URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	
LETO V. j	KOEiR 11. avgusta 1951	ŠTEV. 8
VSEBINA:
PREDPISI ISTRSKEGA 0KR02NEGALJUDSKEGA ODBORA
43.	Odlok o tožnih ter v.anniastniih iin vzgojnih pabaljievaLntih ukrepih.
44.	Odlök o socialnem zavarovanju delavcev iin 'uslužbencev ter njihovih flružih.
o razglasitvi graditve oddajnika »RADIOFONIJA D. Belem Križu pri Piranu za obče-kor ¡istmo (delio.
Odlok o .razglasitvi kamnoloma gradbenega podjetja »EDILIT« v Izoli za abiekoriistno delo.
45. Odlok D.« v
Predpisi
Istrskega okrožnega ljudskega odbora
43.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda jA na STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Isfrški okrožni ljudski odbor
ODLOK
o kaznih ter varnostnih in vzgojnih poboljševalnih
ukrepih
I.	KAZNI
1.	Vrste kazni in pogoji za njih izrekanje
Vrste kazni
1.	člen
Zoper storilce kaznivih dejanj se smejo izreči tele kazni:
1.	strogi zapor;
2.	zapor;
3.	omejitev državljanskih pravic;
4.	prepoved opravljanja poklica;
5.	zaplemba premoženja;
6.	denarna kazen.
Glavne in stranske kazni
2.	člen
(1)	Kazni strogega zapora in zapora se smejo izreči samo kot glavne kazni.
(2)	Kazni omejitve državljanskih pravic, prepovedi opravljanja poklica in zaplembe premoženja se smejo izreči samo kot stranske kazni.
(3)	Denarna kazen se sme izreči kot glavna in tudi kot stranska kazen.
(4)	Ce je za kakšno kaznivo dejanje predpisanih
več kazni, se sme samo ena od njih izreči kot glavna kazen.
15) Poteg glavne kazni se sme izreči več stranskih kazni.
Zakonitost pri izrekanju kazni
3.	člen
11) Kazni strogega zapora, zapora in zaplembe premoženja se smejo izreči samo, če so za kakšno kaznivo dejanje 1 zakonom ali z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpisane.
(2)	Kazen omejitve državljanskih pravic in kazen prepovedi opravljanja poklica se smeta izreči tudi tedaj, če nista predpisani za kakšno kaznivo dejanje, vendar samo ob pogojih, ki so določeni v tem/ odloku.
13) Denarna kazen se sme izreči, če je za kakšno kaznivo dejanje z zakonom ali z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpisana, vendar pa se sme za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, ta kazen kot stranska kazen izreči tudi tedaj, kadar ni z zakonom ali z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpisana.
Kazen strogega zapora
4.	člen
Kazen strogega zapora ne sme biti krajša od šestih mesecev in ne daljša od dvajsetih let, izreka se na cela leta in cele mesece. •	_
..Ju
Kazen zapora
5.	člen
(1)	Kazen zapora ne sme biti krajša od treh dni in ne daljša od petih let.
(2)	Kazen zapora se izreka na cela leta in cele mesece pa tudi na cele dni.
Kazen omejitve državljanskih pravic
6.	člen
(1)	Kazen omejitve državljanskih pravic obsega izgubo volilne pravice, pravice pridobitve m opravljanja volilnih iunkeij v družbenih organizacijah m društvih m pravice javnega nastopanja.
(2)	Kazen omejitve državljanskih pravic ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let.
Omejitev državljanskih pravic
7.	člen
(11 Kazen omejitve državljanskih pravic se sme izreči samo pri obsodbi na kazen strogega zapora, kadar ta m manjša od petih let.
(21 Izjemoma sme sodišče pri obsodbi na kazen strogega zapora od dveh do petih let izreči tudi kazen omejitve državljanskih pravic do dveh let.
(31 Ob pogojih iz 1. m2, odstavka tega člena se kazen omejitve državljanskih pravic izreče samo tedaj, če se je storilec kaznivega dejanja izkazal nevrednega, da bi se udeleževal jdvnega življenja.
(41 Kdor je obsojen na omejitev državljanskih pravic, ne more od dneva pravnomočnosti obsodbe izvrševati državljanskih pravic,j ki jih je izgubil, vendar pa se mu ta kazen šteje šele od dneva, ko je glavna kazen prestana, zastarana ali odpuščena.
h
Vrnitev državljanskih pravic
8.	člen
Tistemu, ki je bil obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic, se vrnejo državljanske pravice z dnem, ko mu ta kazen izteče.
Kazen prepovedi opravljanja poklica
9.	člen
(11 Kazen prepovedi opravljanja poklica je lahko trajna ali začasna.
(21 Kazen trajne prepovedi opravljanja poklica se sme izreči samo pri obsodbi na kazen strogega zapora, če ta kazen ni manjša od treh let.
(3)	Kazen časne prepovedi opravljanja poklica ne sme biti krajša od treh mesecev in ne daljša od petih let.
(4)	Kazen prepovedi opravljanja poklica se izreče, če je storilec izrabil poklic za storitev kaznivega dejanja ali če je njegovo nadaljnje opravljanje tega poklica nevarno.
(5)	Kazen prepovedi opravljanja poklica se šteje od dneva, ko je glavna kazen prestana, zastarana ali odpuščena.
Kazen zaplembe premoženja
10.	člen
Kazen zaplembe premoženja je v tem, da se obsojencu vzame premoženje brez povračila.
Denarna kazen
11.	člen
(1)	Denarna kazen ne sme biti manjša od sto dinarjev. Če zakon ali odlok Istrskega okrožnega
ljudskega odbora ne predpisuje drugače, se sme denarna kazen izreči do zneska 100.000 dinarjev, . za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa do zneska 500.000 dinarjev.
(21 V sodbi se določi rok plačila denarne kazni. Ta rok ne sme bili krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh mesecev, vendar pa sme sodišče v opravičenem primeru dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen tudi v obrokih. V tem primeru določi način plačevanja in rok plačila, ki ne sme biti daljši od dveh let.
(3)	Če obsojenec ne plača denarne kazni v določenem roku, se kazen izterja prisilno.
(4)	Če se denarna kazen ne da izterjati, jo sodišče spremeni v kazen zapora, računajoč vsakih začetih dvesto dinarjev denarne kazni za en dan zapora, vendar pa kazen zapora ne sme biti daljša od šestih mesecev.
(51 Če obsojenec plača samo dèi denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v kazen zapora. Če plača še ostanek denarne kazni, izvrševanje kazni zapora preneha.
(6)	Po obsojenčevi smrti se denarna kazen ne izvrši.
2.	Odmera kazni
Splošno pravilo za odmero kazni
12.	člen
Za določeno kaznivo dejanje odmeri sodišče kazen v mejah, ki so predpisane za io dejanje, upoštevajoč pri tem vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša (obieževalne in olajševalne okoliščine), zlasti pa stopnjo kazenske odgovornosti, nagibe, iz katerih je bilo dejanje storjeno, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in pa prejšnje življenje, osebne razmere in obnašanje storilca po storjenem kaznivem dejanju.
Odmera denarne kazni
13.	člen
Pri odmeri denarne kazni upošteva sodišče storilčeve premoženjske razmere.
Povratek
«
14.	člen
(1)	Če je storilec v povratku, mora vzeti sodišče to kot obieževalno okoliščino.
(2)	Storilec je v povratku, če je bil že obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen strogega zapora ali zapora, pa v petih letih od dneva, ko je to kazen popolnoma ali delno prestal, spet stori naklepno kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora ali strogega zapora.
Posebno hud primer
15.	člen
Kadar je za posebno hud primer nekega kaznivega dejanja predpisana hujša kazen, jo sodišče izreče, če je dejanje dobilo posebno nevarno naravo, ki je v tem, da je storilec pri storitvi dejanja
pokazal posebno odločnost, trdovratnost ali brezobzirnost in da je dejanje povzročilo posebno hude posledice ali pa je bilo storjeno v posebno obieže-valnih okoliščinah.
Omilitev kazni
16.	člen
(1)	Kadar zakon ali odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpisuje, da se sme storilec mileje kaznovati, sme sodišče odmeriti kazen pod mejo, ki ie predpisana z. zakonom ali odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora ali pa izreči mileišo vrsto kazni.
(2)	Sodišče srne odmeriti kazen pod meio, ki je predpisana z zakonom ali odlokom Istrskega okrožnega liudskega odbora ali pa izreči mileišo vrsto kazni tudi tedaj, če spozna, da so podane take olajševalne okoliščine, ki kažejo na to. da se da tudi z omiljeno kaznijo doseči namen kaznovanja.
Način omilitve kazni
17.	člen
Kadar sodišče spozna, da je treba kazen omiliti. io omili takole:
1.	Če je za kaznivo deianie predpisana kazen strogega zapora, zaoora ali denarna kazen in ie ori tem navedena najmanjša mera. se sme ta najmanjša mera znižati do najmanjše zakonite mere za to vrsto kazni;
(2)	Če je za kaznivo dejanje predpisana kazen strogega zapora ali zapora, pa ni pri tem navedena najmanjša mera. se sme namesto strogega zapora izreči zapor najmanj treh mesecev, namesto zapora pa denarna kazen.
Odpustitev kazni
18.	člen
Sodišče sme storilcu kaznivega dejania odpustiti kazen samo tedai. kadar zakon ali odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora to predpisujeta.
Vštevanje pripora, preiskovalnega zapora in prejšnje kazni
19.	člen
(1)	Čas. prebit v priporu ali preiskovalnem zaporu. se všteje v strogi zapor in v denarno kazen.
(2)	V novo kazen se všteje tudi del prej prestane kazni, če je prejšnja kazen spremenjena z amnestiio ali pomilostitvijo, z izredno omilitvijo kazni ali z obnovo postopka ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
(3)	Pri vštevanju so si enaki dan pripora, dan preiskovalnega zapora, dan strogega zapora, dan zapora in dvesto dinarjev denarne kazni.
Stek kaznivih dejanj
20.	člen
(1)	Če je storilec z enim dejanjem storil -reč kaznivih dejanj, ali če je z več dejanji storil več kaznivih dejanj, o katerih še ni izrečena sodba, do-
loči sodišče najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreče glavno kazen takole:
1.	Če je za kazniva dejanja, ki so v steku, določilo kazni strogega zapora in zapora, izreče eno samo kazen, ki je v tem, da se zviša najhujša izmed določenih kazni, vendar tako, da zvišana kazen nc sme doseči vsote posameznih določenih kazni, pa tudi ne preseči največje zakonite mere za izrečeno vrsto kazni;
2.	če je za kakšno kaznivo dejanje, ki je v steku, določilo denarno kazen, za drugo dejanje pa kazen strogega zapora ali zapora, izreče poleg določene kazni strogega zapora oziroma zapora tudi določeno denarno kazen;
3.	če je za kazniva dejanja, ki so v steku, določilo denarne kazni, izreče eno samo denarno kazen, ki pa ne sme preseči vsote določenih kazni in ne največje zakonite mere.
(2)	Stranske kazni izreče sodišče, čeprav so so bile določene le za eno kaznivo dejanje, ki je v steku; če pa so te kazni iste vrste, izreče sodišče eno samo kazen te vrste, ki pa ne sme preseči vsote posameznih določenih kazni in ne največje zakonite mere za izrečeno vrsto kazni;
13) Kadar določi sodišče za kakšno kaznivo dejanje, ki je v steku, kazen zaplembe premoženja ne sme izreči denarne kazni ne kot glavne, ne kot stranske kazni.
Odmera kazni obsojencu
21.	člen
11) Če ie obsojenec, preden prestane kazen, soien zaradi kaznivega dejania, storjenega, preden ie bila izrečena prejšnja sodba, ali zaradi kazni-veqa dejanja, storjenega, ko prejšnja kazen še ni kila ’prestana, izreče sodišče eno samo kazen po
20.	členu tega odloka, pri čemer vzame, da ¡e kaven za nreišnie dejanje že določena. Del kazni, ki io je obsojenec že prestal po prejšnji sodb;, se všteie po 19 členu teaa odloka.
(2) Če stori obsojenec med tem, ko prestaja kazen zapora ali strogega zaoora, ali ko je na pogojnem odpustu, kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu ali odloku Istrskega okrožnega ljudskega odbora izreči kazen osmih let strogega zapora ali buiša kazen smo sodišče izreči novo kazen ne glede na prej izrečeno kazen, če se zaradi nrekratikeoa ostanka oreišnie kazni z uporabo 2b člena tega odloka namen kaznovanja ne bil dal doseči.
(3)	Če stori obsojenec med tem. kb crestaia kazen zaoora ali strogega zapora, kaznivo deianie, za katero ie predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, se kaznuje disciplinsko.
3.	Pogojna obsodba Izrek pogojne obsodbe
22.	člen
(1)	Pri! obsodbi na kazen zapora do dveh let ali na denarno kazen sme sodišče s sodbo odložiti izvršitev izrečene kazni s pogojem, da obsojenec
v roku, ki ne sme biti krajši od enega lela in ne daljši od petih let, ne bo storil novega prav tako hudega ali hujšega naklepnega kaznivega dejanja.
(2)	Izvršitev kazni sme sodišče odložiti tudi s pogojem, da obsojenec v roku, ki ne sme biti krajši od enega leta, povrne s sodbo ugotovljeno škodo.
(3)	Sodišče odredi pogojno odložitev izvršitve izrečene kazni, če glede na okoliščine dejanja, obnašanje storilca po storjenem dejanju ini glede na njegovo prejšnje življenje spozna, da se da utemeljeno pričakovati, da se bo obsojenec v prihodnje varoval kaznivih dejanj, tudi če se kazen ne izvrši in da se bo v danem primeru že s samo obsodbo dosegel namen kaznovanja.
(4)	Pogojno ne sme biti obsojen, kdor je bil v zadnjih petih letih obsojen na kazen strogega zapora ali nepogojno obsojen na več kot eno leto zapora.
Í5) V sodbi sme sodišče odrediti, da se kazen časne prepovedi opravljanja poklica izvrši ne glede na to, da je glavna kazen izrečena pogojno.
Preklic pogojne obsodbe
23.	člen
(1)	Sodišče prekliče odložitev izvršTve kazni, če stori pogojno obsojeni med tem, ko mu je izvršitev ¡kazni s sodbo odložena, novo prav tako hudo ali hujše naklepno kaznivo dejanje, prav tako tudi tedaj, če je po izrečeni poqojni obsodbi obsojen za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno, še preden je bila pogojna obsodba izrečena in sodišče spozna, da ne bi bilo podlage za takšno obsodbo, če bi bilo to prejšnje kaznivo dejanje takrat znano.
12)	Če sodišče prekliče pogojno obsodbo, izreče za vsa kazniva dejanja eno samo kazen po
20.	členu tega odloka; pri tem vzame, da je kazen za prejšnje dejanje že določena..
(3)	Pogojna obsodba se sme preklicati med tem, ko je izvršitev kazni odložena. Če pa stori pogojno obsojeni v tem času novo, prav tako hudo ali hujše naklepno kaznivo dejanje, kar pa se ugotovi s sodbo šele po preteku časa, za katerega je bila izvršitev kazni odložena, se sme pogojna obsodba preklicati najpozneje v enem letu od dneva, ko poteče čas, za katerega je bila izvršitev kazni odložena.
(4)	Če je bila izvršitev kazni odložena tudi s pogojem, da obsojenec povrne škodo, prekliče sodišče pogojno obsodbo, če obsojenec ne povrne škode v danem roku, vendar pa sme sodišče dotočiti tudi nov rok za povrnitev škode ali pa spregledati ta pogoi, če spozna, da obsojenec škode ne more povrniti.
Učinek nepreklicane pogojne obsodbe
24.	člen
Če je bil kdo pogojno obsojen, pa pogojna obsodba ni bila preklicana, velja, kot da sploh ne bi bil obsojen za dejanja, ki jih obsega pogojna obsodba,
4.	Pogojni odpust
25.	člen
Cl) Obsojenec, ki je prestal polovico kazni strogega zapora ali zapora in s svojim delom in obnašanjem pokazal, da se je toliko poboljšal, da od njega ni pričakovati nadaljnjih kaznivih dejanj, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni.
(21 Če se obsojenec med prestajanjem kazni posebno izkaže s svojim delom in obnašanjem, sme biti pogojno odpuščen, še preden prestane polovico kazni strogega zapora oziroma zapora.
(3)	Pogojni odpust traja, dokler ne preteče čas, na katerega se je glasila kazen.
Preklic pogojnega odpusta
26.	člen
(11 Pogojni odpust se prekliče, če stori pogojno odpuščeni med tem, ko je na pogojnem odpustu, novo kaznivo dejanje, ki so svojem pomenu in teži kaže na to., da ni več razlogov za pogojni odpust.
(2)	Če se pogojni odpust prekliče, se čas, ko je bil odpuščeni na pogojnem odpustu, ne všteje v kazen.
II.	VARNOSTNI UKREPI
Oddaja v zavod za varstvo in zdravljenje
27.	člen
(1)	Če sodišče ugotovi, da je storilec neprišteven ali zmanjšano prišteven in da je nevaren za svojo okolico, odredi oddajo v zavod za duševne bolezni ali v kakšen drug zavod za varstvo in zdravljenje.
(2)	Odpust iz zavoda odredi sodišče, ko ugotovi, da ni več potrebno, da bi storilec ostal v zavodu.
(3)	Čas, ki ga zmanjšano prišteven obsojenec prebije v zavodu se všteje v prestajanje kazni strogega zapora ali zapora.
(4)	Če ob odpustu iz zavoda še ni pretekel čas izrečene kazni, prestane obsojenec ostanek kazni v kazenskem poboljševalnem zavodu. Če je bil tak obsojenec obsojen na kazen zapora do. dveh let, odloči sodišče ob njegovem odpustu iz zavoda, ali se ostanek kazni izvrši ali ne. Pri tem upošteva težo storjenega dejanja, storilčevo prejšnje življenje in pa to, koliko je bivanje v zavodu koristilo storilčevemu zdravljenju.
Odvzem predmetov
28.	člen
(11 Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje, ki so nastali s kaznivim dejanjem ali bili dobljeni kot nagrada za kaznivo dejanje, se smejo vzeti, če so storilčeva last.
(2) Ti predmeti se smejo odvzeti tudi tedaj, kadar niso storilčeva last, če to terjajo splošna varnosti ati moralni -razlogi, vendar pa pravice drugih, terjati od storilca odškodnino, s tem niso prizadete,
STRAN 109
III.	KAZNI, VZGOJNI IN POBOLJŠEVALNI UKREPI INt VARNOSTNI UKREPI GLEDE MLADOLETNIKOV
C. '•	•	*
Ukrepi glede otrok
29.	člen
Mladoletnik, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni dopolnil štirinajst let, se ne sme ne preganjati, ne kaznovati in tudi ne sme sodišče uporabiti zanj vzgojnih poboljševalnih ukrepov. Tak mladoletnik se izroči skrbstvenemu organu, ki ali odloči, da ostane pri stariših. oziroma pri skrbniku, ali pa uporabi druge skrbstvene ukrepe zanj in za njegovo vzgojo.
Vzgojni poboljševalni ukrepi glede kazensko neodgovornih mladoletnikov
30.	člen
(1) Pri mladoletniku, starem nad 14 let, ki ni kazensko odaovoren, ker ob storitvi kaznivega dejanja zaradi duševne nerazvitosti ni mogel razumeti pomena svojega dejanja, ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, uporabi sodišče tale dva vzgojna poboljševalna ukrepa:
1.	izročitev staršem ali skrbniku;
2.	oddaja v vzgojni zavod.
12) Sodišče izroči mladoletnika staršem ali skrbniku, da ga strožje nadzorujejo in da poskrbüo za njegovo šolanje, če ugotovi, da jim ie to mogoče in da ta ukrep glede na mladoletnikovo starost, nrejšnje življenie lahko naravo dejanja in okoliščine, v katerih je dejanje storil, za njegovo poboljšanje zadošča.
(3) Sodišče odda mladoletnika v vzgojni zavod. če ga njegovi starši oziroma skrbnik ne morejo strožje nadzorovati in poskrbeti za njegovo šolanje, ali če u natovi, da izročitev staršem oziroma skrbniku ne bo zadoščala za mladoletnikovo poboljšanje, zlasti ne glede na njeoovo starost, prejšnje življenje in hudo naravo dejanja.
(41 če je mladoletnik aluhonem ali slep, Da sodišče spozna, da ga je treba oddati v vzgojni zavod, ga odda v zavod za gluhoneme, oziroma v zavod za slepe.
Kazni, ki se zoper kazensko odgovornega mladoletnika ne smejo izreči
31.	člen
Zoper mladoletnika, ki je kazensko odgovoren, se ne smeio izreči tele kazni: omejitev državljanskih pravic in trajna prepoved opravljanja poklica.
Kaznovanje kazensko odgovornega mlajšega mladoletnika
32.	člen
Mladoletnik, ki je ob storitvi kaznivega dejanja dopolnil štirinajst let, pa ne še šestnajst let (mlajši mladoletnik), se sme kaznovati samo, če je storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana hujša kazen kakor 10 let strogega zapora,
Vzgojni poboljševalni ukrepi glede kazensko odgovornega mlajšega mladoletnika
33.	člen
(1)	Za kazniva dejanja, za katera predpisuje zakon ali odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora kazen do deset let strogega zapora ali kakšno milejšo kazen, se uporabita pri mlajšem mladoletniku tale dva vzgojna poboljševalna ukrepa:
1.	ukor;
2.	oddaja v vzgojni poboljševalni dom.
(2)	Izjemoma sme sodišče odrediti oddajo v vzgojni poboljševalni dom tudi pri mlajšem mladoletniku, ki je storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana hujša kazen kakor deset let strogega zapora, če spozna; da se da glede na duševno razvitost mlajšega mladoletnika, naravo dejanja in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, namen poboljšanja in vzgoje doseči tudi brez kazni.
Ukor
34.	člen
Mlajšemu mladoletniku, ki je storil lažje kaznivo dejanje, izreče sodišče ukor, če ugotovi, da bo ta ukrep glede na duševno razvitost mlajšega mladoletnika, naravo dejanja in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, za njegovo poboljšanje zadoščal.
Oddaja v vzgojni poboljševalni dom
35.	člen
Sodišče odda mlajšega mladoletnika v vzgojni poboljševalni dom, če spozna, da je treba glede na težo dejanja ali glede na njegovo zanemarjenost ali pokvarjenost uporabiti zanj strožje poboljševalne ukrepe.
Kaznovanje kazensko odgovornih starejših mladoletnikov
36.	člen
Mladoletnik, ki je ob storitvi kaznivega dejanja že dopolnil šestnajst let (starejši mladoletnik), se kaznuje, vendar sme sodišče, če je storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen strogega zapora do petih let ali kakšna milejša kazen, odrediti odajo v vzgojni poboljševalni dom.
Odmera kazni kazensko odgovornim mladoletnikom
37.	člen
(1)	Pri odmeri kazni mladoletniku uporabi sodišče splošno pravilo o odmeri kazni (12. člen), pri tem pa gleda še posebej na stopnjo njegove duševne razvitosti.
(2)	Za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen strogega zapora več kot deset let, sme sodišče kaznovati starejšega mladoletnika naivec s strogim zaporom desetih let, mlajšega mladoletnika pa osmih let.
(3)	Za omilitev kazni mladoletniku veljajo določbe 16 in 17. člena tega odloka,
Trajanje vzgojnih poboljševalnih iikrepov
38.	člen
(1) Kadar odda sodišče mladoletnika v vzgojni zavod ali v vzgojni poboljševalni dom, odloči obenem, koliko časa naj ostane v zavodu oziroma v domu.
Í2) V vzgojnem zavodu estañe mladoletnik najmanj eno leto, največ pa tri leta, v vzgojnem! poboljševalnem domu pa najmanj eno leto, največ pa pet let.
Sprememba sodne odločbe o vzgojnih poboljševalnih ukrepih
39.	člen
(1)	Sodišče sme prebivanje mladoletnika v vzgojnem zavodu ali v vzgojnem poboljševalnem domu skrajšati, sme pa odrediti tudi odpust iz vzgojnega zavoda oziroma iz vzgojnega poboljševalnega doma, če se pokaže, da se je mladoletnik poboljšal.
(2)	Sodišče sme preklicati odločbo o odpustu, če mladoletnik s svoiim delom in obnašanjem pokaže, da ga je treba poslati nazaj v vzgojni zavod oziroma v vzgojni poboljševalni dom. Odločba o odpustu se sme preklicati, dokler mladoletnik ne dopolni osemnajst let.
Prenehanje vzgojnih poboljševalnih ukrepov, če se izreče kazen
40.	člen
Če je mladoletnik med izvrševanjem vzgojnega poboljševalnega ukrepa obsojen za kaznivo dejanje na kazein strogega zapora ali zapora, preneha določeni vzgojni poboljševalni ukrep, ko začne mladoletnik prestajati kazen.
Učinek vzgojnih poboljševalnih ukrepov
41.	člen
Če je bil za mladoletnika uporabljen vzgojni poboljševalni ukrep, velja, kot da Se ne bi bil obsojen.
Izvršitev kazni strogega zapora in zapora
42.	člen
(1)	Kazen strogega zapora in zapora prestajajo obsojeni mladoletniki do svoje polnoletnosti praviloma v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike.
(2)	Delo za obsojene mladoletnike se izbere po njihovih telesnih zmožnostih in veselju za določeno vrsto dela, tako da se čimbolje strokovno izučijo za delo do prestani kazni.
13)	Delovni čas obsojenih mladoletnikov se določi talko, da jim ie omogočeno obiskovanje splošne izobraževalne ali strokovne šole.
Varnostni ukrepi glede mladoletnikov
43.	člen
Določbe 27. člena tega. odloka se uporabljajo tudi glede mladoletnikov,
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Ko začne veljati ta odlok, se spremeni pravnomočno izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom v enako dolgo kazen strogega zapora, pravnomočno izrečena kazen odvzema prostosti pa v enako dotgp kazen zapora.
•
45.	člen
Kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, ki je bila pravnomočna izrečena do dneva, ko začne veljati ta odlok, se spremeni, kolikor ni prestana, v kazen zapora, in sicer tako, da se en dan zapora šteje za tri dni prisilnega dela brez odvzema prostosti.
46.	člen
Glede izvršitve denarne kazni veljajo določbe četrtega in petega odstavka 11. člena tega odloka tudi za primere, kjer je sodba izrečena pred dnem, ko začne veljati ta odlok.
47.	člen
Ko začne veljati ta odlok se pravnomočno izrečena kazen izgube političnih in posameznih državljanskih pravic spremeni v 'kazen omejitve državljanskih pravic.
48.	člen
Kazni izrečene zoper stare'še :n imlaiše mladoletnike do dneva, ko začne veliati ta odlok, ki pa so daljše, kakor bi se s^ele izreči po določbah tega odloka, in kazni, izrečene v prmerTi. v katerih se po tem odloku ne bi smele izreči, se zmanjšajo oziroma spremenijo v vzerojno poboljševalne ukrepe po določbah torre odloka Snremenitev kazni v vzgojno pohobševalpo ukrepe se izvede od dneva, ko začne veljati ta odlok.
49.	člen
Kazen izagna iz prebivališča, ki ie bila pravnomočno izročena do dneva, ko začne veljati ta odlok, se ne bo več izvrševala.
50.	člen
(1)	Kjer je v obstoječih predpisih predvidena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, se bo po uveljavitvi tega odloka izrekala kazen strogega zapora.
(2)	Kjer je v obstoječih pravnih predpisih predvidena kazen odvzema prostosti se bo po uveljavitvi tega odloka izrekala kazen zapora.
(3)	Kjer je v obstoječih pravnih predpisih predvidena kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, se bo po uveljavitvi tega odloka izrekala kazen zapora, ki pa ne bo smela biti daljša od tretjine najvišje mere, ki je predvidena za kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti,
51.	člen
(1)	Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu.
(2)	Istočasno prenehajo veljati odlok o vrstah kazni z dne 14. septembra 1947 (Uradni, list štev. 3-26/47) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vrstah kazni z dne 14. novembra 1948 (Uradni list štev. 7-92/48).
Koper, dne 31. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
44.
Na podlagi ukaza komandanta Odreda J. A. na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O SOCIALNEM ZAVAROVANJU DELAVCEV IN
USLUŽBENCEV TER NJIHOVIH DRUŽIN
I.	poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S socialnim zavarovanjem daje ljudska oblast delavcem in uslužbencem 1er njihovim družinam določene pravice ob bolezni, ob izgubi delovne zmožnosti, ob starosti in smrti ter tudi druge pravice, ki so določene v tem odloku.
2.	člen
Socialno zavarovanje je v Istrskem okrožju enotno ter ga izvaja Zavod za socialno zavarovanje v Kopru pod nadzorstvom Sveta za socialno skrbstvo m zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Zavod za socialno zavarovanje je javna, samoupravna ustanova. Število članov upravnega odbora in način volitev določi s posebno odredbo Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	člen
Zavod za socialno zavarovanje zbira finančna sredstva za socialno zavarovanje iz prispevkov delodajalcev.	, i INI
Višino prispevkov za socialno zavarovanje določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Plače delavcev in uslužbencev se nikakor ne smejo obremeniti s prispevki za socialno zavarovanje.
4.	člen
Pravice, ki gredo zavarovancem po tem odloku so:
pravica do zdravstvene oskrbe;
pravica do oskrbnine ob začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni;
pravica do oskrbnine ob porodniškem dopustu;
pravica do preskrbe za otroke;
pravica do rente zaradi posledic nesreče pri delu;
pravica do invalidske, starostne in družinske pokojnine;
pravica do pogrebnine.
Pridobitev in obseg posameznih pravic sta praviloma odvisna od trajanja delovnega razmerja in od višine plače.
5.	člen
Delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v Istrskem okrožju, sč> zavarovani od vstopa v delo.
Z enakimi pravicami kot osebe v delovnem razmerju so zavarovani:
1.	Clam predstavniških m njim odgovornih organov, ki aooivajo plačo za svoje deio; izvoljene osebe, ki opravljajo srnine aolznosti proti stalnemu plačilu v določenih družbenih organizacijah;
2.	člani obrtniških proizvajalnih zadrug, člani ribiških zadrug, ki jim je ribištvo edini an glavni poklic.
Za bolezen in nesrečo pri delu so zavarovani:
1.	študenti m učenci strokovnih šol in tečajev ob opravljanju obvezne prakse m obveznega praktičnega dela;
2.	osebe, ki se organizirano za nekaj časa udeležujejo! javnih del s plačo ali brez plače na podlagi pogodbe ali kako. drugače;
3.	osebe, ki prestajajo kazen strogega zapora ali zapora.
Za bolezen so zavarovani tudi učenci in študenti, ki so bili v delovnem' razmerju, pa so ga zaradi šolanja začasno pretrgali, in prav tako člani njihovih družin.
Izvršilni pdibor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko socialno (zavarovanje v eejotji iati deloma razširi tudi na osebe svobodnih poklicev in kulturne delavce (književnike, časnikarje, umetnike, advokate in podobno) in tudi na drûge osebe, ki sicer; niso v delovnem razmerju, ki pa s svojim poklicem) oziroma delavnostjo koristijo družbi, in lahko določi, s kakšnimi pogoji te osebe pridobijo pravice, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja.
Natančnejše predpise o izvedbi socialnega zavarovanja za osebe, ki so naštete v 2.', 3., 4. in 5. odstavku tega člena, izda Izvršilni odbor. Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Će je zavarovanec obenem v več delovnih razmerjih, mu gre pravica do socialnega zavarovanja samo na podlagi glavne zaposlitve.
Honorarni uslužbenci, ki jim je njihova honorarna služba edini ali glavni poklic, imajo enake pravice na podlagi socialnega zavarovanja kot druge osebe v delovnem razmerju.
7.	člen
Pravice, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, ne zastarajo.	[
8.	člen
Pravice, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, se ne morejo s pogodbo spreminjali ali odtujevali in prav lako se jim zavarovanec ne more odpovedali v korist 'koga drugega.
Od vseh dajatev, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, je mogoče seči z izvršbo ali z zavarovalnimi ukrepi le na pokojnino. Na druge dajatve iz socialnega zavarovanja pa . le za izterjanje in zavarovanje za sodno določeno preživnino in za zahtevke organov socialnega zavarovanja, za dajatve, do katerih zavarovanec ni bil upravičen.
9.	člen
Vsi javni organi so dolžni sodelovati pri izvajanju socialnega zavarovanja.
10.	člen
Pri izvajanju socialnega zavarovanja in pri nadzorstvu nad njim sodelujejo tudi sindikalne organizacije.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ima pravico, da v sporazumu z okrožnim odborom Zveze enotnih razrednih sindikatov v Kopru izda predpise o izvrševanju pravic, ki jih imajo sindikalne organizacije pri izvajanju pravic iz socialnega zavarovanja.
11.	člen
Delodajalec je dolžan v roku osmih dni priglasiti pristojnemu uradu Zavoda za socialno zavarovanje vstop zavarovanca v službo, izstop zavarovanca iz službe, kakor tudi vse spremembe, ki vplivajo na zavarovančeve pravice izyirajoce iz socialnega zavarovanja.
Delodajalec je dolžan natančno voditi predpisane plačilne sezname in druge razvide o zavarovancih in njihovem zaslužku ter jih hraniti najmanj 5 let.
Dospele prispevke za socialno zavarovanje je dolžan delodajalec plačati pristojnemu uradu Zavoda za socialno zavarovanje.	,
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše podrobnejše določbe o dolžnostih delodajalcev 1er o obračunavanju in plačevanju prispevkov.
12.	člen
Zavod za socialno zavarovanje in njegovi uradi so upravičeni, da neposredno nadzirajo delodajalce ah spolnjujejo dolžnosti in obveznosti po predpisih o socialnem zavarovanju.
13.	člen
Za vse prispevke in druge obveznosti, ki jih je po predpisih o socialnem zavarovanju dolžan plačati delodajalec, jamčijo solidarno:
a)	pri gradbenih delih naročnik gradnje oziroma oseba, za katere račun se gradnja izvršuje;
b)	pri prehodu obrata od enega delodajalca na drugega novi delodajalec;
el glavni podjetnik, ki je prevzel izvršitev dela, in sicer za vse prispevke in druge obveznosti tistih
podjetnikov, ki jim je izročil izvršitev posameznih del;
d)	zakonec za vse prispevke in druge obveznosti, ki so nastale v času trajanja skupnega go-spod.njstva, kolikor ne dokaže, da ni sodeloval v obratu in da se je sam preživljal iz lastnega premoženja oziroma lastnih dohodkov.
14.	člen
Plačilni seznami, plačilni nalogi in izvlečki >z tekočih računov delodajalcev, opremljeni s klavzulo o izvršnosti, pristojnega urada Zavoda za socialno zavarovanje, so javne izvršilne listine.
V primerih izvršilnega postopka, in prisilnega poravnalnega postopka se terjatve Zavoda za socialno zavarovanje uvrstijo v isto vrsto z davkom.
Ljudska sodišča so dolžna dostaviti Zavodu za socialno zavarovanje odločbe o ustavitvi plačil, o uvedbi stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave, kolikor se nanašajo na gospodarska podjetja.
15.	člen
Vse terjatve Zavoda za socialno zavarovanje, nastale na temelju tega odloka, zastarajo v treh letih.
Zastaranje se pretrga z vsakim uradnim dejanjem, podvzetim zaradi izterjanja terjatve.
16.	člen
Predlogi, vloge in dokazila, tožbe, sodbe, odločbe, sklepi, pritožbe in drugi akti v postopu za priznanje pravic iz socialnega zavarovanja, so prosti taks.
Zavod za socialno zavarovanje in njegovi uradi so za svoje zgradbe, zavode in zemljišča, kolikor rabijo za namene socialnega zavarovanja, oproščeni vseh davkov, doklad ter drugih javnih davščin in pristojbin. Prav tako so oproščene vseh davkov, doklad in pristojbin vse dajatve iz zavarovanja po predpisih tega odloka.
II.	poglavje
PRAVICE, KI IZVIRAJO IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
1.	Zdravstvena oskrba
17.	člen
Zavarovanec ima pravico do zdravstvene oskrbe ob bolezni oziroma ob dopustu zaradi zdravljenja ali okrevanja (bolezenskem dopustu).
Zdravstvena oskrba obsega: zdravniško pomoč in zdravljenje v zdravstvenih ustanovah ali na bolnikovem stanovanju; zdravila in druga zdravilna sredstva; pripomočke za zdravljenje in sanitetni material; zdravljenje v bolnišnicah in naravnih zdraviliščih (kopališčih in klimatskih krajih); okrevanje po bolezni; porodniško pomoč; zdravljenje zob in zobotehnično pomoč; proteze, ortopedske in druge pripomočke.
Svet za socialno skrbstvo in zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora ima pravico predpisati način zdravstvene oskrbe za zavarovance.
štrAn iià
18.	člen
Zavarovanec pridobi pravico do zdravstvene oskrbe ne glede na to, koliko časa *je v delovnem razmerju (delovna doba), in uživa to oskrbo ves čas, dokler mu je potrebna.
Pravico do zdravstvene oskrbe ima tudi zavarovanec, ki zboli v enem mesecu po prenehanju zakonito razvezanega delovnega razmerja.
Pravico do zdravstvene oskrbe imajo tudi uživalci pokojnine in tisti, ki uživajo rento zaradi zmanjšanja sposobnosti za delo nad polovico.
19.	člen
Pravico do zdravstvene oskrbe imajo tudi družinski člani delavcev, uslužbencev in uživalcev osebne pokojnine in rente zaradi zmanjšanja sposobnosti za delo nad eno polovico, in sicer:
• a) zakonec, otroci in vnuki — če jih zavarovanec preživlja;
b)	starši, bratje, sestre in stari starši — če so nezmožni za delo in nimajo lastnega premoženja, pa jih zavarovanec preživlja.
Z izrazom »otroci« so mišljeni v tem odloku, če ni v posameznih odločbah drugače rečeno, v zakonu in izven zakona rojeni otroci; posvojeni otroci, pastorki in otroci brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja, ne glede na to, ali so z njim v sorodstvu, ali ue, a nimajo drugih sredstev za preživljanje, kakor tudi otroci, ki imajo pridobitno nesposobne in revne starše.
Otroci, vnuki, bratje in sestre imajo pravico do zdravstvene oskrbe do dovršenih 17. let starosti, če pa se šolajo, do konca predpisanega rednega šolanja, najdalje pa do 24. leta starosti.
Če člani zavarovančeve družine, ki so našteti v prejšnjem odstavku, postanejo popolnoma nezmožni za delo tudi po preteku starosti, ki je predpisana v tem Tilenu, imajo vendarle pravico do zdravstvene oskrbe ves čas, dokler traja njihova nezmožnost za delo.
20.	člen
Upravičenceml zdravstvene oskrbe gre povračilo potnih stroškov, kadar so poslani zaradi zdravljenja ali zdravniškega pregleda iz kraja, kjer so na delu, oziroma kjer stalno prebivajo.
fí¡S	(p ÿv*_]■
2.	Oskrbnina ob začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali bolezenskega dopusta
21.	člen
Zavarovanec ima pravico do denarnega nadomestila (oskrbnine) namesto redne plače:
1.	Če je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo ali pa mu je bil priznan bolezenski dopust;
2.	če je zaradi nalezljive bolezni izoliran;
3.	če mu je naročeno, da mora zaradi akutne bolezni sireči članu svoje ožje družine in sicer največ 15 dni, kadar gre za strežbo otroka do sedmega leta, sicer pa največ 7 dni.
22.	člen
Zavarovancu, ki je bil tik pred začetkom nezmožnosti za delo v delovnem razmerju nepretrgano najmanj 6 mesecev, ali pa s presledki skupaj 18 mesecev v zadnjih dveh letih, gre za ves čas zdravljenja oziroma bolezenskega dopusta oskrbnina v višini njegove redne čiste plače.
Zavarovancu, ki nima delovne dobe po prejšnjem odstavku, gre za čas zdravljenja oziroma bolezenskega dopusta nadomestilo, in sicer:
^ a) 80% redne plače, če ima pred bolenjem več kot 3, toda manj kot 6 mesecev, ali pa s presledki v zadnjih 2 letih več kot 6, toda manj kot 18 mesecev delovne dobe;
b)	60% redne plače ostalim zavarovincem.
23.	člen
Pravica do polne oskrbnine (21. člen) gre ne glede na trajanje delovne dobe;
1.	zavarovancu, ki j e postal začasno nezmožen za delo zaradi posledic nesreče pri delu;
2.	zavarovancu — gospodarskemu učencu.
24.	člen
V nepretrgano delovno dobo se poleg časa, ki ga je zavarovanec prebil v nepretrganem delovnem razmerju, šteje tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil zaradi svoje izpopolnitve na posameznih tečajih, kamor je bil poslan po nastanku delovnega razmerja. Ta čas pa ne sme biti daljši od dveh let.
25.	člen
Kot redna plača se šteje predpisana časovna plača za tisto vrsto del, ki jih je zavarovanec opravljal redno in v rednem delovnem času, oziroma za tisti poklic, ki ga je zavarovanec imel v predzadnjem mesecu pred začetkom nezmožnosti za delo.
Za zavarovanca, ki dobiva plačo deloma v 'talnem desečnem znesku, deloma pa po učinku dela se šteje za redno plačo stalni del plače, zvišan za znesek, ki ustreza predpisanemu učinku dela v rednem delovnem času, oziroma, ki ustreza izpolnitvi plana.
Če je bil zavarovanec v predzadnjem mesecu pred začetkom nezmožnosti za delo dodeljen k drugemu delu, za katero je dobival drugačno plačo, se vzame kot redna plača zavarovančeva povprečna plača, izračunana po ustrezajočem predpisu prejšnjega odstavka.
26.	člen
Pravica do oskrbnine ob bolezni oziroma bolezenskem dopustu gre zavarovancu za tisti čas, dokler traja začasno nezmožnost za delo, in sicer praviloma do enega leta.
Trajanje te pravice se sme podaljšati tudi nad eno leto, če to terja zdravljenje oziroma okrevanje in če se lahko pričakuje, da bo zavarovanec spet postal zmožen za delo najpozneje v še enem letu. Podaljšanje te pravice nad eno leto dovoli ravnatelj okrožne uprave Zavoda za socialno zavarovanje na podlagi mnenja stalne zdravniške komisije.
'SfftAN' Ü4
I. .	.1» mint ■—¡——iMlM——фиј—јид——|ip——M—ÜMMMIB	i i.	■' ~П' ■■1мЈГОиГ'~'|~Гм*|
3.	Oskrbnina ob porodniškem dopustu
27.	člen
Zavarovanka ima pravico do oskrbnine ves čas porodniškega dopusia. Ta porodniški dopust traja devetdeset dni.
* 28. člen
Zavarovanka ima ob porodniškem! dopustu pravico do oskrbnine, ki je enaka njeni redni plači, če je bila tik pred porodom V delovnem razmerju nepretrgano najmanj šest mesecev ali pa s presledki skupaj osemnajst mesecev v zadnjih dveh letih, a v višini 80% redne plače, če je bila pred porodom v delovnem razmerju nepretrgano tri mesece, ali pa v presledkih šest mesecev v zadnjem letu pred porodom.
Glede določitve redne plače se uporablja predpis 2o. člena tega odloka. Če pa je bila zavarovan-. ka po zdravniškem mnenju zaradi nosečnosti prestavljena k drugemu delu z nižjo plačo, se vzame kot redna plača njena prejšnja višja plača.
29.	člen
Če zavarovanka ob porodniškem dopustu zboli, ne more ob času dopusta obenem uživati tudi oskrbnine po 21. členu tega odloka.
. .-----i
4.	Preskrba za otroka
30.	člen
Zavarovanci imajo za svoje otroke tele pravice: podporo za opremo novorojenca, podporo za boljšo hrano matere in novorojenca, nagrada za družine z več otroki in preživnino za otroke.
31.	člen
Zavarovancu gre enkratna denarna podpora za opremo vsakega otroka.
32.	člen
Zavarovanki gre podpora za boljšo hrano matere in otroka za čas 6 mesecev od nastopa porodniškega dopusta dalje.
Pravica do te podpore gre tudi zavarovancu za vsakega novorojenca, če otrokova mati nima pravice do podpore. Ta pravica traja tri mesece po otrokovem rojstvu.
Podpore se dajejo v mesečnih zneskih.
33.	člen
Zavarovancu, ki ima dvoje ali več otrok, gre za tretjega novorojenca oziroma za vsakega nadaljnjega otroka posebna nagrada.
Ta nagrada se daje v enkratnem znesku in se ,veča v sorazmerju s številom otrok.
34.	člen
Pravica do podpor, ki so naštete v 31., 32. in
33.	členu, gre zavarovancu, ki je bil pred nastankom pogojev za pridobitev teh pravic nepretrgano
ÍÉMI
najmanj šest mesecev v delovnem razmerju ali pa s presledki skupaj osemnajst mesecev v zadnjih dveh letih.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko za posamezne stroke predpiše, da se delovna doba s presledki v zadnjih dveh letih skrajša od osemnajst mesecev do štirinajst mesecev.
35.	člen
Zavarovancu gre pravica do preživnine za vsakega otroka m vnuka, ki ga preživlja.
Ta prav.ca gre zavarovancu, dokler otrok oziroma vnuk ni starejši, kot je to določeno v 19. členu tega odloka.
Preživnina gre tudi zavarovančevim otrokom, ki uživajo družinsko pokojnino. Če uživajo družinsko pokojnino mati in otroci, gre preživnina za vse otroke. Če otrokova mati več ne živi ali če ni upravičena do družinske pokojnine, gre preživnina za enega otroka mpnj, kot jih je upravičenih do pokojnine. Če ima kateri od teh otrok dohodke iz kakšnega drugega naslova, odpade pravica do preživnine še za tega otroka, oziroma se preživnina za tega otroka zniža za ustrezni znesek, če njegovi dohodki ne dosežejo zneska preživnine.
Preživnina za.otroke se daje v stalnih denarnih zneskih.
Izvršilni odlok Istrskega okrožnega ljudskega .odbora je pooblaščen, da predpiše višino dajatev in podrobnejše določbe o priznavanju dajatev iz tega poglavja.
5.	Renta zaradi nesreče pri delu
36.	člen
Zavarovancu, ki mu je bila zaradi nesreče pri delu zmanjšana njegova zmožnost za delo nad 10%, ima pravico do rente oziroma odpravnine.
Z izrazom »zmanjšana zmožnost za delo« je mišljena zmanjšana zmožnost za rielo sploh, pa ludi zmanjšana zmožnost za opravljanje del v posamezni stroki (poklicna nezmožnost).
37.	člen
Če je zmožnost za delo zmanjšana zaradi nesreče pri delu, gre zavarovancu pravica do rente neglede na to, koliko časa je trajalo delovno razmerje.
38.	člen
Zavarovanec, kateremu je zaradi nesreče pri delu zmanjšana zmožnost za delo nad tri četrtine, se smatra za popolnoma nezmožnega za delo ter mg pripada polna renta, ki znaša 100% njegove rentne osnove. V primeru delnega zmanjšanja sposobnosti za delo pa mu pripada sorazmerni del te rente, ki ustreza zmanjšanju njegove sposobnosti za delo.
Ponesrečenemu zavarovancu, ki je ob priznanju rente v tolikšni meri nezmožen za delo, da mu je stalno neizogibno potrebna tuja pompe in postrežba, ali pa, ki je pozneje postal takšen zaradi posledic nesreče, gre poleg rente še poseben do-
STRAN H 5
datek v višini 25% renine osnove. Pravica do tega dodatka traja ves čas, dokler so zavarovancu potrebni tuja postrežba in pomoč.
Ponesrečenemu zavarovancu, pri katerem po končanem zdravljenju od posledic nesreče trajno zmanjšanje sposobnosti za delo presega 10%, a ne presega 33 1/3% zmanjšanja sposobnosti za delo, gre enkratna odpravnina in sicer:
a)	dvomesečna plača, če je sposobnost za delo zmanjšana nad 10 % do vštetih 15%;
b)	4 mesečna plača, če je sposobnost za delo zmanjšana nad 15% do vštetih 20%;
c)	6 mesečna plača, če je sposobnost za delo zmanjšana nad 20% do vštetih 25%;
d)	1 letna plača, če je sposobnost za delo zmanjšana nad 25% do vštetih 331/3%.
Odpravnine ne morejo biti večje od 120.000 dinarjev.
Odpravnina pod d) se izplača samo na zahtevo zavarovanca.
39.	člen
Rentna osnova za določitev rente je enaka pokojninski osnovi za ugotovitev starostne pokojnine (52. člen).
Pri določitvi rente zavarovancu, čigar skupna delovna doba je manjša kot eno leto, se vzame za rentno osnovo njegova povprečna redna plača v tej dobi (25. člen).
40.	člen
Za nesrečo pri delu se šteje vsako zmanjšanje zmožnosti za delo, ki zadene zavarovanca pri njegovem rednem delu ali pri delu, ki ga opravlja po naročilu podjetja oziroma zavoda ali zasebnega delodajalca.
Domneva se, da je podano naročilo delodajalca tudi v primeru, če je zavarovanec na lastno pobudo brez izrecnega naročila opravljal delo v korist delodajalca in ga je pri tem doletela nesreča.	•	'	1 ! ■
Razen tega se šteje za nesrečo pri delu:
1.	Nesrečno naključje, ki zadene zavarovanca na poti od stanovanja do delovnega kraja in nazaj ali ko se napoti na delo na podlagi odločbe o nastavitvi oziroma na podlagi sklenjene delovne pogodbe, ali pa ko se napoti domov takoj po opravljenem delu;
2.	nesrečno naključje, ki zadene zavarovanca, ko se napoti po zdravniško pomoč, do katere ima pravico na podlagi socialnega zavarovanja;
3.	nesrečno naključje, ki zadene zavarovanca pri opravljanju državljanskih dolžnosti, ko pomaga pri požarih, poplavah in drugih podobn h nesrečah ali pa pri izpolnjevanju ukazov državnih organov, s kateremi je poklican k opravljanju zakonitih dolžnosti;
4.	nesrečno naključje, ki zadene zavarovanca pri opravljanju njegovih dolžnosti v množičnih or-
ganizacijah pri prostovoljnem delu, ki ga te organizacije organizirajo;
5.	poklicno obolenje, če je povzročilo trajno nezmožnost za delo sploh ali pa trajno nezmožnost za delo v določeni stroki;
6.	trajno zmanjšanje delovne zmožnosti v določeni stroki zaradi daljšega opravljanja takšnega dela, pri katerem ljudje v večji meri izgubljajo svojo poklicno zmožnost za delo ali pri katerem je zavarovančevo zdravje v hujši nevarnosti;
7.	trajno zmanjšanje zmožnosti za delo, ki nastopi zaradi določene bolezni nastale v zvezi z opravljanjem! določenih vrst poslov.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, katera poklicna obolenja se štejejo za nesrečo pri delu in ob kakšnih pogojih, v katerih strokah in ob kakšnih pogojih se šteje za nesrečo pri delu trajno zmanjšanje delovne zmožnosti, in katere bolezni nastanejo v zvezi z opravljanjem določenih vrst poslov ter katere so tiste vrste poslov, ki povzročijo te bolezni.
_ 6. Invalidska pokojnina zaradi bolezni ali zaradi nesreče izven dela
41.	člen
Zavarovancu, kateremu je zaradi bolezni ali nesreče izven dela njegova delovna zmožnosl zmanjšana trajno ali za več kot eno leto nad polovico, gre invalidska pokojnina, če ima ob nastanku nezmožnosti za delo določeno delovno dobo.
Za zavarovanca do 40 let starosti znaša delovna doba 5 let. Z vsakim nadaljnjim dopolnjenim letom do 50 let starosti se zviša delovna doba, ki je potrebna za dosego pokojnine, za pol leta. Za zavarovance stare nad 50 let znaša delovna doba 10 let.
Če je zavarovanec popolnoma nezmožen za delo (nad 75%), pa nima predpisane delovne dobe, dobi odpravnino, v višini zadnjih šest mesečnih rednih plač.
42.	člen
Zavarovancu, ki postane popolnoma nezmožen za delo (nad 75%) in je dopolnil minimalno delovno dobo po drugem odstavku prejšnjega člena, gre invalidska pokojnina v višini 50% pokojninske osnove; za vsako nadaljnje leto delovne dobe se zviša pokojnina po 1% pokojninske osnove do dopolnjenih petnajst let delovne dobe, po 2% pokojninske osiove za delovno dobo od' petnajst do 20 let. Za vsako nadaljnje leto delovne dobe pa gre zavarovancu po 2.5% pokojninske osnove, zavarovanki pa po 3% do 26 letne delovne dobe, nato pa po 4% pokojninske osnove za vsako nadaljnje leto. Na ta način določena pokojnina ne more znašati več kot 100% pokojninske osnove.
Višina invalidske pokojnine popolnoma ne - ' zmožneoa zavarovanca se določa v odstotkih od pokojninske osnove po tejle tabeli:
za zavarovanca	za zavarovanko
5 let	50% '	5 let	50%
6 „	51 %	6 „	51 %
7 „	52%	7 „	52%
8 „	53%	8 „	53%
9 „	54 %	9 „	54‘%
10 „	55%	10 „.	55 %
H „	56 %	H „	56%
12 „	57%	12 „	57%
13 „	58%	13 „	58%
14 „	59%	14 „	59%
15 „	60%	15 „	60%
16 „	62%	16 „	62%
17 v,	64%	17 „	64%
18 ,-,	66 %	18 „	66%
19 „	68%	19 „	68%
20 „	70%	20 „	70%
21 „	.72.5 %	21 „	73%
22 „	75%	22 „	76%
23 „	77.5 %	23 „	79%
24 „	80%	24 „	82%
25 „	82.5 %	25 „	85%
26 „	85%	26 „	88%
27 „	87.5 %	27 „ .	92%
28 „	90%	28 „	96%
29 „	92.5 %	29 „	100 %
30 „	95%		
31 „	97.5 %		
32	100 %		
43.	člen
Zavarovancu, kateremu je delovna zmožnost zmanjšana od ene polovice do treh četrtin, se določi invalidska pokojnina tako, da se izračuna najprej višina invalidske pokojnine po delovni dobi po predpisih prejšnjega člena, nato pa se od tako določene višme prizna toliko odstotkov, kolikor znaša njegova delovna nezmožnost.
44.	člen
Pravica do invalidske pokojnine gre tudi zavarovancu, ki še nima petletne delovne dobe, pa je postal popolnoma nezmožen za delo pred 25. letom starosti, če je bil v delovnem razmerju nepreirgo-mt najmanj šest mesecev tik pred nastankom nezmožnosti za delo. Ta pokojnina znaša 50% pokojninske osnove, •
45.	člen
V deloVno dobo za pridobitev in določitev invalidske pokojnine se šteje poleg časa, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju, tudi čas, ki se po tem odloku ali po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, šteje v delovno dobo za starostno pokojnino (53. in 54. člen).
Zavarovancem, bivšim izseljencem, ki delajo v Istrskem okrožju, pa so postali popolnoma in trajno nezmožni za delo, preden so v Istrskem okrožju prebili predpisano delovno dobo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, se priznava minimalna delovna doba, če z vštetjem delovne dobe izpolnijo pogoje jž 1. odstavka 41. člena,
46.	člen
Pokojninska osnova za določitev invalidske pokojnine znaša prav toliko kot pokojninska osnova za ugotovitev starostne pokojnine (52. člen).
Pri določitvi invalidske pokojnine zavarovancu, ki skupaj še nima 5 let delovne dobe, in ki je 'postal popolnoma nezmožen za delo pred 25. letom starosti, se vzame za pokojninsko osnovo povprečna redna plača v zadnjih šestih mesecih njegovega dela.
Ob ugotavljanju invalidske pokojnine za zavarovanca, ki je gospodarski učenec, se vzame za pokojninsko osnovo namesto plače, ki jo je zavarovanec dobival, časovna plača, ki je predpisana za začetno skupino strokovnih del, katerih se je učenec učil,
47.	člen
Uživalcu invalidske pokojnine, ki je ob priznanju invalidske pokojnine v takšni meri nezmožen za delo, da mu je stalno neizogibno potrebna tuja pomoč in postrežba, ali pa, ki je pozneje postal takšen, iz vzrokov, ki so povzročili njegovo delovno nezmožnost, gre poleg pokojnine še poseben dodatek v višini 25 % pokojninske osnove. Pravica do tega dodatka-traja ves čas, dokler sta zavarovancu potrebni tuja postrežba in pomoč.
48.	člen
Pravica do invalidske pokojnine traja ves čas, dokler je uživalec nezmožen za delo nad eno polovico (41. člen). Če se delovna zmožnost uživalca, ki uživa pokojnino, spremeni tako, da ni več nad 75 % nezmožen za delo, se mu določi invalidska pokojnina po 42. členu tega odloka.
Za ugotovitev svoje dejanske delovne nezmožnosti in za določitev ustrezajočih pravic se morajo dati zavarovanci v rednih časovnih presledkih zdravniško pregledati, dokler ne dopolnijo let starosti, ki so določena v drugi točki 49. člena tega odloka.
Uživalcu invalidske pokojnine, ki je v delovnem razmerju, se izplačuje iz naslova invalidske pokojnine samo razlika med redno plačo v novi službi in prejšnjo redno plačo, kolikor je nova plača nižja od prejšnje, vendar največ do višine invalidske pokojnine. Z vsakim nadaljnjim letom zaposlitve se invalidska pokojnina zviša po tabeli 42. čl.
7.	Starostna pokojnina
49.	člen
Starostna pokojnina gre:
1.	zavarovancu, ki dopolni petintrideset let delovne dobe in petinpetdeset let starosti, zavarovanki pa, ko dopolni trideset let delovne dobe in petdeset let starosti;
2.	zavarovancu, ki dopolni petinšestdeset let starosti in zavarovanki, ki dopolni petinpetdeset let starosti, če sta dopolnila najmanj petnajst let de-lovnç dobe (minimalno delovno dobo).
50.	člen
Višina starostne pokojnine je odvisna od delovne dobe in pokojninske osnove.
V delovno dobo se šteje praviloma samo redna zaposlitev, ki se opravlja v vsem rednem delovnem času.
x	51. člen
Starostna pokojnina zavarovanca, ki je dopolnil polno delovno dobo in določeno starost, ki sta predpisani v prvi točki 49. člena tega odloka, znaša 100 % pokojninske osnove (polna starostna po-Kojnina).
Zavarovancu, ‘ki je dopolnil določeno starost, predpisano v drugi točki 49. člena tega odloka, in ki ima najmanj petnajstletno delovno dobo, gre pokojnina v višini 50 % pokojninske osnove.
Zavarovanec, ki ima več kot petnajst let delovne dobe, dobi za vsako nadaljnje leto po 2 % pokojninske osnove, dokler ne konča petindvajset let delovne dobe; po petindvajsetih letih pa dobi za vsako nadaljnje leto po 3 % pokojninske osnove. Zavarovanka, 'ki ima več kot petnajst let delovne dobe, dobi za vsako nadaljnje leto po 2 % pokojninske osnove, dokler ne dokonča dvajset let delovne dobe; po dvajsetih letih pa dobi za vsako nadaljnje leto po 4 % pokojninske osnove. Ko dopolni zavarovanec delovno dobo, ki je predpisana v prvi točki 55. člena tega odloka, dobi celo starostno pokojnino. Skupna pokojnina ne more znašati več kot 100 % pokojninske osnove.
Višina starostne pokojnine se določi v odstotkih od pokojninske osnove po tejle tabeli:
Za zavarovance,	Za zavarovanke,
ki so	stari 65 let	ki so stare 55 let	
15 let	' 50%	15 let	50%
16 „	52%	16 „	. 52 %
17 „	54 %	17 „	54 %
18 „	56%	18 „	56%
19 „	58%	19 „	58%
20 „	60%	20 „	60%
21 „	62%	21 „	64 %
22 „	64%	22 „	68%
23 „	66%	23 „	72%
24 „	68%	24 „	76%
25 „	70%	25 „	80 %
26 „	73%	26 „	84 %
27 „	76%	27 „	88 %
28 „	79%	28 „	92%
29 „	82%	29 „	96%
30 „	85%	30 „	100%
31 „	88 %		
32 „	91 %		
33 „	94 %	;	
34 „	97%		
35 ;,	100%	52. člen	
Za pokojninsko osnovo se vzame			zavarovan
čeva povprečna časovna plača za redni delovni čas, ki jo je dobival v zadnjem letu svojega dela oziroma v zadnjih petih letih, če je to zanj ugodnejše.
Natančnejše odredbe o tem, kaj šteje v redno plačo, ki se vračuna v pokojninsko osnovo, in kateri dodatki in v kakšnem obsegu in ob katerih pogojih so všievni v pokojninsko osnovo, predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko določi, da se sme za pokojninsko osnovo izjemoma vzeti povprečna plača za določene vrste dela, ki jih je zavarovanec stalno opravljal deset let v svoji delovni dobi.
Za časovno plačo se vzame plača po delovnih urah oziroma mesečna plača.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, v kateri višini se vračuna renta v pokojninsko osnovo uživalcu rente, ki pridobi pravico do pokojnine.
53.	člen
Pri določitvi delovne dobe za starostno pokojnino, se šteje zavarovancu ves čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju po 14. letu starosti.
Zavarovancu se šteje v delovno dobo tudi tisti čas, ki ga je prebil:
1.	pri opravljanju stalnih dolžnosti proti stal-nemiu plačilu v predstavniških organih in določenih družbenih organizacijah, če je bil izvoljen za opravljanje teh dolžnosti;
2.	v narodni osvobodilni vojski pri aktivnem in organiziranem delu v narodnem1 osvobodilnem boju; čas, ki ga je prebil kot žrtev fašizma v zaporih, internaciji, konfinaciji, deportaciji, v izgnanstvu, na prisilnih delih;
3.	pri ilegalnem delu v revolucionarnem gibanju ali pri opravljanju drugih dolžnosti v korist revolucionarnega gibanja, ali v zaporih in taboriščih zaradi revolucionarnega dela;
4.	v vojaški službi ali v ujetništvu v vojnah od leta 1912 do konca leta 1920, v vojnah od leta 1920 do 1939 in v drugi svetovni vojni dò 8. 9. 1943, če je služil v redni vojski;
5.	izven službe, če je bil od okupacijskih organov odouščen iz nje zaradi svojega antifašističnega in rodoljubnega vedenja ali zaradi svoje narodnostne, plemenske ali verske pripadnosti, ali če je sam iz teh vzrokov zapustil službo;
6.	izven delovnega razmerja, če je ta čas plačeval prispevek za pokojninsko zavarovanje;
7.	v delovnem ali službenem razmerju v Italiji ali na okupiranem ozemlju do dneva, ko je začela veljati mirovna pogodba z Italijo (15. septembra 1943).
Za zavarovance, ki imajo predpisano starost (2. toča 49. člena), pa nimajo minimalne delovne dobe, velja, da so dopolnili to delovno dobo, če so prebili v narodno osvobodilni vojski ali pri aktivnem in organiziranem delu v narodno osvobodilni vojski najmanj dve leti in če so do konca leta 1945 ozi-•roma najdlje v treh mesecih po demobilizaciji stopili v delovno razmerje in nepretrgoma ostali v njem do tiste starosti, ki je predpisana za pridobitev starostne pokojnine.
Zavarovancu, ki je bil pred zadnjo zaposlitvijo v Istrskem okrožju v delovnem razmerju v tujin’, se po dopolnjeni predpisani starosti šteje v njegovo
delavno dobo tudi njegova zaposlitev v tujini, če je bil po svoji vrnitvi v delavnem razmerju najmanj 5 let.
V delavno dobo se všteje tudi čas, ki je s posebnimi zakonitimi predpisi priznan za to dobo osebam določenih, poklicev.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da lahko predpiše:
a)	da se šteje v delavno dobo tudi čas, ki ni vštet v prejšnjih odstavkih, kakor tudi, da se neki čas šteje ob ugodnejših pogojih;
b)	da se posameznim vrstam delavcem, ki le od časa do časa opravljajo določena dela, prizna pravica do pokojnine -ob ugodnejših pogojih, kot so predpisani s tem odlokom.
54.	člen
Kot delovna doba za starostno pokojnino se šteje tudi čas, ki ga osebe, omenjene v 2. točki, 3. odstavka 5. člena tega odloka prebijejo na javnih delih, če takoj potem ali najkasneje v šestih mesecih stopijo v delovno razmerje.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko v celoti ali deloma prizna kot delovno dobo za starostno pokojnino tudi čas, ki so ga osebe, katere bodo zavarovane na podlagi predpisov, izhajajočih iz petega odstavka 5. člena tega odloka, prebile v družbeno koristnih poklicih oziroma z družbeno koristno delavnostjo.
55.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko s svojimi predpisi določi, da se osebam v delovnem razmerju šteje pri določitvi starostne pokojnine v celoti ali deloma tudi tisti čas, ki so ga prej, preden so stopili v delovno razmerje, prebili pri delu v posameznih strokah družbenega pomena (zdravniki, inženirji, umetniki, časnikarji, advokati, lekarnarji, obrtniki in drugi).
56.	člen
Če je zavarovanec po 1. januarju 1949 pretrgal delovno dobo za več kot eno leto, se miu prejšnja delovna doba zmanjša za toliko časa, kolikor je bilo to pretrganje daljše od enega leta. Če pa gre za zavarovanko, ki ima otroka do sedmih let, ali pa zavarovanca, ki je bil v času prekinitve za delo nesposoben, ali je vršil kako državljansko dolžnost, ali pa je že izpolnil pogoje za starostno pokojnino po 49. členu tega odloka, pretrganje delovnega razmerja ne zmanjša prejšnje delovne dobe.
57.	člen
Zavarovancu, ki uživa starostno pokojnino, pa ostane v delovnem razmerju ali znova stopi vanj, se za čas zaposlitve izplačuje samo del staroslnt pokojnine. Natančnejše predpise o tem izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Zavarovancu, ki po svoji upokojitvi še naprej dela ali znova stopi v delovno razmerje in . dela z nezmanjšanim delovnim časom najmanj eno lete, se zviša starostna pokojnina po tretjem odslavku
52.	člena tega odloka; če pa mu je bila priznana
cela starostna pokojnina, se mu za vsako nadaljnje leto dela zviša starostna pokojnina za 2 % pokojninske osnove. Tako zvišana starostna pokojnina ne more znašati več kot 110% pokojninske osnove.
Uživalec starostne pokojnine, ki se zaposli, kakor tudi delodajalec sta dolžna javiti tako zaposlitev Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru v roku treh dni.
58.	člen
Zavarovancem, ki nimajo pogojev za priznanje starostne pokojnine po določbah tega odloka, pač pa bi jim na podlagi zavarovanja pred 1. majem 1945 po takrat veljavnih predpisih pripadala starostna pokojnina, se odmeri pokojnina po predpisih o minimalnih pokojninah.
8.	Družinska pokojnina in družinska renia
59.	člen
Ob zavarovančevi smrti ima njegova družina pravico do družinske pokojnine oziroma rente, če so dani pogoji, določeni s tem odlokom.
Družina pridobi pravico do pokojnine oziroma rente v tehle primerih:
1.	če je imel zavarovanec najmanj pelleino delovno dobo;
2.	če je zavarovanec izgubil življenje zaradi nesreče pri delu;
3.	če je zavarovanec užival osebno pokojnino ali rento zaradi zmanjšanja zmožnosti za delo nad polovico.
60.	člen
Pravico do družinske pokojnine oziroma rente imajo tile člani zavarovančeve družine:
1.	zakonec in otroci;
2.	starši, vnuki in otroci brez staršev, ki j h je zavarovanec preživljal.
Družinski člani, ki so našteti v 2. točki prejšnjega odstavka, pridobijo pravico do družinske pokojnine oziroma rente, če ni takšnih družinskih članov, ki so našteti v 1. točki, ali če tem družinskim članom ni bila dodeljena celotna družmska pokojnina oziroma renta, ali pa če je kdo od njih pozneje zgubil pravico do pokojnine oziroma rente.
61.	člen
Zavarovančevi ženi gre pravica do družinske pokojnine oziroma rente, če ima ob njegovi smrti več kot 40 let ali če je popolnoma in trajno ali za več kot eno leto nezmožna za delo.
Ta pravica gre zavarovančevi ženi tudi iakral, če ima otroka, ki je mlajši od 14 let.
Če zavarovančeva žena opravlja dolžnost staršev nasproti svojemu ali moževemiu otroku, ki ;e rojen izven zakona, ali nasproti pastorku ali posvojenemu otroku, ji gre ta pravica samo takrat, če je zavarovanec tega otroka preživljal.
Pravico do družinske pokojnine oziroma rente ima zavarovančeva žena tudi takrat, če se je zavarovancu rodil otrok po njegovi smrti. V tem primeru gre vdovi pokojnina oziroma renta od zdravniško izkazane nosečnosti 5.” meseca dalje, če sc. rodi mrtvo dete, ji gre pokojnina še dva meseca po porodu.
Zavarovančevi ženi, ki ob smrti moža ne izpolnjuje pogojev za dosego pravice do družinske pokojnine oziroma rente, se prizna ta pravica od onega časa dalje, ko izpolni in dokler izpolnjuje te pogoje.
Zavarovankinemu možu gre pravica do družinske pokojnine oziroma rente, če ima ob njeni smrti več kot 60 let ali če je popolnoma in trajno ali za več kot eno leto popolnoma nezmožen za delo in če ga je ona preživljala. Izgubi pa to pravico, če postane zmožen za delo ali pa tud', če dobi druga sredstva za preživljanje.
62.	.člen
Zakonec nima pravice do družinske pokojnine oziroma rente:
1.	če jeiijegov zakon z zavarovancem s pravnomočno sodbo pred sediščem razvezan in mu ni bila prisojena preživnina ali če je zavarovanec ali pa zakonec sklenil nov zakon;
2.	če je najmanj 6 mesecev lik pred zavarovančevo smrtjo neupravičeno zapustil skupno zakonsko življenje;
3.	če se ugotovi, da je bil zakon, ki je trajal manj kot eno leto, sklenjen samo s tem namenom, da zakonec pridobi družinsko pokojnino oziroma rento.
63.	člen
Zavarovančevim otrokom in vnukom gre pravica do družinske pokojnine oziroma rente do 17. leta starosti, če se« pa redno šolajo, do konca predpisanega rednega šolanja, najdalje pa' do 24. leta starosti.
Če zavarovančevi otroci ali vnuki postanejo popolnoma nezmožni za delo, preden dosežejo stare st, ki je predpisana v prejšnjem odstavku, imajo ves čas, dokler traja njihova nezmožnost za delo, pravico do družinske pokojnine oziroma rente. Pravica do družinske pokojnine oziroma rente gre tem osebam tudi takrat, če so poslale popolnoma nezmožne za delo, potem ko so že presegle starost, ki je predpisana v prejšnjem odstavku, vendar pa pred zavarovančevo smrtjo in če jih je zavarovanec do svoje smrti preživljal.
Pastorki imajo pravico do družinske pokojnine oziroma rente, če jih je zavarovanec preživljal pri sebi doma najmanj eno leto pred svojo smrtjo, razen če ¿e bil njegov zakon krajši; posvojeni otroci pa imajo pravico do družinske pokojnine oziroma rente, če je bila posvojitev opravljena najmanj eno leto pred zavarovančevo'smrtjo. Otroci brez staršev imajo pravico do družinske pokojnine oziroma rente, če jih je zavarovanec preživljal pri sebi doma najmanj eno leto pred smrtjo.
Vnuki imajo pravico do družinske pokojnine oziroma rente samo, če nimajo staršev ali pa so njihovi starši trajno nezmožni za delo in če so živeli pri zavarovancu.
64.	člen
Zavarovančevi starši imajo pravico do družinske pokojnine oziroma rente, če jih je zavarovanec preživljal, in sicer mat', če ima več kot 45 let, oče pa, če ima več kot 60 let, ali pa če sta eden ali
drugi popolnoma in trajno ali za več kot eno leto nezmožna za delo.
Zavarovančevi starši izgubijo to pravico, če postanejo zmožni za delo ali če dobijo druga sredstva za preživljanje.
65.	člen
Osnova za določitev družinske pokojnine oziroma rente je osebna (starostna ali invalidska) pokojnina ali renta, ki jo je zavarovanec dobival ob svoji smrti.
Če zavarovanec ob svoji smrti ni užival osebne pokojnine ali rente, pa je umrl zaradi nesreče izven dela ali zaradi bolezni, se vzame pri določitvi družinske pokojnine za osnovo osebna invalidska pokojnina, do katere bi imel zavarovanec pravico po svoji delovni dobi.
Če zavarovanec ob svoji smrti ni užival osebne pokojnine ali rente, pa je umrl zaradi nesreče pri delu, se vzame pri določitvi družinske rente za osnovo osebna renta, do katere bi imel zavarovanec pravico, če bi postal popolnoma nezmožen za delo.
66.	člen
Višina družinske pokojnine oziroma rente je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo pravico do nje, in se določa v odstotkih od pokojninske osnove.
Družinska pokojnina oziroma renta ne more znašati več kot 100 % pokojninske osnove (cela družinska pokojnina).
67.	člen
Če so v družini zakonec, otroci, vnuki in otroci brez staršev, se določa družinska pokojnina oziroma renta tako, da se odmeri za prvega člana 55 odstotkov osnove, za vsakega nadaljnjega pa 5 % več.
68.	člen
Če obsega družina samo zavarovančeve starše, znaša pokojnina oziroma renta za voba skupaj 65 %, za enega od njih 55 % pokojninske osnove.
Če so razen staršev živi še zakonec ali zavarovančevi otroci ali pa zakonec z. otroki, gre staršem družinska pokojnina oziroma renta samo takrat, če celotna družinska pokojnina še ni izčrpana s pokojninami zakonca in zavarovančevih otrok, in sicer jim gre razlika med pokojninsko osnovo in skupnim zneskom teh pokojnin, vendar ne več kot po 20 % pokojninske osnove za vsakega roditelja.
Če so razen staršev živi še vnuki ali otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, se določa družinska pokojnina oziroma renta tako, da eden od staršev dobi 55 %, oba skupaj 65 %, vsak nadaljnji družinski član pa še 5 % pokojninske osnove do največ 100% pokojninske osnove.
69.	člen
Če družinsko pokojnino oziroma rento uživajo skupaj zakonec m otroci ali pa samo otroci, pa ne živijo vsi skupaj, se skupna družinska pokojnina oziroma renta, do katere imajo pravico, razdeli na enake dele.
. Če družinsko pokojnino skupaj uživajo zavarovančevi starši, vnuki in otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, pa ne živijo vsi skupaj, se skupna družinska pokojnina oziroma renta, do katere ima pravico, razdeli na enake dele.
Če družinsko pokojnino oziroma rento uživajo zakonec ali zakonec in otroci ali pa otroci skupaj z zavarovančevimi starši in vnuki, pa ne živgo vsi skupaj, se skupna družinska pokojnina deli po predpisih drugega in tretjega odstavka 68. člena tega odloka.
70.	člen
Družini umrlega zavarovanca, ki nima pravice do družinske pokojnine oziroma rente zaradi tega, ker zavarovanec ob svoji smrti ni užival osebne pokojnine ali rente pa tudi ni imel najmanj 5-lelne delovne dobe, gre enkratna denarna podpora, če je bil zavarovanec tik pred smrtjo najmanj 6 mesecev nepretrgoma v delovnem razmerju ali s presledki skupaj 18 mesecev v zadnjih dveh letih. Ta denarna podpora znaša toliko kot trikratna redna mesečna plača (25. člen), ki jo je zavarovanec dobival v zadnjem mesecu pred smrtjo. Glede razdelitve te podpore velja predpis prejšnjega člena.
71..	člen
Če se zaposli en član uživalcev družinske pokojnine (55% upravičenec), mu gre družinska pokojnina oziroma renta v znesku 2.400 din.
Če ima uživalec družinske pokojnine oziroma rente pravico tudi do osebne pokojnine ali polne rente ali če uživalec osebne pokojnine ali polne rente pridobi pravico do družinske pokojnine oziroma rente, lahko izbira med družinsko in osebno pokojnino oziroma polno rento.
Družinskemu članu, ki pridobi pravico do dveh družinskih pokojnin oziroma rent, gre večja pokojnina oziroma renta.
9.	Pogrebnina
72.	člen
Zavarovancu gre ob smrti družinskega člana (19. člen) pogrebnina.
Pogrebnina znaša toliko, kot polovica redne mesečne plače oziroma pokojnine ali rente.
Če dobiva zavarovanec poleg plače tudi rento, mu gre pogrebnina v skupnem znesku polovice plače in jjolovice rente, če pa dobiva poleg plače tudi pokojnino, mu gre pogrebnina v višini polovice plače in pokojnine, ki mu gre, če je v službi.
73.	člen
Družini gre ob zavarovančevi smrti pogrebnina, v višini njegove redne mesečne plače (25. člen) oziroma osebne pokojnine ali rente.
Če zavarovanec dobiva poleg plače tudi pokojnino ali renio, gre njegovi družini pogrebnina v skupnem znesku mesečne plače in pokojnine ali rente.
Ob smrti družinskega člana, ki je užival družinsko pokojnino, gre ostalim družinskim članom pogrebnina v višini polovice mesečne skupne družinske pokojnine.
74.	člen
Če zavarovanec ne preskrbi za pogreb umrlega družinskega člana oziroma- če družina ne poskrbi za pogreb umrlega zavarovanca, gre pogrebnina osebi ali zavodu, ki je to opravil. V tem primeru gre povračilo v višini dejanskih pogrebnih izdatkov, ki pa ne more znašati več kot pogrebnina. Ostanek gre osebi, ki ima pravico do pogrebnine.
III.	poglavje
Prenehanje, izguba in ustavitev pravic iz socialnega zavarovanja
75.	člen
Pravica, ki izvira iz socialnega zavarovanja, preneha samo takrat, kadar ni več pogojev, ki jih odlok predpisuje za pridobitev te pravice.
,	76. člen
Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidske( pokojnine ali rente oziroma jo izgubi:
1.	če se ugotovi, da je postal nezmožen za delo zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil s pravomoćno sodbo obsojen;
2.	če se ugotovi, da je namenoma povzročil svojo nezmbžnost za delo.
77.	člen
Zakonec umrlega zavarovanca zgubi pravico do družinske pokojnine in je na tej podlagi ne more več pridobiti, če sklene nov zakon.
Družinski član ne pridobi pravice do družinske pokojnine oziroma izgubi pravico do nje, če je s pravnomočno sodbo ugotovljena njegova kazenska odgovornost za smrt osebe, na katero opira svojo pravico do družinske pokojnine.
Družina nima pravice do pokojnine ob smrti zavarovanca, ki je izgubil pravico do pokojnine po določbah 6. člena tega odloka. Samo izjemoma ima pravico do pokojnine, če je zavarovančevo dejanje, omenjeno v 2. točki 76. člena, povzročilo njegovo smrt ali pa, če ši je sam vzel življenje.
78.	člen
Zavarovanec ne pridobi pravice do oskrbnine ob bolezni ali bolezenskem dopustu ozirotna zgubi to pravico:
Ì. če je postal nezrftožen za delo zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil s pravnomočno sodbo obsojen;
2.	če je namenoma povročil nezmožnost za delo ;
3.	če je namenoma preprečeval ozdravljenje oziroma povrnitev zmožnosti za delo.
79.	člen
- Zavarovancu, ki se brez ujsravičenega vzroka ne podvrže naročenemu zdravljenju ali postopku, s katerim naj postane zmožen za delo, in zavarovancu, ki se ne podvrže novemu pregledu, s katerim naj se ugotovi njegova delovna zmožnost, se
ustavi uživanje pravice do oskrbnine ob bolezni, uživanje rente ali invalidske pokojnine pa se ustavi, dokler ne izpolni danih naročil.
Zavarovancu, ki prestaja kazen strogega zapora ali zapora daljšega od šest mesecev, se za ta čas ustavi uživanje pravic, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja. Sodišče lahko v upravičenih primerih odloči v sodbi, da obsojenčeva družina deloma ali v celoti obdrži uživanje pravic, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja.
Zavarovanec, ki zboli med neplačanim dopustom, ne more uživati pravice do oskrbnine ob bolezni oziroma bolezenskem dopustu, dokler traja ta dopust.
IV.	poglavje
Upravno, sodno in družbeno varstvo pravic zavarovancev
80.	člen
Pravice zavarovancev se uveljavljajo v posebnem upravnem postopku. Postopek za priznanje zavarovančevih pravic mora biti hiter in preprost.
Zavarovanec in sindikalna podružnica, ki ji pripada, imata pravico pritožbe proti zavlačevanju postopka.
Pritožba se poda pri Zavodu za socialno zavarovanje in sicer pri okrajni upravi, če vodi postopek obratna ekspozitura zavoda, oziroma pri okrožni upravi, če vodi postopek okrajna uprava.
81.	člen
Postopek za priznanje pravic iz socialnega zavarovanja se sproži po predlogu zavarovnca ali pa po uradni dolžnosti pristojnega organa Zavoda za socialno zavarovanje. Zavarovanec ima vedno pravico sprožiti postopek.
Postopek se mora sprožiti po uradni dolžnosti, kadar gre za te-le primere:
1.	za ugotovitev zavarovančevih pravic zaradi nesreče pri delu;
2.	za določitev oskrbnine ob bolezni oziroma bolezenskem dopustu;
3.	za določitev oskrbnine ob nosečnosti in porodu.
Zavarovancu, ki je izpolnil predpisane pogoje za osebno pokojnino ali rento, se določi po njegovem predlogu pokojnina ali renta neglede na to, ali je bilo delovno razmerje pred tem razvezano ali ne. Če delovno razmerje še ni razvezano, se izplačuje pokojnina po določbi 57. člena teqa odloka.
82.	člen
Zavarovanec sproži postopek za priznanje svojih pravic s pismenim ali ustmenim predlogom. Po-siopek, ki je bil začet po zavarovančevem pred-logu, se nadaljuje po uradni dolžnosti, dokler ni lzdana, odločba oziroma, dokler izdana odločba ni izvršena.
Pravico do oskrbnine uveljavlja zavarovan z dokazom o delovnem razmerju in s preglede m mnenjem določenega oziroma upravičene! zdravnika ali stalne zdravniške komisije.
83.	člen
Zavarovanec ima pravico pritožbe zoper prvostopno odločbo pristojnega urada Zavoda za socialno zavarovanje, ki odloča o ugotovitvi pravic iz socialnega zavarovanja.
O pritožbi proti odločbi obratne ekspoziture odloča pristojna okrajna uprava Zavoda za socialno zavarovanje, o pritožbi proti odločbi okrajne uprave pa okrožna uprava Zavoda za socialno zavarovanje. Pritožba se vloži pri uradu, ki je odločal na prvi stopnji.
Rok za vložitev pritožbe znaša pet dni od prejema odločbe.
Višji organ ne sme zavrniti pritožbe kot prepozne, če je z odločbo prizadeta zavarovančeva zakonita pravica.
84.	člen
Sindikalna organizacija, ki ji zavarovanec pripada, ima pravico pritožiti se zoper odločbo upravičenega zdravnika na stalno zdravniško komisijo, zoper odločbo stalne zdravniške komisije na višjo zdravniško komisijo.
Rok za vložitev pritožbe znaša pet dni od sporočitve odločbe zavarovancu.
85.	člen
Sindikalna organizacija, upravni odbor podjetja, voditelj oziroma starešina podjetja ali zavoda, v katerem je zavarovanec zaposlen, pravlako pa tudi Zavod za socialno zavarovanje imajo pravico terjati, da se zavarovanec, ki mu je določeni oziroma upravičeni zdravnik oziroma posebna zdravniška komisija dovolila ali zavrnila bolniški dopust, pošlje na pregled stalni zdravniški komisiji, ki najdalje v treh dneh izda končno odločbo.
Organi, ki so našteti v prejšnjem odstavku, imajo isto pravico tudi glede odločbe stalne zdravniške komisije. Višja zdravniška komisija izda tudi v primerih, ki so ji poslani v preiskavo, končno odločbo najpozneje v petih dneh po sprejemu spisa.
86.	člen
Zavarovanec uveljavlja svoje pravice iz socialnega zavarovanja pri Zavodu za socialno zavarovanje oziroma njegovih uradih, ki so pristojni glede na kraj zaposlitve ali stalnega prebivališča zavarovanca.
87.	člen
Če je priznanje posamezne zavarovančeve pravice odvisno od vložitve njegovega predloga, lahko zavarovanec vloži predlog vsak čas, dokler ta pravica traja. Če je jDredlog vložen več kot eno leto po dospelosti pravice, lahko uveljavlja zavarovanec to pravico samo za eno leto nazaj od vloženega predloga.
Pravica do posameznih obrokov pokojnine in drugih pravic, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja, sé lahko prizna samo, če ni preteklo več kot eno leto od dospelosti posameznega obroka.
88.	člen
Zavarovanec ima pravico terjali obnovitev postopka za priznanje svoje pravice, če se pozneje ugotovi, da je bila odločba izdana na podlagi nepravilnih podatkov ali ugotovitev ali če so po izdaji odločbe nastale v zavarovančevi osebi ali v dejanskih okoliščinah takšne spremembe, da bi-stevno vplivajo na zavarovančevo pravico.
Obnovitev postopka lahko sprožijo tudi uradi Zavoda za socialno zavarovanje po uradni dolžnosti.
Če se v obnovljenem postopku ugotovi obstoj pravic, ki v prejšnjem' postopku zavarovancu zaradi uporabe nepravilnih podatkov nišo bile priznane, se priznajo te pravice od dneva, ko so bile pridobljene v skladu s predpisi prvega odstavka
87.	člena tega odloka.
89.	člen
Pritožbe v postopku za priznanje zavarovančevih pravic ne zadržijo izvršitve odločb, razen če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
90.	člen
Zoper odločbo, ki je bila v postopku za priznanje pravic iz socialnega zavarovanja izdana na drugi stopnji, lahko zavarovanec vloži tožbo, če je s to odločbo prekršena njegova zakonita pravica.
Tožba se vloži pri pristojnem okrajnem sodišču v tridesetih dneh po sprejemu odločbe na drugi stopnji.
Zoper odločbo okrajnega sodišča se lahko vloži pritožba na okrožno sodišče v osmih dneh po sprejemu odločbe okrožnega sodišča.
91.	člen
Zoper odločbo okrožne uprave Zavoda za socialno zavarovanje o renti ali pokojnini, s katero je bila prekršena zakonita pravica do rente ali pokojnine, lahko zavarovanec oziroma oseba, ki se na podlagi tega odloka sklicuje na svoje pravice, v tridesetih dneh po sprejemu odločbe vloži tožbo pri okrožnem sodišču.
Zoper odločbo okrožnega sodišča se lahko vloži pritožba pri višjem sodišču v petnajstih dneh po sprejemu odločbe okrožnega sodišča.
V.	p o g 1 a v j e
Upravno-kazensko in kazensko varstvo
92.	člen
Kdor se vedoma ne drži predpisov o socialnem zavarovanju in s tem nekoga prikrajša za pravico, ki mu gre na podlagi socialnega zavarovanja, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Kdor hlini ali si povzroči bolezen ali delovno nezmožnost ali otežuje ali preprečuje, da bi ozdravel ali postal zmožen za delo, in s tem doseže, da se mu na podlagi socialnega zavarovanja prizna pravica, ki mu po tem odloku ne bi šla, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
93.	člen
Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni se kaznuje za prekršek voditelj oziroma starešina podjetja ali ustanove, zdravnik ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni delodajalec, ki:
1.	ne da nujne zdravniške pomoči zavarovancu, ki ga je zadela nesreča pri delu, ali ničesar ne ukrene za to pomoč ali ne priglasi v predpisanem roku nesreče pri delu;
2.	ne da zavarovancu potrebne zdravniške pomoči, četudi mu je to bilo mogoče in je bila to njegova dolžnost;
3.	namenoma širi ali krajša zavarovančevo pravico ali pa omogoči uporabo pravice tistemu, ki mu ne gre;
4.	sklene pogodbo, ki po svojih določbah nasprotuje predpisom o socialnem zavarovanju;
5.	ne vodi predpisane evidence o zavarovancih ali pa jo vodi neredno ali pa ne pošlje v določenem roku predpisanih priglasitev, plačilnih pol in podatkov ali jih pošilja neredno;
6.	se protipravno brani dati pristojnim organom Zavoda za socialno zavarovanje potrebne podatke ali daje nepravilne podatke in poročila o zavarovancih ali prepreči ogled na kraju samem ali vpogled v poslovne knjige, kolikor se nanašajo na izvajanje socialnega zavarovanja, ali namenoma povzroči druge motnje ali ovire za pravilno delovanje socialnega zavarovanja.
94.	člen
Upravni kazenski postopek glede prekrškov, ki so določeni v prejšnjem členu tega odloka, vodi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških.
95.	člen
Če je z dejanji, naštetimi v 92. in 93. členu tega odloka, prizadejana škoda Zavodu za socialno zavarovanje, se vprašanje odškodnine obravnava po obstoječih predpisih oziroma po načelih državljanskega prava.
VI.	poglavje Prehodne in končne določbe
96.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda predpise:
1.	o tem, kako se prevedejo na pokojnine ali rente določene s tem odlokom, pokojnine in rente tistih oseb, ki uživajo pokojnino ali rento na podlagi prejšnjih predpisov o socialnem zavarovanju;
2.	o tem, kako se prevedejo na pokojnine stalne podpore, določene namesto pokojnin po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju;
3.	o tem, v kakšnih primerih in s kakšnimi pogoji se lahko prizna pravica do pokojnine ali rente tistim, ki niso pridobili pravice do pokojnine po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju, ki pa izpolnjujejo pogoje za pokojnino po tem odloku;
4.	o iem, koliko morajo znašali najmanjši zneski, ki se bodo izplačevali uživalcem osebne in družinske pokojnine ali renie in ostalih dajatev po predpisih lega odloka.
Ob prevedbi na nove pokojnine ali rente se pravice in zneski določeni po prejšnjih predpisih ne morejo odvzeli in tudi ne zmanjšati.
97.	člen
Od uveljavitve tega odloka se vsi še nerešeni in novi zahtevki na pokojnino oziroma rento obravnavajo po predpisih tega odloka.
98.	člen
Vsi predpisi tega odloka o pravicah uslužbencev in delavcev se uporabljajo tudi za nameščence.
99.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda predpise za izvedbo tega odloka.
100.	člen
Ta odlok začne veljati 1. avgusta 1951.
Koper, dne 31. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
45.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter v zvezi z 2. členom odloka o razlastitvi z dne 14. novembra 1948 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
o razglasitvi graditve oddajnika »RADIOFONIJA d. d.« v Belem križu pri Piranu za obče koristno delo
1.	člen
Graditev oddajnika »RADIOFONIJA d. d.« v Belem križu pri Piranu se razglaša za nujno obče koristno delo ter se dovoljuje razlastitev za njo potrebnih nepremičnin.
2.	člen
Obseg zemljišč, ki so potrebna za graditev, omenjeno v prvem členu tega odloka, je natančnejše razviden iz situacijskega narisa, ki je priložen temu odloku in je njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok dobi takoj veljavo.
Koper, dne 31. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	ErnesI Vatovec 1. r.
46.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 1er v zvezi z 2. členom odloka o razlastitvi z dne 14. novembra 1948 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
o razglasitvi kamnoloma gradbenega podjetja »EDILIT« v Izoli za obče koristno delo
1.	člen
Kamnolom gradbenega podjetja »EDILIT« v Izoli se razglaša za nujno obče koristno delo 1er se dovoljuje razlastitev zanj potrebnih nepremičnin.
2.	člen
Obseg zemljišč, ki so potrebna za izkoriščanje kamnoloma, omenjenega v prvem členu tega odloka, je natančnejše razviden iz situacijskega narisa, ki je priložen temu odloku in je njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok dobi takoj veljavo.
Koper, dne 31. julija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. —Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.