— m \ /L «* .ve#1 DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaiu prašnika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo Posameana Številka Din t-So — Cena: za 1 mesec Din S’*, za četrt leta Din »•-, za pol leta Din 3o -; za Inozemstvo Din 7’- (mesečno) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22,1. nad. Telefon 2205. Stev. čekovnega računa 14.000 ZLAT JU Dne 24. julija obhaja prelat Andrej Kalan zlato mašo. Za nas katoličane je tak jubilej že sam po sebi dogodek, ki zasluži vso pozornost. Taki jubileji so posebno častitljivi, ker nosijo na sebi znamenje dela in ljubezni do bližnjega. Duhovniški stan ni nič drugega, kakor stalna žrtev v vinogradu Gospodovem. Čim večja je žrtev, tem obilnejši so sadovi poslanstva božjega. Vsak duhovnik je že po naravi svojega poklica v najtesnejši zvezi s svojim ljudstvom, iz katerega je izšel. Zato je bil vedno in je njegova opora. Ako slišimo, da obhaja ta ali oni duhovnik zlato mašo, si nehote mislimo, da obhajamo velik del poveslnice našega ljudstva. Zato bodi blagoslovljen ta veliki dan. Še posebej pa bodi blagoslovljen ta veliki dan zaradi zlatomašniškega jubileja prelata Andreja K al a-n a. Ta jubilej bodi znamenje posebne božje ljubezni do zlatomašnika ter v našo poživitev in dvig. Smo v dobi, ko imata idealnost in žrtev najzad-nejše in najmanj vidno mesto. Zato tiste, ki delajo v svojem delokrogu iz idealnosti, radi tega pa dosledno in neustrašeno, današnji čas ne razume, jih sumniči in ni čudno, če včasih omahujejo, dočim je zlasti za mlajše nevarnost, da bi prezrli veliki pomen takega delovanja, ker morajo tako rekoč rasti iz svojih lastnih duševnih moči brez svetlih zgledov in vodnikov. Delovanje prelata A. Kalana je pa tako, da more vsem nam služiti za vzgled. Njegovo delovanje nosi pečat pravega kristjana in vzor duhovnika, pa naj se ozremo na to ali ono polje njegovega obširnega delovanja. Prelat jubilant je izrazita socialna osebnost. Je med prvimi pijonirji, ki je začel buditi med Slovenci zanimanje za delavska vprašanja. Radi tega je bil prvi, ki je prestavil na slovenski jezik encikliko *R e r u m novam m«. Naše delavsko gibanje je vedno našlo v njem dobrohotnega podpornika. Pravi duhovniški značaj prelata odseva predvsem iz dveh lepih lastnosti: Je vedno mlad. Zato napreden. Vsak nov pokret razume, skuša priti vsakemu vprašanju do dna. V presojanju raznih mnenj, pa če so tudi napačna, n i nikoli vehementen, nikoli še ni v svojem življenju ostro napadal. V vsem se informira. Vprav radi tega razume ■ ' C! ■ f i ' ' ■m - :y • , stvo absolutno svobodo in neodvisnost. Kot tak ima eno željo, da bi bilo vse naše delavstvo složno in enotno. Prelat Kalan je dokazal svoje čutenje z delavstvom tudi kot načelnik tiskovnega društva. Bil je vedno na stališču, da mora svojim uslužbencem čim bolj iti na roko in da se morajo zato tudi slučajni spori med podjetjem in delavci poravnati sporazumno. Prelat slavljenec se je dobro zavedal, da ne sme svojih velikih ta lentov zakopati. Trgoval je z njimi. Zato ga vidimo prav povsod. Ko se je ustvarjal nov pokret med Slovenci, je bil vedno v prvih vrstah. Bil je urednik >Slovenca<, »Domoljub* je dvigal s svojimi načelnimi članki, dr. Kreku je stal zvesto ob strani. Ko ga je domovina potrebovala, je stopil ven iz svoje tišine in postal poverjenik za kmetijstvo. Lahko rečemo, da je bil pri vseh velikih dogodkih zadnjega pol stoletja kot graditelj in da je ustvarjal s svojo modrostjo in preudarnostjo podjetja, ki so bila in so še pravi blagoslov slovenskemu ljudstvu. Neprekosljiv pa je še posebno jubilant novomašnik kot vzgojitelj: kot ravnatelj Marijanišča v Ljubljani vrši to veliko delo že 30 let. V sirotišču, v dijaškem konviktu se pozna njegova topla ljubezen. Koliko sirot je našlo tam svoj dom, svojo vzgojo in sredstva, da so se dvignili in usposobili za svoj poklic in delo med ljudstvom. Vseh velikih zaslug za naš narod ne moremo našteti. Dotaknili smo se najvažnejših dogodkov v medlih obrisih. Napisali smo jih ne radi jubilanta, ampak radi nas samih, da bi pokazali, kako blagoslovljeno in veliko delo vršijo pravi kristjani in še posebej pravi duhovniki in da moramo hoditi po takih stopinjah, ako hočemo, da bo naše delo rodilo blagoslov. Jubilantu tega ni treba. Kajti ko bo daroval ob svojem jubileju sv. mašo, ko bo stopil njegov duh pred Gospoda in ko se bo pred njegovim obličjem oziral v duhu nazaj na vsa svoja obširna polja, bo mogel s ponosom in zavestjo velikega sejavca, čigar semena so vzklila in gredo v bogato klasje, reči: >Gospod! Talente, ki si mi jih dal, sem podesetoril.< Vendar naj gospod jubilant sprejme tudi naše častitke, ki jih nam narekuje globoka hvaležnost. Gojimo samo to željo, da, bi nam gospod zlatomašnik še dolgo svetil kot vzor ne- vse novejše pokrete. Razume, zakaj zahteva katoliško delav- sebičnega in vedno blogomislečega socialnega delavca. Položaj v Nemčiji Wiirzburg, 13. julija. Vašemu vabilu, da naj napišem za Vaš list nekaj pripomb o položaju pri nas, se sicer rad odzovem, vendar pa težko pišem o tej temi. Saj veste iz časopisja, da je položaj pri nas izredno zaostren. Smo 'skoraj že v državljanski vojni. Duhovi so se pričeli ločiti z izredno naglico. Na političnem obzorju se odražate predvsem dve liniji — desničarski in levičarski radikalizem. Kar je vmes, bo zmleto ali pa potisnjeno v brezpo-membnost. Moram pa priznati, da imajo desničarski radikali zaenkrat boljši položaj. Hitlerjevci, ki predstavljajo glavno silo desničarskih radikalov, so glede na surovo silo boljše organizirani, imajo več orožja. Z njimi simpatizira v veliki večini policija, povsem vojaštvo, nazadnje pa uživajo še vso naklonjenost sedanje von Papenove vlade. Levičarsko silo predstavljajo predvsem socialna demokracija in komunisti. Kakor Vam je znano, sta si bili ti dve sili do nedavna zelo v laseh. Pod pritiskom razmer so sicer pričeli prevladovati treznejši duhovi, vendar se pa želo, ki so ga hranili toliko in toliko let, ne da takoj in brez vseh posledic izruvati. Saj je pa veliko že to, da je bilo sklenjeno odkrite premirje. Obe sili se v javnosti podpirati, zlasti v spopadih z narodnimi socialisti, vendar pa ni upanja, da bi prišlo že pri sedanjih volitvah do enotnega nastopa, kar bi zelo želeli. Kljub temu, da je levica v slabšem položaju, se junaško bori. Zlasti razvijajo v tem pogledu žilavo podjetnost komunisti. Kakor sem že poudaril, je politično težišče samo v teh dveh linijah. Čudno, da nikdo ne vpraša: Kaj bodo pa napravili politično organizirani kristjani? Kakor veste, predstavljajo te tri stranke: Centrum, bavarska ljudska stranka ter dclkvska in kmetska stranka Nemčije. Zaenkrat je še najmočnejši in najvplivnejši Centrum, ki je bil skozi celo desetletje v vladi. Zato je čudno, da je kar naenkrat prišel tako rekoč na cesto. Danes je Centrum prav za prav popolnoma osamljen. S tem nočem trditi, da bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah nazadoval. Po mojem mnenju bo svoje pozicije gotovo obdržal, mogoče še celo okrepil. Toda to ni odločilnega pomena. Odločilno je to, če se bo Centrum kot taka stranka uveljavil v javnem življenju idejno. V tem pogledu je gotovo, da ne. Centrum je ves čas koketiral ,s kapitalističnimi strankami. V gotovih momentih je 'bil tako rekoč njen izvrševalec. Centrum je popolnoma prezrl, da življenje pri nas kljub vsem zmedam in zablodam sili duhove k odločitvi. Pri takih odločitvah pridejo v poštev programi. Ne na papirju, ampak, kako se udejstvujejo v življenju. Množice se morajo s programi seznanjati potom prakse. S to se pa Centrum ne more postaviti. Saj je bil on prva stranka, ki je pričela v Nemčiji z nasilnimi metodami, z zasilnimi naredbami, ki so zelo ostro zadele revne Sloje, dočim pa ni znal preprečiti, da bi kapitalisti izvažali težke milijarde v inozemstvo. Z eno besedo: centrum je bil bolj za moč potom vladne sile, kakor pa za moč idej. S tem je pa tudi pokazal, da nima idejno močnih voditeljev, ki bi bili sposobni, pokret poglobiti med ljudstvom in radi pokreta prevzeti nase tudi žrtve. V centrumu je pridobil absolutno moč kapitalistični del pripadnikov stranke. Sicer je skušal centrum to idejstvo zabrisati z raznimi socialno političnimi akcijami. Toda te akcije so segale le do točke, ki so jo postavili ti kapitalisti. Ravno radi tega je moral dr. Briining seči po zasilnih naredbah, mesto da bi obremenil milijonska premoženja kapitalistov. Dr. Briininga niso vrgli le ka- pitalisti izven centruma, ampak tudi v centrumu samem, ko ni več mogel dajati državnih podpor, ampak se je moral pod pritiskom razmer spoprijazniti z agrarno reformo. Von Papen je bil eden izmed uplivnejših voditeljev centruma. Zato bi se zdelo na prvi pogled nerazumljivo njegovo postopanje. Če pa premotrimo ves povojni razvoj centruma, je popolnoma jasno. Načela niso več absolutni zapovedniki. Sicer pa temeljem Briiningove izjave, da namreč ne bo šel centrum v odločno opozicijo proti Hitlerju, sumimo, da je von Papen nekak 'tihi izvrševalec taktike stranke. Naj bo tako ali tako, eno je jasno, da centrum ni več sposoben trdega 'boja, ampak da vidi svojo rešitev le v tem, da je brezpogojno v vladi. Zaradi tega vlada načelna nejasnost in veliko nezaupanje med mlajšo generacijo napram centrumu in njegovi politiki. Iz tega razloga ni katoliška mladina v centrumu. Ravno iz istega razloga je veliko prepričanih katoličanov v taboru Hitlerja. Pri takem položaju ne more centrum več igrati važnejše vloge, zlasti še, ker pri nobenem resnejšem nasprotniku ne uživa posebne avtoritete. Bavarska ljudska stranka je v tem pogledu v boljšem položaju, vendar pa tudi ona hodi v taktiki in v svojem političnem udejstvovanju ista pota kot centrum. Tudi njeni voditelji so okosteneli in ne morejo najti zveze med starim tn novim. Zato nastaja med pokretom novega rodu in med staro generacijo vedno bolj visoka stena. Pri sedanjem položaju je sporazum nemogoč. (O pomenu stranke delavcev in kmetov Nemčije in o njenem razmerju do drugih strank prihodnjič.) (Dalje.) Obtožujemo To, kar delajo nekateri naši podjetniki, je vse obsodbe vredno. Njihovo početje je naravnost nemoralno. Prav pri vsaki priliki poudarjajo svojo brezpri-merno patriotičnost. Včasih celo delavstvo sumničijo, da je preveč revolucionarno, zlasti če se hoče organizirati ali pa če zahtevajo njihove organizacije, da se morajo odpraviti v obratih razne hibe ali pa da morajo podjetniki priznati vsaj to, kar določa zakon. Še eno prav nelepo stran nekaterih naših podjetnikov moramo podčrtati. V času kriz hočejo prevaliti večji del bremen na delavstvo, dočim molče v času konjunkture jn mora delavstvo vsako drobtinico izboljšanja naravnost izvleči iz njih. Tudi danes je tako. Nekaterim podjetjem je kriza naravnost dobrodošla, četudi jadikujejo. Podobni so tistim gostilničarjem, ki so zabavljali čez občinske naklade na alkohol, dočim so alkoholne pijače podražili še za enkrat toliko, kakor so znašale naklade in na ta način lepo zaslužili. Tudi podjetniki tako prakticirajo. Produkcija se vrši edino pod vidikom dobička. Dokler so blago lahko prodajali skoraj po poljubnih cenah, je bilo v redu. Ko se je položaj izpremenil, niso preštudirali, kako bi ohranili podjetje v dosedanjem obsegu, kako bi dali čim več prilike za delo in zaslužek, ampak samo, kako bi ohranili dosedanji dobiček. Najenostavnejše je, da se od-ščipnejo delavstvu njegove pravice — znižali so plače in odvzeli še druge ugodnosti. Na ta način so zaenkrat ohranili dosedanjo višino dobička, mogoče celo še povišali, da so pa s tem udarili kon-sumno moč prebivalstva, za to se ne brigajo. Pa to še ni dovolj. Pričeli so špekulirati še na drugi način. Ponekod ne dobiva namreč delavstvo plač po celi mesec ali še več. Zaostanki na plačah gredo preko stotisočev. Ako protestira delav- Poročita z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Rudarji Položaj delavstva v rudarskih revirjih postaja od dne do dne bolj kritičen. Skrčeno obratovanje pri TPID se je raztegnilo na vse rudnike. Nobenega iagleda ni, da bi se sedanje stanje v doglednem času izboljšalo, nasprotno je po izjavah družbe pričakovati še večje omejitve dela in celo popolno ustavitev nekaterih rudnikov. Vzroki temu motenju so bili že neštetokrat ugotovljeni in s strani delavstva sporočeni vsem merodajnim činitelijem. Radi splošne gospodarske krize je padel konsum premoga. Na drugi strani pa je država kot največji konsument skrčila dobave -na minimum, iker hoče s tem varovati državne premogovnike. Pa 'tudi dejstvo, da so cene premogu previsoke, Je velik vzrok, da konsum premoga pada. Danes so za privatno potrebo mnogo cenejša drva kolt premog, ki se od prodaje na veliko do prodaje na drobno podraži skoraj za sto odstotkov. Spričo položaja v rudarskih revirjih je Delavska zbornica za dan 7. julija sklicala ponovno anketo v Trbovljah, ki je razpravljala o vprašanjih zaposlitve in prehrane rudarskega delavstva in njihovih družin. Anketi so prisostvovali zastopnik Delavske zbornice, načelniki 'II. skupine rudarslke zadruge ter predstavniki rudarskih strokovnih organizacij. Po izčrpnem poročilu o položaju rudarskega delavstva je konferenca sklenila, da naj Delavska zbornica izposluje pri g. banu sprejem za širšo deputacijo, katera naj iznese sledeče predloge: 1. Ker je anketa ugotovila, da je vzrok krize v revirjih TPID predvsem v nepravilni razdelitvi ikonsuma premoga pri nabavah za državne železnice, se naproša g. ban, da takoj posreduje pri osrednji vladi, da se ta neenakost pri podeljevanju naročil na privatne in državne rudnike odpravi. 2. Ker je delavstvo, zaposleno pri TPD, radi dolgotrajnega praznovanja .šihtov popolnoma obubožano in ker s sedanjim zaslužkom ne more kriti niti najnujnejših potreb, naprošamo g. bana, da izposluje pri osrednji vladi, da se vsi rudarski revirji proglasijo za pasivne kraje in da se pre- stvo proti temu, pravijo: »Kriza je, denarja nimamo. Kdor noče delati pod takimi pogoji, pa naj gre.« Ne rečemo, da ne bi od časa do časa bil podjetnik v zadregi, da bi mogel izplačati delavstvo ob določenem terminu. Toda da bi zaostal z izplačilom po več tednov ali celo mesecev, to pa ne drži. Taka podjetja bi morala nujno propasti. Dejstvo pa je, da še celo dobro uspevajo. Vzrok je drugod. Tak podjetnik ima brezobrestni obratni kapital. In pa še to je obsodbe vredno, da velikokrat ne uporablja kapitala, ki ga mu skupaj spravijo delavci gotovega podjetja, v tem podjetju, ampak v popolnoma druge namene. Obstojajo pa še druge otožnosti. Nekatera podjetja, ki ostajajo dolžna svojim delavcem, izvažajo svoje blago, celo v izvenevropske dežele. Blago se navadno plačuje takoj po prevzemu. Zato je izključeno, da bi vladalo pomanjkanje na obratnem kapitalu, ako bi bilo vse v redu. Vemo to, da gre najmanj dve tretjini dohodkov iz naših tovarn v žep tujcev. Vemo tudi to, da so tudi domačini prav pridno izvažali svoje premoženje v tujino. Ali ni najbolj naravno, da ostajajo poravnani računi za izvoženo blago v tujini? Sedaj si pa predočite to. Naše delavstvo ne zasluži toliko, da bi moglo skupaj spraviti kake večje prihranke. Veselo je, če ima tolike dohodke, da skromno izhaja. Ako ne dobiva redno izplačanega zaslužka, pride v največjo zadrego, zlasti še, ker trgovine ne dajejo in končno tudi ne morejo dajati brezmejnih kreditov. Delavstvo pa ni zabito. Sicer nima vpogleda v knjige svojega podjetnika in tudi ne v njegove špekulacije, vendar pa ve, koliko blaga je izdelalo, koliko ga odpošljejo v tuzemstvo in inozemstvo in po kakšni ceni, vrhu tega ve še to, če in koliko je blaga na zalogi. In so podjetja, ki nimajo prav nobenih zalog, blago gre sproti v promet in vendar ne dobi delavstvo svojega bornega zaslužka. Delavstvo ve, da mora stradati in trpeti pomanjkanje radi špekulacij svojega podjetnika. Ali se kdo briga za to, kaj se godi v duši delavca pri takih razmerah? Ali kdo upošteva, kakšaio sodbo si mora nujno napraviti? Ali ni na tem, da mora izgubiti vsako vero in zaupanje v svojega podjetnika in v vse take razmere, ki to omogočajo? Vsakomur bi moralo skrbijo brezplačna živila za prehrano rudarjev in njihovih družin. Pri poročilu o delovnih prilikah v revirjih TPID konferenca obsoja priganjaški sistem, ki se s čimdalje večjim pritiskom izvaja nad rudarji. Anketa prepušča popolno pravo družbi, da zahteva storitev, a odločno obsoja postopanje družbe, ki na eni strant reducira delavstvo raidi pomanjkanja maro-čil, na drugi strani pa zahteva od še zaposlenih vedno veijo storitev, ki naj končno krije izpad produkcije radi redukcij.' iVprašanje krize pri TPD, ki je v zadnjih letih pahnila tisoče rudarjev in njihovih družin v skrajno obupni položaj, se je te razpravljalo na neštetih anketah. Tudi so se v item pogledu storili s strani delavskih zaščitnih inštitucij vsi potrebni koraki, žal le, da se na odločilnih mestih dosedaj ni našlo razumevanje in zato tudi ničesar pozitivnega ni ukrenilo. Želimo, da odločujoči čini-telji vendar enkrat uvidijo, da rudarji sami ne morejo rešiti krize in da ne more njihov življenjski standard še bolj pasti. Zagorje. — Sicer nimamo poročati posebno veselih noivic iz našega kota. Med rudarji poje le ena pesem: redukcije, praznovanje in z njimi združena gospa beda. Zadnjo nedeljo je pa vendar prisijal žarek veselja. Na Lokah so farani postavili našemu pridnemu dušnemu voditelju Vi talu lasiten krov. Dosedaj je moral prositi gostoljubja pri privatnikih. Sklenili smo, da bo novi »farovž« svečano blagoslovljen. K tej svečanosti je prihitel sani naš voditelj nadškof dr. Jeglič. Prevzvišeni je imel najprej sv. mašo, nato je bila blagoslovitev novega posilopja. Pri (tem nam je govoril lepe in izpodbudne besede. Zelo hvaležni smo našemu ljubemu nadškofu za njegov obisk. Nekaterim menda ni prav, da je vse to bilo. Mi pa pravimo: Vsakemu svoje plačilo. Ce ga kdo zasluži, ga V i t a 1 biti jasno, da je tako postopanje hujše kot najbolj ostra komunistična agitacija. Skrajni čas je, da se naši podjetniki izpametujejo. Skrajna čas je, da se zavedo, da nimajo le moralne dolžnosti, ampak da je v interesu družabnega reda, da izvršujejo vsaj te malenkostne obveznosti napram delavstvu, ki jih imajo. Ako bo šlo še tako dalje, bo morala poseči oblast vmes in ugotoviti po strokovnjakih, ali res ni drugega izhoda, da postopajo nekatera podjetja na ta način, kakor sedaj. Delavstvu pa naj bo tudi to resen opomin, da bo le toliko veljalo napram podjetniku, da bo le v toliko uveljavilo svoje zahteve in svoje pravice, v kolikor bo organizirano. Organizacija pomeni svobodo, neorganiziranost sužnost. V odušek. Ves čas, odkar je med nami, se nesebično in iskreno trudi za nas rudarje. Sicer pa ni to nobeno plačilo, ampak le v našo lastno korist, ker smo s tem napravili korak naprej za ustanovitev prepotrebne samostojne fare. Trbovlje. V Trbovljah ne vlada le pomanjkanje, ampak velika beda. To je že znano, da je število brezposelnih vedno večje. Kolikor jih dela, ne delajo stalno. Včasih, komaj en dam v tednu, včasih dva. Pravijo, da bo sedaj boljše in da bo sklenjen z državo dogovor gie-de dobave premoga. Prav in dobro. Ce se kje, tako se na nas rudarjih nazorno pokazuje dvoje: 1. da rudarji nismo pripravljeni dovolj na take krize, ker smo razbiti in neorganizirani. Ne predstavljamo mogočne ladje, ki z 'lahkoto reže valove po razburkanem morju, a m pare smo podobni razbiti šalupi, s katero se voda igra po mili volji. Kdaj nas bo zajel duh zavesti, da zagrešimo največji zločin nad samim seboj, če smo neorganizirani? 2. Da je kapitalistični gospodarski sistem v resnici kvaren za ljudski blagor, da je grobokop vsakega reda, miru' in ljudske zadovoljnosti. TPD gleda na krizo le s stališča svojih upravnih svetnikov, ki zahtevajo čim več dobička, da morejo zapravljati denar po raznih 'zabaviščih in letoviščih, pa čeprav rudar poginja. Velika beda je vendar prisilila trboveljsko javnost, da se je zganila in »klicala anketo radi ustanovitve javne kuhinje za brezposelne. Anketa je bila 16. t. m. na občini in so se je udeležili poleg zastopnikov občine zastopniki rudarjev ter zastopniki vseh obstoječih socialnih in karitativnih ustanov. Rezultat ankete je bil, da se je ustanovil skupen odbor, ki naj bi bil v pomoč obč. odboru. V ta odbor pošlje tudi vsaka organizacija po dva zastopnika. Končno se je sestavil ožji odbor, ki obstoji iz dveh zastopnikov občine tn še iz sledečih gospodov: duh. svetnik Gasparič, ravnatelj Loskot, zdravnik dr. Jensterle, Pleskovič, Pliberšek in Ba- 'stič. Pozdravljam^ ta složen nastop tn želimo, da bi prišli kinalu do pozitivnih rezultatov. ir* • v • • V micar ji St. Trojica v Halozah. Izredno lep drugi občni zbor '»Strokovne skupine viničarjev« se je vršil 17. ju/lija zjutraj v kaplaniji. Kljub obilnim nasprotnikom, ki ne marajo videti, da bi tudi viničarji imeli svoje pravice in svojo strokovno organizacijo, je bila udeležba polnoštevilna. V imenu odbora in s pooblastilom istega je poročal o dosedanjem delovanju skupine tov. Jože Lampret, kaplan pri Sv. Trojici, ki je ravno pri delavskih slojih najbolj priljubljen. Zvezo je zastopali tov. Peter Rozman, ki je v -tvojem poročilu navajal uspehe in smernice organizacije. Glavni problem je, da se v posameznem viničarju oživi čut tovariške skupnosti in delavske zavesti. V odbor so bili izvoljeni tovariši: predsednik Andrej Polanec, podpredsednik Franc Hostnik, tajnik Miha Širovnik, blagajnik Ivan Votolen, gospodar Andrej iNemec. Namestniki tov.: Andrej FoSt-narič, Matej Lozinšek, Marija Papež. »Nadzorstvo tov.; Alojz Pulko, 'Martin Krivec, Jože Breznik. — Bil je to važen dan. iBedni haloški težak vstaja, dviga glavo, hoče za svoje težko delo tudi svoje vsaj že z zakonom priznane pravice. Položaj nekaterih je radi krivic naravnost obupen. Kršijo se med letom pogodbe, delovni čas se nateza, plače se od-trgavajo, mečejo se dol vrata in okna, lepše in bolje se godi psu v zidanici pri gospodi, kakor pa mnogemu viničarju spodaj. Tovariši! Le po začrtani poti in samo naprej! 12. redni občni zbor »Strokovne zvez« viničarjev« se bo vršil v nedeljo 7. avgusta 1932 ob 1(1 dopoldne v prostorih tajništva r S lam n jaku pri Ljutomeru. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila načelstva: a) tajnika, b) blar gajnika, v) načelnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitve. 5. (Poročilo zastopnika JSZ. 6. Predlogi in sklepi. Občni zbor tvorijo delegati skupin. V stniT slu pravil more posamezen delegat zastopati 15 članov. Vsaka skupina naj pošlje svoje delegate. Vabimo tudi člane bližnjih skupin. Načelstvo. Kovinarji Brezposelni zahtevajo dela Jesenice. Delavci Kranjske industrijske družbe, ki so od ustavitve obratovanja dne 15. marca ostali še vedno brez zaposlitve v podjetju, so se 18. julija zgodaj dopoldne nepričakovano sešli v jako velikem številu — domačini in iz bližnje okolice — k sestanku, kako rešiti vprašanje, da niso sprejeti nazaj v delo. Izvršena je bila takoj intervencija pri ravnateljstvu od glavnega zaupnika in Ce-lešnika, predsednika SMRJ, ki sta se nahajala v bližini. Intervencija ni imela uspeha. Izjavili so sicer, da ne morejo o sprejemu odločevati brez pristanka upravnega sveta, radi česar priporočajo, da naj se sestavi delegacija iz zastopnikov organizacij, ki naj gr^ do upravnih svetnikov. Ta neuspeh je brezposelne še bolj ogorčil. Sklenili so, da ne odnehajo od svojih zahtev. Predvsem zahtevajo jasnost, če jj* kdaj bodo sprejeti nazaj v deflo. Iz svoje srede »o določili »tiri zastopnike, ki naj ponovno intervenirajo v tej smeri. Svojo nalogo so izvršili takoj popoldne. Od ravnateljstva so zahtevali, da tekom dveh dni izjavi, ali bodo vsi nezaposleni do 1. avgusta v delu. Ako vsega delavstva ne more zaposliti, tedaj naj se vpelje v obratih, kjer je možnost, šest-urni delavnik, kakor stoji v predsporazumu. Na ta način hi z lahkoto zaposlili vse delavstvo. Ta, več ko eno uro trajajoči razgovor tudi ni rodil uspeha. Vodstvo utemeljuje svoje postopanje v pomanjkanju naročil, M se čezdalje bolj krčijo. Poročilo o intervenciji so spremljali večkrat ogorčeni vzkliki. Le s težavo so zastopniki vseh treh organizacij umirili duhove v Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) Kmalu se je pokazalo, da je Jed imel dobro glavico in Liza je v svoji gorečniški duši sklenila, da mu bo preskrbela dobro vzgojo. Zvečer, ko je šivala nogavice in krpala hlače, ji je Jed ponavljal svoje naloge in tako pomagal k svoji in njeni izobrazbi. Ob nedeljah se je vedno zvesto naučil berilo za nedeljsko šolo, a ta del pouka ni dajal posebnih sadov. Jed je vedel: nikdar mu ne bo treba, da bi bil po-božnjak, da ne bi padel v mreže alkoholu. Njegov cilj je bil, da bi napravil karijero v svetu, za cerkev se je zanimal le v toliko, v kolikor se bodo cerkveni ljudje zanimali in mu pomagali. Ko je imel Jed dvanajst in Liza osemnajst let, je prišel v mesto Banner zelo slaven, »oster« pridigar. Njegov sloves se je širil po vsem mestu in ugledni možje so ga prišli poslušat. Nekdo od teh je bil, kot so ljudje šepetali, bogat bančnik in usoda je hotela, da se je kar na lepem razodelo, da je bil ta bankir včasih v mladih letih tovariš Jacka Rus-herja v otroških igrah. Stisnila sta si roke in Jack je velel četi svojih otrok korakati pred tujim bogatašem. Vsi so bili čisto umiti, počesani in ljubemu Bogu posvečeni. Veliki bančnik je vsakega potrepljal po licu in mu dejal kaj prijetnega. Bilo je prvič, da je Liza srečala tako vplivnega moža in ni vedela, ali je to tudi zadnjič. Ko je hotela družina vprav splezati na voz, da bi stopila na dolgo pot do doma« je v veliko začudenje svojega očeta rekla, naj jo počaka, ker .bosta z Jedom šla k Mr. Crumbacku. Ni, hotela očetu povedati, kaj namerava, a velela je Jedu, naj skrtači čevlje, sama si je popravila lase in zavezala svežo pentljo v svoj modri pas, in potem ^sta odšla v brezalkoholni družinski pensipn, v katerem so se ponavadi ustavljali boga- boječi obiskovalci tega živinskega mesta — zakaj edini hotel je bil prav za prav le žganjarna, nič drugega. Velik mož ju je sprejel in Liza je oddrdrala svojo molitvico drhteč, toda brez strahu. Jed j? najrazumnejši fant v okrožni šoli in ona se trudi, da bi ga spravila pošteno kam naprej, a kakšno upanje naj bi imela v tem zapuščenem kotu, pri kruhodajalcu, ki živi brezbožno in plačuje očetu tako mezdo, da se Bog usmili? Jack je zdaj trezen mož in vsi štirje otroci pridno izpolnjujejo svojo cerkveno dolžnost in če bi jim Mr. Crumback ne mogel pomagati, da bi našli v njegovem domačem mestu dela, da bi Jed mogel v kako boljšo šolo? Bankir, na katerega sta podjetno dekle in vneti izraz malega potepa napravila dokaj vtisa, je obljubil, da bo mislil nanje. Kmalu nato je prišlo pismo. Mr. Crumback je pisal, da se Zion, kjer stanuje on, razvija v sladkorno mesto; da so zgradili veliko tovarno in milje daleč okrog so se farmarji učili pridelovati peso. Slučajno je njegova banka pred kratkim prevzela zaradi neplačane zadolžnice malo posestvo kakih štirideset juter in je pripravljena to farmo dati v najem Jacku Rusherju; dalje bo po sestavu, ki ga hočejo banke vpeljati v pesni pokrajini, denarno podprla njegov prvi nasad. Mr. Crumback ni omenil, iz kakšnih vzrokov ni mogel prejšnji najemnik plačati zadolžnih obresti, pisal je le, da bo Jackova družina pri trdem delu pošteno služila in koncem koncev lahko farmo po ugodni ceni celo kupila. Dal je razumeti, da je to vse skupaj zadeva banke in Jacka; on, Mr. Crumback nima s tem nič opravka, hoče jim samo posoditi denar za prevoz do Ziona. Ubogi, st«ri Jack, ki vse svoje življenje ni počel drugega kot naprezal mrhe in krpal žične ograje, bi bil potrebovali dolgo, da bj se odločil za tako obupno tveganje. A Liza mu je vzela odločitev iz rok in je skrbela, da je bila družina vsa v ognju za novo življenje. Razodela je sklep staremu Hinksu in pogumno zrla v oči njegovi viharni jezi, da bo moral izgubiti najstanovitnejšega delavca, njegovim grožnjam, da jih bo sodnijsko zadržal, kakor tudi njegovim vabam v obliki mesečnega poviška petih dolarjev pri plači. toliko, da 30 organizirali tretjo deputacijo iz zastopnikov organizacij, ki se je podala na ravnateljstvo, spremljana do glavne pisarne od vseh nezaposlenih. Ta deputacija je zlasti zahtevala, da naj se telefoniralo obvesti g. Westen, kdaj bi lahko upravni svet podal odgovor. Pri telefonu se je oglasil g. Pfajfer, čež, da Westna ni v Celju, da »e nahaja v ■Belgradu baš v zadevi KID. Ta gospod je še poudaril, da glede na stanje naročil ni vidika za večjo zaposlitev delavstva. Tehnični ravnatelj je opozoril delegacijo na to, da še za že zaposleno delavstvo obstoja nevarnost, da bodo morali delati v skrčenem obratovanju, ne da bi koga izmed nezaposlenih zaposlili. Padla je obljuba, da se bo do konca avgusta rešilo vprašanje vsaj za one, iki imajo pri podjetju večletno dobo, na ta način, da bi tiste delavce, ki bo bili začasno sprejeti ali >pa, ki imajo manj ko tri leta zaposlitve, izmenjali. Ko je potem glavni zaupnik v Delavskem domu, kamor so z veliko težavo spravili nezaposlene izpred pisarne, podajal poročilo, je stopil v dvorano bivši predsednik SMRJ Jeram. Nastal je precejšen hrušč, ker je večina zahtevala, da se odstrani, ker nimajo z njim nič opraviti. Svojo navzočnost je utemeljeval s 'tem, da je podpredsednik saveza in centralni odbornik in da ima kot tak pravico biti v prostorih še posebno, ako je navzoč predsednik krščansko socialistične organizacije. Z vzkliki, da je ta vabljen k skupnemu nastopu, so protestirali Jeramov-i navzočnosti. Ker ni bilo izgleda, da se bo stvar še radi neke druge zadeve rešila, je Čelešnik dal na glasovanje, ali se da zaupnica zastopnikom organizacij, da z razgovorom z upravnim svetom zadevo reši, ali bodo sami podvzeli korake. Zaupnica je bila izglasovana z absolutno večino. Zvečer Je bil odposlan na Delavsko zbornico dopis, v katerem prosijo organizacije za posredovanje, da se čim prej omogoči razgovor z upravnitn svetom. Orožništvo, ki je bilo v bližini, radi di-v scipliniranosti ni stopilo v akcijo. ★ V torek, dne 19. julija, se je vršila razprava delavskih zastopnikov z znanim bankirjem g. Praprotni k o m in z g. ravnateljem D os ta lom. Poročilo o poteku razprave bomo prinesli v prihodnji številki. Lesno delavstvo. Obupni položaj lesnega delavstva Selške doline Lesno delavstvo tudi pri nas vsak dan bolj skrbi nadaljnji obstoj, ker je zlasti v zadnjih dveh letih veliko pomanjkanje dela, ker so tukajšnji državni gozdovi znatno reducirali sekanje lesa. Nikjer ni nobenega stalnega dela. Redki so, ki še zaslužijo za najnujnejše vsakdanje življenjske potrebščine, naijveč pa, ki le tuintam zaslužijo kak dinar. Zlasti so v težkem položaju družine delavcev, ki nimajo sredstev za vzdrževanje. Posledice so naravnost strašne, kar nam pričajo bledi in sestradani otroci, 'kakor tudi onemogli in izmozgani delavci. Upali srno, da bomo v tako razsežnih državnih gozdovih dobili malo več dela in zaslužka, kar bi bilo po našem mnenju lahko, žalibog pa je bilo tudi v letošnjem letu tako malo dela razpisanega, da niti vsi delavci nismo prišli v poštev. Vsa dela v državnih gozdovih bodo izvršena v enem dobrem mesecu. Kaj pomeni le 30 dni dela z malo več kot 1000 Din zaslužka za celo leto, si vsak sam lahko predstavlja. Tudi privatna lesna industrija in žage večinoma •počivajo. Seka se 'le malo in Se to, kar se dela, izrabljajo veleposestniki in trgovci za svoj profit. Radi tega vlada med delavstvom vedno večje nezadovoljstvo. Smo žalibog kot čreda lačnih volkov, ki bi drug drugega raztrgali, kadar gre kje za kakšen zaslužek. To žalostno dejstvo se potjaVlja zlasti pri raznih licitacijah. Vse tare stiska in skrb za obstanek in namesto, da bi vsaj delavstvo med seboj gojilo sočutje, v mnogih slučajih škoduje sebi in drugim. Tovariši delavciI Ali se ne zavedamo, kam pelje ta naša nezavednost? .Bodimo v bodoče bolj zavedni, zlasti ker stojijo pred nami velike naloge, katerim bomo samo tedaj kos, če bomo ustvarili enotno in močno organizacijo po geslu: >Vsi za enega, eden za vseU Le vztrajnost, pogum in zaupanje v samega sebe, kakor tudi v našo skupnost nam more zagotoviti prehod iz sedanjih težkih časov v boljše življenje. Zavedajjnio se pa tudi vseh dolžnosti, ki jih imamo do naše. skupnosti. Naša organizacija hi bila danes lahko mnogo močnejša, ako bi vsi člani izpolnjevali dolžnosti, ki nam jih narekuje organizacija. Res je, 'da mnoge izmed nas tare beda in pomanjkanje, toda kljub temu je organizacija tista, katero moramo vzdržati za vsako ceno. Ne pozabimo pa tudi širiti delavsko zavest med tistimi, ki zavestno ali podzavestno stojijo ob strani in z nami vzporedno trpe pomanjkanje. Apeliramo pa tudi na odločujoča mesta, da uvidiijo, da je tak položaj nevzdržen. Prvi zakon je kruh. Dosti je še dela v državnih gozdovih, zato upravičeno pričakujemo, da se nam vsaj s te strani nudi nekoliko več zaslužka. Rimske Toplice. V tovarni podpetni-kov je bilo delavstvo zelo razburjeno, ker ni dobilo ves mesec junij nikakega obračuna in seveda tudi denarja ne. Da bi se zadeva uredila, je posredoval pri vodstvu zastopnik Delavske zbornice. Zaostanek za junij so sicer izplačali, vendar pa ni vodstvo hotelo dati garancije, da bo v bodoče v tem pogledu red. Zato se je napravil sporazum, ki naj bi pomenil nekak izhod, toda le začasen. Vodstvo bo izplačevalo načelno zaslužek v denarju. Ako bi pa bilo v zaostanku v tem pogledu, bo dajalo za razliko nakaznice, da si more delavstvo nabaviti v gotovih prodajalnah potrebnih reči. To se je delavstvu na sestanku tudi pojasnilo. Poudarjamo pa, da je to 'le izhod v sili. Upamo, da bo podjetje v bodoče v tekočem. Kolikor vemo, je tak zaostanek nepotreben in je le kaprica podjetnika, l^er je obratnega kapitala dovolj na razpolago. Papirničarji karkoli, gleda v prvi vrsti na to, kako bi delo racionaliziral, očividno pa gospodje poznajo le ene vrste racionalizacije, in to je: priganjanje in šikane delavstva. Lahko je torej umevno, da ima pri taki racionalizaciji podjetja po zadnji bilanci 2,710.000 dinarjev prebitka. To je torej tista »izguba«, o koji gospodje vedno 'tarnajo. Toda vsak količkaj uvideven človek pa ve, da je tak prebitek piri nad polovico ukinjenem obratu razmeroma dokaj Težji nego običajni prebitki prejšnjih let, ko so v polnem obsegu obratovali. Tak prebitek se je tako rekoč izsilil in izmozgal iz skrajno izmučenega delavstva. Lahko je sedaj gospodom spraviti lepe milijončke »izgube«, delavstvo pa izčrpano vreči na cesto. Naj navedemo še par slučajev, ki lepo razkrivajo brezsrčnost naših kapitalističnih eksponentov. 1. Neki delavec si je, ko je prepeljaval s konjem materijal izven obrata, prižgal kos cigarete; zapazil ga je uradnik in takoj javil v pisarno. Še isti dan je omenjeni delavec bil odslovljen iz službe, kljub temu, da je kot večletni delavec in družinski oče prosil, naj mu ne uničijo eksistence. Vse zaman — takoj je moral iz službe. 2. Žena delavca s številnimi otroci, katere mož je že več let tu zaposlen, je naložila nekaj dovoljenih odpadkov lesovine. Zopet to zapazi omenjeni gospod, ki vedno stika za delavci kot dihur za kunjimi jajci, in najde baje med drugim nekoliko večji odpadek lesa. Začne strahovito kričati in groziti, ako se zgodi še kak tak slučaj. Takoj nato pa je bila od vodstva tovarne izdana najstrožja odredba glede pobiranja lesnih odpadkov. Vemo pa, da je prav isti gospod, ki delavstvu tako prepoveduje jemati tako rekoč ameti, dovolil in dal pred kratkim več voa lesovine za neki kres, ki 'je gorel nad dve uri daleč naokoli vidno, kolt bi gorela 'kaka večja stavba. Tu ni bilo škoda. Gorje pa, ako dobi delavec, ki nujno rabi drva! Jako lepo hvaležnost kažejo tudi gospodje našim starim iin za tovarno zaslužnim delavv cem. Spominjamo se, da so prejemali' det lavci, ki so biii zaposleni 40 ali 50 let ptci podjetju, nekaj nagrade za svoje zvesto službovanje. Obratno > vodstvo pa j© takim delavcem dalo njihovi starosti primerno službo. A poglejmo danes! Ob priliki redukcije lanske«-ga septembra so gospodje od podjetja obljubili, da bodo v slučaju zopetnega sprejema t 6lužbo v prvi vrsti upoštevani vsi reducirani delavci. Dasiravuo so bili potem sprejeti že tudi novinci in ti celo iz kmetskih domov, so naše starejše a še za delo sposobne de-: ■lavce trdovratno odklanjali iz razloga, da so stari. Kako boli taka grda nehvaležnost ubogega prizadetega delavca, tega seveda siti gospodje ne pojroijo! Še nam je v spominu, da so svoječasno gospodje od našega podjetja ob raznih prilikah radi in s ponosom poudarjali lepo slogo in zadovoljnost, ki da obstoja med vodstvom podjetja in njegovim delavstvom. Da, res je bilo tako. Podjetje je imelo zveste In zadovoljne delavce, ki so vedeli, da tudi, ko se bodo postarali, ne bodo radi starosti vrže*-ni na cesto. Toda sedanji režim je to razmerje temeljito predrugačil. Kar se danes godi z delavstvom od strani kapitalističnih eksponentov, to mora v delavcu ubiti vso moralo in čut za zvestobo. Delavstvo se tako zavaja v skrajno nezadovoljnost, kapitalizem pa si na tak način koplje prav krepko grob svoji lastni bodočnosti. Doma in po svetu Goričane. 17. julija je v papirnici 'Goričane (lastopila kriza, tudi v celuloznem obratu, ki je edini bil do sedaj še stalno zaposlen. Podjetje se sklicuje na to, da manjka naročil in da je preveč blaga na zalogi. Recimo, da je res tako, toda dejstvo je tudi, da ee je po redulkciji lani meseca septembra dalje strašno mudilo delati. Vsi tu zaposleni delavci vemo, da se je delalo z vso silo kot črna živima, ves priganjaški aparat je strahovito pritiskal na delavstvo, zahtevalo se je vedno več produkcije, dasi-ravno so delovni pogoji isti kakor pred letom dni. Pri tem pa niso gledali ne na hi-gijenske predpise ne na varnost delavstva, ne na zakon glede Burnega dela. Te zakone so teptali z nogami, delavstvo pa brezobzirno mučili in izčrpavali do zadnje srage, naravnost 'konjedersko. In sedaj preveč zaloge. Pri nas se tudi vedno menjajo razni uradniki. Vsak novi uradnik, bodisi šef bodisi Kralj potuje po Crai gori in po Bosni ter Hercegovini. Vlada razpravlja o ustanovitvi gospodarskega sveta. Več vohunov, ki so delali za neko sosednjo državo, je bilo obsojenih v Belgradu. Novo vojno ladjo smo dobili prejšnji teden. Imenuje se >Dubrovnikc. Banke omejujejo izplačila. Ministrski svet je dovolil uporaibo člena 5 zakona o zavarovanju in izvršitvi »Srpski sremski banki d. d. v Rumi« in »Jugosloven-ski privredni zadrugi i štedionici s o. j. v Sarajevu«. ★ Razorožitve še ne bo kmalu. Ženevska konferenca umira. Sedaj se diplomati pričkajo za neko zaključno resolucijo, ki bo le kos papirja in kopica praznih besed. Nemška volivna borba je sila ostra in krvava. Zadnji teden je zahtevala 25 mrtvih in 270 hudo ranjenih. Vsak dan je v spopadih med komunisti in fašisti po nekaj mrtvih in na desetine rauje-nih. Vse pa je prekosila bitka v Alf oni. Tam je obležalo v nekaj minutah kar 12 mrtvih in nad sto ranjenih fašistov pod streli komunistov, ki so čakali njihov sprevod v dobro pripravljeni zasedi. Socialni demokrati in centrum so.protestirali pri Hindenburgu, češ, da vlada Najela je voz, ki naj bi spravil tisto malo imetja v obljubljeno deželo, v deželo sladkega pesnega medu. Visoko gori na naloženem vozu je čepela družina (da bi prihranili denar za železnico) poleg nekaj zabojev iz letev, ki so bili polni klepetajoče in kokotajoče perutnine, in fantje so z edino kravico korakali za vozom. 2. poglavje. Sladkorna pesa. 1. Tako se je pričelo drugo razdobje v življenju Jeda Rus-herja. Pesna pokrajina se z govejo ni dala primerjati; rodovitna polja — čeprav so farme po zapadni šegi nazivali »ranche«, to se pravi staje. Tu je bilo več cerkva in več reda in greh se ni javljal tu z drzkostjo »pionirja«. Ves krajevni tisk je v oglasih »pospeševal« sajenje pese in tako gnal ceno zemljiščem kvišku. »Carinsko varstvo in visoka konjunktura«, to je bilo geslo politikov in časopisnih uvodničarjev. Skupina velekapitalistov iz mest na zapadu je s prepričevalnimi dokazi in s še prepričevalnejšimi bančnimi računi preskrbljene mešetarje pošiljala v zvezno glavno mesto in tako dosegla visoko carino na uvoženi sladkor. Uživalci so plačali petdeset milijonov dolarjev več za sladkor in kapitalisti so ta denar porabili za to, da so ustvarili domačo sladkorno industrijo. Vsepovsod po mestih tega por gorja so zgradili velike, opekaste tvornice, svoje dolge roke so iztegnili prav do Alamita in so Jacka Rusherja z rodbino vred odtrgali od proizvodnje konservnega mesa, da bi jih porabili pri proizvodnji sladkorja. Fn to so napravili tako spretno, da Jack in družina sploh vedeli niso, kaj se je zgodilo, temveč so se imeli za najsvobodnejše ljudi od vseh meščanov v tej veliki deželi meščanske svobode. Brž ko je minil mraz — to je bilo februarja — so zorali zemljo in vsejali seme v široke brazde, ki so zadostovale za širokolistne, razsegljive sadeže. Potem so hodili, kdor je bil namreč tako majhen kot Jed Rusher, nekaj tednov v šolo, dokler ni prišel čas za pletev; pri pletvi so se morali po rokah in kolenih plaziti po zemlji, okrog kolen so si privezali vreče, da bi varovali kožo in v desnicah so vihteli kratkoročajne motike. Kdor je bil imovit farmer, je opravljal to delo z meksikanskimi dninarji. Sladkorna družba je vso zadevo rešila na najuslužnejši način, spravljala družine kar po vagonih iz Texasa in oskrbovala farmerjem nepodpisane obrazce za pogodbe, ki jih je bilo treba samo še izpolniti — oče, mati ter šest ali osem otrok po ceni, ki jo je določila vsemogočna in vsevedna sladkorna družba. Če je človek bil pa še tak siromak, ki se je moral do mrtvega ubijati kot Jack Rusher, nad čigar glavo je visela vknjižba na zemljišče kot Damoklejev meč, so se morali pa tudi otroci od rane zore do pozne noči ubijati po polju. Nadzorniki za otroško delo in inšpektorji šolskega pouka so bili vedno tako prijazni, da so take čase hodili rajši kod drugod. * Potem sta za nadaljno delo nekaj časa skrbela solnce in dež in otroci so spet lahko zahajali v šolo. Šola je na prijazen in ustrežljiv način preurejala svoje urnike in učne dobe in za meksikanske otroke so imeli celo potovalne šole, da so jih učijii angleščine, To pa zato, da bi nekega dne vedeli, kaj vsebujejo pogodbe, ki so jih podpisali. Potem je v začetku septembru prišlo veliko delo; nasadi so dozoreli in pričelo se je »obglavljanje«. Spet so se plazili po brazdah, ki so jih prevračali plugi in ki so bili polne izgrebene širokolistne pese. Z enim samim zamahom je človek odrezal vrh; vsaj poskušal je vsakdo, da bi to storil z enim samim zamahom. Če pa moči niso zadoščale, je bilo pač treba tako dolgo sekati in udrihati, dokler nisi mogel podolgaste, bele pese vreči na kup. Peso so z vilami nakladali na voze in jo vozili v tvornike, kjer so začeli drdrati nevidni stroji in visoki začrneli dimniki so noč in dan bljuvali črne oblake dima pod nebo, Deloi tvornice je trajalo kakih sto dni, potem so bila polja gola in zadnja pesa že kdaj izpuljena. In ko na mah je bilo spet vse mrtvo, Meksikanci so odhajali in najemniški otroci so šli spet za kakih osem dni v šolo. dopusti take izgrede, ki prehajajo že kar v revolucijo. Po zadnjih dogodkih je vlada vendarle prepovedala vsa zborovanja in manifestacije na prostem. Hitlerjevi fašisti javno groze z nasiljem in na ta način skušajo povečati število svojih volivcev. Komunisti so v neizprosnem boju proti vsem strankam, tudi proti že napol meščanski socialni demokraciji, ki hoče hiti nekaka glasnica resnične ljudske demokracije. Centrum je z njo v politič-no-tovariških stikih in se podpirata, čeprav škofje v svojem pastirskem listu priporočajo nemškim katolikom, naj volijo le tiste, ki so se že in se tudi gotovo bodo postavili za cerkev in vero. Hitler upa, da so to zadnje volitve v sedanji republiki ter da potrebuje demokracija še zadnjo brco, da se zruši. Napovedovanje votivnega izida bi bilo golo ugibanje. Morda bo Hitler še ogromno pridobil, morda pa bo ostalo pri starem razmerju moči. Volitve v Romuniji zadnjo nedeljo so prav tako zahtevale več smrtnih žrtev. Menda so bile to prve res svobodne volitve v Romuniji, če smemo verjeti poročilom svetovnega tiska. Zmagala je narodna kmečka stranka z ogromno večino in si tako osvojila tudi dve tretjini poslanskih mandatov. — Državne finance so čisto bankrotne, posojila pa ni dobiti za nobeno ceno. Francija ima tudi velike primanjkljaj je v državnem proračunu. Zato je parlament dovolil vladi, da sme namesto z denarjem plačevati z boni. Belgijska stavka rudarjev se je kon-čala s tem, da je vlada s pomočjo socialnih demokratov s silo zatrla poskuse 'revolucionarnega delavstva, ki je hotelo vzeti državno oblast v svoje roke. Vlada, je hotela celo uvesti diktaturo, kar zna-či, da je bil strah že zelo velik. Avstrija dobi posojilo 300 milijonov, pri mednarodni banki. Zato pa se mqglažku< pri »Črnem orlu«, ali kod drugod1, ampak sem navadno tisti čas prebil v pisarni »Jugoslovanske strokovne zveze«, katera je bila takrat še v palači »Zadružne gospodarske banke« in kjer je takrat tajnikoval naš agilni sodelavec in moj intimni iprijatelj tov. Joško Rozman. Tako nekega popoldne zopet prihajam to pot. Na vrhu kamenitih stopnic v prvem nadstropju palače sedd zelo postarna ženica, ki joče. Po obleki in noši takoj spoznam, da je prišla sem z dežele, da je revna delavka, ki se ji je pač moralo nekaj izrednega zgoditi. Sočutno sem jo nagovoril, ker me je njena usoda zelo zanimala. Obupno mi začne pripovedovati: »Viničarka sem. Mož je zelo star in sploh nikamor skoraj ne more, zato sem jaz šla. Tu pri Mariboru smo več let bili v precej dobri službi. Pa so nas tako dolgo nagovarjali (ime dotične gospode mi danes ni več znano. — Op. pisca) naj službo tu pustimo in naj gremo v njihovo viničarijo. Pogoji so bili obljubljeni zelo lepi, kar nas je končno omamilo, da smo res šli tja in se od tukaj odselili v Morje pri Framu. Kmalu pa smo spoznali, da smo se ukanili. Ostalo je le pri obljubah, zadržeival se nam je zaslužek dn začele so se ši- kane. Najhujše pa je prišlo sedaj. Umrl je štiriletni otrok moje hčere. Na dan pogreba smo izostali od dela. Ravno ta dan pa je prišla v vinograd gospa lastnica. Ker nas ni našla pri delu, se je strašno raztogotila ter nam odpovedala službo s takojšnjo izselitvijo. Vse prošnje in dokazi naše nekrivde, ker je pač otrok umrl, ker smo šli na pogreb, saj smo vendar ljudje tudi mi, niso pomagale. Še kr&ve, od katerih smo imeli mleko, nam je odvzela takoj. Tak.) smo naenkrat ostali brez strehe, brez službe, brez živeža in zaslužka. Vsi v okolici pa mi pravijo, da se tako pač ne smemo dati, naj iščemo pravico in nekdo mi je celo nasvetoval, naj grem v Maribor k delavski organizaciji. Prišla sem, pa ne vem, kje bi to organizacijo iskala, morda mi morete kaj nasvetovati.« — Uboga žena. Povabil sem jo, naj mi sledi. V tajništvu JSZ je že bil tovariš Joško pri delu. Ko mi je dala vse potrebne podatke, sem sestavil pismen predlog za viničarsko komisijo županstvu občine Fram. Naročal sem ji še, da naj si v okolici poišče enega viničarja, kateri bo šel z njo k županu in jo bo zastopal pri razpravi. Dal sem svoj naslov in jo prosil, da mi takoj poroča o poteku in rešitvi zadeve, da ji v primeru potrebe priskočimo na pomoč, ker tako postopanje z viničarsko družino ni v skladu s človeško pravičnostjo in z določbami viničarskega reda. Vsa vesela in potolažena dn več kot z desetkratnim »Bog lonaj« je zapustila tajništvo JSZ in Maribor. Kmalu za tem dogodkom sem se tudi jaz povrnil na svoj dom v ljutomerske gorice. Nekaj dni in že sprejmem pismo iz Frama, v katerem mi namesto tiste ženice piše viničar tov. Jože Tetičkovič in mi naznanja, da je bil zastopnik viničarke pri razpraivi komisije in da je bil dosežen popolen uspeh za prizadeto viničarsko družino. Krave nazaj, selitev preklicana itd. Uspeh za enega, uspeh za nas vse! Tako še sploh danes presojam položaj povsod. Tako smo si izmenjali nekaj pisem in v tem je že padla tudi beseda o strokovni organizaciji viničarjev v Framu. Glavni pobudniki tov. Tetičkovič, Novak, F e r 1 e p, S t r a j n š a k in nekateri drugi so storili vse, do smo -že določili prvi sestanek framskih viničarjev v gostilni g. Potočnika, takratnega župana. Z zeleno vejico v gumbnici se bomo spoznali na kolodvoru, ko se pripeljem. Bila je nedelja, dež je lil, sem od Pohorja pa je veter podil še gostejše oblake. Po blatni cesti od kolodvora proti Framu smo korakali štirje v živahnem razgovoru, samo o organizac;ji in o naših viničarskih razmerah. — Vstopili smo. Velika gostilniška soba je bila polna ljudi, samih izžetih obrazov. Oči vseh so se ozrle na mah na me. Nič posebnih in modernih pozdravnih komplimentov, predstavljanj in kaj še je vse danes v navadi. Ena sama gesta z roko in »Bog z Vami, bratje in sestre 1« »Rop« so odgovorili in vsi skoraj enoglasno, in že smo opravili prve formalnosti. Nikdar se nismo videli, nikdar se poznali, vendar pa smo bili takoj vsi ene misli in volje, namreč: viničarji se moramo za svoje pravice in za svojo bodočnost izdru-žiti v močno stanovsko organizacijo, kakor ostali delavski stanovi. Takoj je tov. Tetičkovič otvoril sestanek in dobil sem besedo, ki je padla na rodovitna tla. Dobil sem na tem sestanku tudi svojega rojaka tov. Tušeka Ivana, viničar- ja na Zg. Polskavi, kateri deluje ves čas in kljub starosti med ondotnimi 'viničarji kot ugleden zaupnik skupine. Za nekaj tednov po tem prvem sestanku se je že vršil ustanovni občni zbor skupine, katera že več let sem jako lepo deluje in ima pokazati tudi v borbi za pravice svojih članov prav lepe uspehe. Ima pač zelo izobražene, delavsko odločne in požrtvovalne voditelje, katerim ves čas od obstoja sem predseduje njih avtoriteta tov. Novak Anton. S tem je pokret »Strokovne zveze viničarjev«, započet v Ljutomeru, prestopil daljne bregove reke Drave, tam pod zelenim Pohorjem. Kmalu so nastale poleg framske, še skupini v Slovenski Bistrici in v Zgornjih Hočah. Kraji kot so: Loče, Žiče, Konjice, Poljčane in drugi, kjer so viničarji, pa še čakajo odrešenja. In čeprav nekateri oskrbniki dn razni drugi po teh krajih imenujejo nas organizirane viničarje »Winzerpakasch« in čeprav nam stavijo vse mogoče ovire in prezire, mi ne bomo popustili. Kar smo izačeli, moramo dovršiti! Ce komu ni prav, da smo tukaj in tako organizirani, naj se v prvi vrsti ozre na slučaje krivic, podobne onim stare viničarke, pa se naj zaveda, da je »Strokovna zveza viničarjev« reakcija na mnoge nečloveške in krivične, dostikrat celo protizakonite razmere, v katerih danes živi viničarsko ljudstvo. Dne 26. junija t. 1. se je vršil IV. občni zbor skupine v Framu in sem smatral ob tej priliki kot zelo važno, da našim članom in čitateljem podam nekaj iz spominov, kako je nastal naš pokret na desnem bregu Drave, tam pod Pohorjem in kjer ravno framski tovariši drže najvišje zastavo naše »Strokovne zveze viničarjev«. Za Jugoelovanaka tiskarno K. C«& Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.