Lelo IV. Opozicija — bistvo prave demokracije Iz polpretekle dobe so nam znani primeri diktatorskih režimov, ki so z vsemi sredstvi zatirali vsako svobodno mišljenje in delovanje, hoteč prikazati pred svetom, da je le njihova pot prava in „zvehčavna“. Tudi v najnovejši dobi nam takih primerov ne manjka. Tudi dandanes slišimo o 99% volilnih zmagah, o popolni enotnosti gledanja na svet in dogodke v njem. Vse, kar država obseže in doseže, je last ljudstva, ki je edina „suverena“ oblast političnega vodstva in ki more z Vsem svobodno razpolagati. Razumljivo, da ljudstvo samo proti sebi ne more biti v opoziciji, zato v državah, kjer je vlada poverjena „ljudstvu“, tudi opozicij ni. Ker nam je iz življenja predobro znano, da ima človek kot razumsko bitje svoj individualni odnos do življenja, ne Verjamemo in tudi ne bomo mogli ni-fcdar verjeti, da so si milijoni in milijoni popolnoma enaki v gledanju na življen-ski razvoj in njegov potek. Že po svoji naravi je človek enota v stvarstvu in ne le nekako kolo v mehaničnem stroju, (kot bi ga to nekateri hoteli prikazati), ki se mora vrteti tako, kot bi nekdo ukazoval. Zaradi tega pameten človek ne more verovati v demokracijo tam, kjer razen vladne stranke ni nobene skupine ljudi ah pa posameznika, ki bi imel priliko, da svobodno izrazi svoje mnenje. Niti najmanjša kulturna skupina ne more živeti brez kritike. Kritika je simbol kulture. Brez svobodnega izražanja osebnega mnenja ni demokracije, kjer pa nekdo proti vladni stranki zastopa drugo mnenje, nastane opozicija, ki je bistvo demokracije in obenem merilo dobrega, oziroma slabega vladanja večinske stranke. Vsa človeška zgodovina ne pomni tako velikega števila političnih beguncev, kot jih imamo danes. Čeprav bi mogli Vsi ti, ki beže preko meja svoje domovi-he v neznani svet, na lastnem domu koristno živeti in delovati, so se vendar odločili za neznano tujino, da si tako ohranijo naj več j o odliko človeka — svobodno voljo. Razpravljanje o demokraciji in celo >,ljudski“ je vsekakor smešno, če ne more pod njo niti najskromnejši človek izraziti svojega mnenja, temveč mora misliti tako, kot mu zapovedo. Človeštvo je prema.galo že več poizkusov zasužnjevanja, enega največjih z Srna go v poslednji vojni, zato je razumljivo, da se danes upira ponovnemu za-sužnjevanju. Svoboda namreč ni samo Pravica človeka. Človek ima dolžnost, da svojo svobodo brani in neredki so pri-hie.ri, ko ljudje za osebno svobodd' žrtvujejo vse, tudi življenje. Povsem naravo je torej, da se 'Evropa združuje in s skupnimi močmi nastopa proti ponov-bhn poizkusom zasužnjevanja. _ Toliko časa, dokler ne bodo mogli vsi ljudje svobodno izražati svoje mnenje, ki sicer brez strahu pred koncentracijskim taboriščem, na svetu ne bo svobode. Dokler prevladuje v nekaterih državah še strah pred nasiljem in zatiranjem Svobodne volje in mišljenja, toliko časa he moremo trditi, da so cilji, ki si jih je Postavila Organizacija Združenih naro-^ov za zagotovitev trajnega miru, doseženi. Gorazd. Celovec, 18. junija 1948 Številka 25 Komisija ameriškega senata za čim uečjo pomoč Evropi Komisija ameriškega senata je odobrila predlog, da se pomoč Evropi poveča za 1 milijardo 175 milijonov dolarjev od one, katero je odobrila skupščina, kar pomeni, da znaša skupna svota 6.125,710.000 amer. dolarjev. Predhodna vsota je znašala 6.533,710.000 dolarjev, toda skiipščina je hotela to vsoto skrčiti na 5.980,710.000 dolarjev. Povrhu tega pa je predlagala, da naj zadostuje ta vsota za dobo 15 me» secev in ne, kakor so prvotno zahtevali 12 mesecev. Sedaj je komisija senata to zahtevo skupščine ovrgla in vsoto povečala. Na ta način so storili prvi korak, a sedaj bodo celotno razpravljali še pred senatom, kjer pa imajo večino oni, ki mislijo, da se ameriške pomoči ostalemu svetu ne sme zmanjšati s tako drastičnimi ukrepi iz mnogih vzrokov, a najbolj zaradi ameriške» ga ugleda. Če bo senat to priporočilo sprejel, bo to pomenilo, da so preklicali zmanjšanje na» črta za Kitajsko, Grčijo, Turčijo, zasedbena področja in Trst, ki ga je bila predlagala skupščina. Hiemant Gottunld novi predndiHk teikoslovaike Denarna reforma v Nemčiji V Frankfurtu so se sestali ameriški in britanski vojaški poveljniki z nemškimi predstavniki in razpravljali o nemški de» narni reformi, za katero so podvzeti že vsi potrebni ukrepi. Uradno poročilo bo izdano v kratkem. Lahko rečemo, da je denarni promet v zahodnih predelih Nemčije popolnoma obstal. Ljudje se hočejo denarja zne» biti, a nihče noče ničesar prodati. Njegovo Veličanstvo kralj Jurij VI. je eden izmed tistih srečnikov ali nesrečnikov, ki imajo tri rojstne dneve. Njegov prvi, pravi rojstni dan je 14. decembra 1895. leta. Ta dan ni uradni pra» znik in kralj ga preživi popolnoma zasebno s svojo družino. Njegov drugi, uradni rojstni dan, katerega praznujejo milijoni in milijoni njego» vih podanikov, je 10. junija vsako leto. Na ta dan se vršijo velike svečanosti, vojaški mimohodi in ves narod se veseli in slavi rojstni dan svojega kralja in spomlad, ker sije junija v Angliji sonce. Dosedanji ministrski predsednik Klement Gottwald je postal 14. junija predsednik češkoslovaške. Izvolila ga je narodna skup» ščina z 296 glasovi proti 6. Po uradnem imenovanju novega pred» Razen teh dveh imajo še tretji kraljev rojstni dan, ki pa je samo za državne uslu» žbence in ga praznujejo v soboto pred bin» koštno nedeljo, da lahko preživijo tri dni praznikov v .»zelenju«, če hočejo narediti izlet. Na ta način je zadovoljen kralj, ki ima lahko en dan samo za sebe in svojo druži» no, kot sin, mož in oče. Zadovoljni so njegovi podaniki, kateri, kakor vsi meščani, zelo ljubijo uradne vojaške svečanosti, a zadovoljni so tudi državni uslužbenci, kate» rim je omogočeno, da uživajo cele tri dni oddiha daleč proč od vsakdanjih skrbi. sednika je podala vlada ostavko. Predsed» nik Gottwald je poveril s sestavo nove vlade sedanjega ministrskega predsednika An» tonina Zapotockyja, Novo vlado so takoj sestavili in jo v četrtek predstavili parlamentu. Novi predsednik Češkoslovaške, Klement Gottwald, javnosti ni posebno znan, dasi» ravno se udejstvuje na političnem polju že nad 30 let, ravno tako, kakor dr. Beneš. Klement Gottwald se je rodil leta 1896 kot sin narednika bivše avstro»ogrske voj» ske. V komunistično stranko je stopil leta 1921 in pričel napredovati v vodstvu te stranke takoj, sicer nekoliko počasi, t6da načrtno. Dolgo časa je bil član češkega odposlanstva pri Kominterni, potem pa je postal član Izvršnega odbora. Gottwald je popolnoma zanesljiv komu» nist in slepo izpolnjuje vsa povelja, ki jih dobi. Ko je prišel za časa zadnje vojne v Moskvo, so ga tam pričeli takoj pripravljati za bodočega predsednika češkoslovaške. O njem pravijo, da ima poleg partijskih tudi vse lastnosti dobrega Čeha, posebno to, da je posebno pri delu neutrudljiv, kar zahteva tudi od drugih. Njegov prihod na predsedniško mesto po» meni, da bodo pričeli z aktivno in radikalno politiko. Češki narod, ki pripada Zapadu v isti meri kakor Vzhodu, bo sedaj vržen popolnoma v vzhodni tabor. Paftxmki konferenca Vlada Sovjetske zveze je na ameriško no» to glede podonavske konference odgovorila v pritrdilnem smislu z nekaterimi pogoji. Sovjetska zveza se strinja s predlogom, naj bo konferenca o podonavski plovbi 30. ju» lija. V imenu jugoslovanske vlade je vlada So» vjetske zveze javila, da se ta konferenca ne more vršiti v Beogradu, kakor je to predlagala ameriška vlada, zaradi tehničnih težkoč. Sovjetska vlada pa predlaga, naj določijo kako drugo mesto ob Donavi, ki bi bilo za konferenco bolj pripravno. Te konference se bo poleg štirih velesil udeležila še Bolgarija, Jugoslavija, Romuni» ja, Madžarska, Češkoslovaška, a tudi Avstrijo bodo pozvali, naj se te konference udeleži, toda imela ne bo pravice glasova» nja, ker se je Sovjetska zveza nprla sme» riškemu predlogu, naj bo Avstrija pri tej konferenci enakovreden član. Atenski radio je sporočil, da še ni prišlo do sestanka med bolgarskim in grškim predstavnikom v Washingtonu glede diplo* matskih odnos a.jev med Grčijo in Bolgarijo, za. kar je izrazila željo bolgarska vlada. Nfegovo Mčamtvo krall Jul W. m nMoui triki roistnl dnevi Stran 2 — številka 25 1 Po zemeljski obli VELIKA BRITANIJA Britanski minister Morrison je izdal v soboto oklic na vse evropske države, v katerem jih poziva k intenzivnemu sodelo= vanju, ki predstavlja edino pravilno pot k uspešni obnovi. Morrison, ki je govoril pred članicami britanske delavske stranke, je med drugim izjavil, da prejema Evropa, vključno z Ve* liko Britanijo neizmerne količine pošiljk iz Združenih držav, za katere ji ni treba dati nikakega plačila. Toda tako ne more iti dalje, če bi se evropske države zanašale le nase, ne bi bile v stanju plačati niti ene po* šiljke. Toda če bodo države sodelovale in s pomočjo sodelovanja dosegle koristno za* menjavo dobrin in medsebojno podporo, bodo lahko premagale sedanje težave. Morrison je navedel statistične podatke, iz katerih se jasno vidi, da je Velika Eri* tanija storila vse za evropsko sodelovanje. V prvih treh mesecih tekočega leta je bil britanski izvoz za 26% večji kot katerikoli čas pred vojno. Tudi industrijska produkcija je bila za 9% višja kot pred vojno, do* čim celotna produkcija Evrope še ni do* segla povprečnega predvojnega stanja. Velika Britanija je tudi ustalila svojo valuto, čeprav so stroški prehrane v Veliki Brit s* ni ji sorazmerno nizki. »Toda«, je zaključil Morrison »mi si bomo naš položaj še izboljšali.« PALESTINA Posredovalec Organizacije združenih na* rodov v Palestini, grof Bernadotte, je pris» pel na grški otok Rodos, kjer si bo uredil svoj glavni stan. Grof je prispel na Rodos z letalom. Med poletom iz Damaska na Rodos je imel grof Bernadotte razgovor z zu* nsnjim ministrom židovske države, gospodom Shertokom. Kot javljajo, bodo v različnih krajih Palestine namestili posebne zastopnike Organizacije združenih narodov, ki bodo skrbeli za to, da bodo tako Arabci kot Židje izpolnjevali pogoje premirja, ki jih je Organizacija združenih narodov določila. Po poslednjih poročilih, ki so prispela iz Palestine, so na vseh bojiščih upostavili premirje. Nek palestinski parnik s 420 potniki na krovu, ki je bil namenjen v Palestino,. je priplul v Tel Aviv, glavno mesto judovske države. Po izjavi nekega ameriškega državljana, ki je član opazovalne komisije Organizacije združenih narodov, bodo v soglasju s pogoji premirja internirali vse prispele potnike, ki bi po starostni dobi morali služiti vojaški rok v židovski armadi. NEMČIJA Po poročilih iz Berlina je bila v soboto daljša konferenca med zastopniki britanskih in sovjetskih transportnih opolnomočencev, na kateri so se sporazumeli o na* daljnem železniškem prometu med Berlinom in zahodno Nemčijo. Sovjetske oblasti so pristale na 18 vlakov dnevno, ki bodo lahko neovirano vozili preko njihovega zasedbenega ozemlja. Prav tako so dovolili odpeljati 6 vlakov, ki so stali v njihovem zasedbenem področju. Iz Berlina so za te vlake že odposlali potrebne lokomotive. Istočasno pa je nastala nova ovira pri pot* niškem prometu iz Berlina v zapadne zasedbene predele Nemčije. Po novih določilih bo možno potovati v področja, ki jih imajo zasedena zapadne velesile, le iz sovjetskega področja in ne več britanskega, kot je to bilo do sedaj. Na ta način si bodo sovjetske oblasti pridobile možnost popolnega nadzorstva nad potniki, ki potujejo iz Berlina v zapadna zasedbena področja. GRČIJA Posebni odbor za Balkan je na podlagi poročil raznih opazovalnih skupin, nameščenih vzdolž grške meje, obvestil ZN, da oskrbujeta Bolgarija in Albanija v veliki meri grške gverilce. Ena od skupin je poročala, đa je ugotovila, da so telefonske žice iz nekega porušenega položaja gverilcev vodile na bolgar* sko zemljo. Po poročilu druge skupine je odbor ugotovil, da je Albanija dobavljala uporniškim oddelkom zemeljske mine in drugi material. Mislijo, da bo odbor v kratkem odpotoval v Ženevo, kjer bo sestavil popolno poročilo za skupščino ZN. Izprva je bilo dogovorjeno, da naj bi odbor imel mnogo večjo svobodo pri prcisko* vanju mejnih incidentov, toda Jugoslavija, Bulgarija in Albanija so zavrnile Opozo-valcem odbora dovoljenje za vstop v tozadevna mejna področja. ZDRUŽENE DRŽAVE Gospa Franklin D. Roosevelt j« pozvala Sovjetsko zvezo, da naj pošlje v Združene države skupino strokovnjakov, ki naj hi proučevali zdravstvene in stanovanjske priliko države, ako dovoli sovjetska vlada ameriškim strokovnjakom isto v Sovjetski zvezi. Ta predlog za izmenjavo strokovnjakov je gospa Roosevelt stavila z ozirom na to, ker je sovjetski predstavnik kritizira 1 v komisiji za človečanske pravice, kateri predseduje ona, visoke stroške zdravniške pomoči in stanovanjskih najemnin v Združenih državah, nasprotno pa poveličeval zdravstvene in stanovanjske prilike v Sovjetski zvezi. Gospa Roosevelt je omenila, da so po razpoložljivih podatkih stanovanja v Sovjetski zvezi prenapolnjena in zdravstvene prilike slabe, ter izjavila, da zdravijo v Združenih državah revne brezplačno isti zdravniki in v istih bolnicah, v katerih bo* gati mnogo plačujejo. »Vseeno — je dostavila — Američani priznavajo, da je sedanji sistem zdravniške pomoči in sedanji polo» žaj stanovanj še mogoče zboljšati, to priznanje pa je znak zrelosti.« Noben sovjetski delegat pa — je dostavila gospa Roose* velt — ni nikdar priznal, da bi prilike v Sovjetski zvezi bile nepopolne. Ameriški senat je odobril s 77 glasovi proti 10 zakonski načrt za mirnodobski nabor možkih od 19 do 25 let za službovanje v kateremkoli delu sveta. Načrt pride sedaj pred predstavniško zbornico, ki ga bo po izjavi svojega predsednika Martina odobrila v desetih dneh. Predsednik odbora za oborožene sile, Gurney, je pri otvoritvi debate v senatu izjavil, da pomeni predloženi načrt »ukrep za mir« in dostavil, da bo njegova uzakonitev imela za posledico usta* Ijenost vsega sveta, omilila občutek negotovosti, strahu in pomanjkanja varnosti, ki na svetu še prevladuje. Senator Barkley, ki je govoril kot voditelj demokratične manjšine, je pa izjavil, da ravno sedanji svetovni položaj zahteva odobritev tega zakona. Rekel je, da je prepričan, da se lahko s primerno mero strpnosti, razumevanja in potrpežljivosti s strani vseh vlad končno izloči vsako nasprotje in vsak spor ter se preide v dobo miru. Načrt vsebuje med drugim sledeče: Rekrutacijo 25.000 inozemcev za dobo 5 let, ki lahko zaprosijo po preteku petih let, če je bilo njihovo zadržanje v službi zadovoljujoče, za ameriško državljanstvo, številčno stanje oboroženih sil se poveča na 1,695.000 mož. MADŽARSKA Ob veliki udeležbi inozemskih odposlancev se je vršil v soboto in nedeljo prvi kongres madžarske .»stranke delavnih«, ki je nastala iz spojenih socijalnih demokratov in komunistov. Kongres se je vršil v budim-peštanski operi. Namestnik ministrskega predsednika Rakosi, je imel govor, v katerem je govoril o zunanjepolitičnem položaju in zavzel stališče proti Marshallovemu načrtu. K verskemu vprašanju je izjavil Rakosi, da se ne borijo proti veri, ampak proti kapitalizmu, in da niso pripravljeni skleniti kompromisa. Poudaril je, da z rešitvijo tega vprašanja ne bodo več dolgo odlašali. V nedeljo je bila v Budimpešti procesija, pri kateri je prišlo do spopada. Policijski funkcijonarji so izjavili, da za to cerkveno procesijo ni bilo dano dovoljenje in je policija zaradi tega poizkusila procesijo razgnati. Ko so se nekateri udeleženci proce* sije postavili policistom po robu, so tl oddali nekaj strelov v zrak. Ljudje so se zaradi tega razbežali. FRANCOSKA Zaradi pritiska s strani parlamenta in javnosti na francosko vlado bo ta podvzela zadnji poizkus privesti Sovjetsko zvezo do pogajanj, predno bo postala delitev Nemčije in Evrope dejstvo. Na zahtevo Francije so preložili za nedoločen čas za torek predvideno sejo treh za» padnih zavezniških vojaških poveljnikov v Nemčiji in zastopnikov deželnih vlad, pri kateri bi izvedli prve ukrepe za izvedbo nove politične organizacije Nemčije. Predlog za novo zbližanje s Sovjetsko zvezo je dala francoska socijalistična stranka. AVSTRIJA Pri seji zavezniškega sveta v petek, katero je vodil britanski general Winterten, so razpravljali predvsem o dveh vprašanjih: Povzem diplomatskih odnošajev med Avstrijo in Portugalsko ter ruska obtožba, češ, da del avstrijskega tiska goni vojno hujskaštvo. V teku seje so sprejeli več avstrijskih zakonov. DANSKA Danska potniška ladja »Kjoebenhavn« je 11. junija trčila ob plavajočo mino iz pretekle vojne in se na mestu potopila. Ladja je bila na poti iz Kopenhagna v Aalborg in je imela na krovu 550 potnikov in 80 mož posadke. Število žrtev je zelo veliko. ROMUNIJA Rumunskemu parlamentu je bil prejšnji teden nepričakovano predložen zakon o podržavljen ju; po triurni debati je bil soglasno sprejet. Zakon predvideva podržavljenje vse industrije (vključno petrolejske), rudnikov, vseh železnic, bank, zavarovalnih družb, prometnih naprav oziroma sredstev, kakor tudi vseh radijskih in telefonskih družb. S tem je prizadetih 702 industrijskih podjetij; izvzeti so samo nekateri obrati, pri katerih je zainteresirana Sovjetska zveza. Inozemska udeležba pri romunski petrolejski industriji, v kateri je vložen, precejšen ameri-kanski in britanski kapital, kakor tudi neka telefonska družba, ki jo imajo v najemu Amerikanci, pa sta tudi prizadeti s tem zakonom. ŠVICA V bazelski komunistični stranki, ki se skriva pod imenom »stranka dela«, je te dni odložil vse funkcije dr. Frank Weiss in izstopil iz stranke. Dr. Weiss je bil dolga leta član komunistične stranke in njen vodilni funkcijonar v Bazlu kjer je sedel kot zastopnik te stranke v svetu kantona. V zelo obširnem poročilu je dr. Weiss podal vzroke, ki so ga privedli do izstopa iz komunistične stranke. Med drugim pravi sledeče: »Predsedniku stranke sem sporočil, da se ne strinjam z mišljenji »stranke dela« glede sovjetske zunanje in notranje politike. Obstoj izredno močne birokracije in politične policije, ki je v prvi vrsti obrnjena na notranji položaj in poseduje neomejena opolnomočja tudi napram parla» mentaričnim zastopnikom naroda, najbolj jasno pričata, da se pri Sovjetski zvezi ne da govoriti o socijalistični državi. Mi (komunisti) nismo hoteli nikdar priznati, da sta obstoj in državna praksa Sovjetske zveze postavila v marsikaterem slučaju politiko delavskega gibanja na glavo. Večjih odločitev niso več sklepali spodaj, temveč zgoraj. In ker je bila tu zgoraj Sovjetska zveza odločujoči činitelj, je odločala največkrat v škodo izvenruskega delavskega gibanja. S tem, da je Sovjetska zveza napravila državo za nosilca mišljenja, prepovedala kritiko nad državnimi voditelji in ne dopušča državljanom, da bi sami sodili o državni politiki, krši Sovjetska zveza življenski element svobode.« Komunistična stranka vsake države ni nič drugega kakor zastopnica sovjetskih interesov. Blagostanje lastne države in njenega prebivalstva nista za zadržanje komunistične stranke odločujoča, odločujoči so sovjetski državni interesi. O tepi odstopu so razpravljali tudi v velikem svetu kantona Basel. Ob tej priliki je komunistični zastopnik vprašal navzočega zastopnika vlade, državnega svetnika Wen* ka, če je res, da je on svetoval dr. Weissu, naj izstopi iz komunistične partije. Zastopnik vlade je na to uradno izjavil, da bazelski vladni svet ne bo na nobeno odgovorno mesto postavil Člana stranke, katere cilj je izpodkopati demokracijo in namesto nje vpeljati diktaturo manjšine. To stališče so zavzeli svoječasno proti nacistom in ga bodo zato zavzeli tudi proti komunistom. »Svoboda« posameznika ne sme imeti prednosti zato, da bi na ta način nekdo lažje uničil svobodo vsega naroda. JUGOSLAVIJA Jugoslovanska komunistična stranka je v prepričanju ,da se je njena oblast krepko utrdila in da je uspela v organiziranju novega reda, sklenila stopiti iz temne anonimnosti ljudske fronte ter javno nastopiti kot avantgarda. Dne 28. julija bodo imeli komunistični delegati v Beogradu svoj prvi uradni kongres. Zadnji javni kongres so-imeli pred 28 leti. Ta kongres bo simboliziral njihov prihod na oblast, ki jo praktičnp trdno držijo v rokah že od prvih dni takoimenovane narodne osvoboditve. Ni popolnoma jasno, zakaj so jugoslovanski komunisti tako dolgo odlašali z odkritim priznanjem najstrožjega nadzorstva, ki ga nameravajo izvajati nad politično in gospodarsko usodo svoje države. Njihova oblast je bila doslej obdana z najglobljo tajnostjo. Nikdar niso bila objavljena imena centralnega komiteja stranke 3n imena članov politbiroja. Kongres bo izvolil nov centralni komite. Dosedanji komite ima samo 26 članov, ker je bilo 3.0 članov ubitih med vojno. Jugoslovanski tisk že precej piše o kongresu in beograjska »Borba« je pred dnevi objavila daljši članek o vprašanjih, ki jih bodo morali delegati reševati. Nobenega dvoma ni, da bodo na tem kongresu sprejeli sklepe, ki bodo usodnega pomena za notranji ustroj Jugoslavije. Eno najkritič-nejših vprašanj, ki je povzročilo ostra nesoglasja med najvidnejšimi osebnostmi, je vprašanje ,ali naj se pristopi h kolektivizaciji kmetijstva s pospešeno naglico, ali bolj počasi. Znano je, da vlada v stranki glede tega zelo globok spor. Dva mogočna ministra, minister za lahko industrijo An* drija Hebrang in finančni minister Sreten Žujevič sta bila odstranjena iz vlade, ker sta nasprotovala manj radikalni politiki, ki jo zagovarja podpredsednik vlade Kardelj. Kaže, da je vlada sprejela uradno stališče, da je treba delati za naprednejši tip zadrug s postopnim razvojem in ne naenkrat. »Borba« priznava, da je silno težko uvajati socializem med kmečkimi množicami. Kmetje so še vedno glavno jedro Jugoslavije in komunisti se bojijo, da bodo kmetje stalna nevarnost za komunizem in rezerva za »reakcijo«, dokler jih ne bodo spravili v delovne zadruge. Sedanjo zmernejšo politiko narekujeta komunistom dva razloga.-Bojazen pred odkritim nasprotovanjem, če bi prehitro pritiskali na kmete in pa pomanjkanje strojev. (»New York Heralđ Tribune«) Drobne novice Y Londonu je stavkalo 800 pristaniških delavcev. * Transjordanski kralj Abdulah se je obvezal, da bo na lastne stroške dal popraviti cerkev Božjega groba, katero so poškodovale židovske granate. * Na otočju Fidži so se pričela pogajanja med Avstralijo, Novo Zelandijo in Veliko Britanijo o skupni obrambi v Pacifiku. * Mednarodni odbor za proučevanje evropskih vprašanj je poslal vladam zavezniških držav poročilo, v katerem primerja med seboj elemente vojne in elemente miru. Pri tem so ugotovili, da so izgledi za mir večji. * Češki minister narodne obrambe general Svoboda je po zadnjih parlamentarnih volitvah pristopil h komunistični partiji. * Z narodnokitajske strani javljajo ponovno v zadnjih dneh pomembne uspehe v državljanski vojni proti komunistom. * Na Zgornjeavstrijskem nameravajo s prihodnjo dodelitveno periodo nekoliko znižati cene črnemu in belemu kruhu. * Dva vodilna sovjetska fizika za atomsko energijo, profesorja Alihanov in Aliha,-njan, oba nagrajena s Stalinovo nagrado, sta baje padla v nemilost in naj bi ju radi tega izključili od nadaljnjega raziskovalnega dela. * Predsednico »Slovanskega društva« v Braziliji, Izabelo Spiridionovno, so brazilske oblasti zaprle obenem z več drugimi člani tega društva. Očitajo jim, da so hoteli ustanoviti nekako komunistično bojno organizacijo in da so vzdrževali tajne zveze s komunističnimi državami. * Devet članov »Ukrajinske osvobodilne vojske« (UPA) je neko varšavsko vojaško sodišče obsodilo na smrt na vešalih, ker so umorili namestnika poljskega ministra narodne obrambe, generala Swierczewskega. * Število duševno bolnih se je med zadnjo vojno in zlasti po -vojni v Nemčiji povpreč» no tri do štirikrat zvišalo. * Iz okolice japonskega cesarja Hirohita poročajo, da namerava Hirohito v bližnji bodočnosti prestopiti v katoliško Cerkev. * Pravni odbor ameriškega senata je sprejel osnutek zakonika, po katerem se označuje linčanje na celotnem področju Združenih ameriških držav pravno kot zločin. * Kakor je razvidno iz nekega poročila ameriškega delovnega urada, dobiva sedaj samo 850.000 oseb v Združenih državah podporo za brezposelne, medtem ko je leta 1940 osem milijonov ljudi potrebovalo to podporo. Slaranina ne bo povišana Odbor Nacionalnega sveta za trgovino in obnovo je sprejel po nekaterih spremembah predlog zakona o obnovi stanovanjskih hiš. Zakon določa, da ostane stanarina do 30. junija 1950 neizpremenjena, dalje predvideva skrbstvo za stanovalce tudi po novih stanovanjih ter namerava odpreti poseben fond za obnovo stanovanj in nameščenje pohištva. Lastniki stanovanj morajo plačevati po 13 grošev na krono iz mirne dobe iz leta 1914 in sicer za ona stanovanja, ki spadajo pod zakon o zaščiti najemnikov. Mestni svetnik Novy je pri neki konferenci avstrij' ske socialistične stranke izjavil, da je ta davek 13 grošev na krono iz mirne dobe edino breme, ki ga bodo morali neiemniki stanovanj plačevati od 1. julija 1950 dalj«. * | fetek, 18. junija 1948 **■■1 —-—-----------1----- DOKTRINA DVEH TABOROV 11*« * W** (Napisal VV. N. Ewer, diplomatski dopisnik „Daily Heralda") Kako čudna ironija je, da si mrtvega Ja* na Masaryka prisvajata oba tabora, v ka= tera je danes razdeljena Evropa. Pa vendar je tako. Tragika zadnje dobe njegovega življenja je bila, da je skušal pripadati obe» ma taboroma. Ne, kar sem zdaj povedal, je napačno. On je skušal z vsem svojim bistvom odbijati in zavračati misel, da bi bila Evropa razdvojena v dva tabora. Skušal je, da ne bi verjel v to, ker tega ni mogel verjeti. Mogoče je bilo v tem nekaj krivoverstva, Masaryk sam namreč ni pri» padal ne vzhodu ne zahodu, ampak obema. Njegov veliki oče je bil Slovan, pol Čeh, pol Slovak. Njegova mati je bila Američanka francoske hugenotske korenine. Obe na» rodnosti, iz katerih je izhajal, nista bili v njem v konfliktu, ampak sta se harmonič» no zlivali. Mislim, da vam je znana zgodba, kako je nekoč Masaryk izpolnil obrazec za ameriški vizum. Ko je prišel do vprašanja kakšne rase je, je napisal kratkomalo »člo» veške«. Masaryk ni čutil v sebi nikakega kon* flikta in nikakega prepada med Vzhodom in Zahodom. Ni mu bilo prav, če je kdo govoril, da je Češkoslovaška »most« med Vzhodom in Zahodom. To je zavračal s šalo, da ljudje most pohodijo. Prepričan pa sem, da je on pid tem čutil, da med obema svetovoma ni nikake vrzeli, preko katere bi bil potreben most, prav tako kot je so» vražil misel na »železni zastor«. Če bi bil kak železni zastor, bi ga zadel prav v jed» ro njegovega bistva. Mislim, da se je to res zgodilo in da je bilo prav to njegova končna tragedija. V praktični politiki to pomeni, da je sku» šal M