List 41.
Gospodarske stvari.
Zmrzlikar.
Mrčes zmrzlikar, kateremu tudi zimski p e -d i c pravimo (glej podobe 3—4.). jo našemu sadnemu drevju najhujši neprijatelj. Po volji so mu vsa sadna drevesa, posebno pa črešoje, hruške, jablane, češplje in orehi. Gorje vrtu, kjer se je udomačil zmrzlikar, in mu nemaren človek ne ustavi škodljivega dela. Gola kakor metle stoje potem drevesa sredi poletja in, ako se to ponavlia, morajo usahniti.
Kakor čudaku je tu i zmrzlikarju vnanja postava po spolu zelo različna. Samec ima štiri popolnoma razvita krila, ki so zamazano sivkasta ali rujavkasta, zadnja pa zmerom jasnejša od prednjih Poprečne valovite temnejše proge so bolj ali menj zabrisane, toda po prednjih krilih zmerom očitnejše nego po zadnjih. Siva samica ima    debelejši    in                    Podoba 3—4.
krajši zadek in ne more leteti, ker so nje rjavo prepasana krilca krnasta.
Ta metulj se prikaže jako pozno v jeseni in celo začetkom zime, ko so mrazovi uže davno vso drugo golazen pognali v zimska skrivališča. Meseca novembra ali celo decembra pririje iz zemlje ter se zaplodi. Samec sedi ob dnevi z razgrnenimi krili na kacem deblu ali na tleh, a zvečer leta okoli. Samica pa se napoti do najbližjega drevesa, zleze v vrh in za nekoliko dni začne na popke polagati posamična jajca, vseh skupaj črez dve
sto. Nekoliko toplih pomladnjih dni zadostuje, da se izvali gosenica, ki se takoj zavrta v popek (betek) in ga začne razjedati. Posebno škodljiv je ta mrčes pri hladnem vremenu, ko se popki le počasi razvijajo in so torej uže večinoma pokončani, kadar bi se morali raz-pihniti.
Gosenice so iz prva sive in črnoglave, pozneje zelene zmerom bolj in bolj iu dorasle so zelene in belkasto ali rumenkasto progaste ter imajo svetlo rjavo glavo. Koder hodijo, predejo tenke niti za seboj, zato tudi ne padajo na tla, ako drevo streseš, pač se spuste ob niti navzdol, ali kakor ne čutijo več nevarnosti, splezajo po isti niti hitro zopet nazaj, od koder so prišle. Ko so dorasle — kar se navadno zgodi še pred koncem maja — spuščajo se ob taki niti na zemljo, v kateri se potem preobrazijo v jasno rjavkaste bube. Iz teh se iz-muzajo metulji, kbkor je bilo zgoraj uže povedano, prav pozno pod zimo.
Zmrzlikarja je treba na vse pretege preganjati in zatirati. Ako si vzpomladi na kacem drevesu opazil zmrzlikarjevo gosenico, moraš na jesen, če ne prej, vsa j oktobra meseca zemljo okoli drevesa črevelj na globoko prekopati in premetati. S tem si bube, ki tiče le plitvo pod zemljo, pokopal tako globoko, da metulj ne bode mogel pririti na vrh. Zato je tudi dobro, ako prekopano zemljo čvrsto poteptaš ali s tolkačem zbiješ.
S tem pa delo ni še pri kraji. Ni misliti, da bi bil s prvim delom zatrl vse metulje, nekoliko jih bode vendar le izlezlo, in tem moraš ubraniti, da ti ne pridejo na drevje. Samcem sicer tega ne moreš ubraniti in tega tudi ni treba, zadovoljen bodi, ako si samicam zaprl pot. To pa ni tako težko, ker vemo, da samica ne more leteti. Ako okoli drevesa napraviš od kake maže kolobar, katerega zmrzlikarjeve samice ne morejo prekoračiti, ker^
322
so se na lepkem mazilu ulovile, rešil si s tem drevo škodljive zalege. Ob enem imaš v rokah vse te samice in jih lehko pokončaš. Drevesa samega mazati ti ne bi svetovali, temveč naredi od močnega papirja štiri palce (11 cm.) širok pas, namazi ga z lepko mažo in privezi ga okoli debla tako visoko, kakor ti je najbolj priročno. Vezeš ga lahko ali spodaj ali pa tudi zgoraj. Ako si ga vezal spodaj, mora biti namazana stran zunaj, ako ga pa vezeš znotraj, pa naj bode pomazana stran navznoter obrnena. Veži pa tako ali tako, pazi dobro, da se pas tesno oprijemlje debla, ker sicer bi ti zmrz-likarica prelezla spodaj. Ako je torej skorja zelo raskava, izgladi jo nekoliko z nožem ali pa zamaži z ilovico vse raze. Pas napravi užev prvi polovici oktobra, in ostane naj dva meseca. V tem se pa večkrat prepričaj, ali je maz še lepka ali ne. Ako ni več zadosti lepka, moraš jo ponoviti. Pri tej prilid odstrani vse ujete zmrzlikarje, naj bodo mrtvi ali živi, ker bi se od njih naposled lahko naredil most, preko katerega bi drugi korakali na drevo.
Ta ali ona samica, videča, da ne more priti črez pomaz, odloži v stiski svoja jajca na deblo pod pasom. Zato ne bode napačno, ako na prvo vspomlad ta spodnji kos debla dobro namažeš z apnom ali z ilovico, ter tako zatareš zalego. Pas naj ostane kaka dva meseca na deblu, še bolje pa je, ako ga pustiš do pomladi, ali če si ga prej odvzel, nemaži ga z nova in privezi. Obtore namreč lazijo na debla vsakovrsti mrčesi, zlasti cveto-deri, in ti vsi obfrče na lepkem povlaku in ne morejo dalje. Takisto se polove tudi vse zmrzlikarjeve gosenice, ako se je vendar katera izvalila iz jajc, položenih pod pasom. Sploh se ta naprava ne more dosti prehvaliti. Le poskusi enkrat, in gotovo se uveriš, da se ti mali trud dobro poplača.
Zdaj pa še nekoliko besedi o pomazu. Teh je več, skoro vsake bukve, ki o tem govore, priporočajo drugačno zmes. Najboljša je tista, ki najdalje lepka ostane in je ob enem tudi po ceni. Prav dobro maz dobiš, ako na pol drugo libro navadnega kolomaza prideneš pol libre gostega terpentina ter oboje nad ognjem v lonci raztopiš in dobro izpremešaš. Potem jo še gorko s čopičem namazi na papir, in kadarkoli jo zopet rabiš, vselej jo popred pogrej. — Drugi zopet jemljo na libro črne smole pol libre terpentina in tri četrti libre lanenega olja. — Neko tretje, tudi močno hvaljeno mazilo si napraviš, ako kuhaš pet liber repičnega (ogrščičnega) olja in libro svinjske masti tako dolgo, da se ena tretjina ukuha, potem tej zmesi prideneš še libro gostega terpentina in libro kolofonije. Terpentin in kolofonijo moraš pa prej v posebni posodi stopiti, potem prvi zmesi primešati in nato vse skupaj še nekaj časa kuhati in neprestano mešati. Kadar se ohladi, mora biti zmes dobro mazava, rekše, ne sme biti preredka, ker bi sicer s pasa kapala, pa tudi ne pregosta, ker se ne bi dala dobro mazati. Ako se ti zdi, da je preredka, kuhaj jo še nekaj časa, da se zgosti; ako je pa pregosta, prilij jej še malo olja.
Kuhaj pa po tem ali onem vodilu, zmerom ti je paziti, da ti plamen ne zaseže lonca, kajti vse te stvari se lahko unamejo. Zato bode najbolje, ako ne kuhaš na zublji, temveč za žarjavici.
Ako imaš kake plemenite cepiče, ki so ti posebno k srcu prirasli, in bi jih torej rad občuval požrešnih zinrzlikarjevih ali tudi druzih gosenic, pomaži jih ali vsaj njih popke z voskom.