Proračunska sredstva občine manjša za 107 milij. dinarjev
Ze v zadnji številki smo pisali, da bodo z rebalansom zmanjšana sredstva občinskega proračuna za 88 mili.jonov dinarjev. Naknadni izračuni pa kažcjo, upoštevajoč priliv po stanju 15. 10. 1965, da bodo skupni proračunski dohodki manjsi za 107 milijonov dinarjev. tako, da bodo znašali namesto 992,300.000 le 884,632.000 dinarjev ali 89,1 % prvotnega plana.
Posamezni dohodki bodo z reba-lansom letnega plana doseženi ta-kole: prispevki iz osebnega do-hodka 85%, davki 100,8%, takse 120,5 %, drugi dohodki 79,5 %, prenesena sredstva 91,4%. Najmoč-nejši izpad je prav pri prispevkih iz osebnega dohodka in sicer zaradi znižane stopnje prispevka, ki pripada občini.
V razpravah v skupščinskih or-ganih je bilo silno težko zmanj-šati za 10,9% že tako pičla proračunska sredstva. Upoštevajoč vsa dejstva, kakor tuđi z zveznim predpisom med letom določeno 5 % obvezno omejitev koriščenja proračunskih dohodkov, so bila sredstva v večini primerov zmanjšana od 5 — 20 %.
Merilo zniževanja ni bilo v tem ali se je za kak namen med letom potrošilo več ali manj sredstev. Po predlogu bo od prvotnega plana z rebalansom namenjenih sredstev:
OBCANI NA SVOJIH ZBORIH
Ob tem sla oba zbora občinske skupštine na seji dne 20. oktobra 1965 /. vso odločnostjo postavila zahtuvo, da so gospodarske organizacije dolžne v celoti združiti v skladu za šolstvo 40% od 2,5% sredstev za financiranje strokov-nih sol II. stopnje in da tako pre-vzamejo v celoti obveznost, ki jo ima občina do medobćinskega sklada za financiranje šol II. stopnje v Ljubljani. Gimnazijo pa, ki
fllBillllfl
Solidarnost ali sebičnost pri skupnih akcijah gospodarskih organizacij
12. nov. 1965 je bila 5. seja zbora delovnih skupnosti skupščine občine Kamnik, ki so ji prisostvovali tuđi predsedniki delav-skih svetov in direktorji gospodar kili organizacij. Na dnevnem redu je bilo poročilo o združevanju sredstev za financiranje strokovnega šolstva II. stopnje in združevanju sredstev za razvoj družbenih služb občine Kamnik.
Ceste, sole, prevozi...
V kamniški občini so se v oktobru in novembru nadaljeralc javne tribune tud! na drugih območjih krajevnih skupnosti. Ze v našem prejšnjem poročilu v oktoberski številki smo podcrtali važnost takih javnih razprav, na katerih udeleženci opozarjajo na razne napake in slabosti, hkrati pa tuđi ugotavljajo uspehe, ki so Jih dosegli v svojem okolišu. Udeležba na teh tribunah Je bila pone-kod »ares razveseljiva.                       # (NADAI.J. NA 2. STRANI)
Iz gradiva, ki je bilo vsem posredovano, povzemamo. da znaša obveznost občine Kamnik do financiranja .strokovnega šolstva v tem letu 79.493.0(1(1 dinarjev brez obveznosti, ki jo ima občina do gimnazije in ki znaša v tem letu 44,654.00(1 dinarjev. Gospodarske organizacije bi morale podpisati v letu 1964 pogodbe v visini 49 mi-lijonov dinarjev. Kljub urgencam so podpisale za 31,720.000 dinarjev pogodb, od teh pa jih poravnale le za 28,246.000 dinarjev. V letu 1965 bi morale gospodarske organizacije združiti 63 milijonov dinarjev, dosedaj pa so podpisale pogodbe v visini 36 milijonov dinarjev in jih od podpisanih poravnale komaj za 17 milijonov dinarjev. Na seji zbora so kritično ugotovili, da nekatere gospodarsko organizacije v celoti izpolnjujejo pogodbene obveznosti, druge pa se
Za pcazaik Jlepu&Uke čestUafo asem oAcanam
Občinska skupščina Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet
Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV in uredniški odbor Kamniškega občana
tem obveznostim izmikajo ali pa zavlačujejo njihovo realizacijo. P© daljši burni razpravi je zbor delovnih skupnosti SOb na predlog predstavnikov gospodarskih organizacij, upoštevajoč resnost položaja, v katerem se nahaja stro-kovno šolstvo, sprejel sklep, da so dolžne vse gospodarske organizacije podpisati dodatne pogodbe, s katerimi bodo do 20. decembra t. 1. poravnale vse obveznosti, ki iih imajo do strokovnega šolstva iz leta 1964 in 1965.
Podobno stanje je tuđi z zdru-ževanjem sredstev za razvoj družbenih služb. V skladu s priporoči-lom družbenopolitičnega zbora občine Kamnik o zđruževanju sredstev za potrebe investicij za razvoj šolstva. zdravstva in otroškega varstva (Uradni vestnik občine Kamnik št. 8/64) je skupščina ob-čine Kamnik ustanovila Sklad za razvoj družbenih služb kot samo-stojen družbeni sklad (Uradni vestnik občine Kamnik št. 1/65) in imenovala upravni odbor. Ta je na svojih sejah razpravljal o skle-pih delavskih svetov o zđruževanju sredstev po zaključnem računu 1964. Glede na soglasni sklep o načinu izračuna te obveznosti za posamezne gospodarske organizacije, ki je bil sprejet na sestanku s predstavniki gospodarskih organizacij 12. januarja 1965, znaša skupna obveznost gospodarskih organizacij 242,718.000 dinarjev. Do 31. 12. 1965 so gospodarske organizacije podpisale pogodbe v visini 166,100.000 dinarjev. Upoštevajoč predloge gospodarskih organi-aacij glede načina plačila teh ob-# (NADALJ. NA 2. STRANI)
LETO IV. • STEVILKA 5
NOVEMBER 1905
■P ft**
CBNAMffll
plan rebalans po rebal. v 000 din
Dejavnost Sol od tega:                    83,7       423.118 a) osnovno šolstvo   94,6       354.118 b) strokov. šolstvo ------       -------- Kult. presvet, dej.   80,7         57.425 Socialno skrbstvo   106,8         47.160
Zdravstv. zaščita     87,3         16.780 Komunal. dejav.      91,8         30.095 Delo drž. organov    90,9       1R5.929 Stroški kraj. skup.   87,5           7.000 Dejav. družb. org.   86,4         13.300 Negosp. invest. (anuitete)                   93,2        103.460 Gospodar, posegi     73,3         27.700 Razporejena sredstva v %          267,5         26.546 Obveznosti iz prejšnjih let           100          . 9.000 Gospodar, invest.   113,3           2.559 Nerazpor. doh.         92,5           3.700 89,1        884.632
KAMNIŠKI    OBČAN
Ceste, šoJe, prevozi...
# (NADALJ. S 1. STRANI)
Tako je bila npr. v Kamniku dvorana nad kavarno polno zase-dena, na Duplici je prišlo ca. 70 občanov, v Crni 43, v Motniku 40 itd. Javnih tribun so se povsod udeležili predsedniki in odborni-ki občinskega odbora SZDL, pone-kod tuđi predsednik ali odborniki skupščine občine, republiški po-slanci in predstavniki podjetij.
Mimo tistih vprašanj, ki zade-vajo uvel.javl.ien.ie reforme in gospodarski položaj občine, ima vsak kraj tuđi svoje težave, ki jih na takerri razgovoru občani najlaže povedo. Tako so zastran krajevne-ga samouprispevka ponekod sesta-vili vrstni red del, ki naj bi jih opravili, drugod pa ga bodo sele napravili v sodelovanju med občani, svetom krajevne skupnosti in krajev. organizacijami SZDL. V Šmarci menijo, da bi. najprej popravili mostove, v Crni bodo upo-rabili sredstva za vodovod, za popravilo ceste na Gozd in za ure-ditev napajališča v Praprotnem, na Duplici bodo izvršili dela po programu, ki so ga obravnavali na zboru volilcev, radi pa bi še iz-boljšali razsvetljavo in uredili okolico v stanovanjskih naseljih. V Kamniku je komunalnih pro-blemov toliko, da bodo sklicali posebno javno tribuno za dela v okviru mestne komunale.
Prav tako bodo morali na po-sebnem sestanku obravnavati vprašanja oskrbe z živili, ker so na prvi javni tribuni precej govorili o tem.
Mnogo govora je bilo tuđi o ce-stah. V Kamniški Bistrici ugotav-ljajo, da je cesta že tako razdeja-na, da odbija avtomobiliste. V Pod-goriu po pravici negoduiejo. da je najslabše cestišče od Kamnika do Most, krpanje globokih kotanj s suhim rečnim peskom pa prav nič rie izda, ker ga težka vozila takoj razmečejo na rob ceste. Isto menijo tuđi o Tuhinjski cesti, kjer se na moč čudilo, da tak rečni pesek dovazajo ćelo iz Save in od Po-dutika, v Lazah pa imaio kamno-lom z izvrstnim gramozom za do-sinanie čest. Sodiio, da ie dovaža-nie gramoza 40 km daleč ob dragi kilometrini razsinnnie denaria, na d.niei strani na cestna podi°tia na-ročsno cpstariom, nai varčujejo z grsmozom ori nosioaniu.
S^veda. ie tuđi <5oMv-> nonekod pprp^e vnrašanie. V Smartnem imaio pno nenrimorno učilniro v Jfoli. drnco m nad hlfvorn V m^,-n.ariii. R^di hi nnnnvili dve ufil-n'<*i v zadružnom domu, ki je do-zfdan v surovom staniu In se na ni"=m dote Skoda. V Smđnii vaši sn negodovali nad slabim učnim usneViom otrok, ki se vozijo v Kamnik na os^mletko. Boiijo se, da imaio šo'niki do niihovih otrok drusačen odnos. Tuđi prevoz So-lariov ni brez prigovora, saj je šo'ski avtobus v°s teden vozil otroke samo do Smartna, po pogodbi pa bi jih morali do Kozjaka. Za otroke bi bilo bolie, če b' se vozili v Solo ziutraj. ker zdaj prihaiaio nozno dnmov. Na Donli-ci je znretek Gradnie sole odvisen od nriliva finančnih sredstev v sklad za investiciie v družbenih shižbah. Če bi imeli 4 razrede, hi otroci razbremenili knmniškp gole in promet na ce=ti. Za otroški vr-tec je tovarna »Stol« dala v svojem stanovanjskem bloku trisob-no stanovanje, rezerviranih na ie Se 3 miliione za opremo. V Motniku meniio. da bi moral biti avtobus, ki vozi šolarie iz SnitalfČa in Mothika na Vransko, bolj to&n.
Povsod so tuđi obravnavali osnu-tek zakona o gozdovih. Pretresali so glavne značilnosti, ki jih bo zakon prinesel, zlasti nadzorstvo gozdnih gospodarskih organizacij nad gozdovi. Lastniki bodo imeli pravico do lesa za lastno uporabo, do stelje, prodaje lesa na panju in dela ter spravila pri poseku. Vi-škov lesa kmetje ne bodo smeli prodajati sami. Veliko so razprav-ljali o popravilu in gradnji gozdnih poti in čest iz gozdnega sklada.
V Motniku so se še pogovarjali o nameravani ustanovitvi novega obrata tovarne »Svilanit«, v kate-rem   bi   našlo  zaposlitev   40 — 50
ljudi. Ker pa tu ni toliko delovne sile, ki bi bila zmožna delati v konfekciji, naj bi zazdaj v Motniku osnovali manjšo šivalnico kra-vat in drugih drobnih proizvodov »Svilanita«, ki bi sprva imela ka-kih 10 delavk, vsako leto pa bi pritegnili novo mlado delovno silo. Mladina doslcj v Motniku ni imela možnosti zaposlovanja, zato se je izseljevala in je kraj nazadovah V Tuhinjski dolini so se tuđi zanimali, kaj bo z bivšimi zadruž-nimi domovi, ki so namcnjeni za družbena središća krajevnih skupnosti. To vprašanje pa je že re-šeno s sklepom skupščine občine
Kamnik, da bodo vsi ti domovi dodeljeni v upravljanje in uporabo krajevnim skupnostim.
Na vseh javnih tribunah, ki so se izkazale kot posrečena oblika dela, so tuđi izvolili delegate za občinsko konferenco SZDL v Kamniku.
V Šmarci so še načeli vprašanje pokopališča. Na Homcu je že pre-rnajhno, Kamnik pa je daleč, ali ne bi kazalo napraviti za Smarco posebno pokopališče. Kraj je v zadnjih letih z elektrifikacijo in vodovodom zelo napredoval, nima pa urejene trgovine.
OBČINSKA SKUPŠCINA O KAMNlSKI ENOTI LJUBLJANA-TRANSPORT
Uveljaviti samoupravljanje
Že meseca julija smo v našem listu pisali o nekaterih težavah, ki jih povzročajo neurejeni odnosi med Ljubljana-transportom in njegovo poslovno enoto v Kamniku. Ti odnosi so se toliko zaoštrili, da je kamniški kolektiv predlagal odcepitev od matičnega podjetja in osamosvojitev. S položajem je ^ila seznanjena kmalu tuđi Ob-činska skupščina, ki pa je bila mnenja, da bi take neproučene in družbeno-ckonomsko premalo utemeljene odločitve kamniški enoti lahko zelo škođovalc.
Zato je skupščina imenovala posebno komisijo, ki naj prouči vso problematiko. Tako je komisija na eni izmed svojih sej pripravila skupščini precej gradiva o poslovanju kamniške poslovne enote in njenih odnosih do matičnega podjetja. Ena izmed ugotovitev je bila, da so v tej enoti doslej dobro gospodarili. Ugotovili pa so, da osta-ja še vodno odprto vprašanje od-ločanja o delitvi sredstev, ki jih ostvarja kamniška enota. Odloča-nje o delitvi osebnih dohodkov je
bilo vselcj v pristojnosti osrednje uprave (o vrednosti točke, ki je merilo za delitev osebnega dohod-ka, v Kamniku pogostokrat nišo vedeli, še manj pa o tem razprav-ljali).
Ker komisija ni dala odgovora, vsaj ne dovolj jasnega, kakšne so ekonomske možnosti za uresniči-tev predloga kolektiva o odcepitvi in osamosvojitvi, je skupščina komisijo zadolžila /. nalogo, da čim-prej posreduje ustrezne podatke.
Konec oktobra je občinska skup-
Solidarnost ali sebičnost pri skupnih akcijah gospodarskih organizacij
# (NAĐALJ. S 1. STRANI)
veznosti, se pogodbe sklada z go-spodarskimi organizacijami glasi-jo na to, da bo iz sredstev sklada skupne porabe vplačanih v 1. 1965 102,367.000 dinarjev, po posebni pogodbi pa prav tako v letu 1965 22,169.000 dinarjev. Razlika, to je 42,059.000 dinarjev, pa bo plačana po zakijućnem računu za leto 1965. Do 31. 10. 1965 je bilo od podpi-sanih pogodb vplačanih 90,843.000 dinarjev. Gospodarska organizacija Titan pogodbe še ni podpisala, kljub temu pa je Titan vplačal na račun obveznosti po izračunu 5,000.000 dinarjev.
Upravni odbor sklada je na svoji seji dne 4. 11. 1965 ponovno ana-liziral stanje vplačila in pri tem ugotovil, da so nekatere gospodarske organizacije skoraj v popolno-sti izpolnile svojo pogodbeno obveznost kljub težavam, ki jih imajo, zavedajoč se dejstva, da je perspektivno reševanje nakazanih vprašanj stvar vseh gospodarskih organizacij v občini in da od te moralne in solidarnostne obveznosti ne more nobena odstopiti. Do sedaj zbrana sredstva so se koristila za nadaljevanje gradnje zdravstvenega  doma  in   osnovne
sole v Tunjicah, prav tako pa sta bili adaptirani osnovna šola Toma Brejca v Kamniku in osnovna šola v Mekinjah, tovarna »Stol« pa je razliko od obveznosti po izračunu in izvršenim vplačilom sporazumno z upravnim odborom sklada nakazala neposredno otroškemu vrtcu v Kamniku.
Zaključek razprave je bil, da borno Ie z akcijo solidarnosti vseh gospodarskih organizacij, ki mora temeljiti na pogodbenih obvezno-stih do sklada, uspeli realizirati perspektivni program razvoja zdravstva, šolstva in otroškega varstva v občini. Vsako izmikanje pa, četudi ene same gospodarske organizacije, pomeni lahko prcki-nitev te akcije. Po izjavah nekaterih je vseh težav kriva Ie gospodarska reforma. To pa ni res. Težave so bile tuđi v bližnji prer teklosti.
Med sejo je bilo slišati pripombe na račun tistih direktorjev gospodarskih organizacij, ki se vabilu nišo odzvali. Na tajništvu občin-ske skupščine smo zvedeli, da njihova odsotnost ni bila opravičena, ražen direktorjev Tovarne kovane-ga orodja in Živilske industrije Kamnik.
ščina to vprašanje spet dala na dnevni red z namenom, da ga čim-prej uredi. Nekaj mesecev traja-joča negotovost namreč ni vplivala najbolje na razpoloženje v tem kolektivu, kar seveda ni ostalo brez posledic tuđi na gospodarski uspeh enote.
Poročilo komisije in razprava odbornikov je pokazala, da je najbolje za kolektiv, če se na osnovi statuta podjetja in ostalih samoupravnih predpisov uredijo med-sebojni odnosi.
Vcčkrat je bilo pouđarjeno, da bi se bilo v sedanjih pogojih go-spodarjenja zelo kratkovidno od-ločiti za ustanovitev kakršnega koli mnjhnega občinskega prometnoga podjetja, ko smo vsak dan priče ravno nasprotnemu procesu, t. j. vso večjemu povezovanju" in sodelovanju med sorodnimi kolektivi. Povsem jasno in razumljivo pa je, da je pri tem treba vedno bolj spoštovati vpliv neposredne-ga proizvajalca in po'uimeznih ekonomskih enot na gospodarjenje z ostvarjenimi siedstvi.
Priznati je treba, čeprav tega ni moč soditi po številu sej oziroma zanisnikov, o čemer so v dozdajš-njih razpravnh vefl;'■•'<■ govorili, da v knmniški poslovni, enoti Ie nišo storili še vsega za to, da bi se samoupravljanje in odločanje ce-lotnega kolektiva bolj uveljavilo. Na drugi strani pa lahko rečemo. da bi tuđi osrednji samoupravni organi v tem pogledu lahko mnogo već pomagali poslovnim enotam.
Čeprav so vse odločitve v pogledu poslovanja in gospodarjenja stvar samoga kolektiva, se seveda zdi, da se kolektiv ni dovplj zave-dfil odgovornosti, ki bi jo z uresni-čitvijo svojega predlofia moral prevzeti nnse. Zato mu bodo prav gotovo dobrodošla vsa priporočila občinske skupščine, ki je tem vpra-šnnjcm posvetila vso pozornost. Napak bi bilo, če je ne bi, pa čeprav je bilo slišati pripombo, češ, ■ili je treba, da štiri ure razprav-ljamo o tem problemu. Tej pri-nombi v odgovor samo tole vpra-š;inio: ali je lahko občanu vseeno, kakšne prometne zveze imamo, v kakšnih avtobusih se vozimo in nli je občinski skunščini in obča-nom vseeno. kako bodo izkorišče-na sredstva, vložena v žičnico in ostale turistične objekte na Veliki planini? Ne!
F. Svetelj
2
RAZGOVOR   JANKA   SMOLETA,   PREDSEDNIKA    IZVRSNEGA    SVETA   SKUPSClNE   SRS   Z    DRUŽBENO-POLITlC.NIMI   DELAVCI    IN    GOSPODARSTVENIK!
KAM NISKE   IN   DOMZALSKE   OBClNE
0 uresničevaniu reforme
DRUZBENO-POLITICNA VODSTVA KAMNlSKE IN DOMZALSKE OBClNE SO 26. OKTOBRA V KAMNIKU SKLICALA POSVETOVANJE DRUZBE-NO-POLITICNIII DELAVCEV IN GOSPODARSTVENIKOV OBEH OBClN, NA KATEREGA SO POVABILA TUĐI TOV. JANKA SMOLETA, PREDSEDNIKA   IZVRSNF.GA   SVETA   SKUf'SCINE   SRS.
Posredujemo nekatcre poglavltne misli iz tega razgovora. Uvodoma je Janko Smole poudaril, da Je uvcljav-Ijanje gospodarske reforme dokaj te-zavna naloga, ki je ne bi smeli po-enostavljatl. Predvscm je treba ve-tleti, da Je gospodarska reforma dol-gotrajnejši proces in se ne more ome-Jitl samo na nekaj površnih posogov v znizanje stroSkov, zmanjšanje de-lovnc   sile  in   podobne   ukrepe.
SPROSCANJE   CEN   TERJA   TUĐI USTREZNEJSO KREDITNO POLITIKO
Zamrznjenji: cen Je bilo samo pogoj *a gospodarsko reformo. Zamrznjenim cenam pa morajo nujno slediti tržne eene, kar pa se ne da napraviti preko noći, temvee je to daljsi proces. Za sproslitev cen je treba podvzetl razne ukrepe. Eden od ten je bistve-na spremeniba kreditne politike. Do-sedanja kreditna politika Je izzvala upravičene in neupravičene prigovore. Jasno je, da je za vsako sproSčanje cen potrebna čvrsta politika, ko gre za financiranje zalog, za kreditiranje kupčev in ko ne moremo već računati na emisijo. Vprašanje kreditni-politike se bo Se bolj zaoštrilo. Kreditiranje kupčev in potrosnikov smo v preteklosti imeli na krcdttih, ki Jih je delila narodna banka. Zato je v današnji ostrejši politiki do po-iroSnlSkih kredllov potrebno le-te prenesti  na  trgovino In  industrijo.
Posebno aktualno je tuđi vprašanje izvoza. Vsa podjetja, ki izvažajo, mi-slijo, da mora družba za to priskrbetl kredit. Vendar na t;i način ne moremo preiti na svobodnejše delovanje tržnih zakonitosti, na sproščanje cen in ustvarjati pogoje za boljše gospo-darjenje. Ccne je treba preverlti na odnosih, ki veljajo za zunanjl trg. Danes se krediti zmanjšujcjo In to se bo začelo odražati na posameznih gospodarskih organizacljah, kl ne bo-do mogle već vzdržati. Določeno blago zastaja In nastopajo motnje na tržisču.   Znto je  potrebno  proizvodnjo
preusmeriti ali znižati cene, vendar na neko umetno intervencijo v obliki kre-ditov  ni već  moć  računati.
Ko je govorll o uveljavljanju kooperacije v gospodarstvu je tov. Janko Smole poudaril, da smo tu sele na začetku. Na tem področju je treba urediti se vrsto vpraSanj. Kooperacija postaja gospodarska nujnosl in ker je temu tako tuđi interes našega gospodarstva. Težko je govoriti o kooperaciji, dokler ne bo povsem urejen devizni sistem in nekateri ostali problemi, ki danes zavirajo sproič^nje ten oblik proizvodnega povezovanja In soctelovanja.
VEC   POZORNOSTI  ZVISEVANJU ZIVLJENJSKE   RAVNI
PrecejSen del svoje razprave je tov. Smole posvetil problemom življenj-skega standarda. Po njegovem mne-nj-u v nekaterih delovnlh organizacljah tega vprasanja Se nišo razćistili. .Premalo je prizadevanj za zvlsanje zivljnjskega standarda z odkrivanjem notranjih rezerv in na ta način pove-čevanja osebnih dohodkov. Gospodarska reforma Je v začetku pomcnlla trenutno znlžanje življenjskega standarda, to pa je treba popraviti z odkrivanjem notranjih rezerv, z določe-niml ekonomskimi reiitvaml, ne od zunaj, tem već v sami gospodarski organizaciji. Treba je tuđi preusmerjati posamezno proizvodnjo, kajti nesmi-semo je, da bi se ljudje zadovoljevali /. zniževanjem standarda. Nevzdržna je misulnost posameznih delovnih or-HanizaciJ,  da  proizvodnje  ni  moč  već
. i-.-cvati, prav tako ne Izvoza, ter se na ta način konsolidirati. Posledi-oa take miselnosti bo vsekakor se naprej nizek standard zaposlenih. Na podlagi stagnacije ni mogoče iskali rešitve za valorizacijo osebnih dohodkov. Ta miselnost je izredno nevarna, ker pomeni zadovoljevatl se i tem, kar imamo, ne da bi Iskali nove re-Sltve. -                     ......
POZDRAV   VSEM   DELOVNIM   LJUDEM   OB   PRAZNIKU REPUBLIKE
KOLEKTIV   OBRTNEGA   PODJETJA
MOSTE  PRI  KOMENDI
poslužujte se storitcv naših obratov TESARSTVO:                          MIZARSTVO:
stresne konsti-ukcije
krovska dela
stopnišča
in vsa ostala teiareka dela
stanovanjsko pohištvo oprema poslovnih prostorov stavbno mizarstvo (okna, vrata)
SCETARSTVO:
standardne ščetke in Sčetke za dom industrijske ščetke obnavljamo ščetke na loščilcih
IZDELUJEMO   PO   VAŠIH   ZELJAH,  ZAHTEVAH   IN   NA-CRTIH — Za vie naSo izdelke dajemo DVOLETNO garancijo!
ENA   OD   REZERV:   UCINKOVITEJSE NAGRAJEVANJE    STROKOVNJAKOV
Ko pripravljamo družbene nacrte za leto 196G, bo nujna moćna gospodarska in politična mobilizacija, da bi Sli v smelejše programe za pove-čevanje proizvodnje in izvoza ter dvlg življenjskega standarda. V tem pogledu se vse bolj postavlja v ospre-dje tuđi vloga strokovnih slu/b v delovnih organizacijah. Potrebna jeveć-ja sproSćenost strokovnega kadra, vecja poslovnost in energičnost. Strokovnega kadra ne smemo demobilizirati, da postane uradniški kader. Se-danji trg in njegovi pogoji zahtevajo dobre organizatorje proizvodnje in gospodarjenja. V tem pogledu je treba tuđi ćimprej urediti nagrajevanje strokovnih kadrov. V delovnih organizacijah so osebni dohodkl ten ljudi se vedno uravnilovsko regulirani. Se vedno je odpor proti dobremu nagra-jevanju tistih, ki resnićno piispevajo k uspehom v delovnih organizacijah. Zato je treba zahtevati od strokovnih ljudi kvalitetno delo, zanj pa prirner-no stimulacijo.
ZAKON O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI
Na vprašanje, kako je 7. demokra-tlčnostjo, pri sprejemanju zakonov v skupSčini, zlasti se Je to vpvabanje nanašalo na sprejetje zakona o go-spodarjenju z gozdovl, je tovariš Janko Smole dejal, da je nemog->če, da s-e vsak zakon pretresa na zborih ob-čanov. Za sprejetje zakonov sta odgovorni zvezna in republlska fkup-Sćlna, konkretno o omenjenem zakonu so razpravljale tuđi občinske skup-Sčine, gozdna gospodarstva, strokov-ne službe, društvo lnženirjev in tehniko v, fakulteta za gozdarstvo itd. Razprava o njem je trajala 6 mesocev in občinske skupščine so lahko dostavile svoja mnenja in predloge. Poleg tega so bila razna posvetovanja in podobno. Treba je reci, da Je ta zakon naperjen proti Spekulaciji z lesom. Zakon ureja promet z losom; ko se bo začel izvajati, borno dosledni pri uresničevanju določil, kl govore o privatnem gozdu in prometu z lesom Iz privatnih gozdov. Les je naše bo-gastvo in so potrebni se drugi Instrumenti, da uredimo promet z njim in bolj cenimo njegov pomen v na-Sem gospodarstvu. Treba je uveljavltl družbene interese, ki nišo samo interesi naše lesne industrije, pać pa Slr-ši   družbeni  interesi.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Na vprašanjez o nadaljnji perspektivi na področju stanovanjske izgradnje je tov. Smole poudaril, da je nujno potrebna določena intervencija v skladu z novim sistemom, da prid<v mo do povećanja stanovanjske gradnje. To ne pomeni samo gradnjo sta-novanj In 7-aposlitev gradbene industrije. Gospodarska reforma ne pomeni omejevanja. Po predpislh se bc-do konec leta ukinili stanovanjskl skladi in bo za to kreditno maso ha-stal popoln zastoj posamezne banke. Sredstva dosedanjih stanovanjskih skladov se ne angažirajo In lahko nastane zastoj v stanovanjskl izgrad-nji.
Na vpraSanje, kako je z zamrznje-njem cen neikaterim izdelkom, zlasti pohiStvu, kl že ovirajo razvoj In po-većevanje proizvodnje na tem pod-roćju, Je tov. Smole pojasnll, da Je to eno osnovnih vprasanj v nadalj-njem razvoju našega gospodarstva. Cimprej bo treba doseći, da se bodo /ačele določene cene sproSčati in da borno preSli na njihovo svobodno oblikovanje. Za razllko od tega ob-stajajo tudl zagovorniki teorije, kl pravi drugaće, da Je treba poćakatl, ker Se ni čas, da gremo na iprolća-njen   cen  itd.
UREDITI    FINANCIRANJE    SOLSTVA
Ob zaključku je tov. Smole spre-govoril še nekaj besed o problemlh financiranja Solstva. Solstvo je Se ze-lo neurejeno in so viri financiranja dokaj nestabilni tako za redno Solstvo kot za njegove investicije. Neurejeno je Se financiranje preko pro-računov in med občinsklh Solskih skladov. Ta neurejenost pa vnaSa določeno nestabilnost in nejasnost v d-e-lovne organizacije. Ugotovitve pri financiranju šolstva terjajo pri nas, da najdemo najprimernejSi način uredi-tve tega vprasanja. Vsi vam, da je sedanji naćin financiranja slab, toda kako to reSiti, ne vemo takoj pove-dati. Odprta so vpraSanaj, kako za-gotoviti ta sredstva mimo proračuna, na kakSen način vključiti gospodarske organizacije v financiranje strokovnega šolstva oz. šolstva II. stopnje itd. -,'t.stt delovne organizacije se bodo morale v času, ko je v pripravi nov zakon o financiranju šolstva, čimšir-Se vključiti v te razprave, kako najtl Solstvu ustrezno mesto In urediti vir financiranja Šolstva v naiem družbe-nem   sistemu.
Iz turistične dejavnosti
Na zadnji seji Turističncga društva no razpravljall o skleplh sektorske konference turlstlčnih druStev za dom-žalsko In kamnisko obmof-jc. Zal na tem posvetovanju ni bilo zastopnikov Iz Motnika In Moravf. Sprejeli so već predlogov, po katerih naj se v bodoćc usmerja turlstična dejavnost na tem območju. Pređvsem pa so se zavze-mall za ureditev ceste do spodnje postaje žičniee. .kl zdnj odvraća obi-skovalcc,  namesto  da  bt  privlacevala.
Razpravljall so tuđi o priprava za zimsko sezono. Pri tem so priporo-ćall uređitev smučarske proge z Ze-lenega roba do postaje žicnice na Sim- " novcu. V Kamnlku naj bi nadaljevsJl razgovor*   o   Upeljavl   proe*   za   sla-
lom na obronku Špice. Na Veliki planini naj bi na Simnovcu organizirali lzposojevalniro  smucl.
Poziv za prijavo sob in povtelj v času hokejskega svetovnega prvenstva v Ljubljani je naletel na ugođen od-mev, saj so Kamničani prijavili te okrog   100   lesžlšć.
Stevilo turistienih gostov v Kamni-ku narašCa. Poleg prehodnlh poslovnih gostov jlh je bilo tudl lepo Ste vilo, kl so dlje ostali v mostu, po-vprceno pa odpadejo na vsakega gosta  tri  nočnlne,
TuristK-Do društvo v Kamnlku bo prevzelo v oskrbo avtokamp ob ko-pališću, katerega Je OosleJ oikrbovalo turlitlčno  podjetje »Velika planina-.
KAMNISKI    OBCAN
SLCCA
3
Upravičene ali neupravičene pripombe
Razpravljamo o trgovini
KAMNISKI    OBCAH
2« avgusta sta IzvrSnl odbor Občlnskega odbora SZDL Kamnlk In koordinacijski odbor za gospodarska vpraSanja razpravljala na podlagi po ročil, kl so jih dale trgovine o založcnosti trgovskih poslovalnic v Kam-nlku. Ob tej prilikl je bilo povedanga marsikaj kritičnega o trgovini. Nckaj dnl zatem je Občinski odbor SZDL poslat izvleček iz zapisnika te seje Trgovskemu podjetju »Kočna« s pripombo, da ga Jim »dobronamerno posredujcjo v obravnavo". Zelell so namrec, da bi zlasti samoupravni organi te trgovine o ten  pripombab razpravljali.
Da bi bila stvar jasnejša, naj objavimo pripombe, ki so jlh na seji dali o trgovini tovarisi Viđervol, Steh, Kirbus, Dobnikar, Articek, Plevel, Drčar  ln   Semprimožnlk.
Primanjkuje povsod drobnih majh-nlh artiklov, raznega gradbenega ma-teriala, posode in gradbenega železa. Premajhna je tržna kontrola nad ce-nami drobnih in raznih drugih (npr. toaletnih) artiklov, kl so v Kamniku sorazmerno višje kot pa v sosednji komuni Domžale oziroma drugod. Ponovno je bilo poudarjeno, da v naSi občlnl ni dobra organizacija trgovske mreže in v marsičem sliči se rta staro vrsto predvsem specerijske trgovine. Nerazumljivo je. da vsak poslo-vodj« podjetja »Kočna« za svojo po-slovalnieo naroča in nabavlja samo-stojno, kar poviša ceno blagu in se dogaja, da imata po dve ali ćelo već poslovalnic izbiro predvsem v tek-stilnem   blagu   in   konfekciji.
Ob kalkulaciji za nove cene je bilo ugotovljeno, da jih je pripravljal svet: za blagovni promet SOB, nišo pa o tem razpravljali samoupravni organi trgovskega podjetja. Konkretnih kal-kulacij torej trgovsko podjetje ni predložilo   občinskl   skupščini.
Tržni inspektor je bll na tej seji opozorjen ludi na pojave uklnjenja rabata pri nabavi raznih »irtiklov, kl so ga producenti ukinili. Ker so Ali U na maksimalno dovoljeno ceno. bi se s tem cena artiklom v trgovini na drobno   se   znatno    povećala.
Poseben pojav v naši trgovski mreži v občini Kamnlk je. da kamniške gospodarske organizacije nabavljajo Ti.zne materialt:. ki nišo sestavni del njihove proizvodnje, pać pa jlh dru-gaće redno rabljo. vsaka sama zase. Pri tem se je naše trgovsko podjetje izkazalo neelastično, ker ne zbira po-treb od gospodarskih organizacij in jlh 7. njiml ne oskrbuje. V dogovoru z gospodarskimi organlzactjamt bi nn-se  trgovin«  morale  to  napravili.
Posameznl člani so na seji kritizirali, da v naših trgovlnah ni mogoče kupiti raznih potrošnih artiklov, ki jlh Izdelujejo gospodarske organizacije naše komune. Tako dobls te artlklr v ljubljanskih trgvlnah, v Kamniku pa   ne.
V nadaljevanju je bila razprava tu-dl o novi trgovini, takoimenovani »Satnici«, ki jo je prevzelo trgovsko podjetje »Kočna- in je urejena za prodajo raznih Rospodlnjsklh električnih artiklov. pohlštva in drugih tehnlčnih predmetov.
Clani IO ln koordinacijskoga odbora predlagajo, naj občlnska skupSči-na na eni izmed svojih sej po pred-hodnl analizi na seji Sveta za trgovino ln blagovni promet obrnvnavn problemattko organizacije trgovine v naši občini z namenom, da trgovina v Kamniku ustvarja člmboljSi promet ln kar najbolje zadovolji potroSnlka. S tem borno čim več potro.šnlkov pri-tegnill v poslovalnlce naSe trgovine, dočim jih doslej prece.J nabavlja v »osednt komuni In v Ljubljani. Temu kriva slabsa Izblrn in delno tuđi viSje cene v  Kamniku.
Vse te. ne preveč vzpodbudne pripombe na rovaS naše trgovine so pc-slall — kakor rečeno — že pred dve-ma mesecema in pol kolektivu trgovskega  podjetja  »Koftna«. .
Menili smo, da so v kolektivu lakoj začeli razpravljati o pripombah in smo jih zato sedaj obiskali, da bi ugotovili, s-aj so sklenili in podvzeli ter koliko so pripombe vpllvale na izboljšanje poslovanja. Dobili smo vtis, da konkretno o teh pripombah kolektiv verjet.no ni razpravljal, pač pa so pripombe vzbudlle na upravi precej takšnih in drugačnih komen-tarjev. Dobili smo tuđi vtis, da na upravi podjetja zaradi številnih podobnih pripomb ne reagirajo več kaj dostl nanje. Zagotavljali so slcer, da v kolektivu, zlasti pa še na uprav-nem odboru, pogoslokrat pretrestajo svoje težave in težave trgovine na-sploh, vendar smo dobili odgovor (ki «a objavljamo) na dopis SZDL Sele pbtem,   ko   smo   podjetje   obiskali.
Odgovor je precej obsežen. zato smo ga deloma skrajšali, vendar nismo nl-česar  bistvenega  izpustili.
Uvodoma predstavnik! delavskega upravljanja pišejo, da so že mnogo pred reformo sprejell nekaj ukrepov za IzboljSanje poslovanja njihovih trgovin. Tuđi ob takoimenovnnein zmrznjenju cen so se potrudili, da bi bilo gospodarjenje čim boljsc <V-prav so zaradi nespremenjenth prodajnih cen (in ob višjih nabavnih) imeli    nižjo   slopnjo   zasluzUn.
Dalje n;iv;ijajo predstavniki --Kocnc-težave. ki so jih imeli ob velikem navalu kupčev lik pred reformo. St: težje pa je bilo in Se več se je za-htevalo od trgovsklh delavcev lakoj ob izvajanju prvih ukrepov rrforme. Kljub obsežnosti dela (popis zalog, preračunavanje cen in kalkulacije), ki so ga delavci opravili skoraj lzključno z nadurnlm delom ln tako z njihovo veliko prlzadcvnostjo ni bilo zastoja v preskrbl, so bile vse naloge izpol-njene brez blstvenlh napak. Težave so bile Se toliko večje, ker so obsta-jale mnoge nejasnostl, da so se skle-pi o kalkulacljah ln cenah čestokrat spremlnjall ln da pravilne razlage in napotke nls<i mogle vselej dati nW pristojne   rlrvizbene   službe   in   organi.
V nadaljnjem odgovarjajo prrdstav-nikl   "Kočne«   takole:
»V kratko Ilustracijo obsesžnosti opravll naj povemo, da je predplsanl obrazec zn popis blagu vseboval zfl vsak posamezen arttkel D.1 rubrlk za izračun cene In vrednost.l. Od tega Je bilo treba preračunavati najmanj 25 rtibrik. Ena stran takega obrazea jff imela prostor za popi« 25 artiklov. Zbirne podatke na eni strani je bilo treba ponovno Izračunati, kar je trajalo najmanj 40 minut za dobro lzvež-bano računsko moč z računskim strojem. V povprečju pa je Imela posa-mezna trgovina najmanj flo takSnlh popisnih   ltstov.
Vzporedno n tem eto bile napravljene na o-snovi dotedanjega poslovanja kalkulacije za nove prodajne cene osnovnih žlvll (moka, sladkor, olja) ter kuriva na temelju novih marž. Ti izračuni so bili po proučitvi na »e-stanklh samoupravnih organov (tako UO, kakor tuđi DS) predloženi Inspekcijskim   in   strokovnim   službam
SOb  Kamnlk,  kl  so  Jih  preverjall  in
s spremembami predložili v potrditev Občlnski skupSčini. Ta pa jlh je ponovno   korigirala   in   spremlnjala.
Organizacija preskrbe Je urejena tako, da se vse trgovine živils'ke in meSane stroke s skoraj vsem blagom oskrbujejo iz centralnega skladlščn, za katerega je organizirana skupna nabava direktno od prolzvajalnlh pod-jettj, kar omogoča nlžje prodajne cene pri istem poslovnem rezultatu za podjetje. Tak način oskrbovanja Je »amo v korist odjemalcem, hkratl pa omogoča, da je trgovina preskrblje™ s proizvodi veejega stevlla proizva-jaleev.
Specializlranc trgovine (tehničnega inateriala, železnine in tekstilne stroke) opravljajo samostojno nabavo bla-Ka. so pa pri tem omejene na dolo-ino obratnih sredstev, kl Jo je določil organ samoupravljanja. Za tak sistem organizacije nabave smo se odločili, ker smatramo, da je najbolj primeren za naše pogoje dela in poslovanja. Centralizirana nabava, ztesti v tekstilu, konfekciji in trikotaži bi neugodno vpllvala na Širok asortimenl (izbiro) artiklov. Dovedlo bi do eno-starnske založenosti, če ne ćelo do uniformiranosti zalog, zlasti v konfekciji. Praksa nam kaže, da prav v teh strokah žele imeti stranke mož-nost najSirše izbire, prav po njihovih posameznih   zahtevah.
Poslovodje posameznih trgovin v so-delovianju s prodajalci najbolje poznn-
ni' (zl'astl' ob  večjem  navalu kupčevi.
Oskrba proizvajalnih podjetij z ne-kateriml vrstami reprodukcijskega materiala je bila že do novih ukrepov otežkočena zaradi občinskega dav-ka na maloprodajo. Podjetja so naku-povala v Kamniku le material, ki je bil deflcitarcn ter se ga ni dalo dobiti iz drugih vlrov, ki nišo bili vezani na občinskl prometni davek. Z uvedbo stopenj zveznega, republiskega in ob-einukega prometnega davka, se je stanje Se poslabšalo, sa] to predstavlja najmanj 20 odstotno povećanje od na-,še prodajne cene. Ta obremenitev za proizvodnjo ni sprejemljiva, vsaka drugačna rešltev pa Je nemogoča, saj obstoječi predpisl trdno đoločajo, d« je vsaka prodaja iz trgovine na drobno brez ozira na namen korišćenja podvržena plačilu celotnega zveznega, republišikega ln občinskega prometnega davka. To pomeni, da je tuđi vsaka prodaja reprodukcijskega materiala proizvodnji iz trgovine na drobno podvržena zaračunavanju prometnega davka. TakSno stanje je naše podjetje že prlzadelo, saj se je zmanj-sal promet 8 tem materialom. Ce bi bili drugačnl predpisl in drugačne mo'žnosti, bi bili vsokakor zelo zainteresirani  za  tovrstno  trgovino.
V okviru dejavnosti posameznih trgovin in možnosti prodaje držimo seveda na zalogl tuđi proizvode podjetij iz komnlSke občine, zla.stl onih, kl sami neposredno ne prodajajo svojih  izdelkov  na  drobno.
NaSl prodajni prostori so Se v ve-čini prlmerov res zastareli ter ne ustreznjo nilt snnitarno-higienskim, Se manj pa funkcionalnim potrebam in estetskemu videzu. Organi uprneljanjn so se vselej trudili ustvarjena sredstva
Oratin.|a takoimenovanc "Satnice«', v  katero   je  trjfovsko   podjetje "Kočna« že vselilo svojo poslovalnico »Klektromaterial«
io želje in okus po«ameznika ter vsc-«a kroga odjemalcev svoje trgovine, katerega v cclotl lahko zadovolje nujno let1 s samosvojno nabavo. Skupna nabava bi bila možna le proko osrednjega skladiSča, kar pa bi po-daljsnlo P°^' blagfl od proizvajaloa do potro.snlkia. podjetje pa bi potrfbova-lo znatno večja obratna sredstva (kak-Sne so h tem težave, verrvo) In druge pogoje. ki pa nlso Izvedljlvt. niti rentabilni. Obstajala bi večja možnost koplčenja neidočega blaga. Samoupravni organi *o prepričani, da prod-noat.i »amostojne nabave daleko od-tehtajo s tem zveznne »troske, kl bi bili v vaakem drtiflem primeru clos-ti večjl, hkrati pa se zaHotavlja večja iz-btra ln bolJSa zadovoljltev želja kupčev.
To nam potrjujejo tudl naši dos«1-danjt prodajni rezultati in uspehi, ki so dobri kljub temu, da so ugodne prometne zveze z Ljubljano. kl naj bi bila naSa najvefl.la konkurenca, če-prav v ljubljanskih trgovinah, zaradi velike frekvence odjemaleev Iz vse Slovenija postrežba ni ravno na viSl-
vlagati ftimbolj smotrno in za čim hitrejSo modernizacijo ln boljso teh-nlčno opremljenost. Boljši delovni po-gojl v trgovini bodo omogočali zaposlenim tuđi hitrejSo in kulturnejso postrežbo. V tom pogledu smo v zadnjem obdobju precej storili z ureditvl-Jo dveh samopostrežnih trgovin »Metke« in »Zaprice«. Pred kratkim pa se je v novo poslopje - takoimeno-vano »Satnico« _ preselila trgovina ■■Klektromaterlal* in znatno povećala svojo zaiogo gospodinjskih aparatov, Slvalnih strojev. hladllnikov, Stedilnl-kov, pi-alnih strojev, radio, televizijskih aparatov ter gramofonov in gramofonskih ploSč. Svoje poslovanje pn je razsirllfi Se na prodajo motornih kolos, mopedov ter vseh kolesarskih, motornih in avtomobilskih rezervnih delov. V prcjSnJe prostore se bo pred-vldoma Ae pred koncem leta preselila  »Drogeriji".
Novi položaj  nalaga  upravnim  organom Se večjo skrb za izboljšanjo po-strežbe in za  zaloienost s Širokim izborom kvalitetnegu blaga v vseh »tro-Nadaljevanje n« 5. strani
4
Javna tribuna v Kamniku
Zanimanje za samoprispevek
Nedavna javna tribuna, ki jo je sklicala krajevna organizacija SZDL v Kamniku, je tako po ude-ležbi kot po pestri in živahni raz-pravi pokazala, da je med Kam-ničani za tako obliko pogovorov dosti zanimanja. Organizatorjem bi lahko šteli v slabo le to, da so nn  dnevni  red    postavili    preveč
vprašanj. Gospodarska reforma in njen vpliv na kamniško gospodarstvo, medobčinsko sodelovanje, proračunska potrošnja, krajevne skupnosti in samoprispevek itd., so vprašanja, od katerih bi vsako zahtevalo posebno razpravo. Tako so se ob zaključku tribune tuđi dogovorili, da bodo v bodoče ob-
Ali bo samski dom prazen
Skoraj neopazno je v tem letu med. zidovi nekdanjiega »KJur-hausa«, ki ise ga stari Kamniča-ni sporninjajo v taj ali oni ob-lil'i, bodisi kot priznanje sve-tovlja.nskega kopališea usmiilje-nih bratov ali kasneje kot zato-či'šče sokolskoga društva Kam-nik, nastala sprememba. Na zu-naj te spremembe ni videtii, saj je zidovje ostalo prav tako, kot je bilo zadnjih 15 let, toda će slučajnega sprehajalca zanese korak v notranjost obeh poslo-pdj, lahko ostrrrii nad ureditvijo teh prostorov.
Po preselitvi Zavoda za uspo-sabljanje invalidne mladine iz teh prosto rov v nove zgradbe v
jiim bila zagotovijena vsa oskr-bia in kjer bi se lahko v pro-stem času kulturno izživljiali. - -Dom bi lahko sprejel v oskrbo blizu 160 stanovalcev, kapaciteta kuhinje, ki je prirejena po vseh modernih predpisih, pa ibi lahko pripravila naijmanj 700 obrokov enolončnic. Pretežna većina kamniških delovnih orga-ndizacij trenutno kupuje enolonč-nice za svoje sodelavce v restav-raciji »INBUPLATI« Jarše, kar pa je razumljivo povezano s preceijšnjimi straški, ki jih terja dovoz. Kuhanje enoloncmic, ki ga predvideva sedanji »SAMSKI DOM« v Kamniku, bi resilo ludi to vprašanj e.
Samski dom, kl ,fe sedaj Se prazen, bo konec koncev venđar le začel služiti svojemu namcnu
Novem trgu se je pojavilo vpra-šanje, aa kaj bi bilo najprimer-neje uporabiti izpraznjeno po-slopje. SkupSčiina občine Kam-nik je kot pravni upravljavec tega premoženja takoj po iz-praznitvi prostorov zainteresirala delovne organizacije z motivacijo, da bi se dalo iz teh zgradb urediti idealan samski dom za delavce, ki nimajo ure-jenin stainovanjskiih in drugih razmer. Predstavniki delovnih organizacij so pozdravili ta pre-dlog in ga sprejeli odprtih rok. Toda, tedaj srno pisali let© 1964, bilo pa je že visoko poletje... Preureditev obeh stavb je ter-jala dobrsno dobo. Po prvotni zamisli naj bi bili prostori pri-merni za vselitev že pred letom dni. Vendar se je urejevanje in popravljanje doma v Mekinjah aavleklo, tako da so bila vsa obrtniška dela kakor tuđi enot-na oprema pohištva zaključena Sele pred dobrim mesecem. So-usbanovitelji doma so končno dočakali možnost, niaseliti sam-skie  aodelavce v domu, kjer ibi
Žal pa je vnema za vselitev pri delovnih organizacij ah v zadnjem času precej popustila. — Nekatera podjetja pravijio, da nimajo več delavcev, ki bi prišli v poštev za vselitev. Zaradi tega je bilo že dokaj poskusov in prepričevanij, naj se vendar že dom, ki je bi! toliko časa predmet prizadevanj, naseli, naj se vendar sodelavcem omogoči človeku primerno oskrbo, pa četu di na račun večjega proračuna. Nekatere delovne organiza-cije so pokazale vae razumeva-nj'e, organi .samoupravljanja pa so se strinjali tuđi z večjimi dotacijama na račun prispevikov k povečanim režijskim stroškom oskrbe. Nekaj delovnih organizacij pa je, žal, po »izbruhu« gospodarske reforme obrniloja-dra za 180 stopitnj in sedaj skra-tka nimajo več nikakih proble-mov s samskimi isodelavci. In vendar lahko na vsakem koraku ugotavljamo, da še obstaja na obmocju kamniške komune živelj v barakah in da še adaleč ni vse tako, kot bi miorailo biti.
ravnavali eno samo področje in skušali zavzeti tuđi določena sta-lišča. Najprej bo na vrsti pogovor o stanovanjskem gospodarstvu v komuni, saj je to vprašanje eno izmed najbolj perečih.
Iz vrste vprašanj, o katerih je tekla beseda na zadnji tribuni, naj opozorimo samo na nekatera. Najprej, kako se bodo uporabila sredstva, zbrana s krajevnim samo-prispevkom. Predvidevajo, da bo v 3 letih Kamniška krajevna skup-nost ubrala okrog 147 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo predvsem uredili nekatere že dalj časa perece komunalne probleme. Teh pa ni malo, zato se bo treba odločiti, kaj bo najprej na vrsti. Udeleženci tribune so naštevali: ureditev Cankarjeve ceste, Kranjske ceste, o vodovodu na Jerano-vem itd. V prvih petih mesecih so zbrali okrog 13 milijonov sa-moprispevka, vendar menijo, da bi bilo treba poskrbeti, da bi pri-spevek plačali res vsi obćani na področju krajevne skupnosti, tuđi tišti, ki so zaposleni izven občine.
Postavljeno je bilo tuđi vprašanje, kako je z uporabo sredstev, ki se zbirajo od komunalnega pri-spevka. Nekateri so bili mnenja, naj bi se ta sredstva res namenila za ureditev komunalnih naprav v tistem naselju, od koder se zbirajo. Ta prispevek znaša sedaj 1.800 din od kvadratnega metra zemlji-šču. vendar ne zajema stroškov za vodovod in električno omrežje.
Dela, ki jih bo opravljala Krajevna skupnost na področju mesta, je po mnenju udeležencev tribune treba vskladiti z dejavnostjo upravnega odbora Sklada za ure-janje mestnega zemljišča, zlasti pa bodo morala biti na področju komunalne ureditve v skladu z urbari ističnim programom razvoja mesta. ki bo v kratkem izdelan.
F. S.
[jpraiiccne ali ne-npravičene pripoinbe
Nađaljevanje  s   4.   strani
kiih. s povećanjem delovne storilno-sti, znižanjem stroSkov prodaje in s tem tuđi cen ter s čimbolj ekonomičnim poslovanjem pa se bodo da-Ja zagotoviti sredstva za nadaljnji razvoj našega podjetja, kar bo tuđi in predvsem v zadovoljstvo kamniških potrošnikov.«
Tako so odgovorili predstavniki or-ganov samoupravljanja trgovskega podjetja »Kočna«. Vidimo, da so sku-iolj ali manj uspešno odgovoriti na vsa vprašanja, oziroma na vse pri-ponibe. Neprizadetemu opazovaleu oziroma bralcu pa ostaja Se nekaj od-prtih vprašanj, pravzaprav nekaj ne dovolj   pojašnjenih,
Pravijo, da se v Kamniku prodajajo izdelki kamniških tovarn. Zanimivo pa bi bilo vedeli, katerih tovarn, v kaksnem obsegu in Ce so cene teh iz-delkov kaj nižje kot drugod v Jugoslaviji (ker odpade prevoz). Prav tako bi bilo zanimivo izvesti med po-troSniki anketo o tem, katerih pred-metov široke potrošnje v Kamniku ni moć dobiti, dobijo pa se drugje (recimo v Domžalah, Skofji Loki, Trticu  itd.).
Od vsega najbolj zanimivo pa bi bi] ougotoviti, če so v povprečju cene v maloprodaji drugje res nižje kot v Kamniku. Na to pripombo žal organi upravljanja trgovskega podjetja »Kočna« nišo odgovorili, čeprav je padla dobesedna pripomba: »Premajh-na je tržna kontrola nad cenami drob-nih in raznih drugih (npr. toaletnih) artiklov, ki so v Kamniku sorazmerno viSje kot v soseđnji komuni Domžale in  rirugod.'^
Vabimo vse naše bralce — potrošni-kc. da se vključijo z argumc^ntiranimi mnenji in dokazili v n&&e razprav-Ijanje. ki ima namen ugotoviti, kaj so neupravicene pritožbe in negodovanja, kaj pa so resnićne slabosti in po-manjkljivosti. S tem skuSamo po svoje prispevati tako koristim trgovine,'ku-kor   tuđi   potrošnikov.c
D.   C.
Na zadnjem poisvetovanje s predstavniki prizadeitih delovnih skupnosti in otočinske sfcup-ščine pa se je zadeva le pre-maknila zmirtve točke in vse kaže, da bo samski doim vendarle oživel v bližnji prdhodnosti.
Toda vseeno bodo morale de tovne organizacije po vselitvi sodelavcev posvetiti bođodemu življenju doima nemalo poizorno-sti, kajti sama oskrba in stanovanje bo za te stanovalce odloč-no preiaalo Dom ima vse pogo-jt: za to, da se vnjem razvije tuđi prijetno kulturno izživljianje.
Na razpolago je bazen, ki ga bo treba sicer še nekaj popraviti, balinišče, prostor za odbojko ali nisqnpi 'ohjbso^ ipn^ agoSouj prostor, torej dovolj možnosti, dato o maraik'do opustil sedanji način izrabljanja prostega časa. Res je, da bo delovne organi-zcije ta korak veljal preceji&nja denarna sredstva, toda zadnji čas je, da dobijo samski delav-ci v Kamniku zas voje prispev-ke k dohodku v ikomuni tuđi primerno priznanje, to pa je dostojno življenje v socialistični družbi.                               -nik
K A M N I S K I    O B C A N
3
KOLEKTIV INDUSTRIJE POHlSTVA
f a S C i i m i ; || ii |
UMNIK-rUGOSLAVIA
STOL KAMNIK
Čestita vsem obCanom za praznik                          '.
republike
opozarjamo potrošnike na naše seđežno pohištvo, izdelano pn najsođobnejših osnutkih in modelih ter na sodobno pisarnišku pohištvo iz kovine in lesa
Čestitke za 20. november vsem našim delovnim ljudem specialtzirano pod.tkt.te za proizvo'dnjo frotirja in kravat                                   Koča na Starem gradu gostilna in prcnočišča Obiščitc nas za praznik rc-^-k                                                                                                                                                                       publike, postregli vas bomo ^L>^                 W   K                                 W   B                                                                                                  /   najboljšo   đomačn   jedačo Amlanit KOLEKTIV   ZAVODA   ZA JiatutiU                                           GOJITEVDIVJAm KOZOROG ...-----------------------------------------------------------------                                   Čestita za 29. november VAM NTTTm ZA OPREMO DOMA                                                                                                       Pozdrav ob prazniku republike frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, disenzij in pe-strih barv in leopalne plaMe                      .                                                                ^STb™ 7, PI a'>o                                                                                                                         vabimo vas, da nas obiščete ^a t-i.A^u                                                                                                                  /a praznik  postreženi boste brisače intenzivnih in živahnih barv in kopalne plašče                                       z   okusno   domačo   jedačo (krvavice in pečenice) ZA HOTELE, BOLNICE frotir in vafel brisače z vtkanimi oziroma tiskanimi napisi in emblemi hotelov in bolnic                                                                                                    tsO&Slfil/l j*l Vsak moški pa si  lahko pri nas izbere moderno kravato  iz                           FRANCPERNE teritala ali umetne svile in lep svilen  šal  v žakardskem  in Kladkem vzorcu                                                                                                             Za praznik republike 29. november pozdrav vsem obča-nom KOLEKTIV                                                                                          "^^" TRGOVSKEGA PODJETJA           B--^^      ■     ■       M                ^^^J          ^^. -■-^^-     ^-^       ^-^      -^- ^      -^-  ■«■           ČESTIT A ZA 29. NOVEMBER OBlSClTE NAŠE NOVE POSLOVALNICE j#                         I                             Pozdravom ob prazniku  rc-                                                                                                            ^L IVUlTIUlidinO                    publike   se   piidiužujf    ludi                                                                                                  ^V^^^^ kolektiv                                                                                                                                           ^^^^^^^r^ podjetje           Delavske             čestitke         ^ Kamnik                Ulliverze          VSBm delovDim Wudem čestita ob prazniku naie                           litliTIFIll^                                    '            fclOLlf wvl nove Jugoslavije                                        H.M-111111J1 ------------------------------zaposlovanje Delovni pozdrav ob jubileju naše republike kolektiv                                                d©l3LVC©V TOVARNE KOVANEGA ORODJA            Kamnik •
Se več uspeha
pri graditvi socializma
želi ob
DNEVU   REPUBLIKE
vsem delovnim Ijudem kolektiv
RUDNIKA
CRNA
KAOLINA
CESTITKAM
ZA 29. NOVEMBER
SE PRIDRUŽUJE______
KOLEKTIV___________
OBRTNO MONTAŽNEGA PODJETJA
Z A R J A
KAMNIK
gostinsko podjetje
planinka
7. obrati: PLANINKA, PRI KOLODVORU in KAVAR-NA — čestita za 29. novem-ber in priporoča svoje usluge
ZA DAN REPUBLIKE CESTITAJO VSEM DELOVNIM LJU-DEM PROIZVAJALCI
Gradbeno montažnega podjetja
ALPREM KAMNIK
Za praznik nove Jugoslavije čestita
Komunalna banka
KAMNIK
Občane vabimo, da vlo/.e svoje prihranke pri našem zavodu
Obrtno podjtje
Z
8
8
čestitu ob obletnici naše republike
\ TITAN KAMNIK
\        TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
IZDELUJEMO:
—  Vđolbne ključavnice za vrata — navadne, dozične in cilindrične
—  Pohištvenc PIKO ključavnicc
—  Ključavnice za Alu vrata
—  Obešanke: navadne in cilindrične
—  Aparate za gospodinjstvo: mesoreznice, mlinčke za kavo, mak in orehe
—  Fitingc —črnc in pocinkane
—  Ulitke od temper in sive litine
ZA   PRAZNIK   REPUBLIKE   2<>.   NOVEMBER   ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBCANOM ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE
Splošno gradbeno podjetje
GRADITELJ
KAMNIK
Za DAN REPUBLIKE čestitamo vsem občanom in našim odjemalcem
KOLEKTIV PODJETJA
MESO
KAMNIK
Gozdno gospodarstvo LJUBLJANA
GOZDNI OBRAT KAMNIK   :
čestita ob prazniku republike in želi delovnim Ijudem še več uspeha pri graditvi socializma
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Vodnjak se je sesul
KAMNIŠKI    OBCAN
ft
Pred đnevi se je 18-letni Viktor BenkovU" iz Podmorja po lestvi spustil v 6 metrov globok vodnjak z namenom, da bi popravil spođnji ventil pri črpalki. Med delotn je nenadoma opazil, kako je začela voda šumeti in lestev se je začela pogrezati v dno. Hitro se je po-vzpel proti od:;rtinj v betonski plošci, s strani pa se je že začelo vsipati kamenje, s katerim je bil obložen vodnjak. Tik preden je dosegel vrh lestve, se je /rušila betonska plošća. K sreći je bila nad njim ođprtina in ražen nekaj udarccv po rokah in hrbtu ni bilo huj-šega. Na mestu, kjer je bil vodnjak z betonskim koritom, je zazijala 3 metre globoka jama. Odveč se je vpraševati, kaj bi bilo, če Viktor ne bi bil tako prisebcn Ta primer nas znova opozarja, da previdnosti ni nikoli preveč. — Na sliki: Viktor Benkovič v zasutem vodnjaku.
-1.1
Naši otroci upravljajo svoje SSD
Solska športna društva so se začela ustanavljati po I. jugoslovan-skeni kongresu za telesno kulturo. Ta je poudaril zahtevo, naj bi se v vsaki soli, kjer so le možnosti. ustanovilo društvo, ki bi pritegnilo Mmvečje število otrok. Ti otroci bi se vključill v posamezne sekcije.
Takoj ko je naša šola dobila minimalno materialno pomoč od družbenih organizacij za telesno kulturo na občinski skupščini Kamnik. smo ustanovili na osnovni Soli Toma Brejca ŠŠD. Ustanov-ni občni zbor je bil 2. decembra 1964. Na največjo težavo smo na-leteli pri telovadnih prostorih. Pouk dveh centralnih šol in gimnazije poteka v eni sami telovađ-nici in zato ni čudno, da je ta za-sedena od jutra do pozne ure zve-čer. Tako smo imeli za izvenšolsko delo na razpolago le en dan v ted-nu in to ob torkih zvečer ter v času, ko otroci najraje spijo, to je vsako jutro od 7—8 ure. Za pomož-ni prostor pa nam je služil hodnik, na katerem smo imeli plesne va-je, ki pa smo jih morali po enem mesecu ukiniti zaradi premajhne udeležbe fantov ter poslabšanja učnega uspeha.
Društvo je ustanovilo naslednje sekcije, vodili pa so jih:
39 članov — orodna telovadba (tov. Mrak in tov. Pogačar), 23 članov — košarka in odbojka (uče-nec 8. a — Tone Istenič), 28 članov rokomet (tov. Novak Franci), 40 članov — smučanje (tov. Pogačar), 26 članov — družabni plesi (tov. Pogačar).
Ker SŠD upravljamo učenci sami, smo morali prvo leto sprejeti
Ic višje razrede, zato da smo prišli do organizacijskoga kadra. Će se bodo pogoji dela izboljšali, (telo-vadnice, materialna pomoč, igriš-ća, strokovni kader), borno v šol-skem letu 1965/66 sprejeli v prvi vrsti naše najmlajše, ki nimajo možnosti predmetnoga pouka te-lesne vzgoje in so zato za marsi-kaj prikrajšani (slaba dr/.a, pove-šena ramena in druge podobne okvare, ki nastanejo zaradi sede-nja v šolskih klopeh.
Vse leto od decembra do aprila meseca. sta delali le dve sekciji tj. orodna telovadba ter košarka, to po zato, ker drugega prostora za delo ostalih sekcij ni bilo. Kakor hitro pa je nastopilo lepo vreme, je prićela z rednimi vajami roko-metna sekcija, ki trenira še sedaj. Sekcijo vodi tov. Novak, ki se i/.-' redno prizadeva z vsemi, ki imajo veselje do te športne panoge, teh pa je vedno več. Na. željo osnovne sole Angele Ocepek iz Ljubljane smo sprejeli dvoboj v rokometu in odbojki. Tekma je bila silno zani-miva in borbena, sodil pa je tov. Novak. Dvoboj se je končal s porazom Ljubljane v vseh igrah.
Tuđi košarkarji so tekmovali in to z gimnazijo Kamnik, a premoč teh je bila zaradi prevelike staro-stne stopnje in fizične moči prevelika, tako da so naši izgubili za 8 košev. Vendar je treba Še prav posebno pohvaliti delo teh mladih navdušenih ljudi, ki so vstajali vsako jutro od 7—8 ure in se vadili ter vzgajali sami.
Sekcijo je vodil osmošolec Tone Istenič. Iz teh vrst bomo drugo leto dobili že prvi kader za vzgaja-nje naših najmlajših.
Delo v vseh sekcijah ražen pri košarki je potekalo pod strokov-
«>       OB  DNEVU  REPUBLIKE  ČESTITAMO  VSEM  OBCANOM < >       IN DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE
PODJETJE KAMNIK
IZDELUJEMO:
—  amonit ratna praškasta razstreliva,
—  vžigalno vrvico, rudarski in
—  lovski smodnik, vžigalna sredstva,
—  izdelke za ognjemete, pirotehnično
—  galanterijo in lovske patrone
Cestitkam  za obletnico  naše nove Jugoslavije se pridružuje kolektiv
ŽIVILSKE INDUSTRIJE KAMNIK
/ obrati:
»ETA« — tovarna gorčice in povrtnin ■TRIGLAV« — tovarna testenin TOVARNA KVASA — Mengcš
Cestitkam za Dan republike se pridružuje tuđi kolektiv
tiskamo
ČZf> JCočeoslU tisk
KOČEVJE
nim vodstvom. Olroci so pokazali navdušenost in delovno disciplino Če bodo sredstva, se bo ŠSD tako razširilo, da bo po 7-letnem planu zajelo 50 % šoloobveznih otrok. Družbene organizacije občinske skupščine Kamnik posvečajo šol-ski telesni vzgoji in SŠD vedno veejo pozornost. Vendar gre razvoj le nekoliko prepočasi. Dajmo in nudimo mladini več možnosti vadbe,    udejstvovanja    v    naravi
(smučanja, plavanja), več Igrišč več telovadnic! In še crno: več ra-zumevanja za problem telesne vzgoje rastoče mladine! Gre za vse naše otroke in zavedati se moramo, da je osnovna dejavnost v soli in da od tu izhaja vse. Ce se bo otrok pod strokovnim vodstvom naučil zdravih navad in potreb v mladosti, mu bodo kasnjc v življenju nuja. To pa je cilj nas vseh. Jana Pogačar
HUMOR
HVALE2NOST
»Dobro jutro, gospod doktor. Sem se mimogredc oglasil, da vam povem, koliko som pridobil od vašega zdravljenja.«
»Toda, vi vendar niste moj pa-cient."
»Ne, ampak moj stric je bil in je meni vse zapustil.«    -
SODOBNA DRAMA
Kapelnik hoće pričeti dirigirati prijatelj pa ga vpraša kaj bodo odigrali.
"Simfonijo nesmrtnim.« »Kakšno simfonijo, saj imaš na
pultu   namesto   partiture   bilanco
podjetja ,Polomija'!« »Saj, saj, prijatelj, to žc ni več
samo simfonija, to je ćela drama.«
EDINA NAPAKA
»Si napravit kdaj pri receptih napako,« vpraša lekarnar prijatelja lekarnarja.
»Samo enkrat, ko sem stranki zaračuna! 1000 đinarjev, namesto 1500 đinarjev.«
Odkrilje spontinske plošče in plakete Franu Albrehtu
V nedoljo, 14. novembra, je predsedindea Društva slovenskih kinjiževnikov tov. Mira Mihaliče-va odtardla na rojstmi hiši slovenskoga pesnika, esejista in preva-jalca F. Alhrahta sipominsiteo pilo-ščo  z  bronasto  plaketo.  Spođbu-
Pređseđnica Društva književnikov
Slovenije, pisateljica Mira Mihclič
ob ođkritju spominske plošče
do za to kulturno akcijo je dal Svet kultunnoprosvetnih organi-zacij občiine Kaiminik, kd je od-knitj© tuđi priprav.il in financira!.
Plakoto pokojnoga kaminiškega rojaika je mapraivil naš anani me-daljer in kipar Vladimir Stovičetk iz Krskega, nacrt za ploSćo pa arh. Bojan Šleigeil. Kamnik se je tako dostojno oddolžil siponrinu pomembnega slovenskega kultuir-nopolitičmega delavca in častoega meščana ter abenom obogatil svo ■ mesto.
Slovos.nosti ob odkritju ploše.. s>e je poleg Kamničanov uđale-žilo tuđi več je štavilo gostov iz Ljubljane, med njimd tuđi znainii kulturni delavoc Boris Ziherl, za-sitopniki društva slovensikih književnikov, slavističmega društva, Slovenske Matice, pokojnikova vdova pisateljica Vera Albrehto^ va in učiteljski zbor ter učenci sole Frana Albrehta v Kamniku.
Pozdravil jih je v uvodu vimenu Sveta za kulturo in prosveto pri     skupščini     občine    Kamnik
"M* Zvone Vrstovšek. Predsed-nica Društva slovenskih književnikov, pisateljica Mira Miheliče-va, je govorila o Albrehtu kat borcu za novo, čistejšo in pravič-nejšo podobo sveta, K^imnik — kakor je Albreht sam rekel — pa mu je dajal zanos in navdih.
Krajši proeram so izvajali di-jakd gimnazije in pevci Lire.
Na iploš'M, k,i jo je lepo izvršil kamnosek Vetorac iz Strainj, je pomemiban Albrahtov citat:
»V življenju tro se du'že kakor v stopah, trpljenja mlini pa jih zmeljejo v prežlahten kru dobrote in Ijubezni.«
Jeseni manj uspeha za nogometaše
Jesenski del nogometnega teik-movanja v Slovenski conski no-gomietni ligi (SCNL) je že skoraj koinčano. Po lansikem usipehu, ko so kaiminiiiški nogometaši osvojili drugo mesto in ,le za malo zgre-šilii uvrsitiitev v Slovensko mogo-metno ligo (SL.N), smo pričako-viali, da bo tuđi letošnja sezona nogometa za Kairirnk uspošna, Todia razoćarailO' nas je. Po deve-tem kolu so Kamimičani na osmem jnestu s samo sedmima točkami. Tri zmage in ena neodločeina tak-ma vsekakor ne poman i jo poseto-nega uspoha — še zlasti ne, ker je kvaliteta letošnjih tekunoval-cev v taj ligi slabše kot lani.
Posiaimezne tekme so Kiamini-čani igrali tekole:
Tabor	Kamnik	1	0
Ilirija  :	Kamnik	3	3
Tiržič   :	Karrmik	4	1
Hrastnik  : Kaminik		1	3
Izola   :	Kaminik	3	2
Ločan	K.nimnik	1	3
Jesenice : Kammiik		3	2
Usnjar	: Kaminik	0	6
Če  ipoglodiamo  rezultate,   vidimo,   da so (bili   naši  nogometaši
kar v štirih tekmah poraženi samo z onim golom razlike.
V prvih tekmah so slabo igrali predvsom napadala, zadnje ne-uspehe pa je zakrivil obrambni del rnoštva.
Poglavitnl krivec slabih rezul-itiatov pa je pređvsem neresnost, posameznih inogometašev, saj ne-kateiri sploh ne trenirajo. Vodstvo pa je dopuščalo, da so na^ stapali tuđi iniepripravljeni igrailci in ni iimalo mikaikih kriterijev do vseh igralcev. Ni fiudno, da je klubsika disciplina na, ita način precej trpela.
Miladinci tuđi letos uspešneje nastopmjo kakor moštvo članov, čeprav jim je vodstvo kluba v začetku sezane posvečalo premaloi pozornosti, saj jim nišo pravo-Časino priskrbeli niti trener ja. Po rezultatiih bi osvojili prvo mesto <v svoji skupimii, vondiar je bilo več tekem neprizinanih, ker so igrali v moš.tvu nekateri starejši mladinci.
Podobno uspešni kot so mladinci, so tuđi piondrji. V svoji skupini so na drugem mestu.
M. Stele
»KAMNlSKI OBCAN« glasilo Ob« nskega odbora SZDL Kamnik — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dob-nikar, odgovorni urednik Dolfc čebulj, lektor Marija Grzin-čič, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat meseč-no. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine   10   —   Tiska   tiskarna   »Kočevski  tisk«  v  Kočevju
Predstavnik! kulturne javnosti iz Ljubljane   in   Kamnlka,   šolska mladina in meščani pri počastitvi sponr' ..   ■ :  na Albrehta
Mali grad v novi obleki
Pred dvema letoma je novinar po obisku v Kamniku objavil fotografijo propadajoče kapele na Malem gradu. Posnetek, ki bi ga posnel danes, bi bil precej dru-gačen. Dveletno delo in prizade-vanja, da postane naš spomenik spet »kulturen«, že dobivajo jas-nejše oblike. V preteklem letu so končali notranje raziskave stavb-ne zgodovine iri v grobem obnovili stopniščni dohod do kapele. Letos so pobelili fasado in pričeli pred dnevi postavljati kapo na zvoniku. Nova streha zvonika bo
Pred meseci smo še lah-ko objavili tole karikaturo Malega gradu. Zdaj kaže, da jo ne bomo mogli nikoli več
je bilo treba najboljšo rešitev. Do-sedanja piramidna streha na Malem gradu je bila le reven, pust nadomestek ljubke baročne čebu-laste strehe, ki jo je uničil potres 1895. leta. Streha, ki smo se je že vsi privadili, je bila stara komaj 70 let in brez posebnih oblikovnih kvalitet. Zob časa jo je že zdavnaj načel; bilo jo je treba za-menjati. Umetnostni zgodovinarji so se odločili, da ji dajo nekdanjo baročno obliko, ki je dobro dokumentirana na podobah Kamnika iz 18.  in  19. stoletja    (glej  Emilijan
imela obliko baročne čebule. Tako bo dobila kamniška dominanta podobo, ki ji jo je dal barok.
Ko so začeli z obnovitvenimi de-li v malograjski kapeli, so stali pred vprašanjem, kaj narediti z zvonikom, ki se je že podiral. Najti
POMOĆ V GOSPODINJSTVU
Potrcbujem 1-krat tedensko POMOĆ V GOSPODINJSTVU. (Ob petkih).
Ing. VVafel, Kamnik, Medvedo-va, stolpič II. — Oglasite se po-poldan.
Cevc, Kamnik v starih podobah, Kamniški zbornik III, 1957). Na motivni sliki Kamnika iz 1. 1779 ima malograjska kapela že »čebu-lo«. 2al se nam iz časa med Val-vasorjem in letom 1779 ni ohranila nobena upodobitev Kamnika z Malim gradom. Posebno lepo je vidna baročna streha na grafiki av-strijskega slikarja Josipa Wagner-ja, ki je upodobil Mali grad malo pred letom 1841. Takšno streho je imela kapela vse do potresa. Preteči je moralo 70 let, da bo dobil Mali grad svojo pravo podobo. V njegovo zgodovino bomo vpisali še en pomemben datum: leto 1965, ko je dobila kapela nov omet, zvonik pa v baker ujete baročne oblike.
M. Z.
K A M N  I S  K I    O B  C A N
»
»■^        KAMNISKI    OBCAN
Smučarska proga s Špice
Smučanje je v zadnjih letih napravilo v Kamniku velik razmah. To potrjuje obisk mladine na letošnjih smučarskih tećajih, ki se jih je udeležilo kar 320 mlađih smučarjev. Zato postajajo smučarski tereni v okolici Kamnika pretesni, poleg tega pa so v većini primerov neprimerni za smučanje.
Res je, da imamo Veliko planino, toda to je povezano s preveli-kimi stroški, posebno za mlađega smučarja. Ražen tega pa so neoči-ščene proge na Veliki planini ne-varne za slabšega smučarja.
Zato bi bila izgradnja proge v samem Kamniku velika pridobi-tev. Smučarski klub je že pred dvema letoma izbral primeren te-
UIRINKl
Najmočneje se življenja za-veda tišti, ki mora umreti. *
Pravila ustvarjamo za druge, izjeme zase.
Tuđi če gos preleti ocean, ostane še vedno gos.
*
V življenju se človeku pri-meri vse — tuđi to, da je vča-
sih stečen.
*
Ce imaš nekoga, si želiš biti sam. Ko pa ga izgubiš, pa je ravno nasprotno.
ren. Ta proga bi potekala od Špice pa do travnika nad vodovodom pri kopališču. Dolga bi bila približno 1.800 metrov in imela 400 metrov visinske razlike. Velika prednost te smučarske trase pa bi bila v tem, da bi bila izgradnja pocenl. Trasa bi bila primerna tako za tekmovalno kot rekreacijsko smučanje. Zgornji del je primeren za vsakega smućarja, spod-nji pa za zahtevnejše. Važno je tuđi to, da bi zadostovalo za smučanje že 15 cm snega in da je trasa na senčni strani. Tako je bilo lani. na odseku, ki je že posekan, možno smucati kar dva meseca. Proga bi imela tuđi velik turi-stićni pomen zaradi ugodnih do-stopov na spodnji in zgornji del proge, kamor so že speljane ceste. Če upoštevamo še bližnje gostinske objekte, potem je na dlani, da so pogoji res idealni. To so potrdili tuđi zvezni trener naših smučarjev tov. Magušar, ki je že trasiral progo in predstavniki Smučarske zveze Slovenije.  Le-ti
unmmcun uhiiiiiiohh
ZA MESEC OTOBER
#  ROJSTVA:     Ahčin     Boris    iz Podgorja,   Erjavšek   Drago   Iz   Kosiš,  Hribar Marija  z Malega Hri-ba št.  4,  Sedušak Matjaž  iz Tu-njiške mlake št.  22, Sušnik Dušan iz Kališa, Simanc Bernardka iz Zu-panjih njiv  in Smit Ida  iz Kamnika.
#   POROKE:   Artač  Milan,  avto-mehanik, star 27 let,  iz Ljubljane in Mohar Ivana, delavka, stara 20 let, iz Smarce; Boštič Andrej, de-lavec; star 23 let, s Klanca in Hri-bernik Jožica, kuh. pomoćnica, stara 23 let, z Duplice; Jugovnik Karei, strugar, star 25 let, iz Rovt in Volovšek Zofija, delavka, stara 23 let,   iz   Kaminika;   Kadunc   Franc, šofer, star 22  let,  iz Zg.  Tuhinja št.  26 in Hribar Marija,  trg.  po-močnica, stara 21 let, iz Zg. Tuhinja št. 52; Klemen Bernard, strojni   ključavničar,   star   22   let,   iz Mengša in Dolinšek Marija, delavka, stara 23 let,  iz Kamnika; Ko-matar Izidor, delavec, star 30 let, iz Bistričice  in Hribar Jožefa, to-varniška delavka,  stara 23  let,  iz Zupanjih    njiv;    Merše   Stanislav, knjigovodja, star 27 let, iz Ljubljane in Perenič Milena-Meta, knjiž-ničarka, stara 33 let, iz Ljubljane; Muhič Jože, pismonoša, star 26 let,
iz Volćjega potoka in Juvan Marija, delavka, stara 36 let, iz Volčje-ga potoka; Repnik Franc, tekstilni tehnik, star 27 let, iz Rudnika in Polž Francka, delavka, stara 18 let, iz Mengša; Rifelj Janez, šofer, star 24 let, iz Studenca in Piriš Marija, delavka, stara 19 let, iz Buča št. 4; Stanojević Petar, delavec, star 26 let, iz Volčjega potoka in Stani-s'avljević Smiljka, delavka, stara 17 let, iz Gradelice, Srbija; Zamljen Generoz, avtomehanik, star 26 let, i/. Nemčije in Murgelj Ljudmila, delavka, stara 21 let, z Bleda; Zu-p;inek Franc, geometer, star 23 let, iz Mekinj in Golob Olga, delavka, stara 19 let, iz Mekinj.
# SMRTI: Goltes Ivanka, dentist, stara 55 let, iz Kamnika; Hribar Franc, kroat, star 67 let, z Golic št. 10; Lap Marija, delavka, stara 43 let, z Gmajnice št. 19; Podbev-šek Lovrenc, kmet, star 86 let, iz Sp. Palovč; Stare Ciril, telefonist, star 36 let; iz Kamnika; Sodnik Marijana, gospodinja, stara 82 let, s Klanca št. 27; Skof Ivana, oseb-na upokojenka, stara 83 let, iz Kamnika; Ulćar Jože, tov, delavec, star )) let, iz Podgorja; Uršič Ga-brijela, osebna upokojenka, stara 74 let, iz Kamnika; Todorović Nada, osebna upokojenka, stara 86 let, iz Kamnika.
so obljubili ćelo pomoč pri gradnji, sa.j bi bila proga izrednega pomena tuđi za Ljubljano. Torej je to res lepa priložnost, da do-bimo z majhnimi sredstvi objekt, ki. bo že ob sedanjih snežnih raz-merah donošen. Prav gotovo pa bo Kamniku samemu več koristil kot izgradnja proge na Veliki planini, od katere ima Kamnik sedaj kaj malo koristi, čeprav je bila izgradnja zelo draga.
Smučarski klub je že opravil vsa dela za pričetek del. Izdelan je bil že nacrt izgradnje, ki ga je napravil ing. Stole Jernej. Vsa dela, ražen poseka in gradnje vleč-nice, bi opravili člani smučarske-ga kluba, kar bi bilo prav gotovo ceneje od kateregakoli podjetja, hkrati pa bi klub tako prišel do potrebnih sredstev za opremo svojih članov.
Do sedaj so bile vse prošnje za odobritev del odbile z motivacijo, da bi bila ogrožena snaga okoli vodovoda. Vendar pa je to neutemeljeno, ko vidimo, da je travnik ob vodovodu potrošen z gnojem. Sicer pa bi se proga končala preče j od vodovoda.
Upajmo, da bodo odgovorni Činitelji upoštevali priporočilo Smučarske zveze Slovenije in da bo nacrt le sprejet.                    -sm-
Dogodki v naši odbojki
Se ena trgovina s sadjem
Sadna đrevesnica v Kamniku si je že ob osamosvo-jitvi zadala nalogo, da bo zalagala Kamničane z ozim-nieo in zelenjavo. To dejav-nost pa bo lahko opravljala, če bo imela svojo trgovino. Lctos je že dobavila 3 vagone grozdja, ki so ga kupci takoj razgrabili, saj je bila cena 150 dinarjev za kilogram kar sprc.jeml.jiva. Tuđi krompir so nabavili naročnikom na dom po 80 do 90 din. Trgovino bodo uredili v Kidričcvi ulici v izpraznjenem lokalu na-sproti knjigarnc, prodajali pa bodo sadje, zelenjavo in cvetje iz lastne proizvodnje pa tuđi naravnost od proiz-vajalcev. Posredovali bodo šc žito in druga krmila rej-cem malih živali, ozimnico in zelenjavo pa bodo poši-lja.ll naročnikom tuđi kar na dom. Ker bo krajevni (mc-stni) odbor SZDL Kamnik eno prihodnjih javnih tribun posvetll vpraSanju oskrbe prebivalstva z živili, bodo naše gospodinje lahko dale pripombe k urcditvl tega važnega vprašanja.
Še bodo igrali!
Te dni je kamniško športno javnost precej vznemirila vest, da je vodstvo odbojkarskega kluba suspendiralo vso prvo moštvo (ražen rezerv). Komentarjev, pripomb in kritičnih opazk na račun kamni-škega športa nasploh in stanja v odbojkarskem klubu posebej, je bilo dovol.j. Da bi bila dogajanja v tem športu jasnejša tuđi širši javnosti, smo zaprosili kapetana suspendiranega prvega moštva, tovariša Janeza Skorjanca, naj odgovori na dvoje vprašanj.
Zakaj je prišlo do tako čudne kazni?
Odgovor: V jesenskem delu pr-venstvenega tekmovanja je prišlo do večjih nesporazumov med vodstvom odbojkarskega kluba in igralci prvega moštva. Vzrok teh nesporazumov je bil predvsem v tem, da se igralci nišo strinjali s tehničnim vođenjem prvenstvenih tekom. Tuđi na treningih igralci nišo hoteli več poslušati trenerja, ker se z njegovimi na-potki nišo strinjali. Uprava kluba je to smatrala za zadosten razlog, da suspendira celotno prvo ekipo, ki si je letos (kot novinec) pribo-rila obstanek v prvi republiški ligi.
Kako bo z našo odbojko v pri-hodnje?
Odgovor: Na sestanku, ki so ga v ta namen sklicali odbojkarji in Glavni odbor Sindikalnega šport-nega društva Kamnik, sta se obe strani le zbližali, toda sele po dalj-šem razpravljanju, dokazovanju in prepričevanju. V dobro kamni.ške•■ ga športa je, da je bil ta sestanek uspešen, ker bi v nasprotnem pri-meru ne imela v Kamniku odbojka več tište kvalitete in množič-nosti, ki si jo je v zadnjih letih pridobila. Vsi igralci prvega mo-štva bodo po enomesečnem pro-moru (saj zdaj je že končan jesenski del tekmovanja) ponovno začeli trenirati. Upajmo, da bo v prihodnji sezoni kamniška publika spet zadovoljna z.apuščala igri-šča pod Starim gradom. Vedcti je treba namreč, da bo v prihodnji sezoni prva slovenska liga verjet-no najbolj kvalitetna v zadnjih letih, ker sta se dobrim ekipam, ki še ostanejo v prvi ligi, pridružili še »Ljubljana« in ravenski »Fužinar« z najboljšim odbojkar-jem državne reprezentance Ui> navtom.
Kaže torej, da se je odbojkarski vihar polegel. In prav je tako, saj so na obeh stranch, ki sta bile sprti, odlični in prizadevni šport-niki, ne samo v tekmovalnem pogledu, ampak tuđi organiza-cijskem.                                D. C.
EQEJ[I2Q
KRONIKA