasnega pasjega laježa, ki so ga spremljale nemirne mačke. Postalo je zelo dolgočasno, zato sem tudi malo zadremal. Tedaj pa so me zbudili glasni koraki, ki sem jih slišal nekje zunaj. Pes se ni oglasil. Šel sem pogledat. Nikjer ni bilo nič. Pes je tiho počival.
Vrnil sem se na ogreto zofo in zopet zadremal, saj so bile moje oči kot dve mokri vreči. Lepo sem sanjal, dokler me spet ni zbudil nekakšen hrup. Pogledal sem ven in zagledal dve luči, ki sta se mi vse bolj bližali. Spreletel meje srh. Stekel sem na hodnik, da bi bolje videl. Luči sta »hodili« že po našem dvorišču. Prižgal sem našo luč in zagledal črn avtomobil brez voznika. Avtombil se je obrnil in čakal. Ko sem odprl vrata, sem zaslišal cviljenje gum. Skrivnostni avtomobil se je oddaljeval. Obstal sem pred vrati. Vame je pihal hladen veter, pot mi je tekel po licu. Pesje še vedno mirno ležal v kotu. Začudil sem se, zakaj ni lajal, in se spraševal, kdo je bil.
Vrnil sem se v sobo in sedel pred šumeč televizor, ki me ni nič več motil. Od začudenja sem še vedno gledal ven. Nato sem čez čas odšel spat.
Zjutraj sem pozno vstal, saj sem bil utrujen. Ko sem prišel v kuhinjo, me je brat vprašal: »Si slišal, kako se je včerej zvečer nekdo pripeljal k nam z avtomobilom? To sem bil jaz.« Smejoč se je odšel vstran. Obstal sem in nekaj časa premišljeval, nato pa sem se tudi jaz glasno zasmejal.
Nikoli pa nisem' zvedel, kdo je z glasnimi koraki hodil okrog hiše. To se še danes sprašujem.
ANDREJ LAPOŠA, j. a OŠ Cankova
Moje desetletje
L Ko sem bil majhen, sem zelo rad jedel in veliko spal. Ati mi je govoril o debelih.
2.	Gledal sem samo avtomobile, bagre in kombajne ter vpil: »Brrrrrr, omba, omba ...«
3.	Najraje sem se igral s sosedovo Nino. Vrata obeh stanovanj so bila vedno odprta.
4.	Začel sem hoditi v vrtec. Vsak dan sem jokal in držal mamo okrog vratu, ko je odhajala.
5.	Naučil sem se smučati in voziti kolo.
6.	S prijatelji in sosedi smo hodili na vrbo pod blokom in se tam igrali.
7.	Hodil sem v malo šolo, doma pa sem se bahal, kaj vse že znam.
8.	Začel sem hoditi v šolo, vendar sem se še vedno najraje igral. V šoli smo se veliko pretepali.
9.	Prvič sem šel sam od doma. Bil sem na Rakitni. Naučil sem se redno plavati.
Kmalu bom star 10 let. Že zdaj se veselim rojstnega dne.
Mama mi včasih pravi, da sem že velik, drugič spet, da sem še majhen, zato ne vem, kakšen sem. Raje sem igram z računalnikom, kot hodim v šolo. A tudi v šoli je lepo.
MIHA RITUPER, 3. raz. OŠ Sveti Jurij
PRAZNOVALI SMO - Mesec december je mesec praznovanj. Tudi mi, prvošolčki, smo praznovali. Sprejeti sin« bili v šolsko skupnost. Prisl1 so tudi starši. Učenci naše šole so nam pripravili kratek program. Tudi sami smo se predstavili. Starši so bili n* vdušeni. Posladkali smo se s torto. Skupaj smo zaplesali-SANDRA DERVARIČ, L * •OŠ Bakovci
MO.I OTM jr LEP VFHK MO,) LOH JE .
SLOK, IMA VVIM. PL(V_ O\/. IBM TUDI 5\W. SOBO, ■ \/ NJFTT 5WUJE
M.MMV..lfiML.sm, m
km »■
zimo in
ELAH
o
0)
<D C
(D >co
O.
X Tl,	P*, rt
ver ttobtč vee v fcužso f

vestnik, 15. januar 1998
n. glasbeni sceni
21
Pogovor z Ivico Šerfezijem
Lahko bi napisal roman, a nastalo je šeststo skladb
Ivica Šerfezi je glasbenik, ki bo prav gotovo z velikimi črkami zapisan v glasbeno zgodovino. V svoji karieri je posnel že vrsto ploščo in skladb, mnoge med njimi pa so postale veliki hiti, tudi po Evropi in svetu. In čeprav so njegovi hiti nastajali že pred štirimi desetletji, jih danes poznajo mladi, ki se v času, ko so skladbe nastajale, še rodili niso. Veliko je njegovih skladb, brez katerih še dandanes ne mine nobena zabava ali vesel dogodek. Z Ivico Šerfezijem, ki trenutno živi v Zagrebu, smo se pogovarjali o njegovem delu in njegovi karieri.
Dolgo vas ni bilo v Slovenijo, v zadnjem času pa imate pri nas nekaj več koncertov.
"N Sloveniji nisem bil že dolgo, ker trenutno snemam kompaktno ploščo z najpopularnejšimi popevkami, še posebno pa bi rad ob tej priložnosti omenil skladbo, ki bo na tej plošči, to je Zabučale gore, ki je meni osebno zelo všeč.”
Vaš največji hit je bil Suze liju plave oče.
“Jaz osebno se ne bi mogel odločiti za kakšno skladbo, ki je meni najbolj pri srcu. V Sloveniji pa je bila zrelo popularna tudi Žena naj bo doma, ki jo igrajo vsi narodnozabavni ansambli. Mislim pa, da je skladba Suze liju plave oči res moj največji hit. Tudi publiki je ta skladba prav gotovo najbolj všeč. Ko jo na koncertih napovem, se mi vedno dogaja, da doživim velik alpavz, vsa dvorana pa potem poje z mano. To je skladba, ki sem jo posnel leta 1964 ali 1965 in je ena tistih popevk, ki se je pri ljudeh globoko usidrala. Imel sem srečo, da imam še mnoge druge hite, ki jih je publika prav tako dobro sprejela in jih ljudje še danes radi prepevajo. Pojejo jih malodane na vseh veselih dogodkih, krstih, porokah in drugih zabavah."
Koliko je bilo vseh plošč in hitov?
“N življenju? Mislim, da sem posnel kakšnih petsto, šeststo skladb. In če seštejem vse plošče, ki sem jih poleg Slovenije in Hrvaške prodal še v tujini, to je v Nemčiji, v Sovjetski zvezi in tudi drugod, se številka giblje okoli 30 milijonov nosilcev zvoka.” Omenili ste, da se prepevali tudi v drugih državah, in to v različnih jezikih.
“Poleg tega, da pojem v slovenščini in hrvaščini, pojem tudi v italijanščini, nemščini, ruščini, in angleščini. V Ameriki sem na-
Musič
tvice
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1, N'OUBLIEZ JAMAIS - Joe Cocker
2. BITTER SWEET SYMPHONY - The Verve
3. YOU MIGHT NEED SOMEBODY - Shola Arna
4. BETTER DAY - Ocean Colour Scene
6. MY FAVORITE THINGS - OMC
6. BACK TO YOU - Bryan Adams
7. TRULY MADLY DEEPLY - Savage Garden
PREDLOGI:
SH0W ME LOVE - Robyn
RAINY DAY - 10.000 Maniacs
TOO MUCH - Špice Girls
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1, MORJE - Jan Plestenjak
2.	SVEČA V VETRU-Nikola
3.	PESEM PRIJATELJSTVA - Edvin Fliser
4,	POKLIČI ME KDAJ - Faraoni
5.	REKA ŽIVLJENJA - Export A
6.	Ego - Andrej Šifrer
7.	KO SEM BIL MLAD, SEM BIL TRAPAST - Adi Smolar
PREDLOGI:
SOL NA USTNICAH - Bonton
NORO - Zasavci
PRODAJALKA CVETJA - Beti Jurkovič
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
1. NE JOČI, DEKLE - Igor in Zlati zvoki
2.	BELA VRTNICA - Alpski kvintet
3.	VESELO V KAMNIK - Ans. bratov Poljanšek
4.	NAPITNICA OČETU - Slovenskogoriški kvintet
5.	NAŠA POLKA - Vrisk
6.	TA PRESNETA LETA - Ans. Franca Miheliča
7.	ZAKAJ NEMIRNA Sl - Rogla
PREDLOGI:
OSTROVRHAR - Cvet
NOCOJ SE VESELIMO - Slovenski muzikantje
OBLETNICA POROKE - Trio Pogladič
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 22. januarja 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
■ Kupon št. 2
Glasujem za skladbo - tuja: domača: _________ narodnozabavna: _ Ime in priimek ter naslov:
stopal kakšnih dvajsetkrat, poleg tega sem koncertiral še po Avstraliji, Kanadi in seveda po vsej Evropi, zvesto publiko pa sem imel tudi v Sovjetski zvezi. Veliko let sem preživel v tujini, samo v Nemčiji dvaindvajset let in tam še vedno veliko nastopam, predvsem po vzhodnem delu. Nemški publiki najraje pojem slovenske pesmi, prevedene v nemščino, kot so Hiš’ca ob cest stoji, Moj očka ima konjička dva. Za nemško publiko sva skupaj z Ljubko Dimitrovsko posnela eno ploščo. Sicer pa sem v Nemčiji izdal pet, šest plošč. Rojeni v majhni deželi se v tujini je težko prebijejo, še težje pa je zunaj ustvariti veliko ime.”
Kako to, da ste se tako navezali na slovensko publiko in nekaj skladb posneli celo v slovenščini?
“Mojih prvih dvajset plošč je bilo zlatih. Tudi v Sloveniji so se zelo dobro prodajale in glede na to, da so me ljudje tu tako zelo radi poslušali, sem imel v Sloveniji pogosto koncerte. Ljudem je všeč, če jim zapoješ kaj v njihovem jeziku, zato sem začel peti tudi v slovenščini. Slovenske publike ni motilo, da moja slovenščina ni tako dobra, in tako sem vsega skupaj zapel kakšnih trideset, štirideset skladb v slovenščini, med njimi tudi Hišica za dva, Pod klan-čkom, Žena naj bo doma, Moj očka ima konjička dva ...”
Kdo vam piše skladbe?
“Nekatere svoje največje hite sem napisal sam, to so Zaljubljeni, Te oči zelene, Suze liju plave oči. Mnoge moje skladbe pa so postale svetovni hiti, kot je na primer Rdeče rože ali prevedeno Red Roses, na te sem zelo ponosen. Pel pa sem tudi mnoge svetovno znane skladbe različnih avtorjev, kot so Nat King Cole, Cliff Richard, Elvis Presley in druge. V glavnem se odločam za evergreenski repertoar, ne pa za kakšne super moderne skladbe.” Dejstvo je, da ste že zelo dolgo na glasbeni sceni. Kako pa se spominjate začetkov?
“Z glasbo sem se začel resneje ukvarjati leta 1957 in o svojem življenju bi lahko v bistvu napisal roman. Odločitev o tem, s čim se
bom ukvarjal, je bila precej težka. Po poklicu sem učitelj telesne vzgoje in geografije, vendar se nikoli nisem ukvarjal s poučevanjem. V mladosti sem bil tudi zelo dober tenisač, vendar v tistem času igralci tenisa niso toliko zaslužili, da bi se dalo preživeti. Tako sem se odločil ... in postal glasbenik.
Glasbena uganka
Na naslovnem ovitku albuma Bridges To Babylon skupine Rol-ling Stones je lev. Iz kupčka pravičnih dopisnic pa smo potegnili dopisnico Bojana Berdena, Staneta Rozmana 6, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Obvestilo o nagradi mu bomo poslali po pošti. Novo vprašanje:
Kako se imenujejo člani skupine Hanson?
Odgovor:
Kupon št. 69
Odgovore pošljite do 6. januarja 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov!
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
Kako se imenuje glavni trg v Benetkah?
ODGOVOR:
Odgovore pošljite najkasneje do 21. januarja 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu.
Chick Corea in Gary Burton sta se prvič predstavila kot duet klavirja in vibrafona leta 1972, ko sta posnela klasiko Crystal Silence. Od takrat veljata za enega najbolj pristnih duetov na jazz sceni. Poleg tega, da vsako leto poskrbita za nekaj koncertnih poslastic, posnameta tudi kakšno ploščo. Letos praznujeta petindvajseto obletnico sodelovanja, le-to pa sta pospremila z izidom najnovejše plošče z naslovom Native Sense - The New Duets. To je po letu 1983 njuno prvo skupno snemanje in predstavlja enajst skladb, v katerih oba umetnika sproščata svojo glasbeno inspiracijo v zelo razkošni obliki.
KUPON ŠT. 46!
Novice od tu...
Božidar Wolfand - Wolf se počasi vrača na slovensko glasbeno sceno. Kot samostojnega izvajalca ga sicer še ne moremo videti, pojavlja pa se kot avtor skladb drugih glasbenikov. Pred nedavnim je za skupino Malibu pripravil devet predvsem ljubezenskih skladb. O epilo-< gu njegove življenjske zgodbe, zaradi katere je nekaj let preživel v tujini, pa ne vemo še ničesar.
Mnoge slovenske glasbene revije zbirajo najpopularnejše in najboljše glasbenike. Rezultati in uvrstitve na lestvicah pa so pogosto precej nenavadni in prese-netjivi. Na lestvicah se pojavljajo glasbeniki, ki so imeli le kakšen glasbeni hit, mnogi dobri glasbeniki pa so kar izpuščeni. No da, saj izbira javnost.
Kot kaže, se v naši bližnji in dalnji okolici obeta kar precej kvalitetnih koncertov, mi pa vam v tej številki svetujemo obisk dveh, ki se bosta oba zgodila oba zgodila v slo-
Clmt Eastwood je sicer bolj znan kot filmski igralec in režiser, manj znan pa kot velik ljubitelj jazza. Že pred leti je posnel film z naslovom Bird, ki govori o življenju in delu Charlia Parkerja. Ves čas svoje filmske kariere pa se Clint ukvarja z manjšimi zasedbami, v katerih igra klavir.
Pred novim letom pa je izšel dvojni album pod njegovim imenom in z naslovom Eastwood After Hours - Live At Carnegie Hall. Koncert je bil posnet 17. oktobra leta 1996, Clint pa se na njem predstavlja skupaj z Carnegie Hall Jazz Bandom, v katerem sodeluje kot pianist. Njegov repertoar predstavlja predvsem skladbe, s katerimi izkazuje spoštovanje velikanom jazza, pa tudi skladbe iz njegovih filmov. Na prvi plošči se predstavlja kar nekaj pevcev, kot sta Jimmie Scott s svojim visokim altom in Jay McShann, ki se predstavi s skladbo Hootie Blues, ki jo je Charlie Parker posnel daljnega leta 1941.
Med gostujočimi glasbeniki pa ne manjkajo mlade jazz zvezde, kot so trobentač Roy Hargrove in saksafonista Jashua Redman
Čeprav takrat še pomislil nisem, da bo moja kariera trajala tako dolgo. Če bi mi kdo pred štiridesetimi leti rekel, da bom pri teh letih še vedno na odru, bi se mu samo smejal. Ampak danes se mi zdi to normalno in poleg tega so vsa ta leta minila kot bi mignil.”
ANRR
in James Carter. Mesta starih mačkov v orkestru zasedajo imena, kot so Slide Hampton, Steve Turre, Frank Wess, Kenny Barron in drugi.
Tenorsaksofonist Joe Lovano je eden največjih jazz glasbenikov današnjega časa. Vsak izid njegove nove plošče je za ljubitelje in kritike velik zalogaj. Po izrednem uspehu prejšnje plošče Celebrating Sinatra se tokrat Joe Lovano predstavlja s svojim najnovejšim albumom, ki nosi naslovom Flying Colors. Kritiki so navdušeni nad novim materialom, podobnega mnenja pa so verjetno tudi njegovi oboževalci. Podrobnejši zapis o Joeu Lovanu bo v eni naslednjih številk.
...in tam
Slash ustanavlja novo skupino, ki pa bo, za spremembo od prejšnjih, imela pevko. Julia,'novopečena pevka, je tudi filmska igralka, ki se bo preizkusila tudi na glasbenih odrih. V novi postavi bosta sodelovala tudi dva člana skupine Guns n’ Roses, prav gotovo pa ne bo to Axl.
Adi Smolar: Jaz sem nor
Pri Helidonu je konec prejšnjega leta izšla nova plošča Adija Smolarja Jaz sem nor. Adi je tako pstal een najbolj oslušariih in tudi najbolj plodnih glasbeniov na slovenski sceni, poleg tega pa je tako zaseden, da ima koncerte bukirane za več mesecev v naprej. Morda si je tudi zaradi tega omislil tak naslov.
pa ni tako, Adi je brez dvoma občudovanja vreden garač, živ in živahen in ga vsak trenutek znova vznemirja vse, kar ga obdaja. Tudi na tokratni novi plošči se ukvarja s sociološkimi vprašanji in razmišlja
Skupina Van Halen bo 20. februarja izdala novo ploščo z naslovom Van Halen III, ki jo bodo posneli^ novim pevcem Garyjem Cheroneom. Skupina Van Halen se bo še to zimo odpravila na ve-^ liko svetovno turnejo. Kitaristu Q Eddvju pa bodo pred tem moral § opraviti fiziopterajo za okrevanje noge. Na srečo mu ne bo potreb- g
no iti na operacijo, pri kateri bi p mu vstavili umetni kolk. g
Z
venski prestolnici. V torek, 10. februarja bo v Cankarjevem domu gostoval starosta cajuna, bluesa, folka in countryjd Clarence Gate-mouth Brown , v nedeljo, 15. februarja pa bodo v hali Tivoli že drugič v svoji karieri nastopili kalifornijski punkroc-kerji Green Day, ki so nazadnje izdali zgoščenko z naslovom Nimrod.
TOMO KOLEŠ
o problemih izrinjenega človeka. Njegove pesmi izpričujejo neintrover-g tiranost in ozrtost k bližnjemu.
Z Čeprav Adi v živo vedno nastopa kot kantavtor, so pri nastajanju nove plošče sodelovali mnogi znani-glasbeniki, Dejan Došlo, Jožef Sečnik, g Nino de Gleria, Borut Činč in drugi. Na albumu pa je štirinajst novih S skladb in mnoge se že ogosto vrtijo na radijskih postajah: Jaz sem nor, Jaz sem pač tak tip človeka; Ko sem bil mlad sem bil trapast im druge.
s Na koncu plošče pa je še zanimivo presenečenje, instrumentalna skladbi ba, cestna spremljevalka s prijaznim naslovom: Srečno pot!.
® Tudi za skladbe z nove plošče in kasete se ne more reči, da jih je Adi samo naštancal, saj so prav tako dobre in zgovorne kot njegove ■§ prejšnje. Vzrook jesmao v tem, da jih ima Adi še toliko na zalogi. In Bd ko ga vprašajo, od kod jih jemlje, odgovori: “Iz živlljenja”.
22
^Vmetijska panorama
vestnik, 15. januar 1998
Iz Zlatorogove knjižnice
Knjiga za lovce in kmete
Lovska zveza Slovenije izdala zanimivo in koristno publikacijo z naslovom Lovec kot kmet in gozdar
Avtor knjige Blaž Krže je v okviru Lovske zveze Slovenije, ki je jeseni 1997 praznovala 90 let aktivnega delovanja, izdal knjigo z naslovom Lovec kot kmet in gozdar. Knjiga je izšla kot 24 publikacija, izdana v zbirki Zlatorogova knjižnica. Zadnje koristne knjige za člane lovskih organizacij in ljubitelje divjadi in narave so: Po sledovih slovenskega lovca (1995, izbral in uredil Franc Šetinc), Lisica (prevod, 1994), Iz moje lovske torbe (Franc Cvenkel,1993), dve knjigi o jelenjadi (prevod, 1991/92), Lovčevo orožje (prevod, 1990), dve knjigi z naslovom Zveri (prevod, 1986,1988), Gozdne kure, ptiči Slovenije, Divji prašič, Bolezni divjadi, Mala divjad, Gams, Moj pes in druge. Generalna skupščina Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi je 1980 leta Zlatorogovi knjižici Lovske zveze Slovenije podelila strokovno nagrado in plaketo ”Prix technique”.
Vsebina zadnje knjige Lovec kot kmet in gozdar na zelo nazoren način predstavi možnosti umnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi na način, da bodo zadovoljni kmetje in site živali. Prav skrb za divjad v gozdovih zahteva povezovanje različnih strok in dejavnosti -ta skrb ne more biti le na ramenih lovcev, z njo se morajo seznaniti tudi kmetje in gozdarji. Pravzaprav bi lahko prav z njihovo pomočjo in sodelovanjem priskrbeli dovolj prehrane (remiz) za divjad in preprečili povzročanje škod oziroma prehranjevanje divjadi tam, kjer to ni zaželjeno: na njivah, v mladih nasadih, vinogradih in drugod. Avtor Blaž Krže je o odločitvi za vsebino 24 knjige iz Zlatorogove knjižnice izjavil: ...posamezni osebki so le členi med številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki sestavljajo življenjsko skupnost. S celovitimi medsebojnimi povezanostmi in medsebojnimi vplivi med vrstami in življenjskimi skupnostmi na eni strani ter odnosi med vrstami in okoljem na drugi strani se ukvarja ekologija. Čim bolj ločeno spoznavamo in proučujemo določeno živalsko vrsto zunaj potrebne kompleksnosti, toliko težje kot lovci dojemamo področje ekoloških spoznanj, ki pa morajo postati temelj lovčevega znanja in ravnanja. Šele ob širokem razumevanju postaja jasnejša tudi odgovornost lovcev, z lovom prevzeto in dejansko upravljanje z življenjskimi skupnostmi divjadi in njihovim okoljem.
Prav to pa je namen knjige, ki opisuje številne možne in potrebne dejavnosti lovcev; njihova zakonska naloga in obveza je izboljševati življenjske razmere za divjad in preostali živalski svet.
Topinambur (Helianthus tuberosus)
Spada v košarnice v družini strošnic. Izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike. Največ topinamburja je posajenega v Franciji, kjer je priljubljena prehranska in krmna rastlina. Ima okusne in zdrave gomolje. Raste praktično povsod, je nezahtevna, dobro prenaša mraz. Zasajenje potrebujemo 15 kg gomoljev na ar, sam pridelek znaša od 100 do 200 kg na ar, žele mase pa je 100 kg na ar. Velja za eno najdragocenejših prehranskih in remiznih rastlin za divjad. Nadzemni stebelni del cenijo zajci in srnjad, gomolje kot visokovredno krmo paizjemno Cenijo divji prašiči in jelenjad.
Topinanbur je trajnica in le ena od rastlin, ki jo lahko zasadijo v remizah.
V prvem splošnem delu g. Krže analizira odnose posameznika in posamezne vrste (živalske ali raslinske) do okolja; prehrana je prav tako del življenjskega okolja, nekatere živali imajo potrebe predvsem po eni vrsti hrane, druge po raznovrstni hrani. Prav tako je znano, v kakšnem geografskem območju se zadržuje katera divjad, kje je njen teritorij, njene ustaljene poti gibanja. Problemi se po navadi pojavijo, ko se število določenih osebkov poveča ali zmanjša; tuje pomembna
Krmila za divjadi razvščamo v sočna, prostorninska in močna krmila. Silirane jabočne tropine so po vsebini in cenovno najpomembnejša vrsta sočnih krmil.
oskrba s hrano, kakor tudi odnos plenilec-plen. Kultivirane kmetijske površine niso naravno okolje; ko je človek iztrebil gozd, s stalno košnjo travnikov, je uničil življenjski prostor mnogih živali, nastali so posamezni tipi travinja, ki so vrstno siromašni, izginile so posamezne cvetlice.
V drugem delu z naslovom Gojitveni in varstveni ukrepi avtor opisuje odnose ekologije in lova ter ekologije in gojitve, razglablja o smislu in nesmislu krmnih njiv, o lovcu kot naravovarstveniku ter problemu "ekološko primerne številčnosti”? S konkretnimi primeri in fotografijami predstavi gojitev in krmljenje različnih vrst divjadi, skladiščenje krme , vzdrževanje krmišč (tudi označevanje) in sploh namen krmljenja - lovci naj ne bi krmili velike divjadi le zaradi trofej (tako kot v preteklosti, čeprav imajo marsikje lovci svoje opazovalnice, s katerih streljajo na divjad, v neposredni bližini krmišč!), ampak da bi pomagali živalim preživeti.
V tretjem najbolj obsežnem delu knjige g. Krže najprej predstavi škode v kmetijstvu in vzroke za naraščanje teh škod. Glavni razlog je vsekakor monokulturno poljedelstvo, ki je v nasprotju s sonaravnim kmetijstvom in prava ekološka past za divjad. Pomemben je tudi mir v lovišču in možnost dnevnega prehranjevanja, vsekakor pa se s pravilnim zasajevanjem, krmnimi njivami, goznimi pašniki in drugim lahko škode v kmetijstvu in poškodbe v gozdu zmanjšajo.
Knjigo Lovec kot kmet in gozdar bi vsekakor morali vzeti v roke tudi gozdarji in kmetje, res pa je, da so predvsem v Pomurju vsi lovci največkrat kar oboje: kmetovalci in delno gozdarji.
BERNARDA B. PEČEK
Razširjena seja pridelovalcev krompirja iz beltinske in turniške občine “Krumplovi” izdelki v Lipi?
Vaški dom v Lipi je bil skoraj pretesen za množico udeležencev zanimivega pogovora o možnostih predelave krompirja na tem območju.
Navzoči so bili tudi župana občin Beltinci in Turnišče Jožef Kavaš in Jože Kocet in nekateri strokovnjaki, ki so kmetovalce prepričevali o koristnosti večje naložbe v gradnjo tovarne za predelavo krompirja. V ta namen nameravajo ustanoviti zadrugo pridelovalcev krompirja, imenovano Rakitje, ki bi morala odkupiti celoten pridelek kmetov. Le ti bi imeli zagotovljen odkup krompirja, katerega pridelovanje ima na tem območju dolgoletno tradicijo.
Kot je dejal beltinski podžupan Jože Bojnec, je krompir za predelovalno industrijo zelo zanimiv, zlasti za čips, pommes frites itd. Kot smo slišali, je bilo sprva načrtovano, da bi tovrstno tovarno zgradili v Beltincih, vendar so pozneje ugotovili, da bi bila primernejša lokacija prav v Lipi, čeprav niso zavrgli tudi drugih možnosti; največkrat so-bili omenjeni Lipovci, kjer so že zgrajeni ustrezni objekti za tovrstno proizvodnjo. Pri tem naj bi upoštevali dosedanje izkušnje iz Nemčije, od koder se tudi ponuja investitor te velike naložbe. V ta namen bo potrebno pripraviti ustrezne projekte, o čemer so se že dogo-
varjali na kmetijskem ministrstvu, skušali pa bodo pritegniti tudi ministrstvo za okolje in prostor, od koder bi lahko pricurljala določena vsota tako imenovanega ekološkega tolarja.
Sicer pa je Ivan Hartman iz Beltinec, ki se ukvarja z organizacijskimi in tehnološkimi storitvami, poudaril, da je ideja o gradnji “krumplove” tovarne stara že precej časa. Med drugim je navedel, da je v času svojega službovanja v McDonaldsovem inštitutu v Nemčiji navezoval stike s tedanjo ABC Pomurko, vendar nikoli ni prišlo do uresničitve zamisli. Po njegovem mnenju je ta ideja znova aktualna, ker slovensko tržišče
Predavanja Kmetijsko
Svetovalne Službe za Pomurje
25.	1. 1998 ob 9.00 v Ivanovcih (Vinogradniški center); Priprava na stekleničenje vina, predavatelj Ernest Novak, dipl. inž. agr.
25.	1. 1998 ob 9.00 v dvorani gasilskega doma v Srednji Bistrici: Preventiva pri zdravju prašičev in načrtna pasemska vzgoja, predavatelja Dejan Žida, dr. vet. med., Zorica Abraham - Panič, dipl. inž. agr.
26.	1. 1998 ob 9.00 bo v Prosenjakovcih občni zbor rejske zveze, podružnica Prosenjakovci
26.	1. 1998 bo v sejni sobi KZ Klas v Križevcih pri Ljutomeru ginekološko predavanje, predavateljica dr. Silva Kranjc
27.	1. 1998 ob 10.00 bo v gasilskem domu v Radmožancih predavanje Prehrana govedi, klima v hlevu, predavatelja Jože Puhan, dipl, inž. agr., Janez Lebar, dipl. inž. agr.
27.	, 28., 29. 1. 1998 bo v gasilskem domu v Gornji Radgoni predavanje Prašičereja - kako vzrediti kvalitetnega prašiča, predavatelji dr. Alojz Slavič, dipl. inž. agr., Zorica Abraham -Panič, dipl. inž. agr., Darko Elbi, inž. agr.
28.	1. 1998 ob 18.00 bo v dvorani KS v Turnišču predavanje Vpliv gnojenja na kakovost grozdja in vina, predavatelj Ernest Novak, dipl, inž. agr.
28.	01.1998. ob 9.00 bodo v Beltincih predavanja Možnosti načrtne proizvodnje mleka in mesa, Ekonomika govedorejske proizvodnje, Problemi pri prehrani goveda, predavatelji Jože Puhan, dipl. inž. agr., Damjan Jerič, dipl. inž. agr., mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
28.01.1998 v Moti, ribiški dom, gostilna Trnek: Prehrana konj, vse o kasaču, predavatelj mag. Borut Trapečar, dipl. inž. agr.
29.01.1998 ob 9.00 v Moščancih: Izdelava domačega sira, predavateljica Ivanka Donko, inž. agr.
29.01.1998 ob 9.00 v Gornji Radgoni občni zbor strojnega krožka
30.01.1998 ob 9.00 v Pečarovcih: Gospodarnost reje krav, Krmljenje krav pri nas v Evropi, predavatelja: Damjan Jerič, dipl. inž. agr., Janez Lebar, dipl. inž. agr.
30.01.1998 ob 9.00 v Beltincih občni zbor Rejskega društva Beltinci
30.01.1998 ob 9.00 v Pečarovcih občni zbor Govedorejskega društva Bodonci
30.01.1998 ob 10.00 v Križevcih pri Ljutomeru, gostilna Šadl, občni zbor Strojnega krožka Ljutomer - Križevci
Januar 1998, Gahčani-Pletenje iz ličja-predavateljice: Ivanka Donko, inž.agr., Anica Bugar, Marija Rajtar
Januar 1998, Murska Sobota-70-urni tečaj za nnosilce turistične deja-vnosti-predavatelji: Ivanka Donko, inž.agr. in zunanji sodelavci
Januar 1998, Mota, Ribiški dom-Kaj prinaša novi zakon o vinu-pre-davatelji: Miran Torič, dipl.inž.agr.
Januarl998, Ljutomer, sejna soba KZ Kmetovalec-Tečaj za stekleničenje vina
Januar 1998, 9.00 uri, dvorana KZ Videm ob Ščavnici-Zdravstveno predavanje-predavatelji: dr.Silva Kranjc
Januar 1998, Lendava, prostori KSS Lendava-Tečaj za stekleničenje vina-KSS in KZ Maribor
Januar 1998, Lendava-Enodnevni tečaj za turistične kmetije-predava-telji: Marika Feher, inž.agr. in zunanji sodelavci
Januar 1998, Turnišče, dvorana KS Turnišče: občni zbor Vinograd-niško-sadjarskega društva
Januar 1998, Lendava, Čentiba, Dobrovnik: občni zbor vinograd-niško-sadjarskega društva Kmetijskosvetovalna služba za Pomurje
Tretje ocenjevanje domačih žganih pijač
Sadjarsko društvo Pomurja organizira tretje ocenjevanje domačih žganih pijač in sadnih vin, ki bo 29. januarja. Vzorce za ocenjevanje bodo zbirali 28. januarja od 12.00 do 18.00 v hotelu Diana - Pinki, oddate pa jih lahko tudi članom upravnega odbora društva.
Vzorec za ocenjevanje mora vsebovati 0,5 1 žgane pijače in 11 sadnega vina. Likerjev ne bodo ocenjevali. Za vsak vzorec, ki bo dan v ocenitev, je potrebno plačati 1.500 tolarjev. Priznanje in diplome bodo podelili v soboto, 7. februarja, na prireditvi Ples z jabolkom.
Prinesite svoj pridelek, saj boste tako zvedeli, kakšno žganje ste dobili iz svojega sadja.	V. S.
odkupi letno do 400 tisoč ton krompirja po legalni poti, druge količine pa posredniki. Zato si prizadevajo spraviti pod nadzor sivi trg, s čimer bi kmetje lahko dobili olajšave in subvencije. V ta namen bo nujno ustanoviti društvo pridelovalcev krompirja, v katerega bodo ob množičnem podpisovanju izjav poleg pridelovalcev vključili tudi strokovnjake. Z ustrezno opremo bo namreč mogoče načrtno odkupovati celoten pridelek krompirja, s čimer bi se zmanjšali stroški proizvodnje, ki bi postala rentabilnejša, hkrati pa bi zagotovili trg za njegovo prodajo.
Za zdaj je 11 družbenikov za ustanovitev omenjene zadruge, ustanoviti pa bo treba tudi podjetje, ki bo pridelan in predelan krompir odposlalo od kupcev. Kot so navedli, so njihovi možni kupci zlasti bolnišnice, zdravilišča, hoteli, restavracije, menze in veletrgovine, s katerimi bodo sklenili skupni dogovor. Omenjena je bila količina okrog 200 tisoč ton krompirja za predelavo v pommes frites, v na pol pečen in kuhan krompir pa tudi v solato. Seveda bodo morali kmetovalci na svojih njivah pridelovati na-
jboljše sorte krompirja. V zadnji fazi naj bi zgradili tudi čistilno napravo in kanalizacijo, kar naj bi stalo približno 80 tisoč DEM, v celoten projekt pa se bo vključil tudi Logo center iz Frama, ki ga vodi Peter Kranjc. Ker so kmetovalci s širšega beltinskega in tur-niškega območja zelo zainteresirani za tovrstno naložbo, nimajo pa kapitala, so po besedah predsednika sveta KS Lipa Štefana Zadravca prisiljeni vzeti ponujen kapital iz tujine. Ker je po njegovem mnenju trenutni položaj kmetijstva slab, želijo proizvodnjo krompirja čimbolj ovrednotiti, to pa naj bi omogočila načrtovana gradnja tovarne.
O vsem tem bo seveda še precej pogovorov, dokler se ne bodo dokončno odločili za naložbo, ki naj bi kmetom prinesla višji dohodek in bo proizvodnja krompirja postala zares donosna. Ob marljivih pridelovalcih in dobrih idejah naj bi to zamisel uresničili že prihodnje leto. Pri tem se na bojijo konkurence, saj gredo, kot so poudarili v razpravi, svojo pot, od tržišča pa bo odvisno, ali se bo odločilo za njihove izdelke-Najpomembnejši pa je seveda skupni cilj pridelovalcev krompirja in prihodnje tovarne pri prodaji, saj morajo biti v ospredju obojestranke obveznosti.
MILAN JERŠE
Vinogradniško društvo Čentiba
Letošnje vino je kakovostno
Lendavska vina so premalo cenjena, menijo vinogradniki
V vinogradniško društvo Čentiba je vključeno 127 članov iz tega i> sosednjih krajev. V društvu se dejansko povezujejo vinogradniki, k' imajo vinograde po vinskih gričih vse od Dolge vasi do Pinc. Čepra* imajo redno ocenjevanje vin spomladi, so vinogradniki letos pripravili ocenjevanje vina že sedaj, saj jih je skrbela kakovost vina, ker so nekateri imeli težave z vrenjem. Ocenjevalci so si bili enotni, da je letošnje vino kakovostno.
V društvu, ki deluje že sedmo leto, se vinogradniki, kot je ^ove-dal predsednik društva Bela Cimerman, povezujejo zato, da bU3' menjali izkušnje, se izobraževali ob strokovnih predavanjih, pa N® zato, da bi tako povezani lažje promovirali vino iz okolice Lend3; ve, ki je bilo po mnenju tamkajšnjih vinogradnikov v preteklost' neupravičeno zapostavljeno in manj cenjeno kot nekatera drug3 slovenska vina iz bolj znanih vinorodnih okolišev.
Tako vsako leto organizirajo predavanje o pridelovanju grozda)3 in pridobivanju kakovostnega vina. V marcu pripravijo vsakoletno ocenjevanje vina, pripravljajo pa tudi strokovne izlete na druga
Člani vinogradniškega društva med nedavnim ocenjevanjem vina
norodna območja po Sloveniji in na Madžarsko. Tako so leWs obiskali že vinske kleti na Štajerskem in Dolenjskem, vsako leto P3 se tudi srečajo z vinogradniki iz Zalaegerszega. Seveda na strokov' ne izlete vedno nesejo s sabo tudi svoje vino, ki ga ponudijo gos*1' teljem.
Cimerman meni, da so v preteklih desetletjih na območju lend3' vske občine premalo naredili za promocijo vina in strokovno izpa polnjevanje vinogradnikov. Vsakakor manj kot recimo na ljutomef' sko-ormoškem območju. To bo sedaj potrebno nadomestiti in* društvu si prizadevajo, da bi to naredili čim prej.
Za tokratno ocenjevanje oziroma poskušanje vina so se odloča zato, ker so bili nekateri vinogradniki v skrbeh zaradi težav Pfl vrenju mošta. Viniogradniki so prinesli več kot 100 vzorcev mošt3, da bi jih strokovnjaki ocenili in po potrebi svetovali, kaj naj nar®" dijo.	_	I
Vendar pa so ocenjevalci Marika Feher, Štefan Dragošič in nez Djurkeč ugotovili, da z večino vzorcev vina ni nič narobe. 1
Poleg ocenjevanja vina, ki bo marca, bodo pripravili priredit® na jurjevo, načrtujejo pa še tri strokovne ekskurzije in predavanj3, predvsem o škropljenju in rezanju trte.
Ob vsakoletni prireditvi na martinovo pa bodo tudi letos post3 vili nekaj klopotcev. Na vinogradniškem območju med Dolgo vasj in Pincami sta bila pred desetletjem le dva klopotca, sedaj pa so J111 člani društva postavili že več kot 30.
Besedilo in fotografija: J. GABO*
MERKUR
V vroči areni
udobno in pocenil
42-990192
1590,00
990,00
1-390^00
koš za perilo, BEKAFORM, prostornina 601, bele, zelene, modre ali granitne barve, darilo: kaseta za jedilni pribor
televizor, ELEKTRONIKA, Voyager 51, ekran 51 cm, teletekst, z euro priključkom daljinsko upravljanje
varčna žarnica, PHILIPS, PLE-C Economy, 20 ali 15 W
vrtalno kladivo v kovčku, BOSCH, GBH 2/24 DSR, moč62OW, vrtenje levo/desno. vrtanje v beton s svedri SDS-plus od 4 do 24 mm
pločevinasta lopata, LOVRENC, hi modre barve, mere: 40 x 36 cm, dolžina ročaja 130 cm
tip
F Vroče cene 1 veljajo od 8. do 24 januarja 1998 za izdelke v zalogi.
l CREATIM


MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE
ŠE 4% DO 10% POPUSTA
•	4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR • 4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA
DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI
•	pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom
•	na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov
•	pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR
(s tem da priračunamo obresti (2-2%, 3-2%, 4-3%, 5-4%), obenem pa upoštevamo tudi 4% popust na kartico)
TUDI NA 12 OBROKOV
•	možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom
•	na posojilo do 12 obrokov
•	na največ 6 obrokov s kartico DINERS-MERKUR


Minimalni znesek oz. obrok /e 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov priračunamo obresti, in sicer 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
Pri obrobnem nakupu z DINERS-MERKUR pa velja 6-5%, s tem da obenem upoštevamo tudi 4% popust na kartico.
MERKURJEM SPLETNE STRANI
V MERKURJEVO PRODAJALNO
MURSKA SOBOTA: TO MERKUR.
IN V MERKURJEVI FRANŠIZNI PRODAJALNI
ORMOŽ: Merkur v Hardeku. ROGAŠKA SLATINA: PC Negonje.
... in še 29 izdelkov za vaš dom po izjemno vročih cenah:


zamrzovalna omara,	vtična programska ura, LEGRAND, IBERNA, IV25	70.990,00	Omnirex	1.990,00 štedilnik, CORONA, 220 RE	56.990,00	parni likalnik, TEFAL, 1655.22	9.990,00 štedilnik, CORONA, 310 RE	58.990,00	sušilnik las, SIEMENS, MH 91502 5.990,00 kombinirani hladilnik,	vibracijski brusilnik, ISKRA ERO, ZANUSSI, ZFC 22/9 RD	77.990,00	VB 743	16.990,00 samostojna vgradna kuhalna plošča,	nadrezkar, ISKRA ERO, NR 808 A 17.990,00 ZANUSSI, ZXL 636ICW	34.990,00	vibracijski vrtalni stroj, ISKRA ERO, samostojna vgradna kuhalna plošča,	S 558 A	12.990,00 ZANUSSI, ZXL 636ICX	34.990,00	žaga za rezanje kotov, VETO, 3915 4.790,00 koš za odpadke, BEKAFORM, Click 1.090,00 stojalo za vrtalnik, ISKRA ERO, 3-delni komplet plastičnih posod	ST 016	8.990,00 s pokrovi, BEKAFORM, 108475	490,00	paralelni primež, VETO, 9230	2.790,00 glasbeni stolp, GRUNDIG, M 13 47.990,00 delovna miza, BLACK & DECKER, radiokasetofon, PHILIPS, AQ 5150 7.890,00 WM300	5.990,00 reflektor, KAiJ, R 07/3T*	7.590,00	medeninasta kljuka, ARIENI, reflektor, KAiJ, R 07/2T	4.990,00	Merak5010	1.990,00 reflektor, KAiJ, R 07/1	2.490,00	vložek za cilindrično ključavnico, zunanja plafoniera, PRISMA,	TITAN, 847/66 K1	990,00 Eko 20 Grili	2.890,00	nabiralnik, UNIOR	3.190,00 zunanja plafoniera, PRISMA,	ledotop, PIROTERM, 10 kg	360,00 Eko 25 Grili	2.890,00	
24
televizijski spored od 16. do 22. januarja
vestnik, 15. januar 1998
PETEK
16. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
9	.00 Lov na znamko, norveška nadaljevanka, 2/4
9.30 Zenit
10	.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
10.15 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 10.50 Cvetje v jeseni, tv-nadaljevanka, 2/3 11.40 Ljudje in zemlja
12.10 Vremenska panorama
13.00 Poročila
15,50 Zgodbe iz školjke
16.20 Mostovi
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Lahkih nog naokrog
18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Velika rdeča divizija, ameriški film
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Newyorška vročica, ameriška nanizanka
23.15 Mojstri jazza
TV SLOVENIJA 2
9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Kolo sreče
10.30 Šport
14.15 Zadnji voz, ameriški film
16.20 SP v plavanju
17.20 Pasje življenje, ameriška nanizanka
17.55 Anna Maria, nemška nadaljevanka 18.50 Kolo sreče
19.20 Poslovne informacije
19.30 Videoring
20.05 Agencija
21	.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 EP v umetnostnem drsanju, plesni pari 23.35 Profit, ameriška nadaljevanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz -13.30 Taksi - 14.00 Obalna straža ponoči -15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt -16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz -18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja, ameriška nanizanka - 21.00 Milenium - 22.00 Dr. Phibes ponovno grozi, angleški film - 23.30 Orientalski biser, erotični film - 1.00 24 ur
TVGAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Klici na dom, ameriški film -18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Kes, angleški film - 22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES, ponovitev; 10.00 - MEHANIKA 1951. 11.00 - VIDEOTOP, 11.50 - RISANKA, 12.00 - VIDEOSTRANI, 16.00 - GNES ponovitev, 16.30 -MEHANIKA 1951,17.30 - IZ ZLTV VIDEO TOP, 18.20 - VIDEOSTR., 18.45 -RISANKE, 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik, 20.00 - GNES ponovitev, 20.30 VIDEOBOOM 40, 21.25 - MEHANIKA 1951, 22.30 - GNES ponovitev, 23.00 - VIDEOTOP, 23.50 -EROTIKA, 01.00 - VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubezen boli, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara -13.55 Poročila - 14.00 Sinovi neviht - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila - 15.45 Pot za Avonlea, otroška serija - 16.30 Risani film -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik -20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi - 22.10 Opazovanja - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.55 Frasier, humoristična nanizanka - 0.20 Oddelek za umore, nanizanka - 1.05 Termantor 2, ameriški film -3.20 Svet zabave - 4.00 Koncert zabavne glasbe - 5.10 Filmska klapa - 5.45 Anastazija, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
14.50 Koledar - 15.00 Temni angeli, ameriški ilm - 16.25 Za otroke - 17.10 Ljubezen boli -17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nanizanka - 21.00 Poročila - 21.15 Cosby - 21.45 V ritmu rock and rolla, ameriški film - 23.10 Sanje o begu, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Sa-vannah - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Operete - 14.00 Peterica na otoku -14.25 Martin Chozzlewit - 15.25 Vino in oblast, ponovitev -15.55 Otroški rpogram - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Termometer - 17.15 Za upokojence -17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Okno -19.00 Za otroke - 19.30 Dnevni, šport -20.00 Savannah, ponovitev - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Med petimi očmi - 22.00 Aktualno ' - 23.00 Mimogrede, tv-film - 0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik -7.15 Svet v slikah -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Telešport - 13.00 Ura novic - 14.00 Dallas - 15.00 Repeta, izobraževalni program -17.30 Ljudje v naravi -18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Vrh Bornea Kinabalu - 21.00 Madžarska hiša - 22.00 Art kino: Ven z robčki, franc.-bei-gijski film - 23.45 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Obalna straža - 10.15 Zlomljena puščica, vestern - 11.45 Smuk za ženske, trening - 13.00 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Ri-der - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod
TV SLOVENIJA 1
9.00 Radovedni Taček: Red
9.20 Taborniki in skavti
9.40 Pod klobukom
10.25 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 10.55 Zgodb&lz školjke
11.20 Slovenski kvintet trobil
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.10 Novi raziskovalec, ameriška serija
14.00 Mojstri jazza
15.00 Priden otrok, francoski film
16.35 Sprehodi v naravo
17.00 Obzornik
17.15 30 let folklorne skupine Emona
17.50 Na vrtu
18.20 National Geographic, ameriška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.10 Resje!
21.35 Novice iz sveta razvedrila
22.00 Naj naj naj, angleška serija
22.35 Poročila, vreme, šport
23.00 Demoni, angleški film
TV SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama
8.25 Lahkih nog naokrog
8.55 Agencija
10.25 SP v alpskem smučanju, smukfž,) 11.30 Košarka NBA
12.15 SP v alpskem smučanju, smuk (m,) 13.10 SP v smučarskih skokih
15.00 SP v plavanju
15.45 EP v umetnostnem drsanju
17.30 SP v biatlonu
18.30 Avto leta’98
19.30 Videoring
20.05 Draga Lili, ameriški film
22.00 V vrtincu
22.40 Sobotna noč
POP TV
8.00 Pujsji Dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Družinski pes - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Sheena, kraljica pragozda, mladinski film - 13.00 Mali filmar - 13.30 Dvoboj pri Diablu, ameriški vestern - 15.30 Tekwar - 16.30 Highlander -17.30 POP party - 18.30 Pustolovščine Robina Hooda - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Možje v pajkicah, ameriška komedija -22.00 Teksaški mož postave - 23.00 Orel je pristal, ameriški film - 1.15 Playboy special -2.00 24 ur
TVGAJBA
15.00 Kes, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi -18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Mulci -20.00 Kaskaderji - 21.00 Inšpektor Clousea-nu, angleška komedija - 23.00 McGyver -0.00 Zapp
STUDIO AS
9.30 GNES - ponovitev, 10.00 - VIDEOBOOM 40, 10.55 - RISANKE, 12.00-VIDEOSTRANI, 16.00-GNES ponovitev, 16.30 - VIDEOBOOM 40, 17.25 - VOŠČIMO SREČE, VOŠČIMO ZDRAVJA ponovitev, 18.25 - VIDEOSTRANI, 18.45 - RISANKE, 19.00 -GNES informativna oddaja, 19.30 TV Dnenvik, 19.55 - UTRIP, 20.10 GNES ponovitev, 20.40 - zabavno-glasbena oddaja SREČNO 98 ponovitev, 22.30 GNES ponovitev, 23.00 VIDEOSTRANI,
TV HRVAŠKA 1
8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Risanka - 11.15 Otroška oddaja -12.00 Dnevnik - 12.25 Sam v gozdu, ameriški film - 14.00 Poročila - 14.05 Mladinska serija - 15.00 Briljantina - 15.45 Televizija o televiziji - 16.20 Dr. Ouinnova - 17.10 Večerz mup-petki - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.20 Air America, ameriški film -22.20 Opazovanja - 22.55 Polnočna premiera: dr. Halifaxova - 0.30 Zaupno - 1.15 Psi faktor, serija - 2.00 Zabavni program - 3.00 Največji uspehi hrvaškega športa - 5.20 Show program - 6.10 Jazz pred jutrom
TV HRVAŠKA 2
12.40 Koledar - 12.50 Dosjeji X - 13.35 Črno-belo v barvah: Filmi Kirn Novak - 16.35 Morje - 17.05 Poljudnoznanstvena serija -18.00 Zadnja posadka, dokumentarna oddja -18.30 Risanka - 18.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler -21.15 Poročila - 21.25 Dokumentarna oddaja - 22.10 Potovanja: ZDA - 23.30 Oprah Show
eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Klinika pod palmami, prvi del - 21.40 Umazani Harry, kriminalka - 23.25 Rocky V, film - 1.00 Šport: NFL
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Enajst let in en dan, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nerešeni akti XY -21.15 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.05 Nočni pogovor - 0.30 Šport
3SAT
9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Deželni magazin - 10.30 Na poti po Saškem in pri njegovih sosedih - 11.00 Nočni studio -12.00 Vse, kar je Brecht - 13.00 Novo ... -13.30 Borza - 14.00 ZDF Jazzclub - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Železniška romantika - 15.45 Lima - Zurich in nazaj -16.30 Design - 17.15'Govorilna ura - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Tuji imperij - 21.00 Burma - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Čas v sliki -22.35 Satira - 23.20 Vse, kar je Brecht - 0.55 Pogledi s strani - 2.05 Jazzfest Berlin
SOBOTA
17. JANUAR
TVMADZARSKA1
5.50 Sončni vzhod - 11.00 Starsti, pon. nanizanke - 12.00 McKenna - 13.00 Dnevnik-13.10 Stara Evropa - 13.30 Zelena pošta -14.00 Za trnkarje - 14.10 Angleški nogomet -15.10 Filmski muzej: Človek trenutka, angl, č.-b. film - 16.40 Deklamacija - 16.45 Državljan - 17.30 Zona - 17.55 Glasba - 18.00 Svetovni popotnik kamera - 18.30 Pojavi v živalskem svetu - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Novi muhasti letni časi - 21.00 Življenje je vedno drago, amer, film - 23.15 Koncert banda Tatrai
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje?, Kaj? -7.45 Od meje do meje - 8.00 Balaton - 8.30 Sto železnic... - 9.00 Telešport - 10.10 Govorimo na mnogih jezikih - 11.00 Telešport -13.00 Okno v Evropo - 14.00 PoliTour -15.00 Živo morje - 13.50 Rojstni kraj - 16.30 Telešport - 18.30 Kratki film - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Familija, 323. del - 20.00 Friderikus, pon. - 22.30 Poper, nanizanka - 23.20 Bolnišnica v predmestju -0.10 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -10.05 Šport: snowboard, smuk za ženske, smuk za moške, prenosi - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Be-verly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače -17.10 Specialisti - 18.00 Šport - 18.30 Tohu-wabohu - 19.00 Pleško - 19.30 Čas v sliki -20.15 Kokon, film - 22.05 črna čarobna ženska, srhljivka - 23.30 Dekleta z močjo, akcijski film - 1.00 Brez vašega spoštovanja, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Nerešeni akti XY - odzivi gledalcev - 9.40 Klinika pod palmami - 11.05 Deset tisoč spalnic, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Zadnji valček - 14.35 Popolnoma nor, filmska komedija - 16.10 V Avstriji -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Šampion - 22.05 Vse je komedija -23.55 Ledena princesa in zver, resnična zgodna - 1.20 Ljubezen Marjorie Morningstar, film
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Trinajstkrat Grčija - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe-Donava-Jadran -10.15 Jutrišnji denar - 10.45 Report - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 Koncert - 14.00 Novo ... - 14.30 Indija - slon, ki se prebuja -15.15 Televizija za ženske - 15.45 Moje umetniške zgodbe - 15.50 Kako ukrasti spomenik?, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Dober dan iz Sarajeva - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Vstop prost - 20.00 Poročila -20.15 Vse, kar je Brecht - 22.10 Bavarska filmska nagrada - 23.15 Boulevard Bio - 0.15 Aktualni športni studio - 1.35 Festival Jazz Leverkusen
NEDELJA
18. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
8.55 Čebelica Maja
9.00 Ferdi, risanka
9.15 Čarobni šolski avtobus, risanka
10.00 Nedeljska maša
11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
13.00 Poročila
13.40 Wallerjev zadnji obhod, nemški film
15.15 Resje!
17.00 Obzornik
17.15 Po domače
18.40 Zgodovinski parki in vrtovi
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
20.10 Zoom
21.40 Očetje in sinovi
22.35 Poročila, vreme, šport
22.55 Med ljubeznijo in smrtjo, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
10.10 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. tek
11.25 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.) 13.10 Slalom (m.), 2. tek
14.00 SP v smučarskih skokih
15.00 EP v umetnostnem drsanju, revija
17.30 SP v plavanju
18.30 SP v biatlonu
19.30 Videoring
20.00 Stoletje ljudstva, angleška serija
21.00 Slovenski magazin
21.30 Šport v nedeljo
22.00 Mali nogomet, Dnevnikov turnir
22.55 V New Orleansu, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Tekwar - 12.00 Highlander - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.00 April v Parizu, ameriška komedija - 16.00 Radijska postaja - 16.30 Otroški zdravnik -17.30 Plod domišljije, ameriška komedija -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Zločin v metroju, ameriški film - 21.45 Športna scena -23.00 Vitezi na motorjih, ameriški film - 1.00 24 ur
TV GAJBA
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Elmer Gantry, ameriški film - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program -19.30 Mulci - 20.00 Proti vetru - 21.00 Nevesta se maščuje, francoski film - 23.00 Temne sence - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 TEDNIK ODDAJ GNES, 11.30 MEHANIKA 1951, 12.30 IZ ZLTV-TV PTUJ, 13.00 MINI 5 otroška glasbena vi-
deolestvica, 13.30 - BRAZILIJA ponovitev reportaže, 14.35-VIDEOSTRANI, 17.25-ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM, 19.30 TV Dnevnik, 19.55 - ZRCALO TEDNA, 20.10 - ORFEJŠČKOVA PARADA 1. del, 21.30-VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
8.55 Poročila - 9.05 Poljudnoznanstvena serija - 9.35 Risanka - 10.00 Otroška oddaja -11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja -13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box -14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show - 15.50 Velik rop, avstralski film - 17.25 Poročila -17.35 Zenska v belem, nadaljevanka - 19.30 Dnevnik - 20.20 Nevihtna tišina, dramska serija - 21.25 Koncert zabavne glasbe - 22.30 Opazovanja - 23.00 Računalniki, dokumentarna serija - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
10.50 Koledar - 11.00 Nedeljska maša -12.35 Risani film - 12.50 Briljantina - 13.35 Psi faktor, serija - 14.20 Polnočna premiera: Dr. Halifaxova - 15.55 National Geographic, serija - 16.50 Klasična glasba - 17.50 Turistični magazin - 18.20 Etno - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.00 Sovažnik v moji postelji, ameriški film - 22.50 Zakonski pristan, humoristična serija - 23.15 Film
TV MADŽARSKA!
6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Družinski dnevnik- 10.00 Tv-magister - 11.05 Živali iščejo dom - 11.30 Poje Lajos Lovass -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Jani gre na dom - 13.00 Don Camilo in Peppone, č.-b. film - 14.45 Sladko brezdelje - 15.30 Baptistični verski program - 16.00 Walt Eisney vam predstavlja - 17.05 Glasba -17.10 Halo, Madžarska! - 18.00 Želeli ste -19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Kumara, politična solata - 20.20 Film tedna: Leto nevarnega življenja, avstralski film - 22.20 Tonik - 22.45 Svet v petdesetih letih - 23.15 Telešport
TV MADŽARSKA 2
7.30 Vesoljske igre - 8.00 Sto železnic ... -8.30 Družinski magazin - 9.00 Zabavni program za mlade 11.00 Telešport - 13.00 V imenu ljubezni, pon. - 13.30 Telešport - 14.35 V imenu ljubezni, pon. - 15.00 Obvezno čtivo -17.00 Telešport - 18.00 Animacije - 18.30 Ekran - 19.00 Lovci na morski veter - 20.00 Koktajl-bar - 21.30 Telešport - 22.00 To pač je, nanizanka - 22.40 Universitas, forum neodvisnih filmarjev
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 10.00 Šport: slalom za moške, snowboard, superveleslalom za ženske, žrebanje parov za EP v nogometu, prenosi -14.15 Vojne igre, film - 16.05 Debeluh v Mehiki, filmska komedija - 17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Oskar, filmska komedija - 22.00 Kolumbo - 23.35 Kraj dejanja -1.05 Oskar, ponovitev filmske komedije
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Človek ne bi smel iti spat brez poljuba, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.30 Prodani dedek, film - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Aubergerjevi - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije -23.25 Šport - 0.25 Dive, film
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o prihodnosti - 7.45 Alpska panorama -9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 50 let nemškega simfoničnega orkestra - 10.15 Vse, kar je Brecht - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Festival konjev - 14.40 Tirolski glasbeni festival -15.30 Slikar na steklu - 16.00 HITEČ - 16.30 Ko oče s sinovi - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik -19.00 Danes - 19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Ekspedicija v neznano - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.15 Pogojno - dosmrtno - 22.20 Fred F. - Morilec s štirinajstimi - 22.50 Tožilstvo ima besedo -23.45 Nikita, srhljivka
PONEDELJEK
19.	JANUAR
TV SLOVENIJA 1
8.50 Na potep po spominu
9.55 Novi raziskovalec, ameriška serija
10.45 Na vrtu
11.10 National Geographic, ameriška serija
12.00 Utrip, Zrcalo
12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
13.00 Poročila
14.05 Očetje in sinovi
14.50 Zoom
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Radovedni Taček: Postaja
17.50 Očividec, angleška serija
18.20 Recept za zdravo življenje
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje 3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 3/ 34
21.00 Tuja dokumentarna oddaja
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Opus
23.20 Veronika Deseniška, gledališka predstava
1.35 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
10.00 Indaba, francoska nanizanka
10.30 Kolo sreče
11.00 Šport v nedeljo
14.50 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja
15.15 Smrtni molk, nemški film
17.15 Trdno v sedlu, novozelandska nal| zanka
17.50 Rodbina Mogadorskih, francoska n* daljevanka, 6/12
18.50 Lingo
19.20 Poslovne informacije
19.30 Videoring
20.05 Studio City
21.05 Pomp
21.50 Tok noč tok
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Peter Strohm, nemška nanizanka .1
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt*, 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP kvižr 13.30 Družinski pes - 14.00 Športna scena* 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara* 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24ur* 20.00 Igračke, ameriška komedija - 22.0» Pod krinko - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Pd tergeist - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 P? ti vetru - 16.00 Nevesta se maščuje, francoSN film - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18™ Živa, regionalni program - 19.30 Mulci' 20.00 Paralelni svet - 21.00 Nogomet, špa^ ska liga 7 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševal« - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - Čudoviti svet bratov GRIMM 11.35-RISANKE; 12.00 - VIDEOST RANI; 16.00 - Orfejčkova parada 1. 17.20 - VIDEOSTRANI; 18.30 - R1' SANKE; 19.00 - GNES informativn’ oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 GNES ponovitev; 20.30 - OrfejčkoV1 parada 2. del; 21.45 - VIDEOTOP po^ vitev; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00' VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 P^ ročila - 10.05 Izobraževalni program - 11*g Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubez®* boli, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara j 13.55 Poročila - 14.00 Turistični magaM 14.30 Opera Box - 15.05 Modul 8 - 1 S.W Poročila - 15.45 Pot za Avonlea - 16.30 Ri58 ni film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 sreče - 18.35 Ekologija - 19.30 Dnevnik] 20.15 Težko je reči zbogom, drama - 21-" Dokumentarna oddaja - 22.05 Opazovanja^ 22.40 Mesto groze, ameriški film - 0.15 P| ročila
TV HRVAŠKA 2
13.50 Koledar - 14.00 Mestece Peyton ' 14.50 Divji žrebec, avstralski film - 16.25 M? dul8- 16.55 Risanka- 17.10 Ljubezen bo«« 17.55 Živeti z ... - 18.25 Hugo - 19-G Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20J Kviz - 20.25 Murphy Brown - 20.50 Poro* - 21.00 Naše stoletje - 21.55 Pod krinko, daljevanka - 22.45 Vidikon, glasbena oddal3''
TV MADŽARSKA!
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod J' a Družina Onedin, ponovitev - 12.00 Zvo«o novic - 13.00 Pesmarica - 14.00 Narodno5' : oddaje - 14.50 Novi muhasti letni časi, P°n°J tev - 15.45 Otroški program - 16.30 Vir«,! ljubezni - 17.00 Popoldanska ambulant, 17.15 Regionalni program - 18.05 Za otrok®; 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 dnevnl šport - 20.00 Dosjeji X - 20.45 Odprta usta 21.30 Mixishow - 21.55 Aktualno - 22A Lahka telesna poškodba, madžarski film -Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Teden - 7.00 Dnevniki 7.15 Zona - 7.45 Od meje do meje - 8A Odrpta univerza - 9.00 Zakladnica - Hm Skupščinski dnevnik - 1,2.00 Globus, n^J zanka - 13.00 Ura novic - 14.00 Faust, kn^ nalka - 15.00 Repeta, izobraževalni prograPj 17.30 Znanstveni poročevalec - 18.00 DrU^ Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18< Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 navadne reči - 21100 Šport ekstra - 21*",! Folk ob ponedeljskih - 22.00 Evropski k«U Posestvo Merisiers, francoski tv-film - 23z j Globoka voda
TV AVSTRIJA!
6.05 Otroški program - 9.15 Srednja šd8 Kaliforniji - 9.35 Obalna straža - 10.15 Devi luh v Mehiki, filmska komedija - 12.10 Kalim® - 13.15 Smrkci - 14.25 Risanke - 14.50^ Ouinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Knight n! der - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi P", eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbil8 . 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno priMp družina - 19.00 Karolina v velemestu - 19;". Čas v sliki - 20.15 Napačna igra z Roge/J^ Rabbitom, filmska komedija - 21.50 Prinašal sanj, srhljivka - 23.30 Vera Cruz, vestem i 1.00 črna čarobna ženska, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Zadnji valček, PIP.) 10.35 Bogati in lepi - 11.15 Konflikti - 12- . Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Pob0.) Avstrije - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba dnJ^l - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdrav^G Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi -Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobro« J v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 C8] sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Go® zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Poročili 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v 5"« I
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 \ ska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Vs prost - 9.40 Aktualni nasvet za kino- 9.45 . zornik- 10.30 Tujina - 11.00 Prepir v Ba« Badnu - 12.30 ARD ekskluzivno - 13.00u4j vorilna ura - 14.00 Nedeljski koncert - H' . Klub seniorjev - 15.30 Nasveti in tendenc 15.55 Po sledeh Evrope - 16.00 Vidno po« 16.45 Kariera z učenjem - 17.15 čas za s® » ranje - 17.45 Umetnost in kič 18.15 Slik > Avstrije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za k«!'^ - 20.00 Poročila - 20.15 Pozor, plin - 2« j MTW - 21.30 Novo - 22.00 Poročila - 22*3j Spomenik - 23.00 Vse, kar je Brecht - °* j Deset pred deseto
vestnik, 15. januar 1998
Televizijski spored od 16. do 22. januarja
25
TOREK
20.	JANUAR
TV SLOVENIJA 1
8.40 Sonce sije vsak dan, češka nadaljevanka
9.30 Recept za zdravo življenje
10.15 Newyorška vročica, ameriška nanizanka
10.40. Savannah, ameriška nadaljevanka, 3/ 34
11.30 Po domače
13.00 Poročila
13.10 Tuja dokumentarna oddaja
14.05 Opus
14.35 Veronika Deseniška, gledališka predstava .
16.20 Volja najde pot
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Taborniki in skavti
17.50 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 18.20 Velike knjige, dokumentarna serija 19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20	.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 3/26
21	.00 Tv-konferenca
22	.00 Odmevi, vreme, šport
22	.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.15 Omizje o kulturi
0.45 Svet poroča
TV SLOVENIJA 2
10	.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.30 Lingo
11	.05 Studio City
13	.30 Slovenski magazin
14.00 Tok noč tok
15.00 Velika rdeča divizija, ameriški film
17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
17.55 Grad Hochenstein, nemška nadaljevanka, 2/6
18.50 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.05 Košarka
21.05 Vprašanje zakonitosti, angleška nanizanka
21.35 Drama
22.25 Peter Strohm, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz -13.30 Policisti - 14.00 POP party - 15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Razbita družina, ameriška drama - 21.45 Bolnišnica upanja - 22.30 Taksi - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist -1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Mulci - 16.30 Nogomet, španska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Severna obzorja - 22.00 Mulci -22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES ponovitev, 10.00 - Or-fejčkova parada 2. del; 11.15 - RISANKE; 12.00-VIDEOSTRANI; 16.00 - GNES ponovitev; 16.30 - Orfejčkova parada 2. del; 17.45 - VIDEOSTRANI; 18.30 - RISANKE; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - Teden ob Muri informativna oddaja; 22.00 -Glasbeni predah; 22.30 -GNES ponovitev; 23.00 -VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubezen boli, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara -13.55 Poročila - 14.00 Težko je reči zbogom, drama - 15.05 V živalskem vrtu - 15.35 Poročila - 15.40 Pot za Avonlea - 16.30 Risanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.40 Izobraževalna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Tv-parla-ment - 22.40 Opazovanja - 23.15 Filmska noč z Melanie Griffith: Milagro
TV HRVAŠKA 2
14.30 Koledar - 14.40 Footloose, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.00 Ljubezen boli -17.45 Prizma - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Urgenca, nanizanka - 21.15 Poročila - 21.25 Grno-belo v barvah: Zgodba o Eddieju Duchinu
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 športna akademija - 10.25 Anno ... - 11.00 Walt Disney vam predstavlja - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Glasbeno tv-gledališče - 14.00 Madžari in Nemadžari v Karpatskem bazenu -14.50 Narodnostne oddaje - 15.20 Otroški program - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Sotrpini - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika - 18.20 Za otroke -18.35 Kralj pamp - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Urgenca, nanizanka - 20.50 Kriminalistični magazin - 21.25 Tele sreča - 21.55 Aktualno - 22.55 Kratka srečanja, sovj. č.-b. film - 0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.15 Mreža - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica -11.00 Čudovite živali - 11.20 Zgodovina tehnike - 12.00 Globus, nanizanka - 13.00 Ura novic - 14.00 Faust, kriminalka - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Znanstveni poročevalec - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik,, šport - 20.00 East Side Story, dokumentarni film - 21.00 Šport ekstra - 21.30 E. Tolvaly, portret umetnika - 22.00 Večer er-deljskih umetnikov - 23.00 Svet plesa - 23.30 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.05 Halo, sestra, nova serija - 9.30 Obalna straža - 10.10 Napačna igra z Rogerjem Rabbitom, filmska komedija -11.50 Konfeti - 12.15 Kalimero - 12.40 Foo-fur - 13.10 Smrkci - 13.45 Risanke - 14.50 Dr, Quinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki -20.15 Amy Fisher - Smrtonosna Lolita, srhljivka - 21.50 Sestanek v onostranstvu, filmska komedija - 23.40 Viva Maria, pustolovski film -1.30 Noč, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Popolnoma nor, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.30 Tednik - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki -0.30 Nor nate, nova serija
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin - 10.55 K stvari - 12.10 Tema -13.00 Čas za serviranje - 13.30 Umetnost in kič - 14.00 Glasba iz Lindaua - 15.00 Talent za srečo, film - 16.30 Železniška romantika -16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.1 5 Matulla in Busch - 21.35 Ob sobotah, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 In nato je bila luč, film - 0.05 Apropos film - 0.40 Deset pred deseto
SREDA
21. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
9.00 Dogodivščine iz živalskega vrta
9.45 Velike knjige, dokumentarna serija
10.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 11.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka
11.55 Volja najde pot
12.30 Naj naj naj, angleška serija
13.00 Poročila
13.30 Svet poroča
14.00 Omizje o kulturi
15.30 Tv-konferenca
16.20 Obzorja duha
17.00 Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.35	Male sive celice, kviz
18.20 Zaročenca, nadaljevanka, 3/10
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka
21.00 Osmi dan
21.30 Podoba podobe
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka
23.15 Koncert orkestra Slovenske filharmonije
TV SLOVENIJA 2
9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Kolo sreče
10.30 Šport, košarka
12.15 Sobotna noč
14.15 Wallerjev zadnji obhod, nemški film
17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
17.55 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 18.50 Kolo sreče
19.20 Poslovne informacija
19.30 Videoring
20.05 Hokej, ZDA - preostali svet
22.10 Odbojka, 2. krog finala prvakov
22.30 Iz slovenskih ateljejev: Izidor Urbančič
22.40 Lov za zakladom, francoski kviz 23.40 Aliča, evropski kulturni magazin 0.10 Peter Strohm, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz -13.30 Taksi - 14.00 Bolnišnica upanja -15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt -16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz -18.00 Roseanne - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Goli v New Torku, ameriška komedija - 22.00 Prijatelji -22.30 Taksi - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Severna obzorja - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Supermanove dogodivščine - 21.00 Vesoljski bojevniki - 22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci -0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES ponovitev; 10.00 - Teden ob Muri ponovitev, 11.30 - RISANKE; 12.00 - VIDEOSTRANI; 16.00 - GNES ponovitev; 16.30 - Teden ob Muri ponovitev; 18.00-VIDEOSTRN Al; 18.30-Oddaja za ljubitelje živali Moji mali prijatelji; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - Iz ZLTV - ATV Signal Litija; 21.00 -Aleksander Jež 2. del; 22.20 - VIDEOSPOTI; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00-VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubezen boli, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara -13.55 Poročila - 14.00 Dokumentarni program - 14.45 Risanka - 15.05 Otroška serija -15.35 Poročila - 15.40 Pot za Avonlea -16.30 Risanka - 17.00 Hrvaška danes -
18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 22.25 Opazovanja - 23.00 Cherry 2000, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
14.25 Koledar - 14.35 Milagro, ameriški film -16.25 Za otroke - 17.10 Ljubezen boli -17.55 Med nami - 18.25 Risanka - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj - 20.25 Jalna, na-daljevarika - 21.15 Poročila - 21.30 Nedolžno, ameriški film - 23.05 Frasier, humoristična nanizanka
TV MADŽARSKA!
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Narodna glasba - 14.00 Narodnostna oddaja - 15.25 Vino in oblast, ponovitev -16.00 Otroški program - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Služba Alfa - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni program -17.55 Smernica - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Misijonarka, 2. del italijanske nanizanke -21.50 Koncert ob dnevu madžarske kulture -23.15 Noč neodvisnih: Risarjeva pogodba, angl, film - 1.00 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik- 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Čudovite živali -11.20 Zgodovina tehnike - 12.00 Globus, nanizanka - 13.00 Ura novic - 14.00 Faust, kriminalka - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Zeleni planet - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X, nanizanka - 20.45 MTV - 21.00 Šport ekstra -21.30 Plesno tekmovanje Savaria - 22.00 Zaljubljeni kolesarji, madžarski č.-b. film
TV AVSTRIJA!
10.15 Kolumbe - 11.45 Kolumbo - 12.10 Kalimero - 13.15 Smrkci - 13.50 Risanke -14.50 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Vsi ljubijo Raymonda -19.30 Čas v sliki - 20.15 Umor po naročilu, srhljivka - 21.45 Ostermanov konec tedna -23.30 Zadnji beg, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Idealni kandidat - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Apropos film - 23.45 Na snemanju filma - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate
3SAT
12.00 Dnevnik - 12.15 ML Mona Liza - 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj - 15.45 Pur TV - 16.15 Nasilje pod kontrolo - 16.45 Pustolovščina preživetja - 17.15 Na poti - 17.45 Okusi z zgodbami - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mladi grešnik -21.10 Fatamorgane - 22.00 Poročila - 22.25 Vse, kar je Brecht - 0.55 Dest pred deseto
ČETRTEK
22. JANUAR
TV SLOVENIJA!
9.00 Ouasimodove čarobne dogodivščine 9.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.10 Nash Bridges, ameriška nanizanka
11.00 Novice iz sveta razvedrila
11.30 Dogodivščine z Divjega zahoda
12.00 Vremenska panorama
13.00 Poročila
15.30 Podoba podobe
15.55 Osmi dan
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Sprehodi v naravo
17.50 Denver, risanka
18.20 Generacije znanosti
18.55 Parada plesa
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Cvetje v jeseni, tv-nadaljevanka, zadnji del
21.00 Tednik
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 23.15 Nočni klub
TV SLOVENIJA 2
10.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka
10.30 Kolo sreče
11.00 Lov za zakladom, francoski kviz
16.00 Drama
17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
17.55 Dr. Sylvestre, francoska nanizanka
18.50 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.05 Evropska liga v košarki, Union Olimpija - Orthez
21.55 Nekoč so bili bojevniki, novozelandski film
23.35 Peter Strohm, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz -13.30 Taksi - 14.00 Razprtije - 15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 yr - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Supermanove dogodivščine -17.00 Vesoljski bojevniki - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program -
19.30 Mulci - 20.00 Policist, ameriški film -22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES ponovitev; 10.00 - Iz ZLTV ATV Signal Litija; 10.30 - Aleksander Jež 2. del; 11.50 - RISANKA; 12.00 -VIDEOSTRANI; 16.00 - GNES ponovitev; 16.30 - Iz ZLTV ATV Signal Litija; 17.00 - Aleksander Jež 2. del; 18.20 - VIDEOSTRANI; 18.30 - RISANKE; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja; 21.30 - Glasba; 22.30 - GNES ponovitev, 23.00-VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubezen boli, nadaljevanka - 13.10 Santa Barbara -13.55 Poročila - 14.00 Živa resnica - 14.30 Poslovni klub - 15.05 Za otroke - 15.35 Poročila - 15.40 Pot za Avonlea - 16.30 Risanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Hrvati v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Izdelava prvih atomskih bomb, dokumentarni film - 21.35 Pol ure kulture - 22.10 Opazovanja - 22.40 Dokumentarna serija - 23.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.55 Koledar - 15.05 FBI, ameriški film -16.25 Za otroke - 17.05 Ljubezen boli - 17.50 Smerokazi - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 DosjejiX - 21.15 Poročila - 21.30 Fanny in Alexander, švedski film
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Halo, Madžarska, pon. -11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon - 16.00 Vino in oblast, ponovitev - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Mentalna higiena -17.10 Begavčki - 17.15 Variacije - 17.45 Regionalni dnevniki - 17.55 Pedagog slikar Gy6rgy Platthy - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOIOAN TUDI SV 648 KHZ»
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -,10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06,25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.1 5 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop r 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od
pamp - 19.30 Dnevnik - 20.00 Malo mesto, madžarska nanizanka - 20.35 Desert - 21.45 Aktualno - 22.45 Večni poraženec Rocco Pa-paleo - 0.35 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
7.00 Dnevnik - 7.15 Ponovitve - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11 .00 Čudovite živali - 11.20 Zgodovina tehnike - 16.05 Repeta, izobraževalni program -17.30 Poročilo s seje vlade - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dan madžarske kulture - 20.50 MTV - 21.00 Šport ekstra -21.30 Dan madžarske kulture, Madach: Človekova tragedija, posnetek gledališke predstave
TV AVSTRIJA!
10	.00 Vojne igre, film - 11.45 Smuk za moške, trening - 13.35 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn -zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze, nova serija - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki -20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.55 Vesolje 2063 - 22.40 Magazin - 23.25 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Ena ženska ne zadošča?, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Narodnozabavna hitparada - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling
3SAT
10.30 Orientacija - 11.00 NDR-šov - 13.00 Na poti - 1 3.30 Okusi z zgodbami - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Spectrum -kulturni magazin - 16.30 Pustolovščina in raziskovanje - 17.15 Novo - 17.45 Borza -18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Moja ljuba roža, film - 21.35 Pogled od zunaj, film - 22.00 Poročila - 22.25 Življenjski umetnik - 23.25 Vse, kar je Brecht -
mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
26
vestnik, 15. januar 1998
---- TRIJE KRALJI - Pri ---- Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah so imeli 6. januarja tradicionalno žegnanje (proščenje). V lepem sončnem vremenu je prišlo k verskemu obredu okrog 350 vernikov.
Ob pomoči g. Pivca, ki je upokojeni duhovnik, je daroval mašo benediški župnik. Posebnost trikraljevskega žegnanja je, da ne privablja, kot*sicer mnogokje drugod, kramarjev. (J. Jančar)
--- GORNJI PETROVCI -
 V Kulturnem društvu Goričko Gornji Petrovci so bili lani dokaj aktivni. Znani so predvsem po negovanju domačih ljudskih plesov. Plesali so ne le doma, ampak tudi v Mariboru in celo v Gradcu. Predsednik društva je Tadej Ružič.
V Gornjih Petrovcih pa deluje zelo uspešno tudi ekipa prve pomoči, v kateri so: Nada Hari, Zdenka Rituper, Olga Ponde-lek, Marjana Babič, Marija Kerčmar in Silva Žunič, mentorica pa je Marija Došen. Naštete so uspešno opravile tečaj, pomagajo, ko je to potrebno in redno sodelujejo na tekmovanjih. Za vse to pa imajo seveda ustrezno opremo. Dobro pa sodelujejo z Murinim obratom v Gornjih Petrovcih in Pletilstvom v Prosenjakovcih. (J. Ž.)
DE FACTO
- Brezplačno preverjanje zapiranja terjatev
- Zapiranje terjatev - kompenzacije (možnost premostitvenega posojila)
- Odkup terjatev in čekov (urejena dostava) - Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p.
- Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij
- Posredovanje posojil posojilodajalcev
- Računovodstvo za d. o .0. in s. p.
- Prodaja poštnih nabiralnikov
N0V0*N0V0*N0V0
- Nakup in prodaja vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi
- Odkup privatizacijskih delnic Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508
VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 42 GS PAR., s. p., 156 SIT/min.
VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 G S 1min 156 sit NON STOP
VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 1min 156 sit NON STOP
B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2
Računalniški
TEČAJI
B2, d. o. o.. Slovenska 42, tel/faks: (069) 37160
motorna vozila
FORD ORION, letnik 1986, reg. do junija. 400.000 SIT, prodam. Tel.: 43 497. m!6679
OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, registriran do aprila, ugodno prodam. Tel.: 53 194. ml6685
CHRISLER SLMCA HORIZON LS, letnik 1979, vozen, neregistriran, in motorno škropilnico Panonija, ugodno prodam. Tel.: 56 088. ml6687
SUZUKI SWIFT 1,3, star dve leti, prevoženih 11.500 km, kot nov, prodam. Tel.: 68 706. ml6788
JUGO 55, letnik 1989, registriran do julija, lepo ohranjen, in fiat uno 70 SIE, letnik 1991, bele barve, 5 vrat, katalizator, prodam. Ogled Rogašovci 6, tel.: 57 171, 0609 625 560. ml6794
POLONEZ, vozen, neregistriran, letnik 1985, ugodno prodam. Tel.: 45 360. H116797
GOLF 1,1, letnik 1979, lepo ohranjen, motor in dele za golf 1,6 avtomatik prodam. Te.: 60 01 1. ml6811
Živali
TIBETANSKE TERIERJE, mladiče šampionskih staršev, prodam. Tel:. 061 12 53 888. ml6585
KRAVO, 6 mesecev brejo z drugim teletom, prodam. Janko Horvat, Pečarovci 19. ml6682
TELICO, brejo 9 mesecev, A-kontro-le, prodam. Borejci 30. m 16699
BERNSKE PLANŠARSKE PSE z rodovnikom, cepljene, stare 11 tednov, prodam. Tel.: 81 705. ml6700
TELICO, simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 062 605 557. m 16709
TELETA za nadaljnjo rejo kupim. Prodam brejo telico kontrole A. Tel. 82 041, zvečer. ml6734
KOZE prodam. Tel.: 49 168.
NESNICE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, in nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505. gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda, Galošak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. ml6742
MLADO KRAVO. 6 mesecev brejo z drugim teletom, prodam. Tel.: 70 197.
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare 8 tednov prodam. Tel.: 71 345. ml6771
DVE BREJI KRAVI, ena 6 mesecev, druga 5 mesecev, prodam. Tel.: 40 269. m 16784
26.1.-30.1. ob 16.00 do 19.15
TEČAJ ZA ZAČETNIKE
2.2. -6.2. ob 16.00 do 19.15
W0RD / Windows
21.1.-23.1. ob 12.00 do 15.15
INTERNET
ČRNO-BELO BREJO TELICO in molzišče tandem.z mlekovodom in hladilnikom prodam. Tel.. 062 608 487. ml6792
posesti
d.o.o.
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, OP DAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL. (069} 32 322
FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA
GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo ali damo v najem. Tel.: 48 533. ml6620
GOSTINSKI LOKAL Lovski dom Cankova oddamo v večletni najem. Tel.: 40 099, faks 40 373. m 16633
Na Goričkem v Večeslavcih 6 ob glavni cesti oddam nov prostor, okrog 100 m2, s parkirnim prostorom. Prostor primeren za različne dejavnosti. ml6680
HIŠO v Sodišincih 51 prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah. ml6695
POSLOVNI PROSTOR za skladišče ali predstavništvo damo v najem. Tel.: 21 695. ml6698
VRSTNO HIŠO V ČERNELAVCIH, komfortno, vseljivo takoj, prodam. Slovenska 37, Černelavci. m 16702
ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, ugodno prodam. TeL: 24 795. m!6721
Ograjen sadovnjak z nizko vzgojo jablan, ajdared, jonagold, gloster in zlati delišes, 15 arov, v Andrejcih prodajo. Tel.: 42 503.m 16738
VEČJE DVOSOBNO STANOANJE v centru Lendave, 62 m2, oddam v najem, možen odkup. Tel.: 61 414, popoldan, m 16762
NAJAMEMO manjše stanovanje v bloku v Murski Soboti. Tel.: 041 687 620. m 16763
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem z nekaj zemlje ali gradbeno parcelo ob glavni cesti v Fikšincih prodam. Tel.. 49 145. ml6766
VEČJO PARCELO na območju Ra-denec, Murske Sobote ali Moravec kupijo. Tel.: 27 396. ml6777
V MURSKI SOBOTI na prometni
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni, okrog 75 m2, po 1000 DEM/m2, prodam.
Tel.: 31 646, od 8. do 14. ure. ml6801
TRIPLEKS GARAŽO za osebni avtomobil v Stari ulici v M. Soboti, št. garaže 10, skupna površina 11,76 m2, prodamo. Tel.: 31 782. ml6703
točki kupijo parcelo ali starejšo hišo. Tel.: 22 326. mI6781
DOSOBNO STANOVANJE V LEN-
DAVI, Župančičeva 6, prodam. Tel.: 78 036. ml6789
BIVALNO POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom ugodno prodam. Tel.: 062 319 278. ml6795
STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, z vrtom, v Prežihovi ul. 1 v M. Soboti prodam za 75.000 DEM. Tel.: 00385 40 315 592. ml4104
VINOGRAD v Dolini pri Lendavi prodajo. TeL: 74 941. m 16803
SADOVNJAK v Andrejcih, 15 arov, prodam. Tel.: 42 503, zvečer. m!6810
TRAKTORJI LAMBORGHINI
sedaj tudi v Pomurju! (069) 57 350
kmetijska mehanizacija
KROŽNE BRANE z 28 diski prodam. Tel,: 49 168. ml6740
TRAKTOR ZETOR 70 11 prodam. Tel.: 45 298, 0609 635 548. m 16673
NAKLADALNO PRIKOLICO od 20 do 30 m3 kupijo. Tel.: 062 605 205. m!6708
KUPIM ENOOSNO PRIKOLICO, rabljeno, ali trosilnik hlevskega gnoja. Tel.: 43 010, Horvat, Bakovci, Partizanska 27. m 16722
ZETOR 25 11 prodam ali zamenjam za IMT 549, 539 z doplačilom. Tel.: 71 122. ml6726
ZETOR 49-11 kupijo. Milan Mlinarič, Spodnji Ivanjci 10. tel.: 60 034. ml6754
TRAKTOR STEYER, 28 KSA, s koso, trosilnik hlevskega gnoja, cisterno Creina, 27001, dvoosno prekucno prikolico, predsetvenik, nakladalnik za gnoj in medvrstni okopalnik prodam. Tel.: 57 193. ml6779
TROBRAZD.NI PLUG, 12-colni, prodam. Gornji Lakoš 44, tel.: 76 427. m!6790
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 19 m3, in pajek Panonija prodam. Tel. 54 701. m 16806
kmetijski pridelki
BELO VINO (šmarnico in cepljeno) prodam. Tel.: 48 882. m 16723
razno
VEČJO KOLIČINO VINA (laški rizling) z analizo iz Lendavskih goric zelo ugodno prodam. Tel.: 70 197. ml6770
DELNICE PIDOV serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 1591 810. ml6570
POSEK IN SPRAVILO LESA. Odkupujemo hlodovino listavcev, iglavcev in sadnega drevja. Mobitel 0609 654 959. m!66O5
ZDRAVLJENJE HRBTENICE in drugih težav s kiropraktike, bioenergijo. akupunkturo in hipnozo. Paciente obiskujem na domu. Tel.: 041 699 606. m!6645
VEČ MIZ S STOLI, primernih za gostinski lokal, ugodno prodam. Informacije po tel.: 21 656. m 16670
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, letnik 1989, gostinske šole v Radencih, na ime Stanko Valeč, Sotina 68. ml6672
RAZSTEGLJIV KAVČ, dvosed in mizico prodam. Bevkova 4, M. Sobota, tel.: 22 688. ml6676
PRAZNO SOBO BREZPLAČNO ponujam upokojenki, drugo po dogovoru. Tei.: 27 157. m-16678
Sedežno garnituro iz dveh dvosedov, eden je raztegljiv, in pripadajočega
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
V 58. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, sin in brat
Janez Laci organist iz Kobilja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,-botrini, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Iskrena hvala duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za ganljive besede slovesa.
Iskrena hvala ob lajšanju bolečin osebju internega oddelka splošne bolnišnice Rakičan.
Hvala tudi predstavnikom Upravnega odbora PMZ in KZ iz Dobrovnika.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Kobilje, 7. 1. 1998
Žalujoči vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob izteku življenjske poti naše drage mame, tašče, babice in prababice
Alojzije Kovačič s Cvena
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in druge namene, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja.
Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred in darovano sv. mašo, govorniku za poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njeni
PRIZNANI
JASNOVIDEC MATEJ
090 43 69 m!6715 J kota ugodno prodam. Tel:: 27 983 ml6689
POHIŠTVO ZA SPALNICO in en« no posteljo prodam. Petanjci 1« ml6691
OPEKO, NAVADNO. 50 % cenejt 20.000 kosov, nerabljeno, proda® Motovilci 87, pošta Grad, m 16701 ELEKTRONSKO TEHTNICO CAS, pregledano, ugodno prodam. Tel.: * 193. ml6705
Preklicujem veljavnost diplome, izda«' na Srednji kmetijski šoli, I. 1989» ime Robert Gomboc, Gradišče 1«
Ekonomika vojne in revolucije - v Sloveniji (
VII. Diktatura pred demokracijo ali racionalnost krutosti	\ šuSč
V prejšnjih nadaljevanjih smo dokazovali, daje mogoče razlagati razmah civilne družbe in reformatorskih komunistov v Sloveniji kot nenačrtovan rezultat nekoordiniranih odločitev posameznikov, ne da bi pri tem iskali skrivno ozadje, veliki načrt ali zaslužne junake. Pri tem smo si izdatno pomagali z ekonomsko teorijo, ki jo v svoji knjigi »Družbena dilema« razvija Gordon Tullock. Ob koncu bi radi namenili pozornost še dvema osnovnima sporočiloma te zanimive knjige. Prvo sporočilo izhaja iz Tullockovega nenehnega poudarjanja neučinkovitosti demokracije v boju z zunanjim ali notranjim sovražnikom. Po njegovem mnenju so Rusi lahko po vojaški moči dohiteli Američane le zato, ker je pacifizem ameriške javnosti v določenem obdobju spodbudil zmanjšanje vlaganj v oboroževanje, perujski policisti pa so bili v boju z gverilo neuspešni preprosto zato, ker so bili civilizirani in so morali ravnati po predpisih, se pravi, da so imeli na voljo manj učinkovitih bojnih metod kot
njihovi nasprotniki.
Na podoben način bi lahko tudi dokazovali, da neuspešni poskusi ustavitve vojne v Jugoslaviji razkrivajo temeljno nemoč demokracije v spoprijemu z diktaturo, ki ima jasne cilje in ni omejena pri izbiri sredstev za njihovo doseganje. Vsaj na teoretični ravni pa bi lahko tudi utemeljili možnost, da diktatura svojim podanikom zagotavlja večjo blaginjo kot demokracija. Naloga države po Tullocku je, preprečevati medsebojno ropanje ljudi, in povsem mogoče je, da je diktatorsko urejena država v boju s kriminalom učinkovitejša od demokratične. Seveda je diktatorska država sama največji ropar, toda po drugi strani ima dolgoročni interes za gospodarsko uspešnost, saj sicer kmalu ne bo imela česa ropati, medtem ko so demokratične politične presoje pogosto povsem kratkoročne in omejene na pre-razdeljevanje, ki naj zagotovi politično podporo za naslednje volitve. Seveda to ne pomeni, da zagovarjamo nadomestitev demokracij z diktaturami, vsekakor pa
dvomimo o apriorni presoji, ki ima prve za nujno učinkovitejše od drugih.
Najbolj neprijetno v Tullockovi knjigi pa je najbrž njegovo dokazovanje, da so v ozadju vojn praviloma povsem racionalni računi. Teze o racionalnosti vojaških strategij in menjavanja zaveznikov so še najbolj običajne, vsaj na načelni ravni. Konkretno razlage, denimo kratkosti vojne v Sloveniji, seveda precenjujejo stroške, ki jih je branilec vsilil napadalcu, in podcenjujejo dejstvo, da je velikost koristi, ki bi jo napadalec imel od uspešnega zavojevanja, sorazmerna velikosti branilca. Verjetno tudi ni posebej težko sprejeti trditve, da bo diktator navkljub pričakovanemu razdejanju začel vojno, če to poveča možnosti njegovega političnega obstanka, saj imamo diktatorje tako ali tako za zlobne.
Manj prijetni so namigi, da je racionalna tudi posameznikova udeležba v vojskovanju, čeprav je njihovo jedro zelo enostavno: za posameznega vojaka je ponavadi dosti verjetneje, da bo preživel
nekaj mesecev vojskovanja na fronti kakor pa en sam poskus pobega iz lastne vojske. Vendar je to sporočilo temeljno. Priznanje, da lahko navaden človek s povsem običajno in zdravo psiho v posebnih okoliščinah postane agresiven in krut vojak, bi namreč podrlo ločnico, na kateri temelji samopašno evropsko prepričanje o lastni civiliziranosti. Zato evropsko - in tudi slovensko - govorjenje o vojni vseskozi poudarja, daje to nekaj nepojmljivega, nečloveškega, neciviliziranega in, seveda, neracionalnega. Veliko laže je pač razglasiti celotno ljudstvo za krvoločno in blazno kot priznati, da se v Bosni med seboj bojujejo povsem navadni ljudje in da bi povsem enake stvari utegnili počenjati ljudje kjerkoli v civiliziranem svetu, če bi jih k temu navedel ustrezen splet institucionalnih in drugih okoliščin.
Tullockovo delo je izziv pristranskim zgodovinskim interpretacijam revolucij in vojn. S tem pisanjem smo hoteli podoben, čeprav bolj skromen izziv zastaviti tudi romatičnim in pristranskim interpre
tacijam slovenske pomladi. Temu d od-’ mo, da obstaja tudi v interpretaciji socf lizma in njegovega zloma določena iu'! lektualna pristranost. Prvi razlog je, v procesu postopnega zavzemanj31 spremembe in oblikovanje politične oPj zicije, kot smo ga opisali zgoraj, veH izražanje zahtev pomembna spretn®: Te morajo biti oblikovane v okviru V dajoče govorice in dovolj skromno, -tveganje kazni ni preveliko, hkrati n dovolj razumljivo, da zagotovijo upr vičenost do zasebnih nagrad. GotovOl da imajo v tem procesu, ki je Pre^vS J verbalen, intelektualci pomembno pml rjalno prednost. Drugi razlog je, d3| »svobodnemu svetu« o socializmu ročali predvsem emigranti. Seveda R njem pisali predvsem bolj izobraZ , med njimi in seveda so njihove brali zlasti intelektualci. Zato nas nes čuditi, če ima pri naštevanju neprij6^ sti življenja v socializmu zatiranje C. vekovih intelektualnih pravic predn „ pred ekonomskimi problemi, kot soo manjkanje in zaostalost, in če se ko3j socializma pogosteje razume kot z1111 demokratičnih idealov in pravičn°J kakor pa kot upor praznih želodcev. * men ekonomskega pogleda na te dke pa je, da nas opozarja, da za vS^ skupaj morda v resnici tiči povsem u31 dna preračunljivost.	J
Opomba: Tukaj objavljeno besedij prirejeno po avtorjevi spremni štu^b prevodu knjige Gordona Tullocka I bena dilema« (Krt, Ljubljana 1996)- I
vestnik, 15. januar 1998
27
ml6710
RABLJENO STREŠNO OPEKO, za-rezno, kikinda in navadni zareznik, okrog 1.500 kosov, ter rabljena okna in vrata prodam. Tel.: 47 330. ml6711
AKACIJEVA DRVA, metrska, dostava na dom. prodam. Tel.: 47 01 1. ml6718
Preklicujem veljavnost HK št. 14678-7, HKS Panonke M. Sobota, na ime Evgen Malačič, Domanjševci 50. ml6719
Preklicujem veljavnost HK št. 42138-8 in izdane obračune kooperacij na ime Jože Obal, Pertoča 6. m 16725
ŠTEDILNIK na trda goriva, iz nerjaveče pločevine, nov, prodam. Tel.: 45 059, popoldan. ml6739
LADIJSKI POD in opaž z dostavo, smrekov, suh, 1. kakovosti. Tel.: 063 451 082, Andrej, m 16747
DRVA, žagana, mešana, ugodno prodam. Tel.: 79 050, Dobrovnik 160. m!6758
DELNICE Gorenja B, D. G. Save, Telekoma, Aktive, Krone, Kompasa odkupujemo. Tel.: 062 631 164 od 9. do 19. ure. ml6759
BARVNE TELEVIZORJE GRUN-DING, SIEMENS IN PHILIPS prodajo. Tel.: 45 419. m 16767
GARDEROBNO OMARO, ohranjeno, in trajnožarečo peč prodam. Tel.: 76 747. m 16796
ODKUPUJEMO DELNICE Kerne Puconci, Pomgrada, Radenske, Gorenja, Pomurskega investicijskega sklada, Perutnine Ptuj in Kompasa MTS.Tel.: 61363. m 16800
PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 089136, izdane pri HKS Panonka na ime Štefan Baligač, Gregorčičeva 31, Beltinci, m 16809
delo
ZAPOSLIMO zidarje, tesarje in kera-mičarja. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637. ml6590
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
Vinka Črešnarja
iz Črešnjevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih urah slovesa.
Hvala za prijazne besede sočutja, prelepo cvetje, svete maše ter sveče. Hvala gospodu monsinjorju Puncerju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govornikoma za ganljive besede ob slovesu, pevcem za lepo odpete žalostinke ter trobentaču za odigrano tišino.
Hvala dr. Avsecu za požrtvovalno nego in skrb na domu. Hvala pogrebništvu Vrbnjak za organizacijo pogreba. Hvala podjetju Elektro G. Radgona ter Cvetkinim sodelavcem.
Posebej hvala vsem sorodnikom, še posebej družinam Martina, Stanka in Jožeta, družini Kokol in Antoniji Škrobar, vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Neutolažljiva žena Vera, hčerka Cvetka in sin Jože z ženo Miljano
Dedi, pogrešala te bova!
Vnukica Sandra in vnuk Kristjan
DINAMIČNO, SAMOSTOJNO DOBRO PLAČANO DELO, brez lastnih vlaganj, ponujam. Tel.: 063 414 333 dopoldan, 063 34 875 popoldan. m!6665
DODATNI PRIHODEK s polnjenjem kuvert na vašem domu. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Nevenka Konkolič, Hrašče 28, 6230 Postojna, m 16686
VIVANJŠEVSKEM VRHU PRI GORNJI RADGONI PONUJAMO DELO delavki in delavcu v vinogradništvu. Tel.: 60 011. ml6694
PONUJAM dodatno delo in zaslužek. Karl Rumpf, Neudorf 2 a, 8410 Wildon, Avstrija, m 16712
ENKRATNA PRILOŽNOST! Bližnjica do upokojitve z nekajletnim dodatnim delom. Tel.: 27 817, po 15. uri. m 16713
GLASBENA POP SKUPINA IŠČE solokitarista. Tel.: 48 361 ali 23 927. m 16775
2000 DEM ZASLUŽKA pri neposredni prodaji. Možnost redne zaposlitve. Tel.: 0609 632 978. m 16793
DELAVKO za čiščenje popoldan, 3 ure, v Črenšovcih iščemo. Tel.: 61 762. m!68O2
storitve
DEMONTAŽA TV-ANTEN in popravilo ostrešij. Klicati po tel.: 51 489. ml6674
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram. Tel.: 42 238. ml6768
INSTALACIJE CENTRALNE KURJAVE LN VODOVODA - predelave in popravila vam kakovostno opravi
ZAHVALA
V 84. letuje prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame, stare mame, tašče in prababice Rozalije Nemec K zadnjemu počitku smo jo spremili v ožjem družinskem krogu.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili ustno ali pisno sožalje in ji poklonili cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju za intenzivno nego kirurškega oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti za njihov požrtvovalni trud in pevskemu zboru upokojencev za sočutno zapete pesmi ob zadnjem slovesu.
Vsem in vsakomur iskrena hvala!
Vsi njeni najdražji
ZAHNLK
V 78. letu starosti je umrl
Jože f Farkaš
trgovski poslovodja v pokoju iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem, znancem in drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa pisno ali drugače izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in prispevke za humanitarne namene. Posebna hvala Medobčinskemu društvu invalidov M. Sobota, govornikoma g. Štefanu Merklinu in g. Štefanu Bagariju za poslovilne besede, pevskemu zboru Društva upokojencev M.
Sobota in g. Stevu Marušiču za odigrano Tišino.
Iskrena hvala osebni zdravnici ge. dr. Nadi Šavel in osebju Zdravstvenega doma M. Sobota za lajšanje bolezni v zadnjih letih. Hvala vsem družinskim prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih.
M. Sobota, 13. 1. 1998
Vsi njegovi
Instalaterstvo Beltinci, Tel.: 42 873. ml6786
ANTENE z montažo, satelitske od 31.900, zemeljske 25.000, dogradnja POP TV, Kanal A, Viva, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml6791
NEMŠČINO za srednje in osnovne šole inštruiram in prevajam. Tel.: 27
183. dopoldan, 23 038, popoldan. ml6799
srečanja
Pošten, miren in skrben fant išče žensko, staro od 35 do 50 let, za skupno življenje na njegovem domu. Ponudbe na upravo lista pod šifro ISKRENOST. ml6769
Saj molčala si, molče trpela in upanju se sladkemu upirala.
In dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, sestra in teta
Marija Klemenčič
roj. Horvat iz Kapce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedovi družini Cigan, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju ginekološkega oddelka v Rakičanu in ' pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči vsi njeni
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 72. letu zapustil Franc Gumilar
od Grada 77
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste dragega moža in očeta v tako velikem številu spremljali k zadnjemu počitku, darovali vence, sveče, cvetje in sv. maše.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gasilskemu društvu Grad za izkazano spoštovanje dolgoletnemu članu in govor ob odprtem grobu.
Vsi njegovi
Orcbovi na sioncnsfcm
2- del________________ Pripravil: Franček Štefanec
IME BRANEK
KAŽE NA VISOKO STAROST
ahodno od Ljutomera, na eksponiranem obronku Kamenščaka v Branoslavcih št. 23, je
stal grad Branek. Njegovo ime kaže na visoko starost in strokovnjaki ga povezujejo z besedo branišče ali branik, nemško ime Maylegg, Maleck ali Malegg pa pomeni na robu hriba stoječi grad pa tudi kraj, kjer so izvrševali sodbe.
Srednjeveški viri gradu Branek ne omenjajo, čeprav se zdi, da gre vsaj za dolgotrajno utrdbeno kontinuiteto lokacije. Omembe, kijih navaja starejša literatura, so sporne; najverjetneje gre za napačno interpretacijo virov. Šele leta 1527 je tu zanesljivo dvor z manjšim premoženjem, katerega lastnik je bil takrat Franc pl. Herbersdorf. Njegovi nasledniki so se klicali Herr auf Praunegg - Braneški.
Leta 1612 je postal lastnik dvora Johan Mailgra-ber, vojaški svetovalec ter poveljnik v Koprivnici in slavonskem Križu. Deset let pozneje je cesar Ferdinand II. njemu in njegovemu bratu Salomonu podelil pravico, da se poslej po gradu imenujeta barona Braneška - von dem Schloss und Ort vor disem Prauneggen, aniezo aber auf ler Majt. Gnedigste
Grad Branek iz stare Kaiserjeve suite
Bewilligung und Befreyung Meillegg genannt. Med nasledniki je prišlo do razprtij. Posledica je bila, da je grad po 1664. prišel v roke Ignacu Maurerju, ki se je pozneje imenoval baron pl. Mauerburg na Bra-neku, Cvenu in Dolnjem Ljutomeru. Grad je bil takrat hudo poškodovan in razdrt. Vrata in okna so bila iztrgana, nikjer ni bilo najti niti funta železja.
Maurer je posest močno povečal, v rokah njegovih naslednikov pa je ostala do 1732, ko je z možitvijo prišla v roke furlanski grofovski rodovini Cadroipo; ta jo je posedovala do 1903.
Na Silvestrovo 1925. je grad pogorel. Po pripovedovanju domačina Franca Slane ga je menda namerno zažgal tedanji lastnik Bratuša, ki se je bil dal preimenovati v Sonnpnwalda, da bi se polastil visoke zavarovalnine. Nato so ga kupili trije priseljenci iz Prekmurja, Berden, Joha in Mikolič. Rodovina Joha je še vedno lastnik edinega delno ohranjenega trakta, kjer je sedež kmečke domačije.
Zdi se, daje grad na začetku 17. stoletja pozidal Johan Mailgraber, a že 1664. je bil v klavrnem stanju. Domneva se, da mu je šele njegov poznejši lastnik Maurer dal podobo, kakršno nam je v skopih obrisih ohranil Vischer na svojem bakrorezu. Obstajal je i? treh večnadstropnih kril in pravokotnega, s čebulasto kapo kritega stolpa. Obdajalo ga je renesančno obzidje, ki je bilo na vogalih okrepljeno s štirioglatimi bastijami. Leta 1693 je grad pogorel, stavbni izvedenec Jurij Koš (Georg Ko-sch) iz Radgone pa je ocenil škodo na 1479 goldinarjev. Po tem požaru so nemara odstranili veliki grajski stolp, ki ga na mlajših upodobitvah Braneka ni več.
Grad je bil morda prizadet tudi 1703. leta, ko so se ob njem utaborili kruci in opustošili bližnjo vas Branislavci. Leta 1848 so ga napadli osvobojeni podložniki, pač zaradi prehudih bremen, ki jim jih je nalagala braneška gosposka.
Sredi 19. stoletja je bil Branek eden najimenitnejših gradov v deželi. Imel je 65 sob, gledališče, kapelo z zvonikom in več drugih prostorov. Tak je ostal do leta 1870, ko seje po silnem deževju na severni strani posedla zemlja. Del gradu se je sesul, nekaj so ga morali porušiti. Od vsega so ostali le še kakšen ducat sob s kapelo in gospodarska poslopja. A tudi te sobe so bile še opremljene z bogatimi baročnimi štukaturami. Po požaru na silvestrsko nbč 1925 si Branek ni več opomogel; lastnik se je obnovi zavestno odpovedal, delno zaradi visokih vzdrževalnih stroškov, delno zato, da bi se izognil plačevanju davkov za odvečne, neuporabne prostore. Danes je neugledna, pravokotno zasnovana enonadstropna stavba, zidana največ iz opeke. V kleti, nekdaj dostopni le skozi še ohranjeno odprtino v oboku, je stara stelna lina na ključ, v nadstropju pa so velika baročna okna z bogatimi kovanimi mrežami. Notranjščina stavbe je povsem predelana.
GRAD CMUREK
a strmi vzpetini na desnem bregu reke Mure na-km sproti istoimenskega trga v Avstriji stoji grad Cmurek (Mureck). Kot prvi cmureški gospod nastopa okoli leta 1145 neki Burkhard, enkrat imenovan nobilis homo Burchardus in drugič nobilis Purchar-dus de Moreke, kije domoval na Gornjem Štajerskem. Vzdevek nobilis nam pove, da gre za starega svobodnika in stara svobodna posest je bila največkrat tudi gospoščina. Leta 1173 nastopa Rein-bert iz Cmureka, katerega oče je leta 1165 umrl na križarskem pohodu. Reinbert je imel kot svobodno posest gospoščini Cmurek in Arvež, leta 1181 pa je dobil v najem od šentpavelskega samostana Žlem-berk. Ni zanesljivo, daje bil sorodnik na začetku imenovanega Burkharda; zdi se, da je izviral iz koroške rodbine Trušenjskih. Leta 1212 se omenjajo Reinbertovi ministeriali Pilgerim, Engelschalk in Dietmar, ki nastopajo z vzdevkom Cmureški. Ko je leta 1245 umrl Reinbertov istoimenski sin, je z njim izumrl tudi rod cmureških gospodov. Tretja Rein-bertova hči Jedrt je bila soproga Hermana Kranich-berškega - po dolgih dednih procedurah je tako Cmurek prišel v posest Kranichberških.
Cmureški grad okoli leta 1845, Kuwassegova litografija
Grad se 17. septembra leta 1299 prvič izrecno omenja kot hous Mvrek. Takrat sta se Diemuta Kra-nichberška in njen soprog Friderik Kunšperški odpovedala svojemu četrtinskemu deležu cmureške-ga gradu v prid Seifrieda Kranichberškega. Njegovemu nečaku Henriku je papež v Avignonu leta 1340 potrdil opremo kapele vseh svetnikov v castro de Mureck, njegov istoimenski sin pa je okoli leta 1400 prodal grad in stolp Trucenau grofoma Hermanu in Viljemu Celjskima za 8500 funtov pfenigov. Vendar pa sije že leta 1401 pridobil “die vest genannt Mue-regck, den purgperg, darauf sie liegt, den Markt da-‘runter, den thurn.zu trutzenau” z vsemi pritiklinami in drugo Hans Stubenberški, svak grofov Celjskih. Stubenberški so nato ostali posestniki gradu z manjšimi prekinitvami do leta 1931, ko gaje kupil tedanji grajski oskrbnik Anton Mal. Zdaj je v gradu Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate.
Z vidika kulturne zgodovine je zanimivo, da se je Wulfing Stubenberški (po letu 1476) ukvarjal s cestnim ropom (zaradi napada na radgonske trgovce se je zapletel tudi v proces) in da je bila tu od prvih desetletij 17. stoletja močna postojanka protestantizma. Za stavbno zgodovino gradu pa je pomembna napoved premoženja iz leta 1542, Wolfgang Stubenberški je takrat ocenil Cmurek, ki gaje štel za enega najslabših med svojimi gradovi, "der geschle-chtesten ains”, na 1000 funtov pfenigov, torej še enkrat toliko kot svoja gradova Obrajna in Kleč skupaj.
(nadaljevanje prihodnjič)
28
vestnik, 15. januar 198
ZKHNKLK
V 91. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče in opapi
Karel Kohaj
dolgoletni direktor tovarne Tekstil - Pletilstvo Prosenjakovci v pokoju
Od njega smo se poslovili v četrtek, 25. decembra 1997, na domačem pokopališču v Prosenjakovcih.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje,vence in sveče ali namesto tega prispevali za soboško bolnišnico in druge dobrodelne namene.
Posebna hvala kolektivu Kirurškega oddelka Splošne Bolnišnice M. Sobota za požrtvovalno zdravljenje in nego med njegovo boleznijo, osebju Doma starejših občanov Rakičan pa za vso nego in skrb v zadnjih mesecih njegovega življenja.
Zahvaljujemo se direktorju tovarne Tekstil - Pletilstvo g. Eoryju za poslovilni govor, duhovniku g. Škaliču za žalni obred in pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Eva, Štefanija, Suzana in Marta z družinami in drugo sorodstvo
Čeprav odšla si, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam luč ljubezni in zahvale večno ti gori, a tvoja dobrota in nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, babice in prababice
Danice Grut
roj. Rudolf iz Mekotnjaka 1 pri Ljutomeru
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu Vesne Ljutomer za pisna in ustna sožalja, darovane vence, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku za cerkveni obred in govor, hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in sosedu g. Frančku za ganljive besede slovesa.
Posebej hvala dr. Josipu Kocenu za dolgoletno zdravljene in dr. Jasmini Dukič za pomoč v najtežjem trenutku.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Cvetka, sinova Slavko in Boris z družino, sestra Marica, vnuki Igor, Ksenija, Petra in pravnukinja Sanja
Boli! Neizmerno boli!
Boli, ker ni več najdražjega
Sdndorja Szdnyogha
Hvala vsem, ki ste ga poznali, za časa njegovega življenja z njim prijateljevali, nam pa sedaj stojite ob strani.
V žalosti vsi njegovi
N globoki žalosti se zahvaljujeva vsem, ki ste nama lajšali odhod moža in očeta
Sdndorja Szdnyogha
žena Genovefa in sin Attila
Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.	__________________
Tih in prazen je dom, ker Tebe, dragi oče, ni več med nami.
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin , brat, stric, svak in boter Jožef Rajnar upokojeni zidar SGP Pomurja iz Partizanske ulice 18 v Bakovcih
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za potrebe cerkve, nam pa izrekli besede sožalja. Posebno zahvalo namenjamo g. škofu dr. Jožefu Smeju za mašo zadušnico, duhovni nagovor in pogrebni obred, domačemu g. župniku in dekanu g. Martinu Poredošu za ves njegov trud in za bogate poslovilne besede, gospodom duhovnikom iz dekanij M. Sobota, Lendava, Ljutomer in Lenart, gospodom duhovnikom sošolcem sina duhovnika za opravljeno daritev svete maše in asistenco ob pogrebu.
Iskrena hvala družinam, ki so nam priskočile na pomoč, Štefana Magdiča, Antona Magdiča in Štefana Štefaneca.
Hvala tudi domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in govornici KS Bakovci gdč. Vanji za ganljive poslovilne besede od odprtem grobu.
Posebej se zahvaljujemo tudi cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Bolfenka iz Slovenskih goric za čutno odpete žalostinke, faranom iz Sv. Bolfenka, ki so se udeležili zadnjega slovesa od očeta njihovega dušnega pastirja, in vsem vam, ki ste našega očeta
v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo osebju kirurškega oddelka v Rakičanu, osebju onkološkega inštituta v Ljubljani ter osebju internega oddelka za pomoč in zdravljenje med njegovo boleznijo.
Iskreno se tudi zahvaljujemo višji med. sestri Alenki Petek, ki ga je obiskovala tudi na domu, in njegovemu osebnemu zdravniku dr. Janošu Vorošu.
Hvala tudi društvu upokojencev in društvu civilnih vojnih invalidov ter pogrebništvu Komunale.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi in te pogrešamo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata, zeta, strica, svaka in tasta
dr. stom. Stanka Dominka
spec. stom, protetike iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, stanovskim kolegom in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem0 g. doc. B. Štabucu in osebju Onkološkega inštituta, g. prof. S-Repšetu in osebju Gastrokirurgije UKC, ga. mag. M. Šeruga
in Internemu oddelku SB M. Sobota ter Zdravstvenemu domu M. Sobota. Zahvaljujemo se tudi g. škofu Smeju, župnikoma M. Horvatu in M. Šlibarju in drugim duhovnikom, govornikoma g. dr. A. Camplinu in g. K. Karbi ter drugim lionistom. Hvala tudi sosedu g. I. Vitezu, pevskemu zboru iz Turnišča, cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebništvu Banft in Komunali, vsem, ki so darovali vence, cvetje, sveče, vsem darovalcem za maše in dobrodelne namene, posebej hvala tudi za izražena ustna in pisna sožalj3 ter izraze sočutja.
M. Sobota, 10. januarja 1998
Vsi njegovi
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 18. januar, ko mineva sedmo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
N SPOMIN
V tihem spominu nas spremlja bolečina, odkar nas je 17. januarja 1997 nenadoma in prezgodaj zapustil naš dragi
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 13. januar* ko si nas za vedno zapustila naša draga mama
Helena Vidovič
roj. Vogler s Cankove
Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru, hvaležni smo ti za vse, kar je dalo tvoje dobro srce.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Viktor Andrejč
iz M. Sobote
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji naj dražji
Eva Škrjanec
iz Žižkov 53
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala bo kakor mi, ker tebe, draga mama, tašča in mamca, ni.
Vsi njeni
Tvoja hčerka Rebeka z družino
vestnik, 15. januar 1998
29
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate.
V SPOMIN
11. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš najdražji
Jožef Petek
Hvala vsem, ki mu prižigate.sveče in se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Tvoji najdrajji
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
dr. stom.
Stanko Dominko
spec, stomatološke protetike ,
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota
V SPOMIN dragemu kolegu in mentorju
dr. Stanku Dominku
spec. stom, protetike
Ohranili te bomo v najlepšem spominu!
Majda, Slavica in Bojan
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok zavedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 84. letu nas'je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Jožefa Bencik
rojena Balaško iz Martjanec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali vence, sveče, sv. maše in za dom sv. Martina ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka in ambulante Martjanci ter pogrebništvu Banfi.
Vsi njeni najdražji
Prababica, pogrešali te bomo!
Tvoji pravnuki Nina, Vanja, Denis in Tjaša
Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji.
Oh, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni.
ZAHVALA
V 75. letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila draga mama, sestra, stara mama in prababica
Marija Podlesek
roj. Flok iz Pečarovec 7
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem sina in hčerke ter vsem znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ureditev pokopališča in mrliške vežice ter druge namene.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Hajdinjakovi za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franc z družino, hčerki Marija in Anica z družinama, sestri, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila draga sestra in teta
Marija Mekiš
roj. Celec iz Ocinja 22
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej hvala dr. Mariji Perič za njen trud, požrtvovalnost in človekoljubni odnos.
Hvala pogrebništvu Banfi iz Veščice.
Žalujoči: sestra Terezija, brat Nikolaj, nečakinja Cecilija z družino in drugo sorodstvo
Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok, ko si odhajala, , se nisi poslavljala, saj si verjela, da boš prišla domov, a usoda je hotela drugače.
Ostalo nam bo le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 18. januar, ko minevata dve leti žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustila draga žena, hčerka, sestra, teta
Bernarda Markoja
iz Odranec
Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Zdaj konec tvojega trpljenja je in bolečin, a nam ostala za vedno boš v spomin.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustila draga mama, tašča in babica
Irena Hari
iz Fokovec
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Hvala gospodu župniku in pevcem, hvala sodelavcem Pomurskih mlekarn, kolektivu Gomboc in gostilni Rajh -Pintarič.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil dragi oče, tast in dedek
Štefan Kous
s Petanjec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govornici za besede slovesa, pevcem in godbenikoma za odpete in odigrane žalostinke. Lepa hvala sodelavkam Radenske in Mure - TŽO ter osebju intenzivne nege internega oddelka.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
URN MA
V 62. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Viktor Gasparič
ii Kobilja
Z bolečino v srcu in globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in botrini, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
URNMA
V 76. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, bratranec, svak, boter in stric
Karel Buček
iz Mojstrske ulice 2 v Murski Soboti
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam stali ob strani in pomagali, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za prijazne besede sočutja, prelepe vence, sveče, svete maše in dobre namene, za ustna in pisna sožalja, hvala gospodu kaplanu za ganljiv pogrebni obred, za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in Komunali. Iskrena hvala vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju infekcijskega oddelka v Rakičanu, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Murska Sobota, 6. 1. 1998
Žalujoči vsi njegovi
O, usoda, kaj si storila, sredi sanj in upov si sina in brata nam vzela!
UHNMA
V 42. letu sredi najlepših let je 6. januarja v Gospodu nepričakovano zaspal naš dragi sin, brat, stric in svak
Štefan Bukovec
iz Kobilja 215
Pretreseni in v globoki žalosti se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Iskreno zahvalo za pomoč v teh težkih trenutkih izrekamo zaposlenim v trgovskem podjetju Potrošnik, posebej sodelavcem Kovine in nekdanjim sodelavcem v Domu tehnike.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi ter govornikoma krajevne skupnosti in Potrošnika za izrečene besede slovesa. Najlepše se zahvaljujemo tudi zaposlenim v Muri Lendava in podjetju Puh Ljubljana.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat -iskrena hvala.
Oče, mama, brata Gusti in Slavko z družinama
30
vestnik, 15. januar 1998
JANŽEV VRH - Celo 2. februarja, na svečnico, bodo še trgali — grozdje! Podjetje Radgonske gorice, d. d„ bo skušalo namreč ohraniti pridelek na 20-arskem nasadu na Janževem Vrhu, kjer imajo kakih 800 trsov chardonaya. V vinogradih Radgonskih goric imajo že več let pozne trgatve za predikatna vina, vendar bodo letos prvič trgali pridelek, ki je zrasel v preteklem letu. Kapljica, ki jo bodo dobili, bo ledeno vino, vendar pod pogojem, da bo temperatura najmanj 96 ur minus šest stopinj. Če pa ta pogoj ne bo izpolnjen, bo imel pridelek le naziv pozna trgatev. (F. KI.)
SVETA TROJICA - V času božično-novoletnih počitnic so imeli — na OŠ Sveta Trojica dan odprtih vrat. Obiskovalcem so šolarji predstavili svoje zunajšolske dejavnosti, krožke in druge aktivnosti. Večnamenski prostor šole, ki jo obiskuje 236 otrok, je bil kar pretesen za množico obiskovalcev, ki so spremljali nastope mladih pevcev, recitatorjev in igralcev. Zapela sta tudi šolska zbora, v učilnicah pa so bile privlačne razstave. V nakladi 150 izvodov so izdali celo šolsko glasilo Smejček. Ravnatelj trojiške šole Darko Škerget je povedal, da so z dnevom odprtih vrat skušali na “najlažji način” prikazati staršem in drugim obiskovalcem, kaj vse delajo njihovi otroci v šoli. (F. B.)
PARNAD
VORWERK
PARNAD, d. o. o. Ljubljana Tržaška 37a 2000 Maribor
Zaradi Izrednega povpraševanja po vrhunskih izdelkih firme VORWERK ponujamo delo omejenemu številu zastopnikov na območju SV Slovenije. Informacije dobite na novi številki (062) 30 03 241 vsak delavnik od 9.00 do 12.00. Pisne prijave z osnovnimi podatki pošljite na PARNAD, d. o. o., p. p. 1719, 2001 Maribor.

www.citroen.si
Izjemna priložnost.
Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje.
Bank Kustria
Avto, ki vam zleze pod kožo
AVTOCIT d.o.o.
Murska Sobota, 069/21-630 JEKLOTEHNA-AVTOHIŠA RC d.o.o.
Maribor, 062/225-202, 224-112
AVTO PLUS
Maribor, 062/307-706
AVTO ŠVARC Ptuj, 062/772-796
VESTNIK
GOSTILNA PENZION ŽSSt
Prenočišča, zabave za zaokrožene skupine
tel.: (069) 56 025;
AVTOLIČARSTVO POTRBIN
Moščanci 32a, tel.: 61 477
MLIN KOLOMAN POJBIČ
G. Petrovci 31, tel.: 56 024
predelava bučnega semena - 70 sit/kg
prodaja: bučno olje -1500 sit/l
'izposojevalnica
poročnih in slovesnih oblek, poročni servis
SATEN Šivanje po zavese, namizni prti, gosp, pripomoc Marta Rogan, Černelavci, tel.: 31 01!
ajdova kaša - 300 sit/kg ajdova moka-250 sit/kg prosena kaša - 200 sit/kg koruzni zdrob - 80 sit/kg
»ROŽA« ZVER
velika izbir11 in ugodne cene
Kmečka 4, Beltinci, tel.: (069) 41 542
servis
knjigovodske storitve za podjetnike, društva, klube...
Informacije po telefonu: (069) 31 633 od 8.00 do 15.00. Tel./faks: (069) 40 373 in 40 099
ADOLF Knjigovezništvo in okvirjanje slik
ZUPANEC Trsteniakova 35' Murska Sobota, tel.: 069 28270^
ZBIRANJE PONUDB O
KRAJEVNA SKUPNOST KUZMA zbira ponudbe za nakup poslovnih in stanovanjskih prostorov v Kuzmi.
Če vas zanima nakup poslovnega'prostora ali stanovanja, pokličite na KS Kuzma, tel. 55 350 ali na Občino Kuzma, tel. 55 201.
MOJ NAJDRAZJI
SE CENEJŠI
RENAULT VAM ZA SREČNO NOVO LETO PODARJA NIŽJE CENE VAŠIH NAJBOLJ PRILJUBLJENIH MODELOV:
CLIO 1.2 RL 3 vrata KANGOO 1.2 RN MEGANE 1.4 RL 5 vrat LAGUNA DEDICACE
1.351.080 SIT
1.616.055 SIT <sz
2.027.08» SIT
2.964.677 SIT
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
vestnik, 15. januar 1998
apo vodnik
31
Delimo vstopnice za kino
kulturni koledar
Kino Park Murska Sobota
V četrtek, 15. januarja, in v petek, 16. januarja, ob 17. uri, je na sporedu ameriška komedija Moder v obraz. V četrtek in v petek ob 1 9. uri ter v soboto in v nedeljo ob 17. in 19. uri pa bodo vrteli ameriško znanstvenofantastično srhljivko Krvavo obzorje.
Kino Gornja Radgona V petek, 16. januarja, bodo na sporedu trije filmi: ob 17. uri ameriška »odšteka-na« komedija Bean, ob 19. uri ameriška komedija Domov na počitnice in ob 21. uri ameriška ljubezenska drama Romeo in Julija. V soboto bodo ob 17.30 vrteli Romeo in Julija, ob 19.30 pa Bean. Nedelja, 18. januarja, je ob 17.30 uri rezervirana za Domov na počitnice, ob 19.30 pa za Beana. V ponedeljek, 19. januarja, ob 1 7.30 si lahko še enkrat ogledate Romeo in Julija, ob 19.30 pa Domov na počitnice.
Kino Ljutomer
V petek in v nedeljo ob 19.30 uri je na sporedu aiperiški film Naga resnica, v soboto ob 19.30 in v nedeljo ob 17.15 pa ameriški akcijski film Ugrabitev.
Glavni vlogi v filmu Očkov dan igrata ameriška komika Robin Williams in Billy Crystal, kar ste vsi vedeli. Srečo pri žrebu pa je imela Martina Domanjko, Murščak 17, 9252 Radenci.
Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa se glasi:
Kako se imenuje najnovejši film, v katerem glavno vlogo igra Michael Douglas?
Odgovor
Kupon št. 43
Odgovore pošljite do 20. januarjana naš naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
V POSLU MORATA BITI ZADOVOLJNA OBA PARTNERJA
Reja činčil zagotovo ni samo posel, vsaj meni je pomenila mnogo več. Opravka imaš z ljubkimi živalmi, kjer je še veliko neznank in tudi zanimivosti. Uspeti v reji, je v bistvu velika nagrada za določena odrekanja ob razvijanju farme, ki se običajno začne z nekaj družinami.
Tudi sam sem tako začel pred skoraj devetimi leti. Spomin nazaj obuja veliko podrobnosti in zanimivih dogodkov. Celotna pot bi bila zagotovo mnogo težja ali pa bi vodila v slepo ulico, če ne bi bilo srečnega naključja, da sem takrat podpisal pogodbo z podjetjem C. I. International, ki se je med drugim zavezalo za reden odkup in plačilo glede na kakovost. Takrat je podjetje še imelo sedež v Avstriji in njegov direktor g. Rudolf Kovač si je veliko prizadeval za rejo činčil v Sloveniji in sleherne novosti posredoval takrat še maloštevilnim rejcem.Veliko skrb je posvečal izdelavi briketirane hrane v Sloveniji po novem - njegovem receptu, ki je dejansko osnovni pogoj za zdravo rast živali. Poleg redne oskrbe z raznimi potrebščinami za uspešno rejo moram posebej pohvaliti reden prevzem vzrejenih živali, kar pomeni seveda dejansko izvrševanje zapisanega v omejeni pogodbi oziroma dogovoru.V minulih osmih letih se namreč ni primerilo, da prevzema ne bi bilo ob dogovorjenem datumu. Glede na to, da se nenehno pojavljajo in izginjajo konkurence, ki bolj ali manj vse obljubljajo, s tem tudi višjo ceno za vzrejeno žival, me je prav gornje obdržalo, da vztrajam pri istem podjetju.
V preteklosti se je namreč name obrnilo že več mladih rejcev začetnikov, ki so želeli oddati vzrejene živali, pa jih niso mogli oziroma so jih oddali po mizemi ceni. Nenehno so se ubadali s problemom oskrbe z ustrezno briketno hrano.
Vse te pomanjkljivosti so v glavnem urejene s sodelovanjem s podjetjem C. I. International iz Miklavža pri Mariboru.
Prav je, da se v poslu trudita oba partnerja in da sta tudi oba zadovoljna.Upam, da bo sodelovanje tudi v prihodnje na kakovostni ravni na obeh straneh, kar si rejci
najbolj želimo.
B. S.
SREDI ZIME TOPEL DOM!
Dopolnite zalogo kurilnega olja!
GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA
pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov
43,70 SIT/liter
43,20 SIT/liter
brezplačen prevoz brezplačen prevoz
OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV
v 3 obrokih v 5 obrokih
44,50 SIT/liter
45,50 SIT/liter
brezplačen prevoz brezplačen prevez
MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI
TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih.
PETROL
1000 Ljubljana Šmartinska 130 tel. 061/14 01 044
442 385
faz. 061/442 902
©■meta
trgovina na drobno, d.d.Jjubljana
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v četrtek, 15. januarja, ob 19. uri krstna izvedba mo-noigre Pijančki, dobro jutro, v izvedbi in režiji Milivoja Mikija Roša, avtor teksta pa je Goran Gluvič. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi novo Roševo knjigo z naslovom Buffet.
POEZIJA
MURSKA SOBOTA: V petek, 16. januarja, bo v soboškem gradu ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Tepen v viharju, avtorice Judit Csuka Zagorec. Predstavila jo bosta avtorica in bibliotekar Jožef Papp. Nastopajo še Laszlo Balkay, Janos Cimmermann Toplak in Daniel Balažek.
OTVORITVE
MURSKA SOBOTA: V petek, 16. januarja, bodo v Galeriji Murska sobota odprli razstavo slik prekmurskih likovnih umetnikov z naslovom Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesarič slike 10 let pozneje.
Razstava pomeni ponovno srečanje peterice po njihovi skupni razstavi v soboški galeriji leta 1987 in predstavitev njihovih novih likovnih spoznanj, ki so nastale od leta 1987 do danes. Razstavo si lahko ogledate do 9. februarja.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko do 15. januarja ogledate razstavo likovnih del Endreja Gonterja in Endreja Gonterja mlajšega.
MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu pa je do februarja na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. Razstavo posreduje Gorenjski muzej iz Kranja.
MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate likovno razstavo akademskega kiparja Matjaža Počivavška in akademskega slikarja Iva Prinčiča.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin si lahko ogledate likovna dela akademskega slikarja Ludvika Pandurja.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani občine Moravske Toplice je na ogled razstava likovnih del Štefana in Sandija Červeka.
PUCONCI: V občinski stavbi so razstavljena dela slikarja Draga Gorjana.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
POMOŽNI DELAVEC
ČISTILEC PROSTOROV; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 30 DNI, 30 UR NA TEDEN; do 20. 01. 98; ROŽMAN IRENA S. P. OKREPČEVALNICA PARADIŽ, RAJH NADE 15, LJUTOMER
AVTOMEHANIK
VZDRŽEVANJE - POPRAVILA VOZIL; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: GOVORNO ZNANJE ANGLEŠČINE ALI NEMŠČINE; do 20.01.98; ŠTEVANČEC FRANC S. P. AVTOSERVIS, MARTJANCI 9, MARTJANCI
PRODAJALEC
PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; do 16. 01. 98; RAJBI D. O. O., JANZEVVRH 24, RADENCI; št. del. mest: 2
PRIPRAVNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; do 20.01.98; GMT D. O. O. AVTOTRGOVINA, CVETKOVA ULICA 34, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
KUHAR NATAKAR
KUHAR - NATAKAR; določen čas 18 mes.; do 16.01.98; ŠKERLAK GABRIELA S. P. OKREPČEVALNICA DOM, SEBEBORCI 45, MARTJANCI KUHAR - NATAKAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 20.01.98; TKALEC IVAN S. P. DNEVNI BAR ČARDA, HODOŠ 1, HODOŠ -HODOŠ
KUHAR
KUHAR ALI PRIPRAVNIK V GOSTILNI GRILLKO M. TOPLICE; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; do 16. 01. 98;
emona centri emona marketi emona trgovine
Smo uspešno trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo pri prodaji živilskih izdelkov na drobno.
Ker širimo našo prodajno mrežo na območju Prekmurja, odpiramo 2. APRILA 1998 v MURSKI SOBOTI v Cvetkovi ulici specializirano prodajalno delikates in gostinski lokal.
V sodobno opremljenem objektu ponujamo zaposlitev mladim, strokovno usposobljenim in prodornim delavcem, ki so komunikativni, ustvarjalni in se želijo dokazati in potrditi v stroki.
Če ste med njimi, pošljite pisno ponudbo s svojim življenjepisom in dokazili o izobrazbi za eno od naslednjih delovnih mest:
1.	NAMESTNIK POSLOVODJE (1 sodelavec)
Pogoji: V. stopnja šole za trgovinsko dejavnost, smer trgovinski poslovodja, ekonomski ali komercialni tehnik, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakih delih pri prodaji delikates, poskusno delo 3 mesece.
2.	VEČ PRODAJALCEV
Pogoji: končana IV. stopnja šole za trgovinsko dejavnost, smer prodajalec, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
3.	NATAKAR (2 sodelavca)
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri, smer natakar, najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih, poskusno delo 2 meseca.
4.	OBRAČUNSKI REFERENTU sodelavec)
Pogoj: V. stopnja izobrazbe ekonomske ali administrativne smeri, 2 leti delovnih Izkušenj pri podobnih delih, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati do vključno 31. 1. 1998 na naslov EMONA MERKUR, d. d., Ljubljana, Šmartinska 130. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi.
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba			
	1-11	1II-IV	V	VI VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota	1		14	2	0	4	21
M.P.I. MARKETING, PROIZVODNJA, INGENERING D. O. O., GRAJSKA ULICA 1A, MURSKA SOBOTA
PRIPRAVNIK - KUHAR; določen čas 6 mes.; do 20. 01.98; RADENSKA -ZDRAVILIŠČE D. O. O., RADENCI , RADENCI; št. del. mest: 3
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK; do 16.01.98; GRANTAŠA JOŽEF S. P. TRGOVINA NA DROBNO, GRLAVA , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 16.01.98; KERČMAR GEZA S. P. KAVA BAR GEZA, PREŠERNOVA CESTA 4, GORNJA RADGONA
TOČENJE PIJAČ - NATAKAR; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 20.01.98; BUČEK JOŽE S. P. KAVA BAR TRTA, NORŠINSKA 1 A, MURSKA SOBOTA
KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, madžarski jezik - govorno, nemški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: DIPL. EKONOMIST, UPRAV. TEHNIK, DIPL. PRAVNIK PRAVNIK, STROJ. TEHNIK, STROJNI ING., DIPL. ING. STROJNIŠTVA, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 23. 01. 98; PERIČ MURSKA SOBOTA K. D., LENDAVSKA 29C, MURSKA SOBOTA
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK; določen čas 3 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, hrvaški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN, DODATNA ZNANJA S PODROČ. MEDICINE (MASAŽNE TEHNIKE, BALNEOLOŠKE PROCEDURE, NEGA TELESA); do 18. 01,
98; MENART TOMISLAV-ZASEBNA SPECIALISTIČNA ORDINACIJA, TERME BANOVCI , VERŽEJ
EKONOMIST
RAČUNOVODJA - FINANČNIK; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, 5 LET DELOVNIH 'IZKUŠENJ Z VIŠJO IZOBRAZBO, 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ PA Z VISOKO IZOBRAZBO; do 23.01.98; PERIČ MURSKA SOBOTA K. D., LENDAVSKA 29C, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI VETERINAR
KONTROLOR ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI ŽIVIL; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 16.01.98; VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE LJUB. OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA ULICA 27, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
DIPLOMIRANI
INŽENIR STROJNIŠTVA
PRODAJNI INŽENIR II.; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 28.01.98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
ORGANIZATOR - PROGRAMER V SLUŽBI AOP; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SMER RAČUNALNIŠTVO, PRIPRAVNIK, ZA DELAVCA 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ; do 23. 01.98; MURA - PROIZVODNJA OBLAČIL D. D. STROKOVNE SLUŽBE, PLESE 2, MURSKA SOBOTA;
Zavarovalnica Triglav, d. d.,
največja slovenska zavarovalnica
VABI K SODELOVANJU
vse, ki jih zanima prodaja zavarovalnih storitev na območju občine Lendava.
POTREBUJEMO KANDIDATE ZA ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
Od vas pričakujemo:
-	najmanj srednješolsko izobrazbo
-	veselje do dela z ljudmi
-	samoiniciativnost in iznajdljivost
Ponujamo vam:
-	ustvarjalno delovno okolje
-	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
-	samostojno in dinamično delo
-	stimulativno plačilo
-	redno zaposlitev za nedoločen čas
s 3-mesečnim poskusnim delom
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Zadnja stran
V dvoje je lepše

Časi se spreminjajo, vendar so se nekatere navade še obdržale: praviloma še vedno “osvajajo” moški. Dobro pa bi bilo, ko bi bile pobudnice tudi dekleta in ženske, saj bi tako pomagale strahopetcem, ki ne zberejo poguma, da bi zaprosili za ples, kaj šele za roko.
Črnolasi Alenki Belci iz Globoke se je pred štirimi leti priklonil svetlolasi Miran Jagrinec iz Spodnjega Kamenščaka. Povsem po naključju sta se namreč srečala na veselici na Razkrižju. Potem sta plesala in plesala, se stiskala in “padli” so poljubi. Alenka, zaposlena v Murinem obratu v
Ljutomeru, je potem mislila le na svojega fanta. In obratno: Miran, ki je zaposlen v tujini, je nestrpno čakal konec tedna, da se bo spet srečal s svojim dekletom. Sčasoma se je preselil na njeno domačijo, kjer so ga lepo sprejeli: Alenkina mama Anica, oče Dolfek in Alenkin brat Andrej. Pred dvema letoma se je mlademu paru, kije živel “na koruzi”, rodila Lea. Proti koncu lanskega leta pa sta pričakovala nov naraščaj, zato je nekako napočil čas za sklenitev zakonske zveze. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Ljutomeru, cerkveni obred pa v cerkvi sv. Janeza (Ivana) na Razkrižju. Zakrament svetega zakona jima je podelil župnik Marjan Rola. Gostija, na kateri je bilo 35 svatov, je bila v gostišču Na gmajni na Veščici. Srečen trenutek pa je bil tudi mesec dni pozneje, saj je na svet prikukala druga deklica mladega para: Tamara. - Š. S.
--- GORN JA RADGONA - Za-
 sebni vinogradniki so prodali Kmetijski zadrugi Gornja Radgona okrog 910.000 kilogramov grozdja, ki ga je “preprodala” podjetju Radgonske gorice, d. d. V prednovolitnih dneh je kmetijska zadruga izplačala vinogradnikom 20 odstotkov vrednosti odkupljenega grozdja, čeprav so prvotno napovedovali 33 odstotkov. “Zaostalih” 13 odstotkov bodo izplačali v juniju, kajti zaradi veliko odkupljenega grozdja v podjetju Radgonske gorice, kjer so ga predelali v vino, v načrtovanem roku niso niso uspeli prodati načrtovanih količin vina. Vsa druga izplačila za prodano grozdje pa bodo v odstotkih in rokih, kot so se dogovorili in zapisali v pogodbe. Tako bodo prejelu ob ko-
ncu januarja 17 odstotkov in nato vsak mesec do konca junija še po 10 odstotkov. (F. KI.)
H PERTOČA - V župniji sv.
 Helene na Pertoči lepo skrbijo za cerkev in okolico. Ob poti na hrib so postavili ograjo, zato zdaj ni več tolikšne nevarnosti, da bi kdo padel po spolskih tleh, saj se lahko opre na ograjo. Malo pred novim letom pa so vgradili avtomatiko za “elekrično” zvo-
njenje, nova pa je tudi elektronska stolpna ura. Na Pertoči imajo tudi novo spovednico, ki so jo blagoslovili pred božičem. Iz nje so že odšli mnogi - olajšani za svoje grehe (odveza). (D. Vj — SVETI JURIJ OB ŠCAV-
 NICI - Pred novim letom je izdala Občina Sveti Jurij ob Ščavnci občinsko Jiirjovsko glasi-
lo. Obsega 26 strani formata A 4. Tiskano je v nakladi 900 izvodov, gospodinjstva pa so ga prejela zastonj. Vsebina: dogodki v občini v preteklem letu.
Sicer pa so v tej občini lani veliko naredili na področju infrastrukture, za kar je bilo porabljenih 92,3 milijona tolarje.v. Največ so porabili za ceste. “Sanirali” so tudi zemeljska plazova in zgradili most na cesti Terbegovci-Brezje in še kaj. (L. Kr.)
Menjalniški teč
Pomurske banke 13.1.1998
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. 1. 1998 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.341,5666	1.327,00	1.343,00
Francija	100	2.819,4133	2.760,10	2.822,30
Nemčija	100	9.437,6827	9.335,00	9.450,00
Italija	100	9,5962	9,31	9,62
Švica	100	11.639,4941	11.411,60	11.668,90
ZDA	1	171,3694	169,60	172,50
ČE STE SE ODLOČILI ZA PRVI KORAK, LAHKO Z NAMI NAREDITE ŠE DRUGEGA!
Predstavljamo vam
GOTOVINSKO POSOJILO
za naše komitente z odplačilno dobo od 6 mesecev do 60 mesecev
Primer:
Znesek Odplačilna Obrestna Obrok v SIT	doba	mera v SIT
100.000 ......na 6 mesecev......TOM + 7%.........17.475
200.000 ......na 12	mesecev........TOM +8,5%....18.322
250.000 ......na 12	mesecev......TOM + 8,5% ... 22.903
360.000 ......na 24	mesecev.......TOM + 10%...18.195
500.000 ......na 24	mesecev........TOM + 10%... 25.271
500.000 ......na 36 mesecev.....TOM	+ 11,5% .... 17.990
700.000 ......na 48 mesecev.....TOM	+ 11,5% .... 19.877
1.000.000 ......na 60 mesecev....TOM	+ 11,5% .... 23.881
Posojila odobravamo brez depozita ne glede na odplačilno dobo in namen posojila. Podrobnejše informacije zahtevajte v vaši enoti Pomurske banke.
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
ZVEZDA - DIANA
DISKONT ZVEZDA - DIANA
AKCIJA V JANUARJU
Markišavska cesta 1
- šampioni rezani v slanici 370 gr.... 169,00 sit
850 gr...339,00 sit
-	kompot, breskva 850 gr............. jagoda 850 gr........................ jagoda 425 gr........................
-fidelini za juho 500 gr....................
-	rezanci, ozki 500 gr..............
-	riž 1 kg..........................
-toaletni papir Suny, 2-slojni 10/1 ...
-	ketschup Felix 1 kg...............
-	Stil (pomaranča, limona) 2I.......
192,00 sit 300,00 sit .. 57,00 sit 158,00 sit 158,00 sit 130,00 sit 272,00 sit 415,90 sit 191,50 sit
- Laški rizling, zaščiteni, Ljutomer 11 . 348,50 sit
23. januarja od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00
DEGUSTACIJA
Laški rizling, zaščiteni, Ljutomer
Soboška kovinska mednarod- ; na korporacija Pomex je ob । svojem hčerinskem podjetju Ruma ustanovilo še eno po- : djetje. Dobro obveščeni pra- I vijo, da je to zaradi naglega razcveta, ne pa zaradi poslov- ; nih težav. Trdijo namreč, daje to nemogoče, saj je nemo- ; goče, da bi Pomex po briljantnem reševanju Pan-ag-re in sedaj še Bliska Livarne : lahko zašel v težave. Preše- ’ neča jih le, da v livarni v ste-! čaju ne nadaljujejo proizvodnje.
*****
Odpiralni čas:
vsak dan od 8.00 do 17.00
v soboto od 8.00 do 13.00
GORNJA RADGONA - Pri Centru za socialno delo Gornja  Radgona izplačujejo otroški dodatek za upravičence z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V
decembru so izplačali 27.068.220 tolarjev, do katerih je bilo upravičenih 4.337 otrok. Število prejemnikov bo tja do aprila še približno enako, saj bodo šele od 1. maja dalje preverjali upravičenost. (F. KI.)
Ob 30-letnici hotela Diana v Murski Soboti so prejeli priz- nanja: Ladislav Flisar, Marjeta Flisar, Karel Kutoš, Helena Pintarič, Marija Ribaš in Koloman Serec.
Ob 20-letnici prodajnega centra Zvezda v Murski Soboti in 3 5-letnici trgovske dejavnosti družbe Radenska - Zvezda - Diana so podelili odličja petim sodelavcem. Njihova imena: Zoltan Belec, Štefan Gomboc, AJojz Jerebic, Mirko Lončar in Anton Pozvek. (O. B.)
Lepa kot nevesta fiesta
Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta.	q
I--------------------------1
। Nagradno vprašanje st. 3:
V katero leto izhajanja bo prešel Vestnik
18. februarja 1999. leta:
| a) v 50. leto
। b) v 45. leto	i
j c) v 40. leto
Zaokrožite odgovor, za katerega menite, da je pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 21. januarja, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13.
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Ime in priimek:___________
Ulica:
Kraj: _ Pošta:
Podpis:
Vestnikova
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste fieste!	Veliko sreče!
PRAVILNA REŠITEV 2. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: Jože Vild.
IZŽREBANI REŠEVALCI: Vestnikov vlak: Sonja Berden , Berkovci 12, 9207 Prosenjakovci; Hedvika Štuhec, Stanetinci 11,9244 Sv. Jurij ob Ščavnici; Francka Zadravec, Lipa 87, 9231 Beltinci. Majice: Anica Gumilar, Sv. Jurij 9, 9262 Rogašovci; Polde Gomboc, Cankarjeva 48, 9000 Murska Sobota; Anton Horvat, Mladinska 7, 9224 Turnišče.
W I
in
S. O. S. Company d.o.o
Castro!
Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507
Priporočamo olja Castrol
nagrajujeta
Panonija, Pan-agra in ponovno Panonija nikakor ni mogla brez tehničnega eksperta Stanka Harija ■ Brziča. Bil je pri prvem padcu Panonije, pri razcvetu in padcu Pan-agre, ponovnem razcvetu in končnem izdihu Panonije. V teh dneh ji je dal zadnje maziljenje in prebral poslovilni govor za večni mir in pokoj. Tišine lob govoru niso igrali, čeprav si je Brzič želel, da bi jo zaigral nekdanji tehnični Mikula na bas kitaro, vendar je ta to odklonil. |
*****
Murin marketing obvešča vse ; maturante, da naj ne oblegajo njihovih trgovin za maturantske ■ »ancuge«, saj lahko njihove obleke kupijo po bistveno ugo-; dnejših cenah v družinskem podjetju direktorja marketinga Zrima - znamenitem Levisu v Slovenski ulici.
*****
Nekdanji direktor Dekorjevega j Kovinarstva, ki je vložil vso svojo energijo v preživetje pod' . jetja, a je moral kljub vsemu zaradi “meistergeselšafta" °di' ti, se sedaj, ko je podjetje k°n’ čno prodano, sprašuje, ali b® bo morda končno začelo delat1 in tako z njim trčilo na trgu v gradbeništvu, kjer so mu uspele nekatere botrske povezave.
*****
Viktor Šbtil - Nerizični bo na . slovesni otvoritvi novega de luxe doma za starejše občane Elizabeta, ki ga.upravlja Milan.
Bratkovič - Vsestranski, slovesno prerezal trak in končno predal hotel svojemu namenu-
*****
Sanji Varga - Sanirani in LujZ Behek - Bevanda sta se odločila, da nedograjenega bazenskega kompleksa Sakač n® kaže izpustiti iz rok. Zato bo Lujz - Bevanda s posredova' njem kranjskega Goddyara od' potoval v Ameriko, kjer bo I# bral ustrezno gumijasto folijo,s katero bosta zamašila bazen ih vanj natočila termalno vodo- $ tem želita popestriti ponudbo Milana Bratkoviča - Vsest#' nskega.
*****
Gorički župani si podajajo klju' ke na ministrstvu za delo, insl' cer zaradi gradnje domov# starejše občane. Tako je mora' vski župan Ferek Cipot s svojih1 svetovalcem Stankom Polank čem - Kempinskym v želji, prehiti puconskega Ludvika vaka - Prebujenega s svetovan cem Srncem, na avtocesti d0'; živel celo rahel trk z občinskih’: avtomobilom. Kdo je bil prej Pn vratih, iz ministrstva niso sp°' ’ ročili.
*****
Te dni se je menda mudil v sednji Madžarski eden od ra nateljev srednjih šol. Bil je v "G varni za odvzem semena«. Z3G di podtlaka mu je stroj poteg J vase tudi suknjič in je ostal potnega lista. Tako se je nje91 va vrnitev v domovino po dip’ matskih zapletih zavlekla.
KEŠEM Ul KOlit