Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine
ji ‘ji V Lii
VjJ 12
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno	Din 40'— polletno	Din 20"— posamezna številka . Din 2'—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefiankirani dopisi se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
	UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO: LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9. '-w /ih /ij : .ovwi ' s	
XVIII. LETNIK. V LJUBLJANI, DNE L NOVEMBRA 1935. J ŠTEV. 12.		
Odmevi s konference zbornic v Osijeku
Prošli teden se je vršila v Osijeku tridnevna konferenca obrtnih (ločenih) zbornic in skupnih zbornic z obrtnimi odseki. Zastopane so bile po svojih delegatih. Zanat-ska komora v Beogradu, trgovinska, industrijska in zanatska komora v Novem Sadu, Zanatske komore v Sarajevu, Skoplju in Osijeku ter Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katero sta zastopala* predsednik Obrtnega odseka in zbornični podpredsednik g. Jos. Rebek ter tajnik g. dr. Josip Pretnar. Ministrstvo za trg. in industrijo je zastopal svetnik g. dr. O 1 i č.
Po dnevnem redu in po uspehih razprav moramo priznati, da je bila ta konferenca gotovo ena najbolj važnih in uspešnih v zadnjih 3 letih. Saj so bila na dnevnem redu vprašanja, ki so se tikala ne samo nekaterih važnejših problemov obrtništva, temveč so se nanašala na temeljne pogoje za sanacijo sedanjega težkega gospodarskega položaja obrtništva in njegove usode v bodočnosti. Zbornici za TOI v Ljubljani je bilo poverjeno izredno važno poročilo o razlogih uvoza inozemskih izdelkov, ki ga je podal g. dr. Pretnar, v zvezi S tem poročilom pa novosadska trgovska industrijska in obrtna zbornica poročilo o možnostih izvoza naših obrtniških izdelkov (dr. Stanič).
Vsi vemo in izkušnje nas učijo, da administrativni ukrepi in pisani zakotni in uredbe. pa naj bodo še tako dobre, niso zadostno jamstvo za ozdravljenje težke gospodarske krize, v kateri se danes nahaja naš obrtnik. Obrtništvo bi se ne pritoževalo proti davčnim dajatvam in drugim javnim bremenom, ne bi se tako obupno borilo proti šušinarstvu in nelojalni konkurenci, ako bi imelo to, kar si edino želi, to jc zn svoj skromen obstoj primerno zaposlitev in zaslužek. Smatramo zato, da je bilo popolnoma pravilno, da je konferenca načela nova vprašanja: kako zaščititi obrtništvo, da mu ne lw konkuriral inozemski izdelek in mu odvzemal njegovo domače tržišče; kako pomagati obrtniku in ga usposobiti, da bo razširil svojo obrtniško proizvodnjo, se speci-jaliziral v gotovih strokah, ki sploh še niso, ali niso zadostno zastopane in si tako pridobil nove možnosti dela in zaslužka.
Naša uvozna statistika nam kaže, da radi naše nerazvite proizvodnje uvažamo iz inozemstva na leto za več kot 1000 milijonov inozemskih proizvodov. Velik del tega uvoza 'bi se lahko nadomestil z domačim delom, to pa ne samo s tovarniškim, temveč tudi z obrtniškim. Tem lx>lj nas boli in nam škoduje ta uvoz, ker vidimo, da inozemstvo noče več kupovati naših poljedelskih pridelkov in proizvodov, ali vsaj ne po takih cenah, kot bi bile primerne, da bi kmet od tega zaslužil vsaj toliko, da bi njegovo delo bdlo rentabilno lin da bi mogel na drugi
Pred obrtniškim tedno
 	11 ~>i m n3J_ -n ‘ v >ci
Kmalu bodo vabili na prireditve Obrtniškega tedna veliki lepaki z napisom: »Temelj narodnega gospodarstva je krepak rokodelski stan.« Ta napis bo marsikoga pritegnil, da ga bo prebral, kaj bo pa nato storil, je odvisno od obrtnikov samih. Te zlate besede veljajo za vsakogar, ki želi naši državi in narodu dobro, toliko bolj se nanašajo na Vas, obrtniki. Od Vas je odvisno, kako bodo Vaši odjemalci razumeli ta izrek. Zato se zanimajte za vse akciije tudi izven delavnice in ne podcenjujte jih, temveč jih skušajte dosledno izvajati.
Letošnji Obrtniški teden bo imel namen, dii s predavanji, propagandnimi brošurami, časopisnimi članki in drugimi propagandnimi sredstvi prepriča občinstvo o prednostih rokodelskega izdelka pred inozemskimi tovarniškimi produkti. Propaganda za časa Obrtniškega tedna naj pripomore k temu, da se s povečanim zanimanjem kupujoče javnosti dvigne zaposlenost obrtnega osobja, kar 1)0 istočasno v korist vsemu narodnemu gospodarstvu.
Na drugi strani pa se mora naše kupujoče občinstvo otresti svojega konservatiz-ma, v katerem smatra tuje šablonske izdelke za boljše od naših domačih, rokodelskih del.
Namen Obrtniškega tedna pa je tudi da dvigne našega obrtnika, ki je vsled neznosnih gospodarskih neprilik padel v nekako brezbrižnost in apatijo. Treba je dvigniti stanovsko zavest med obrtništvom, da se 'bo obrtnik zavedal svojega važnega položaja, ki mu v narodnem gospodarstvu pripada.
V stanovskih organizacijah in društvih se mora gojiti tesna prijateljska in solidarna povezanost, kajti le v skupnem in resnem delu je iskati uspehov.
Danes je naš obrtnik brez vsakršne zaščite. Zato mora iti naše delo predvsem za tem, da se doseže tudi za našega obrtnika primerna zaščita, katero uživajo že skoro vsi drugi stanovi.
V strokovni izpopolnitvi, ki jo zahteva današnji čas, bo mogel obrtniški stan s svo-
jimi izdelki uspešno kljubovati manj vrednemu, neokusnemu šablonskemu delu. Zato je ena glavnih nalog Obrtniškega tedna, da pokaže obrtniku-inojstru pot do strokovne izpopolnitve.
Obrtniški teden je institucija novejšega datuma! Že preteklo leto je nepričakovano lepo uspel in je imel od njega marsikateri obrtnik prav lepe koristi. Zlasti si je opomogel obrtnik oblačilne stroke. Za letos se vrše priprave za Modno revijo, ki bo imela sicer efektivni pomen za ljubljanske obrtnike, bo pa demonstrirala našo sposobnost in podjetnost in bo koristila našim podeželskim obrtnikom, ki bodo imeli priliko, da se brez večjih stroškov strokovno izpopolnijo.
V okvirju Obrtniškega tedna se pripravljajo dalje zborovanja po vseh krajih naše domovine, predavanja po radiu, šolah, uradih itd. Višek pa bo brezdvomno dosežen v propagandnem oziru z izdajo Obrtniškega propagandnega adresarja, tiskan v 60.000 izvodili. Njegov namen bo seznaniti našo javnost s prednostmi domačega dela, obenem pa bo s tem adresarjem dana prilika vsakemu obrtniku za uspešno in ceneno, reklamo. Adresar se bo delil v času Obrtniškega tedna popolnoma brezplačno. Zato naj ne zamudi noben obrtnik ugodne prilike in naj inserira v tem adresar ju. Uspeh bo tudi tem večji, čim intenzivnejše bo sodelovanje vsega obrtništva. Opozarjamo krajevne odbore in obrtniške organizacije naše-banovine, da se z vso vestnostjo poprimejo dela pri izdaji adresarja.
V zvezi s SaVezom hrvatskih obrtnikov se bo priredila tudi obrtniška loterija, z dragocenimi dobitki izdelanih izključno z obrtniškimi rokami. To je gotovo pravi način pospešitve delavnosti.
Dolžnost našili organizacij pa je, da med svojim članstvom dvignejo zanimanje za obrtniško propagando. Vsak izmed Vas bo mogel imeti koristi od Obrtniškega tedna, zato vsi na delo z upanjem v boljšo bodočnost.
strani dati zaslužka, zlasti našemu obrtniku in njegovim delavctem.
Porazne so za nas številke, ki govorijo o uvozu,iz inozemstva. Tekstilnih bombaže-vdnastih izdelkov uvozimo letno za preko 200 milijonov Din. Mi bi si v tekstilni stroki lahko ustanovili celo vrsto srednjih produktivnih podjetij obrtniškega značaja, ki bi se specijalizir&la na nekatere tekstilne izdelke, ki jih danes ne izdelujemo. V dokaz nam služijo primeri nekaterih naših mladih kandidatov, ki so napravili mojstrski izpit iz tkalske stroke pri Zbornici ali so študirali tekstilno stroko v inozemstvu in si ustanovili prav lepe tekstilne delavnice obrtniškega značaja. V klobnčarski stroki uvozimo
klobučevine in tulcev za skoro 7 milijonov in samo fesov za skoro 2 milijona Din letno. Kljub temu, da je naša usnjarska stroka lepo razvita in sposobna izdelovati tudi najboljše usnje in kljub temu. da imamo izborne surovine doma, saj samo telečjih kož izvozimo za skoro 15 milijonov Din, uvozimo boksa za skoro 5 milijonov in za milijonske vsote drugih vrst usnja. Izdelkov iz kože in važnih torbarskih izdelkov uvozimo za okroglo 10 milijonov Din. Dočim izvažamo za skoro 10 milijonov razne kožuhovine, med temi za 8 milijonov lisičjih in finejših kož, uvažamo za 15 milijonov krznenih izdelkov. Milijonske vsote bi lahko samo z malim obrtniškim delom
zaslužili pri raznih kemičnih, kozmetičnih in kavčukastih izdelkih. V papirni stroki
uvažamo razne izdelke brez potrebe v velikih količinah. Zlasti naj omenimo karto-nnžne izdelke, n. pr. papirne vrečice, čipke, albume, škatljice in slično, katerih uvoz presega vrednost ca. 8 milijonov Din. Prav tako uvažamo tudi velike količine gradbenega materijala, ki bi ga lahko izdelovali sami, ker imamo večina dobrih surovin v izobilju v državi. Naše obrtništvo bi se moralo uveljaviti zlasti v keramični in steklarski stroki in v obrtili, ki obdelujejo stekla, zlasti ker je ravno tu v pretečeni meri ročno delo. V kovinskih strokah je položaj naravnost neverjeten. Uvažamo za preko dva milijona raznih okovov, za preko 1 milijon peres za vozila, za preko 2 milijona izdelkov iz železne žice, isto toliko kotlarskih izdelkov ter za 11 milijonov kleparskega blaga. Ključavničarstvu se jemlje delo z uvozom železnih izdelkov, katerih vrednost sega v visoke sto milijonske vsote. Omenjamo tu le razno pohištvo in pisarniške opreme, jeklenih blagajn, železnih konstrukcij za okna, razne sušilnice in druge naprave za industrijsko, obrtno in poljedelsko uporabo. Samo za ključavnice izdamo preko 3.5 milijona Din letno.
Kovaških izdelkov n. pr. kladiv, klešč, sekir, motik, lopat, kos, srpov, plugov, bran, dlet, šil in sličnega smo uvozili za ca. 11 milijonov Din. pil in pilarskih izdelkov za 3.5 milijonov Din. Milijonske vsote gredo iz države za nožarske izdelke, istotako za livarske in kovinske, ki bi jih v znatnem delu lahko izdeloval naš obrtnik. Za izdelke fine mehanike, ki bi jih vsaj v primitivnejših vrstah mogli izdelovati doma, uvažamo iz inozemstva za 5 milijonov Din. Isto velja za glasbene instrumente, otroške igračke, za katere gre v inozemstvo preko 6 milijonov Din letno.
Ako hočemo, da se bo naše obrtništvo moglo oprijeti tega dela, kolikor ga še ne izvršujemo, moramo na eni strani poskrbeti za zaščito njegove produkcije in s tem za pocenitev njegovih izdelkov, na drugi strani dovoliti olajšave za uvoz surovin, ki jih v državi nimamo in so obrtniku nujno potrebne. Treba je spremeniti našo carinsko politiko, tako kot so to storile vse ostale države v Evropi, t. j. da se uvoz izdelkov, ki konkurirajo domači proizvodnji regle-mentira in onemogoči uvoz, zlasti v primerih, ko inozemstvo pritiska na naše tržišče s slepimi cenami (dumpingom). To pa še ni dovolj. Potrebno nam je, da se naš obrtnik in obrtni naraščaj predvsem usposobi, da bo znal in mogel izdelovati sedaj uvoženo blago, ki bo konkuriralo inozemskim izdelkom po količini in kvaliteti. Tu je potrebna izobrazba tako v strokovnih šolah kakor v praksi, in nato v inozemstvu, kjer bo obrtnik in mlad pomočnik videl, kako, pod kakimi pogoji in s kakšnimi sredstvi se izdeluje, kje se dobe sirovine itd.
Iz naše tehniške srednje šole prihajajo leto za letom 'več stotin absolventov, tako je absolviralo n. pr. na naši Tehniški sred-šoli letos: gradbeni odsek 28, strojni 27, elektrotehniški 22, gradb. delovod. šolo 12, strojno delovodsko 25, elektrotehniško 9, mizarsko 20, graversko 4 obsolvanti. Že v tisoče gre število teh absolventov samo na naši srednji tehn. šoli v letih po Zedinjenju. Ogromna večina se potakne po raznih pisarnah, le malo je bilo takih, ki bi bili, ko so zapustili šolo, prijeli za orodje in se skušali osamosvojiti. Ako bi bila vzgoja teh absolventov pravilna in bi šla njihova volja in vztrajnost v pravo smer in bi se bili posvetili svoji pravi nalogi, bi imeli danes v
Dravski banovini lahko lepo število strokovno prvovrstno izobraženega obrtništva. To bi bil kader pijonirjev naše obrtniške osamosvojitve, ki bi nas ščitil pred uvozom izdelkov, glede katerih smo še odvisni od inozemstva. — Maščuje se nad nami greh, ki smo ga storili v tem pogledu, maščuje se prav posebno nad mentaliteto merodajnih činiteljev ter celo nekaterih jako uglednih šolnikov, ki ,še danes mislijo, da naj bodo absolventi srednjih tehniških šol le nekakšne pisarniške moči, ne pa da postanejo elita v naši samostojni obrtniški proizvod-nji.
Pravilno je zato bilo, da je podpredsednik Zbornice g. Josip Rebek v zvezi s poročilom o uvozu inozemskih izdelkov dvignil svoj glas, da je treba končno likvidirati in pravilno tolmačiti delo naših strokovnih tehniških in delovodskih šol. Konferenca je soglasno sprejela sklep, da se bo o tem 'vršila posebna razprava na -prihodnji konferenci zbornic.
Prav tako je važna beseda, ki je bila na podlagi poročila Zanatske komore v Osijeku (I. Trtain) spregovorjena o našem obrtnem nadaljevalnem šolstvu, ki nam vzgaja množice obrtniškega naraščaja. Tudi pri tem šolstvu ni vse v redu. Ne samo, da ni dovolj sredstev, temveč tudi način pouka je danes tak, da ne ustreza zahtevam praktične in teoretične strokovne izobrazbe našega naraščaja. V interesu našega gospodarstva je treba nujne reorganizacije v šolstvu. Ako se pouk prilagodi praktičnim načelom in potrebam obrti, ter se priredijo posebni tečaji, bo našim zahtevam mnogo ustreženo.
Seveda pa nam ne zadostuje samo to, da zaščitimo domačo proizvodnjo s tem, da se usposobimo in specijaliziramo ter da se po potrebi združujemo, ker je posameznik preslab, temveč je treba da se preorientira klonzervaitivnost mišljenja in navade našega občinstva in trgovstva, ki domače, tudi kvalitativno boljše in cenejše blago podcenjuje in ceni samo to kar je tujega izvora. V tem pogledu nam je treba krepke propagande in organizirane reklame. Pomagajmo si s prirejanjem primernih, sistematično urejenih obrtniških razstav, ki bodo pokazale občinstvu kvaliteto in okus ter solidno ceno obrtniškega dela, pa mu tako pridobile odjemalca. Seveda pa je treba pri takih razstavah imeti pred očmi samo resnične potrebe in korist obrta kot celote, ne pa jih prirejati brez sistema in z namenom, da se dela tej ali oni organizaciji ali celo osebi kaka reklama, še manj pa, da bi se izključeval del obrtništva, kakor smo to žal morali ugotoviti pri nekaterih dosedanjih obrtniških razstavah v naši banovini.
Pri izvozu čakajo naše obrtnike prav težke naloge. Načrt je treba izvajati postopoma, Pri tem pa je treba skrajne previdnosti, ker naš obrtnik kot poedinec ne razpolaga z večjim kapitalom, da bi se uveljavil na tujem tržišču, ki zato v nezadostnem poznavanju inozemskih prilik ne more prevzeti prevelikega rizika za svoje dobave. Ena sama ponesrečena kupčija bi pomenila zanj eksistenčno smrt; o tem nam pričajo mnogi slučaji iz zborničnega okoliša.
Konferenca je dalje razpravljala tudi o izredno važnem vprašanju nelojalne konkurence, ki se med drugim pojavlja zlasti v medsebojnem brezobzirnem in slepem zbijanju cen. Poročilo sta podali Zanatska komora v Beogradu (dr. Mišič) in v Sarajevu (dr. Jelavič). Umazana konkurenca v cenah je gotovo danes največja poguba za vsakega solidnega obrtnika in uničuje ne samo onega, ki jo izvaja, temveč spravlja
v pogubo še ona solidna obrtniška podjetja, ki v današnjih težkih časih brezposelnosti komaj še životarijo.
Z vso odločnostjo so je nastopilo proti metodum tvrdk Bata in Tivar ter zuhtevalo odločne korake merodajnih oblasti, da se jim onemogoči sedanji način poslovanja.
Končno se je bavila konferenca še z vprašanjem državnih in samoupravnih lici-catij. Sklenilo se je, da se izdela posebna predstavka s predlogi, ki naj regulirajo postopanje pri oddaji takih javnih del, pri čemer se je zahtevalo, da se naj nižji ponudnik načeloma odklanja. V zvezi s tem je konferenca zavzela tudi stališče proti delu v lastni režiji, ki danes tako škoduje našemu obrtništvu ter mu odjeda še ono delo, ki bi mu bilo v času težke krize vsaj delno nadomestilo v njegovi brezposelnosti.
Konferenca tudi ni mogla preiti preko perečega vprašanja kreditne zaščite obrtnika z ozirom na uvedeno kmetsko zaščito. Na predlog podpredsedn. Zbornice za TOI g. J. Rebeka je ponovno izrekla odločno besedo, da vztraj/l pri svoji zahtevi, da se uvede tudi zaščita obrtništva.
Končno je na podlagi poročila Zanatske komore 'v Zagrebu (dr. Butorac) konferenca sprejela načela za vodstvo obrtne statistike po enotnem sistemu pri vseh obrtnih zbornicah in obrtnih odsekih skupnih zbornic v državi.
Uverjeni smo, da naše obrtništvo v tem stvarnem in vztrajnem delu naših najvišjih gospodarskih korporacij, pri katerem se je pokazala popolna harmonija ne glede na to, da-li so bili delegati pripadniki ločenih ali skupnih zbornic, vidi, da se za njega vestno dela. Ta vzgled harmoničnega sodelovanja pa naj bo opomin tudi vsem onim, ki se še vedno ne zavedajo, da se obrtništvu more pomagati le s tem, ako se dela stvarno in zložno.
Zakonito pobijanje nelojalne konkurence v inozemstvu
Po obsežni razpravi konference okrožnih odborov obrtniških združenj v Celju, o umazani konkurenci med obrtništvom, nam je dobrodošel referat generalnega tajnika beograjske obrtne zbornice g. Dr. Mišiča, podanega na konferenci obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v Osijeku.
Poleg ostalih usodnih udarcev, ki bijejo današnjega nezaščitenega obrtnika v lice, je umazana konkurenca, eden najusodnejših in najnevarnejših, zato ker prihaja iz lastnih vrst. Odredbe zakona o pobijanju nelojalne konkurence ne zadostujejo več, da bi zatrle v kali konkurenco s cenami, ki so običajno nižje od proizvodnih. Ako hočemo da obdržimo še ono obrtništvo pri življenju, ki s svojim solidnim poslovanjem komaj še životari, moramo takoj z energičnimi metodami odpraviti ta pojav.
Poglejmo kako skrbijo v tem oziru sosedne države. Najznačilnejši primer borbe proti nepošteni konkurenci s cenami nam daje Nemčija. Za ponižanje stanovske časti ali interesov združenja, se članstvo kaznuje po § 59. odredbe z 1. 1934. Kot posebne slučaje takega žaljenju se smatra: nelojalna konkurenca in varanje odjemalcev. Te splošne odredbe izpopolnjuje odredba o nelojalni konkurenci (24. dec. 1934), ki določa kazen zaporno ali denarno do nedoločene višine za vsako osebo, ki namenoma, iz svojega ali iz sredstev namenjenih za plačevanje državnih dajatev, nudi komurkoli v škodo svojega stanovskega združenja
izdelke ali drugo pomoč po cenah, ki ne bi krile izdelave in so v nesoglasju s pravilnim gospodarstvom.
Kot tožilec lahko nastopi poleg oškodovane osebe tudi stanovska organizacija. Pri zbornici je v ta namen postavljeno speci-jelno častno razsodišče. Po razsodbi tega sodišča se lahko vloži priziv na višje častno razsodišče pri nemški Obrtni zvezi. Vidimo torej, da je obrtniškim organizacijam v Nemčiji dana popolna avtonomija za zakonito postopanje proti nelojalni konkurenci.
Sodnik iz vrst obrtnikov najlažje razsodi slučaje, ko je treba določiti pogoje za dobavo in prodajanje. Njemu je tudi lažje predočiti škodo, ki jo povzroča krivec vsemu obrtniškemu stanu in je končno dosežen namen z vzgojnim vplivom. S primernim podukom spozna vrednost kalkulacije in načelo zdrave trgovine. Ni čuda, da je nemško obrtništvo s tem poskusom prav za-dovolj no.
V okvirju tega zakona so organizacije dolžne, da sistematični poučujejo svoje članstvo o pravilni in samostojno kalkulaciji. Organizacije morajo v posebnih formularjih iznesti za vsako stroko posebej, vse elemente posameznega izdelka, na podlagi česar se potem določi točen cenik izdelka. Združenjem je prepovedano, da sama določijo ceno in jo, bodisi radi varijan-te ali veličine podjetja sicer priporočijo. Cen torej ne predpisuje niti združenje, niti država, nego je prepuščeno posameznemu obrtniku, da s točno kalkulacijo izračuna stroške za svoje izdelke. Zakon mu samo prepoveduje prodajati izdelek po ceni, ki ni krita s stroški izdelka in ne odgovarja vestni ekonomiji.
Vidimo torej, da je tekmovanje v ceni neomejeno. Baza fiksnih cen je torej pravilna kalkulacija. V okvirju te kalkulacije lahko vsak obrtnik določi svojo prodajno ceno, ki je radi bolje ekonomije, boljše organizacije, popolnejšega orodja itd., nižja in kvaliteta izdelka boljša. Radi tega se vsak tak slučaj preišče po zapriseženih revizorjih pristojne obrtniške zbornice. Vpo-števa se vse okoliščine, tako n. pr.: kako plačuje svoje obveznosti državi, uradu za zavarovanje delavcev, svojim nastavljert-cem in da-li se drži ev. kolektivnih pogodb. To je potrebno, ker je dokazano, da so mnogi obrtniki kriti pri umazani konkurenci na ta način, da delavcem slabo plačujejo, ne plačujejo redno davke in ostale dajatve, niti zavarovanje in slično.
Razen omenjenih »olajševalnih« pogojev za to sramotno konkurenco so pri brivcih, pekih in mesarjih higijenska pomanjkljivost in zanemarjenost delavnice. Tu si v Nemčiji pomagajo s čim pogostejšimi policijskimi pregledi v pogledu materijala, osobja in prostorov. Za neodpustljive slučaje nehigijene se po zakonu odvzame obrtna pravica.
Zakon dalje kontrolira in utesnjuje reklamo, za posamezne obrti, ki bi povzročila nelojalno konkurenco. Tako n. pr. na podlagi tega zakona predpisan format napisa 210/297 mm za vse brivce in frizerje z navedbo cene za postrežbo; vse ostalo reklamiranje je frizerjem zabranjeno. Izven delavnice, posebno v časopisju je dovoljena reklama v toliko, kolikor odgovarja resnici.
Poleg teh zakonitih odredb, zahtevajo ;v Nemčiji obrtne zbornice, da se dovoli otvoritev stečaja vsem obrtnikom, ki delj časa niso izpolnili plačilnih obvez državi in drugim samoupravnim edinicam, uradom za zav. delavcem in drugim svojim zastopnikom. Umevno je stališče da taka neodgovornost slede olačevania omogočil to nelojal-
no tekmovanje z nizkimi cenami, ki so v škodo onih obrtnikov, ki vestno izpolnjujejo svoje dajatve.
V Franciji sicer doslej ni bilo mnogo bolje kot pri nas, pač pa je obrtništvo preteklo leto na kongresu v Lila zahtevalo, da se vsaka konkurenca že v kali zatre. Karakteristična je zahteva francoskih obrtnikov, da se proti nelojalnim konkurentom uvede kazensko postopanje in da pri sodišču sodelujejo zainteresirane gospodarske zbornice.
Češkoslvaški minister trgovine dela na izpopolnitvi zakona o pobijanju nelojalne konkurence, ki prepoveduje vsem podjetjem in osebam v stečaju ali poravnavi obrt.
V Avstriji je pokret zakonitega zavarovanja cen že star, vendar pravega rezultata še ni.
Tudi v vseh ostalih kulturnih državah se skuša zatreti zakonitim potem ta nezdravi pojav s tem, da se dolo-čiijo strožje kazni in da se krivec sodno zasleduje, toda do sličnega reda kot v Nemčiji še nikjer ni prišlo.
Prilike so danes takšne, da mora priti čim p rej do ureditve tega za obrtno politiko tako važnega vprašanja. Ko bi obrtniki sami uvideli škodljivost svojega početja, bi bilo kaj enostavno, toda doslej ni pomagala ne prošnja in grožnja. S tega razloga nas vodi korak k uporabi zakonite mere, kot je to že izvedeno v Nemčiji, kljub temu da se zbornice in organizacije s tem še bolj obremenijo.
Vsi zastopniki obrtnih zbornic so po pretresu referata g. dr. Mišica sprejeli sledeqo resolucijo:
1. Naprosi naj se kraljevsko vlado, da na podlagi § 63. fin. zakona za 1934 in 1935, ki velja tudi za fin. zakon za 1935/36 predpiše zakonito odredbo, s katero bi prodajanje blaga po ceni, ki ne pokrije niti stroškov izdelave bilo kaznjivo, ker tak sistem prodajanja oškoduje vse tekmovalce, državni fisk in privatne interesente in končno spravlja vse gospodarstvo v kaotično stanje.
2. Da se z odredbo predvidi specijalna razsodišča pri obrtnih zbornicah in obrtnih odsekih skupnih zbornic z nalogo, da odpravijo nelojalno konkurenco med obrtniki.
Dopisi
Kako živi obrtniška družina?
V »Slovencu« z dne 9. oktobra t. 1. smo pod naslovom »Vprašanje uradniških prejemkov« v podnaslovu »Kako živi uradniška družina« čitali tožbo neke uradniške gospe, katere mož prejema po redukciji urad. plač še 1900 Din. Gospa toži, da s tem denarjem ne more preživljati svoje 3-članske družine, ter navaja v dolgi koloni, koliko izda za stanovanje, hrano in gospodinjstvo sploh, ter pravi h koncu, da ji ostane od vse vsote le 150 Din. — Gosp. urednika vprašuje, kako naj s tem ostankom skrbi za obleko, obutev itd.
Res je to in prav radi verjamemo, da je težko in da je tako, ter se o tem sploh ne spuščamo v nikake komentarje. Dovolimo si le k temu žalostnemu primeru postaviti še mnogo bolj žalosten primer, kako živi danes družina malega obrtnika, n. pr. čevljarja.
Priznamo, da mora že po naravnem zakonu prejeti uradnik, ki je dolgo vrsto let študiral in izdal za študije težke tisočake, in ki stoji tudi na drugačni položajni stopnji kakor pa obrtnik, tudi drugačno in njegovemu sfnrm primerno plačo. To je
neizpodbitno. Toda enako neizpodbitno je pa tudi dejstvo, da se je moral obrtnik tri leta učiti svoje obrti, se. pozneje vedno izpopolnjeval v njej in mora še danes, da mimogrede omenimo, še vedno študirati modne novosti svoje stroke, če hoče iti vsaj nekoliko s časom naprej. In to poleg vse revščine, ki ga tare. Prav tako neizpodbitno dejstvo je tudi, da je tudi obrtnik človeško bitje z istimi pravicami do življenja kot uradnik. Da mora tudi on žive-t i ! Živeti, ker je že na svetu, živeti, pa magari če je že današnji človeški družbi v napotje.
In sedaj vzemimo 4-člansko družino malega obrtnika-čevljarja, o katerem si upajo nekateri celo trditi, da se mu kar dobro godi. Nedopovedljivo je, kako se mora mali čevljar v težkih časih zadnjih let, ko ga poleg hude konkurence domačih velepodjetij in tujih tovarn, tlačijo še razna plačilna bremena, boriti za svoj ob-sto! Za obstoj! Razumete?! Zato, da sploh še živi, ker živ vendar ne more v grob!
In sedaj računajmo! Vzemimo malega čevljarja, če je tako srečen, da zasluži 800 Din na mesec, pa poglejmo, kako ta človek, ki ima družino s štirimi člani živi, ako je to sploh še življenju poštenega človeka podobno! Stanuje v stanovanju, ki je po največkrat spalnica in delavnica, včasih tudi kuhinja obenem. Da tako stanovanje ni prav nič luksuzno, bo pač pritrdil vsakdo. Prav tako tudi, da je tako stanovanje vse prej kot pa zdravo. Za tako stanovanje plača ta človek od 200 do 300 Din. Hrano za štiri ljudi moramo računati do 400 Din; tudi hrana ni »luksuzna«, to bo tudi vsak rad potrdil. Za kurjavo izda najmanj 50 Din na mesec, raje več, kajti v mrzli delavnici je nemogoče vsako delo. In ako se ta revež noče zadušiti v nesnagi, mora izdati za razna čistilna sredstva in za razsvetljavo najmanj še 50 Din. Ako potegnemo pod navedene številke črto in seštejemo njegove izdatke, bomo našteli točno 800 Din. Torej ves njegov mesečni zaslužek! Kje, da bo ta človek dobil sedaj denar, da bo plačal še davke in druge dajatve, kje, da bo družini kupil potrebno obleko, obutev in drugo — Bog varuj seveda, da bi si kupil morda četrt vina, ki ga je dostikrat tako potreben —, pa mi povejte vi dobri ljudje, ki pri plači od 1900 Din vzdihujete in tarnate, da ne morete živeti!
Pa to še ni vse. Kaj pa naj počne obrtnik, ki ves mesec ne zasluži več kot 400 do 500 Din? Ne strmite, ne smejte se neverjetno! Tudi takih je mnogo, mnogo v naši lepi domovini. Kaj pa taki? Kako pa naj ti žive? ... In če bi bil vsaj ta znesek tako gotov vsak mesec, kot je uradnikova plača ___
Redukcija uradniških plač je močno prizadela tudi obrtništvo, zlasti malega obrtnika. Uradništvo, ki je že dosedaj povečini kupovalo najraje le zgotovljene obrtniške predmete, je skrčilo sedaj tudi izdatke za popravila istih na najnižji minimum. S tem je zopet za nekaj procentov zmanjšan že itak borni zaslužek malega obrtnika. Obrtnik ima tudi otroke. Tudi on bi jih rad pošiljal v šole, da bi študirali, da bi se jim nekoč godilo morda bolje kot njihovim staršem, saj imajo tudi obrtniški otroci iste človečanske pravice. Toda šolanje obrtnikovega otroka je danes nemogoče, je — luksus! In tako mora lepo število, morda dobro talentiranih obrtniških otrok ostati brez višje izobrazbe, čeravno hrepene po njej.
Samo nekoliko smo pokazali bedo na-
Kreditno društvo
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Zaloga
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev i. t. d.
STAVBNO
IN UMETNO STEKLARSTVO
Avgust Agnola
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10
v_*	i	k	■	f	'	I	.	•	J	•	.
Račun poštne hranilnice 10.940. — Tel. 24-78
Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.
ZANATSKA BANKA
kraljevine Jugoslavije A. D., podružnica Ljubljana
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična posojila, kredite na tekoči račun, posojila in zastavo državnih vrednostnih papirjev do najvišjega zneska Din 250.000*—.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Interesenti dobe informacije ustno in pismeno pri:	TELEFON	ŠTEV.	30-20
ZANATSKI BANKI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.,
PODRUŽNICI V LJUBLJANI
Vsem cenj. obrtnikom in trgovcem, ki nimajo stalnega knjigovodjo 7,a urejevanje knjig :n računov, se priporoča prvovrsten strokovnjak v računskih in davčnih zadevah ■_a urejevanje poslovnih knjig proti malenkostni mesečni nagradi. Cenj. ponudbe se »»rosijo poslati na upravo »Obrtnega vestni-nika« pod: računski strokovnjak!
KRIZE BO KONEC
S ' f . i s>-	‘u.	.•	' • 'fI ■>** (	°	/
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOG
»!.«.•	i	•-	-v	 f-.r-	.
Zaupajte Vaš denar
MESTNI MUNGI HUBM5H1
1 V .	)
ki izplačnje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuje po »	4	do
Vloge nad Rezerve
20. novembra 1935 opremljene z dokazilom in potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, oziroma, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošenj prosilcev, ki bi ne bili izvrševali kakega obrta ali trgovine in torej niso nikdar bili zbornični 'pripadniki, se ne bo jemalo v obzir.
Zgradarinn. Po razglasu davčnega oddelka fin. min. je na podlagi zakona o neposrednih davkih treba predložiti davčne prijave za zgradarino v času od 16.—14. novembra t. 1.
Kupuj domače blago!
šega malega obrtnika. Ako bi hoteli razgaljati vse rane, vso revščino našega malega obrtnika, bi bilo preveč. Niti tega marsikdo ne bo hotel verjeti. Toda tu so dejstva: Vsak se lahko sam prepriča o resničnosti. Samo v Novem mestu bi n. pr. lahko pokazal marsikaj. Pokazati smo hoteli s tem člankom, da je na svetu še veliko več in večjih revežev, kot pa so n. pr. oni naši uradniki, ki jim je kljub reducirani plači ostalo za njihovo 4-člansko družino še 1900 dinarjev.	C—r—
Halo statistike
Po statistiki Zbornice za TOI v Ljubljani je razvidno, da število odjav obrtnih obratov presega število prijav. V tretjem letošnjem četrtletju je bilo prijavljenih 212 obrtnih obratov (lani 245), odjavljenih pa je bilo 274 obrtnih obratov (lani 671), tako da so odjave v tretjem četrtletju presegale prijave za 62 obratov, dočim smo lani imeli v tretjem četrtletju še presežek 426 odjavnih obratov. Padanje torej tudi tu popušča, četudi se še vedno ni ustavilo, kar bi bi bilo pričakovati glede na številne odjave v prejšnjih letih. V prvih treh letošnjih četrtletjih so znašale prijave 632, odjave pa 1054, tako da je znašal presežek odjav 422. V zadnjih treh letih je bilo gibanje naslednje:
	prijave	odjave	razlika
jan.-sept. 1933	723	1694	— 971
jau.-sept. 1934	757	1832	— 1075
jan.-sept. 1935	632	1054	— 422
Kakor vidimo, so odjave precej 'popustile, vendar Ae število prijav ni morda dvignilo, temveč je nazadovalo. Skupaj je v letih 1932, 1933 in 1934 število obrtnih obratov v dravski banovini nazadovalo za 2685; če še prištejemo padec v letu 1935., tedaj vidimo, da se je od začetka leta 1932. število obrtnih obratov v dravski banovini zmanjšalo za 3107.
Obvestila
OBRTNIŠKI KOLEDAR ZA L. 1936. bo kmalu izšel. Opozarjamo tovariše obrtnike in obrtnice, da bo njegova vsebina za vsakogar praktična in podučila. Cena običajna. Naroča se pri obrtniškem društvu v Ljubljani.
Ustanove iz podpornega sklada Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, zn podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1935 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po Din 200, odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do