Štev. 3252.	1938.
XI.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina; 87. Pravilnik o plačevanju taks v službenem uradovanju samoupravnih uradov in ustanov katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. — 88. Delitev višjih redov sv. mašniškega posvečenja. — 89. Ordinarii gratiarum actio. — 90. Objave.
87.
Predsedstvo škofovskih konferenc.1 Pravilnik,
o plačevanju taks v službenem uradovanju samoupravnih uradov in ustanov katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji.
Na osnovi § 27., stavka 2. finančnega zakona za 1. 1938/39. (Služb. Nov. 1938, br. 73/XXV, str. 445) predpisuje Predsedstvo škofovskih konferenc z odobrenjem pravosodnega in finančnega ministra Pravilnik o plačevanju taks za uradne posle katoliških cerkvenih oblasti, kakor sledi:
I.	DEL.
Splošne odredbe.
Člen 1.
Taksne pristojbine se plačujejo v cerkvenih kolkih v korist katoliške cerkve in služijo za kritje njenih osebnih in materialnih potreb.
Člen 2.
Cerkvene kolke izdaja Predsedstvo škofovskih konferenc v zakoniti denarni vrednosti.
Člen 3.
Vsaka plačana taksa v kolkih se prilepi na zadevni uradni akt in se mora predpisno uničiti. Uničenje se izvrši z uradnim pečatom zadevnega • cerkvenega urada ali predstavnika oblasti. Povrh tega mora cerkveni uslužbenec, ki prvi vzame v delo zadevno vlogo, prekrižati kolek s črnilom.
Člen 4.
Kolki morajo biti celi in nepoškodovani. Pokvarjeni in že rabljeni se ne smejo uporabljati. Tisti kolki, ki se slučajno pokvarijo in postanejo neporabni pred uporabo, se morejo zamenjati z novimi. Drugače jih mora manipulant plačati z gotovim denarjem. Odlok o zamenjavi pokvarjenih kolkov izdaja in izvršuje »Centralni ured za crkvene takse« v Zagrebu.
Člen 5.
Centralni urad za cerkvene takse se sestavi pri Predsedstvu škofovskih konferenc v Zagrebu z dnem, s katerim ta Pravilnik stopi v veljavo.
1 Po ljubljanskem škofijskem listu 1938, št. 11-12, str. 109 sl.
Ustroj in pravila za delo tega urada bo izdal poslovni odbor škofovskih konferenc.
Člen 6.
Če ni v tarifi drugače določeno, se ne sme nobena stvar, ki spada pod cerkvene takse, vzeti v reševanje prej, dokler se ne plača predpisana taksa. Če je vloga prišla s pošto, brzojavno, brez takse ali s takso v nezadostni višini, ali če jo je podpisalo več oseb z zasebnimi interesi, pa brez takse za vsako od njih, se vloga vrne z navodilom, da se pred-pisno kolkuje in plača strošek za opomin.
Če naslovljenec ni znan, se vloga spravi v arhiv in se ne uraduje, dokler se isti ne oglasi in ne plača takse.
Člen 7.
Če je vlogo (pismeno) podpisalo več pravnih ali fizičnih oseb, ki se po naravi svojega razmerja do osnovnega predmeta imajo za eno osebo (družbeniki, zadružniki itd.), se plača taksa kakor da je vlogo podpisala samo ena oseba.
V vsakem primeru bo predstavnik cerkvene oblasti, urada ali sodišča, ki sprejme vlogo, spadajočo pod takse, zapisal na hrbtu akta, kako je bila oddana, oziroma sprejeta, osebno ali po pošti, in s koliko takso opremljena.
Če se, izvzemši od odredbe tega člena, po naravi uradnega poslovanja mora izvršiti uradovanje, dasi taksa ni plačana (n. pr. disciplinska sodba), se opozori zavezana oseba, da takso plača. Če ostane opomin brezuspešen, se zaprosijo za posredovanje državne oblasti, v kolikor nima cerkvena oblast sama na razpolago drugih sredstev za terjatev (n, pr. ustavitev plače svojega uslužbenca).
Člen 8.
Taksne vrednotnice kolkov so po 0.25, 0.50, 1.—, 2.—, 5.—, 10.—, 20.—, 50.—, 100.— ‘in 250.— dinarjev.
Izdelovanje in prodajanje teh kolkov je izključna pravica Predsedstva katoliškega episkopata. Izdelovanje naroča na breme svojega proračuna Centralni urad za cerkvene takse pri Državni markarnici (tiskarni znamk) v Belgradu ali pri Tiskarni savske banovine v Zagrebu.
Razpečavanje kolkov na debelo vrši Centralni urad, ki oskrbuje vse škofe, škofje pa sebi podrejene urade in zavode, telesa in šole. Taksne vrednotnice se dajejo v komisijo, vsake tri mesece pa se pošilja denar z obračunom na isti način, kakor so bili kolki sprejeti.
Prodajalci morejo taksni material prodajati samo za gotov denar. Ti prodajalci so škofijski ordinariati, župni uradi, upraviteljstva samostanov, kapitlji, cerkveni zavodi in šole. V tem primeru je prodaja pri-stojbinskih vrednotnic samostojno opravilo, ki je popolnoma ločeno od uradnega poslovanja, ki spada pod takse.
Taksne vrednotnice morajo prodajalci hraniti na varnem in suhem kraju vedno pod ključem. Kolki morajo biti v knjigi kolkov med listi, ki odgovarjajo po svoji numeraciji vrednosti kolkov.
Od prodanih kolkov ne gre uradom nobena provizija.
Izdelovanje in razpečavanje cerkvenih taksnih vrednotnic po nepooblaščenih osebah je kaznivo dejanje in se preganja po kazenskem za-
konu. Škofovski konferenci se prepušča, da na predlog svojega poslovnega odbora določi zunanjo obliko, velikost in barvo kolkov.
Vsaka vrsta kolkov predstavlja posebno izdajo in se mora razlikovati po barvi ali po obliki ali po obojem od druge vrste. Centralni urad za cerkvene takse more po potrebi po odredbi Predsedstva katoliškega episkopata vzeti posamezne vrste kolkov iz prometa.
Kadar se spremeni oblika kolka ali kadar se ob kaki priliki katera vrsta pristojbinske vrednotnice vzame iz prometa, preneha taka taksna vrednotnica veljati od dneva, ki ga v zadevni objavi določi Centralni urad. Razpečevalci cerkvenih taksnih vrednotnic, ki imajo še kaj neprodanih taksnih vrednotnic tiste vrste, ki je bila vzeta iz prometa, jih morejo zamenjati z novimi ali drugimi taksnimi vrednotnicami v 90 dneh, računajoč od dneva, ko je razglašeno v uradnem listu episkopata (Ka-tolički List), da je vrsta vzeta iz prometa.
Po tem roku se vrste, ki so vzete iz prometa, ne prejemajo nazaj. Tisti, ki so zamudili ta rok, morajo plačati Centralnemu uradu v denarju vrednost vseh kolkov, ki so vzeti iz prometa.
Člen 9.
Nadzorstvo nad izdelovanjem in razpečavanjem taksnih vrednotnic ter pregled o dohodkih cerkvenih kolkov vrši Centralni urad za cerkvene takse.
Člen 10.
Centralni urad za cerkvene takse pri Predsedstvu škofovskih konferenc vrši pregled v nadškofijskih in škofijskih uradih. Nadškofijski in škofijski uradi vrše pregled pri vseh drugih prodajalcih taksnih vrednotnic na svojem področju. Iz posebnih razlogov pa more Centralni urad izvesti pregled, upravljanja v vsakem primem in na, vseh področjih.
Prodajalce kolkov pri župnih uradih in drugih ustanovah zunaj škofijskih sedežev pregledujejo dekani; dekanijske urade arhidiakoni (nad-dlekani) ob priliki dekanijskih vizitacij. Pregledniku gre dnevnica 50 din, in potni strošek. Ob kanonični vizitaciji vrši po vsem cerkvenem okraju pregled škof.
O vsakem pregledu nadzorni organ vpiše in podpiše v dnevnik kratko pripombo, kdaj se je pregled izvršil in kaj je bilo storjeno pri pregledu.
Delovanje Centralnega urada za cerkvene takse bo pregledovalo Predsedstvo škofovskih konferenc od časa do časa po svojem posebef poslanem organu. Za uradovanje gre temu organu dnevnica, odškodnina za stanovanje in vožnjo po odredbi Predsedstva škofovskih konferenc.
Privatnim osebam se ne dovoljuje prodajanje taksnih vrednotnic.
Člen 11»
Cerkveni uslužbenec, ki prodaja kolke dražje, kakor je njihova vrednost, se bo kaznoval s petkratno globo od cene kolkov, ki jih je prodal proti predpisom. Če isto ali slično krivico ponovi, se bo krivec obtožil za prevaro po cerkvenem kazenskem zakonu pri pristojnem cerkvenem sodišču.
Cerkveni organi, ki izdajajo potrdila, spričevala in izpise iz uradnih knjig z manjšo takso kakor je predpisana ali brez nje, se bodo kaznovali s petkratno globo in bodo morali poravnati še izgubo v taksi.
Cerkveni organi, ki uporabijo že rabljeni kolek, bodo morali poravnati škodo v taksi in plačati še desetkratno globo.
Cerkveni organi, ki uporabijo pokvarjeni kolek, bodo poleg poravnave škode v taksi kaznovani še z desetkratno vrednostjo uporabljenega kolka.
Z organi, ki pri strankah, katere plačujejo taksne vrednosti po višini neposrednih davkov v smislu čl. 15. tega Pravilnika, uporabijo nižjo takso, se bo postopalo tako, da bodo morali poravnati škodo v taksi in plačati še petkratni iznos te škode.
Cerkveni organi, ki nepooblaščeni uporabijo prejeti denar za prodane taksne vrednotnice v svojo korist, se bodo obtožili zaradi poneverbe pri cerkvenih sodnih oblasteh.
Zaradi nemarnosti se bodo kaznovali od 30 do 500 din globe organi:
a) ki na vlogo, ki je prosta takse, ne napišejo razlogov, zakaj je prosta;
b) ki ne izvrše opomina po čl. 6. pri nekolkovanih ali nezadostno kolkovanih vlogah;
c) ki ne izvrše uničenja taksnih vrednotnic, kakor je določeno v čl. 3. tega Pravilnika;
d) ki taksnih vrednotnic skrbno in v redu ne hranijo po predpisih čl. 8.;
e) ki ne vodijo po predpisih taksnih dnevnikov in drugih zapiskov, ki ne predlože pravočasno predpisanih obračunov ali pravočasno ne po-lože na pošti denarja s čekom za prodane taksne vrednotnice (čl. 8. Pravilnika);
f) ki bodo sploh zanikrni v izpolnjevanju odredb tega Pravilnika.
Člen 12.
! Če bi krivde po čl. 11, zahtevale potrebo posebnih izdatkov (n. pr. pošiljanje preglednikov i. pod.), jih bo poravnal organ, ki bo sojen.
Kazni po čl. 11. se ne morejo odpustiti ali znižati.
Plačilo vse škode in kazni po tem Pravilniku, v kolikor se ne more poravnati z ustavitvijo plače uslužbenca, se bo izvršilo po rubežni administrativnih civilnih oblasti, če ima krivec kritje za to.
Člen 13.
Za preiskavo in sodbo obtožencev po čl. 11. tega Pravilnika je pristojno metropolitansko, oziroma škofijsko sodišče, kazenski oddelek, po kazenskem postopku, ki je za sodišča po cerkvenih kanonih merodajen.
Kazenski postopek se začne ali na osnovi zasebne tožbe ali zasebnega sporočila, ali na osnovi referata (kazenske prijave), ki ga vlože po uradni dolžnosti organi, ki vrše nadzorstvo nad vsem upravljanjem kolkov ali pregledniki.
Če se odkrije taksna krivda, ki zahteva kazen čez 5000 din, mora škofijsko sodišče odrediti po državnih sodiščih zavarovanje na imovino odgovornih oseb.
Člen 14.
Vse po tem Pravilniku izrečene in plačane kazni v denarju gredo v korist škofijskemu penzijskemu fondu.
Člen 15.
Od plačila taksnih vrednotnic se oproščajo:
a)	tiste osebe in ustanove, ki so oproščene od plačila državnih taksnih vrednotnic v smislu zakona o taksah z dne 30. III. 1911, čl. 5. (Kralj in
člani kraljevskega doma, država in državne oblasti, ustanove in javni zavodi, zavodi pod državno upravo, društva Rdečega križa, Akademija znanosti);
b) cerkvene oblasti in cerkvene ustanove, kakor tudi njihovi organi v izvrševanju poslov uradnega delokroga;
c) branilec zakonske vezi, škofijski pravobranilec, branilec redovnih slovesnih zaobljub;
d) revne osebe, če dokažejo s potrdilom občinskih oblasti, da plačajo oni ali varuh manj kot 60 din neposrednega davka na leto. Ta pravica se ne nanaša na tiste, ki sploh ne plačajo davka ali imajo kako drugo imovino ali dohodek, od česar ne plačujejo davka, pa bi na to neposredni davek znašal več kakor 60 din na leto.
V vsakem potrdilu mora biti naveden predmet ali spor, za katerega se zahteva ubožno spričevalo. Potrdilo ne sme biti starejše kot eno leto, razen v primeru, ko oblast, ki je potrdilo izdala, potrdi, da ni spremembe v imovinskem stanju.
Za izdajanje ubožnega spričevala je pristojna občinska oblast, na katere področju stalno prebiva oseba, ki zahteva spričevalo.
Občina je dolžna od vsakega prosilca vzeti na zapisnik, da prosilec nima drugje kakega imetja ali dohodkov, ki bi presegali nad 60 din letnega davka.
Občinski organi so odgovorni po kazenskem zakonu za izdajanje lažnivih potrdil, ako bi izdali ubožno spričevalo:
a) osebi, ki nima pravice do potrdila po svojem imetju ali po vsoti davkov, ki jih plačuje v zadevni občini;
b) osebi, ki prinese neresnično izjavo o svojem imetju ali davku v kakem drugem kraju, če so občinski organi vedeli, da je izjava neresnična, ali se niso prepričali o tem.
Član hišne zadruge more dobiti ubožno pravico samo tedaj, če bi jo mogla dobiti pod omenjenim pogojem tudi zadruga, kateri pripada. Mladoletna oseba more dobiti ubožno pravico samo tedaj, če bi jo mogli dobiti tudi njeni starši.
Obveznost žene za plačevanje takse se določuje po davku živega ali umrlega moža, oziroma njegove zadruge ali zapuščinske mase. Če žena ne živi v zakonski skupnosti po razsodbi cerkvenega ali svetnega sodišča ali zaradi tekočega zakonskega spora po neuspešnem poskusu pomirjenja, ali če kot vdova ne živi od imetja svojega moža ali njegove zadruge ali mase po razsodbi sodišča, tedaj je merodajen za njeno taksno obveznost samo davek, ki pripada na njeno imetje ali njene dohodke.
Odredbe o ubožni pravici se ne morejo po pravilu uporabljati v primerih spregledov, ki jih podeljuje sv. stolica, apostolski nuncij ali krajevni ordinarij. V izjemnih primerih more ordinarij priznati oprostitev.
Višino davka overavlja na zahtevo cerkvene oblasti pristojna davčna uprava.
Vse tu razložene oprostitve so osebne.
Člen 16.
Oproščajo se dalje:
a)	predstavke, prijave (dostave) in druge vloge in njihove priloge, ki se v korist cerkve in njenih ustanov vlože od katerekoli strani cerkvenim oblastem, telesom, korporacijam, zavodom, šolam in organom.
Vendar zapadejo plačanju takse prijave (dostave) zoper duhovniške osebe in zoper cerkvene organe sploh.
Izpis posameznih oseb, s katerim se išče ali obvešča po vprašanjih vere, cerkvene discipline, organizacije in administracije.
b) Prošnja za priznanje ubožne pravice. — Dalje: Vse vloge in vsi izdelki o stvareh vojnih invalidov, pokojnin in vračevanja iz vdovskih fondov duhovniških oseb in uradnikov cerkvenih uradov.
c) Prošnje, priloge in potrdila, ki se vlože ali izdajo zaradi zbiranja podatkov za ugotovitev službenih let, za ureditev pokojnine in drugih pripadnosti državnih uslužbencev, vojnih invalidov, delavcev, ki so zavarovani po zakonu za zavarovanje delavcev, kakor tudi samoupravnih in cerkvenosamoupravnih uslužbencev in duhovnikov obeh vrst.
d) Izpisi iz župnijskih protokolov, ki jih zahtevajo, upravne oblasti za izvedbo razdelitve zadrug. Prav tako izpisi, ki jih zahtevajo javni notarji za izvedbo zapuščinskih razprav. Enako izpisi, ki jih zahtevajo sodišča v kazenskem postopku, da se dožene starost delinkventa.
e) Prošnja, kakor tudi rešitev o predmetih za povrnitev plačanih cerkvenih taks, v kolikor so bile plačane proti predpisom ali v večji višini, kakor je določeno v taksni tarifi. Prošnja se pošlje v teku 90 dni, odkar je bil kolek plačan oblasti, pri kateri je bila taksa plačana.
O prošnjah za povračilo odloča Centralni urad za cerkvene takse. Povračilo se izvršuje v gotovem denarju v odgovarjajoči vrednosti. Cerkvene oblasti morajo v stvareh povračevanja hitro uradovati.
f) Dalje so proste od plačila kolkov predstavke s prilogami cerkvenih uslužbencev in duhovnikov obeh vrst v predmetu denarnih zahtevkov, ki jim pripadajo po službi.
Člen 17.
Uradni spis, ki se tiče oseb, pproščenih od plačila takse po čl. 15. in uradnih poslov po čl. 16., se sestavi na navadnem papirju.
V vsakem primeru taksne oprostitve po čl. 15. in 16. bo cerkveni organ, ki izvršuje uraden posel ali rešuje uradne spise, na vsakem zadevnem spisu pripisal razloge oprostitve in navedel člen in stavek Pravilnika, ki to oprostitev predvideva.
Člen 18.
Kadar je vloga že vzeta v delo, pa se spozna, da ne obstoje pogoji za taksno oprostitev po čl. 15. ali 16., in cerkveni organi niso odgovorni za dodatno plačilo, se zahteva od vložitelja plačilo takse z opominom po čl. 6. Če opomin ostane brez uspeha, se bo zahtevalo posredovanje oblasti.
Vloge cerkvenega značaja, ki so prišle iz inozemstva na naše cerkvene oblasti in sodišča, telesa, zavode, šole se taksirajo s taksno vrednostjo po naši tarifni številki.
Člen 19.
Če se po odredbah tarife ravna taksa po višini davčne obveznosti, mora interesent priložiti predpisano potrdilo davčne oblasti o višini davka, sicer bo plačal takso, ki je predpisana za največjo davčno obveznost. Če mladoletnik ali mladoletnica prosita za kakšen spregled, morata oba prinesti potrdilo o svoji davčni moči ali davčni moči svojih staršev, ker se taksa ravna po tistem davku, ki je večji.
Člen 20.
Vsa navodila in pojasnila, ki jih Centralni urad za cerkvene takse izdaja v mejah in v duhu tega Pravilnika in njegove tarife za njuno uporabo, so obvezna za vse cerkvene oblasti, sodišča, telesa in organe.
Obvezna razlaga odredb Pravilnika in njegove tarife spada v izključno pristojnost episkopata.
Člen 21.
Vse vloge in vsa potrdila in izpisi, ki se izdajajo od dneva, ko ta Pravilnik stopi v veljavo, so podvrženi cerkvenim taksam in njegovim odredbam.
Za začeta, pa še ne izvršena uradna dela upravne in sodne ali drugačne narave, za katere je po dosedanjih državnih zakonskih predpisih zadoščeno, se ne bo plačevala taksa po tem Pravilniku.
Člen 22.
Ko dobi ta Pravilnik obvezno moč, prenehajo veljati vsi drugi predpisi o taksah za uradne posle rimskokatoliških cerkvenih oblasti v hierarhij skem in samoupravnem delokrogu.
Člen 23.
Ta Pravilnik stopa v veljavo, ko se objavi v uradnem listu episkopata (Katolički list), in dobi obvezno moč 10 dni potem, ko je bil objavljen.
II.	DEL.
Taksne pristojbine.
A.	Splošne takse,
T. št. 1. Na vse pismene vloge ali na zapisnik dane prošnje, predstavke, dovoljenja, izjave na spisih z zahtevami itd., razen tistih, ki so obremenjene s posebno večjo takso, brez ozira na število ali velikost pol, se plača taksa 10.— din T. št. 2, Na vsako prilogo katerekoli vrste k vlogam po T. št. 1, kakor tudi priloge k pritožbi, tožbe in druge vloge, ki se taksirajo s kako drugo takso, a ne po taksi T. št. 1,	4.— „
1. Opomba. — Ta taksa se ne plača na tiste priloge, za katere je po tej tarifi predpisana kaka druga taksa.
2. Opomba. — Priloge se morajo taksirati tudi v tistem primeru, če so podvržene državni taksi.
T. št. 3. Na uradno izdana spričevala in potrdila posameznim osebam, razen tistih, za katere je predpisana posebna
taksa poleg takse iz T. št. 1, se plača......................... 20.— din
Opomba. — Na spričevala in potrdila, ki se izdajajo v obliki izjave ali pripombe na posameznih vlogah, se plača.......................... 20.— din
T. št. 4. Rešitve, odloki, razsodbe, obvestila in za rešitev vsake vrste itd., za katere ni predvidena kaka druga taksa, za vsak primer izvirnika...................................... 20.— din
Opomba. — Te rešitve se izdajajo samo na osnovi prošnje, ki je taksirana po T. št. 1.
T. št. 5. Za opomine, s katerimi se kdo poziva,	da plača	kako
takso, ki bi jo bil dolžan plačati brez poziva	....	5.—	din
Opomba. — Če omenjena oseba ne pošlje popolne takse, se uradni posel ne izvrši, opomin pa se vloži v spise.
T. št. 6. Za prepise uradnih aktov in listin brez overovljenja, za izpise iz blagajniških in drugih knjig, od vsake polne ali začete pol pole v izvirniku:
a) kadar prepis napravi prosilec sam......................... 10.—	din
b) kadar napravi prepis uradni organ......................... 20.—	,,
1. Opomba. — Če je akt, katerega prepis se napravi, v tujem jeziku, se plačajo takse v trikratnem iznosu.
2. Opomba. — Te takse ne plačujejo uradne osebe (cerkvene, državne, samoupravne), katerim se izdajajo prepisi za uradno uporabo.
T. št. 7. Za potrdilo overovljenja podpisa, za potrdilo overovljenja prepisa, za vsako polo v originalu po .	.	.	20.— din
1. Opomba. -— Če se isto potrdilo oz. spričevalo napravi v več izvodih, se plača za vsak izvod posebna taksa.
2. Opomba. — Za overovljenja, izdana za uradno uporabo na zahtevo nadrejenega urada, se ne plača ta taksa.
T. št. 8. Za koledarski tekst zaradi tiska plača tisti, ki se obrne s prošnjo:
a) za tekst, ki ga je sestavila	Cerkev........................ 300.—	din
b) za primerjanje s cerkvenim izvirnikom in za popravek privatnih tekstov............................................. 200.—	„
T. št. 9. Za oceno verskih učbenikov, molitvenikov, versko-moralnih knjig, ki jih pisatelji vlože zaradi odobrenja (Imprimatur) ali priporočila, se plača taksa za vsak primerek ........	.............................. 50.—	din
B.	Posebne takse.
I.	Cerkvenosodne takse.
V zakonskih zadevah (can. 1960—1992).
T. št. 10. V zakonskih sporih, kadar gre za ničnost zakona (zakonske vezi) zaradi razdiralnega zakonskega zadržka; o prošnjah za razvezo izvršenega zakona po pavlinskem privilegiju ali o razvezi neizvrše-nega zakona (super rato non consummato), se plača taksa:
Za tožbo, prošnjo, odgovor, narok, razprave in vse posle do sodbe skupaj:
a) če tožitelj ali proslec plača neposrednega davka do
100 dinarjev............................................... 50.— din
b)	če	plača	od	100—	200	dinarjev.........................100.—	,,
c)	če	plača	od	200—	400	dinarjev.........................150.—	„
d)	če	plača	od	400—	600	dinarjev......................... 200.—	„
e)	če	plača	od	600—1000	dinarjev......................... 300.—	„
k) za vsakih nadaljnjih polnih ali začetih 1000 dinarjev še 50.— „
1. Opomba. — Ta taksa se mora plačati obenem z vložitvijo tožbe (prošnje) pri pristojnem cerkvenem sodišču ali ordinariju.
2. Opomba. — Listine, ki se prilože tožbi, morajo bili kolkovane po zadevni T. številki, ki jih taksira.
3. Opomba. -— V razvezah sv. stolice super rato non consummato se plača še taksa za papežev reskript po can. 59, § 2.
Prav tako pri razvezi po pavlinskem privilegiju v smislu can. 1120—1125 in dalje.
T. št. 11. Prošnje za poveljavljenje zakona, bodisi da gre za navadno poveljavljenje ali za poveljavljenje zakona v korenini, se taksirajo s polovico kolka iz T. št. 10: 25—150 din in več.
1. Opomba. — Taksa se plača skupno z vložitvijo prošnje.
2. Opomba. — Listine se morajo po predpisu taksirati.
3. Opomba. — Če poveljavljenje v korenini podeljuje sv. stolica, in ne od nje delegirani ordinarij, se mora poleg takse po T. št. 11 plačati še taksa za papežev reskript.
T. št. 12, Tožbe za ločitev od mize in postelje se brez ozira na to, ali gre za začasno ali trajno ločitev, taksirajo kakor tožbe za razrešitev zakonske vezi, torej po T. št. 10.
T. št. 13. Na prošnjo za obnovitev zakonskega spora ali za
povrnitev, se plača............................................. 20.—	din
1. Opomba. — Če se obnovitev ali vrnitev dovoli in se postopek nadaljuje, plača prosilec obnovitve takso po T. št. 10 ali 12.
2. Opomba. — Prav tako se plača taksa po T. št. 10 in 12 pri nanovo začetem sporu (nova causae propositio).
T. št. 14. Za vlogo, s katero se opravičuje izostanek od roka	10.—	din
T. št. 15. Za vlogo, s katero se zahteva odložitev roka .	.	25.—-	,,
T. št. 16. Na zahtevo ene zakonske stranke, da se drugi stranki postavi zastopnik, ker se noče ali ne more udeleževati v zakonskem sporu:
a) na prošnjo in rešitev........................................ 15.—	din
b) na oglas v uradnem listu, brez ozira na število .	50.—	„
c) na pooblastilo poleg državne takse........................... 15.—	,,
T. št. 17. Na protitožbo toženca proti tožitelju ali na tožbo tretjega,	katerega korist je z obsodbo drugih oškodovana, se plača taksa	po
T. št. 10.
T. št. 18. Na interlokutorno sodbo, s katero se rešuje inciden-
čni spor, se plača taksa........................................ 20.—	din
T. št. 19. Na prošnjo za popravek sodbe zaradi pisarniških napak v prepisovanju, v navajanju dejstev, v računih in
sličnih stvareh................................................. 20.—	,,
T. št. 20. Za priziv na drugo instanco............................... 50.—	,,
Za priziv na tretjo instanco...................................... 100.—	,,
T. št. 21. Za ničnostno pritožbo ali drugo........................... 25.—	„
T. št. 22. a) Ugovori, ki zavlačujejo pravdo (nepristojnost sodišča, sumljivost sodnika, izključitev tožitelja itd.)	25.—	,,
Opomba. — Ti ugovori se morajo staviti, preden se je toženec spustil v pravdo (can. 1631).
b)	Peremptorični ugovori (litis finitae, rei indicatae), da
je stvar že razsojena ali da je sklenjena poravnava	25.—	din
Opomba. — Peremptorični ugovori simpliciter (da je nastalo zastaranje itd.) se stavljajo v pravdi sami in se rešujejo kot incidenčni spori in ne zapadejo posebni taksi.
T, št. 23, Za razrešitev zaroke po škofu se razen takse po
T. št. 1 plača še taksa za odlok................................ 50.—	din
Opomba. — Če je povzročitelju razrešitve zaroke ali zakonskega spora priznana pravica oprostitve, se taksa tudi tedaj ne plača, če izpade odlok zanj nepovoljno. Plačati pa mora nasprotna stranka, če ji ni priznana ubožna pravica, predpisano takso, kadar se zakon ali zaroka razreši na njeno škodo.
V predmetih cerkvenih deliktov po rednem sodnem ali izvensodnem kazenskem postopku (can. 1933—1959; 2142—2194).
T. št. 24. a) Bodisi da kdo naznani svetnega človeka zaradi herezije, odpada od krščanstva, simonije, kršitve spovedne molčečnosti, onečaščenja zakramenta, nezado-
stitve velikonočne spovedi (strogo cerkveni delikti); bodisi da svetnega človeka ali duhovnika kdo naznani zaradi tako imenovanih mešanih deliktov (delicta mixta), kakor so svetoskrunstvo, kriva prisega, čarovništvo, oderuštvo, uboj ali pohabljanje, tatvina, nečistovanje, ali to samo tedaj, če svetno sodišče ne uraduje (can. 1933,
§ 3) itd.; bodisi da tožitelj naznani duhovnika ali redovnika zaradi žalitve in prekršitve cerkvenih kanonov ali samo zaradi poskusa njihove kršitve, plača vložitelj tožbe za vse preiskovalno postopanje in sojenje do sodbe
ob priliki vložitve tožbe	ali prijave..................... 25.—	din
b) Kadar dvigne tožbo škofijski pravobranilec (promo-tor iustitiae), kar se zgodi, ko je delikt javen in očiten, plača oseba, ki je s sodbo proglašena za krivo ali je oproščena zaradi pomanjkanja dokazov .	.	.	50.—
T. št, 25. a) Za sodbe, ki jih izreče sv. stolica, se plača taksa, ki jo ona zahteva. Če sv. stolica delegira kako metropolitansko ali škofijsko sodišče, se plača za sodbo .	.	100.—
b) V procesu kanonskega opomina (can. 2309), kadar ni koristil očetovski opomin, § 3, se plača................ 25.—
c) V procesu, kjer se zahteva odstranitev ali premestitev župnika po can. 2147—2167, se plača na razsodbo	30.—
d) V postopku proti klerikom, ki so se pregrešili zoper dolžnosti rezidence (can 2168), se plača na sodbo .	50 —
e) V postopku zaradi sumnje o konkubinatu se plača na sodbo  .............................................. 50.—
f) V postopku klerika, ki zanemarja dolžnosti službe, se plača na sodbo (can. 2182)	  .	50.—
g) Za odlok o suspenziji ex informata conscientia (can.
2186) plača krivec........................................ 50.—
V predmetih cerkvenih deliktov po izrednem sumarnem sodnem	postopku.
T.	št.	26. a) V procesu, ko gre za sodbo v stvari krivover-
stva, shizme (can. 2314), bodisi da je obdolžen ali osumljen svetni človek ali klerik, se plača na sodbo .	.	.	50.— din
b) na sodbo v procesu proti veri (zloraba sv. hostije, biniranje brez razloga, kletev, kriva prisega, kdor trguje z mašnimi intencijami, kdor ne bere po eno mašo na posamezno intencijo, kdor odpošilja zmanjšane mašne štipendije, kdor izvrši svetoskrunstvo ali greši s praznoverjem, kdor manipulira z nepristnimi relikvijami, kdor blagoslovljene stvari dražje prodaja, kdor mrliče ali grobove oskruni, kdor cerkve, grobove ali posode onečašča, kdor torej greši proti
can. 2320—2329, plača na sodbo........................... 50.—	,,
c) na sodbo zaradi žalitve cerkvene oblasti, oseb ali cerkvenih stvari v smislu can. 2330—2349 se plača	50.—-	,,
d) na sodbo tožbe proti življenju, svobodi, lastnini, dobremu imenu in nravnosti v smislu can. 2350—2359
se plača................................................. 50.—	„
e) na sodbe zaradi ponarejanja apostolskih pisem ali uradnih izpisov iz matic ali uradnih aktov škofijske
kurije po can. 2360—2363 se plača....................... 50.— din
f) na obsodbe zaradi prestopkov pri podeljevanju ali prejemanju zakramentov (can. 2364—2375), zlasti sv. reda in sv. pokore (sollicitatio ad turpia in sede confessionali), se plača....................................100.—	„
g) na sodbe zaradi zanemarjanja kleriške in redovniške
dolžnosti (can. 2376—2389) se plača.....................100.—	din
h) za sodbe zaradi podeljevanja, sprejemanja ali opuščanja cerkvenih časti, služb in beneficijev proti can.
2390—2403 (n. pr. simonija), se plača...................100.—	,,
i) na sodbe zaradi zlorabe uradne oblasti ali službe (samovoljno poviševanje cerkvenih taks itd.) v smislu
can. 2404—2414 se plača.................................100.—	,,
Posebni postopek za pobijanje veljavnosti sv. reda.
T. št. 27. Ta sodba se ravna po T. št. 10 tega tarifno-pristojbinskega Pravilnika.
V pravdnih ali drugih zadevah glede patronatov, beneficijev in cerkvene
imovine.
T. št. 28. a) Če cerkveni patron v smislu can. 1465 pošlje pritožbo na sv. stolico preko ordinarija, ker ni bil sprejet tudi drugi njegov predlaganec, se vloga kolkuje s .	.	.	100.—	din
b) Če patron zaprosi ordinarija za odpoved od patron-skih pravic v smislu can. 1451, § 2, oz. can. 1470, se plača rešitev, potem ko je zadostil svojim obveznostim .............................................. 200.—	,,
c) Če je patron obsojen po škofu zaradi simonije, apo-stazije, herezije ali shizme, ali ker si je uzurpiral cerkvene pravice, ali ker je svojega beneficiata ali sam ali po kom drugem dal ubiti ali pohabiti, plača
na sodbo................................................100.—	„
d) Če je patron zapadel cerkveni cenzuri ali je po cerkveni obsodbi proglašen za zloglasnega (infamis)
(n. pr. tisti, ki se je civilno	poročil),	plača na sodbo 100.—	,,
T, št. 29. a) Če nastane pravda v zadevi razdelitve benefi-cialnih dohodkov pro rata temporis, pa izreče sodbo škofijsko sodišče za civilno-cerkvene zadeve ali razsodnik, se plača za odlok  ......................................100.—	,,
b) če nastane pravda glede cerkvenega ali nadarbin-
skega inventarja, se plača na	razsodbo.................100.—	,,
c)	na sodbe glede	investicij plača tista stranka, ki izgubi	100 —	„
T. št. 30. Na odlok o smrti enega od zakoncev ali za pozako-
njenje otroka se plača ..................................... 50.—	„
T. št. 31. a) Na vse pritožbe, ki se vlože za rešitev ali za razsodbo cerkvenim sodiščem, brez ozira na značaj postopka, se plača................................................. 50.—	„
b)	na pritožbe proti upravnim rešitvam in razsodbam cerkvenih oblasti, teles in organov, s katerimi je prizadeta zasebna korist tistega, ki se pritoži, se plača	25.—	,,
II.	Cerkvenopravne takse.
T. št. 32. a) Na izpise iz matičnih knjig (krstni, mrliški, samski, poročni list) se plača taksa................................... 10.— din
b)	za rodbinske pole in rodovnike se plača za prve tri
osebe po................................................ 10.— „
za vsako nadaljnjo osebo po............................. 5.— ,,
Opomba. — Rodbinske pole, ki se izdajajo ob preselitvi iz ene župnije v drugo, ne spadajo pod takse.
T. št. 33. Na odpustnico za poroko v tuji župniji se plača kolek za .	.	.	,	.	.	.	.............................. .	10.— din
T. št. 34. Za dekret o postavitvi se plača v sledečih slučajih taksa:
1. za kooperatorja, vikarja	ali	kaplana................... 20.—	din
2. lokalnega kaplana................................... 30.—	,,
3. vikarja adjutorja.......................................... 40.—	„
4. vikarja ekonoma .	.................................. 40.—	,,
5. župnika  .................................................... 80.—	„
6. dekana in prebendar ja	stolne	cerkve ......	100.—	„
7. za	častnega konzistorialnega	svetnika................ 50.—	„
8. za	pravega konzistorialnega	svetnika.......... 80.—	,,
9. za	častnega kanonika  ...................................100.—	,,
10. za	pravega kanonika  .................................... 200.—	,,
11. za	pomožnega škofa ......................... 300.—	,,
12. za	škofa koadjutorja .................................... 300.—	,,
13. za	nadškofa koadjutorja.................................. 300.—	,,
14. za	škofa ordinarija  .................................... 400.—	,,
15. za	nadškofa ordinarija ......	.	.	.	.	. 1000.—	„
16. za	kardinala  ........................................... 2000.—	,,
17. za	opata ali apostolskega protonotarja................... 200.—	,,
18. za	vsako drugo odlikovanje,	ki ga podeli sv. stolica 100.—	,,
Opomba. — Ta taksa se plačuje poleg državne takse, ki je predvidena za službene odnose po veljavnih predpisih.
T. št, 35. Uradniki in duhovniki, ki so nastavljeni pri ordinariatu, pri zakonskih sodiščih, pri cerkvenih zavodih, kakor so: velika in mala semenišča, bolnišnice, sanatoriji,
šole itd., plačajo od dekreta.................................. 50.— din
Opomba za tarifno številko 34 velja tudi tu.
T, št. 36. a) Vseučiliški profesorji ob imenovanju za izrednega ali javnega rednega profesorja na dekret o kanonični misiji.......................................................... 100.— ,,
b) profesorji srednjih in njim sličnih šol od dekreta o kanonični misiji .............................................. 50.— „
c) veroučitelji na meščanskih in drugih šolah ....	30.— „
1. Opomba. — Taksa pri premestitvi iz ene župnije v drugo pri dušnopastirskih duhovščini se plača prav tako kakor pri postavitvi.
2. Opomba pri tarifni št. 34 velja tudi tu.
T. št. 37. Za takso se plača:
1. za	indekse vsakega polletja.............................. 10.—	din
2. za	semestralna spričevala konfesionalnih šol .	.	.	20.—	,,
3. za	spričevala o mali maturi  ............................ 50.—	,,
4. za	spričevala o veliki maturi  ..........................100.—	„
5. za	absolutorij, izdan po vseučiliških študijah	.	.	.	150.—	din
6. za	spričevala kaplanov (vikarja kooperatorja)	po
kan. 130	................................................. 25.—	,,
7. za	spričevala o župnijskem izpitu...................... 50.—	,,
8. za	spričevalo privatnega učenca po končanem	izpitu	20.—	„
9. spričevalo po popravnem izpitu	od	predmeta	.	.	.	10.—	„
10. spričevalo pri prestopu	iz ene	šole	v	drugo	.	.	.	20.—	„
11. za spričevala odpuščenih dijakov iz šole s pravico,
da delajo letni	izpit iz predmeta......................... 10.—	,,
Opomba. — Za duplikate se plača ista taksa.
T. št. 38. Za potrdila ali priznanice, s katerimi se potrjuje prejem kake vsote ali predmeta v svojem imenu ali v imenu koga drugega, se plača poleg državne takse:
1. do 100 din .......................................... 0.25.—	din
2. od 100 do 500 din..............................................0.50.—	,,
3. od 500 do 1000 din............................................. 1.—	„
4. čez 1000 din še 2 din od tisoč.
T.	št. 39. Za	vsako ponudbo pri ponudnik dražbah	se plača poleg	državne
takse iz	tarifne št. 25 zakona o taksah 50.— din. Tisti, ki	je	izdražil,
plača takso od izdražene vrednosti do 1000 din 2 %, od 1000 do 5000 din	1.5 %, a čez 5000 din 1 %.
T.	št. 40. a)	Za licitacije o nakupu in prodaji ali	dajanju v
zakup (najem) ali za popravila ali nove zgradbe, ki se vrše po javnih ponudbah, se plača za licitacijski zapisnik od vsakega ponudnika................................. 5.— „
b)	za licitacije premičnin ob smrti beneficiata se plača taksa iz T. št. 39.
1. Opomba. — Za vsak posel, in to: a) za prodajo premičnin od izdražene vrednosti	se plača	državna taksa	iz	T.	št.	81................... 1	%
b) za prodajo nepremičnin od prometne vrednosti, če je večja od izdražene vrednosti,	državna	taksa T. št. 12............................... 4	%
c) za dajanje v zakup od izdražene vrednosti, državna taksa po
T. št. 14.......................................... 1	%
2. Opomba. —	Če se nakup, kupnina,	prodaja,	dajanje v zakup, popravila ali nove
zgradbe vrše brez licitacije, dobavitelj, kupec, oz. zakupnik ali podzakupnik plača na dogovorjeno vsoto takso iz postavke T. št. 39 poleg državne takse na zadevni pravni posel. T. št. 41. Na prošnjo, da se uniči licitacija v primeru T. št. 39
ali T. št. 40 po izlicitirani vrednosti do 500 din	.	.	.	20.—	din
čez 500 din...................................................... 50.—	„
za vsakih nadaljnjih 1000 din, polnih ali začetih	.	.	10.—-	,,
T. št, 42. Za odobrenje kopiranja načrta, ki se nahaja pri cerkvenih oblasteh, kadar to kopiranje zahteva privatna stranka, poleg poravnave stroškov kopiranja, se plača	50.—	„
T. št, 43, a) Za zahtevo tehničnega pregleda, kjer ni vprašanja o konstatiranju zaslužka.......................................... 50.—	„
b) za vsako zahtevo tehničnega pregleda, kadar se zgradba kot dovršena izroči namenu (kolavdacije in superkolavdacije) se plača od skupne vrednosti dela
do 10.000 din................................................. 20.—	„
od 10.000 do 50.000 din...................................... 50.—	„
od 50.000 do 100.000 din.....................................100.—	„
za vsak nadaljnji začeti ali polni tisoč dinarjev še 0.50 din;
c) vsak tehnični pregled popravila zgradbe po vrednosti dela, kakor v točki b).
T. št. 44. a) Zapisnik o prestopu iz ene veroizpovedi v drugo,
ki sta zakonito priznani, se plača ......................... 20.—	din
b) na zapisnik o poskusu pomirjanja sprtih zakoncev .	10.—	„
c) na pogodbe o veri otrok, izdane pri mešanih zakonih	25.—	„
T. št. 45. a) Spregled oklica (vsakega posebej).................. 20.—	,,
b) spregled mladoletnosti................................... 50.—	„
c) spregled razdiralnega zadržka različne vere .	,	.	250.—	,,
d) spregled oviralnega zadržka mešane vere ....	50.—	„
e) odlok v zadevi ugotovitve smrti vojakov, padlih ali pogrešanih v vojski, v namen ponovne ženitve vdove	50.—	,,
f) spregled krstnega in samskega lista za poroko .	.	20.—	„
g) spregled razdiralnega zadržka :
1.	I.	kolena	sorodstva	ali	svaštva............100'—	„
2.	II.	kolena	sorodstva	ali	svaštva	 . 50.—	„
3.	III.	kolena	sorodstva	ali	svaštva	......	25.—	„
T. št. 46.	a) Za dovoljenje krsta	na	domu .......	30 —	„
b) za dovoljenje blagoslovitve novih zvonov, križevih
potov itd............................................................................................... 10.—	„
c) za celebret  	  .	10.—	„
d) za diplomo župnijskega	izpita........................ 25.—	„
e) za spričevala o izpitih po kan. 130...................... 10.—	„
f) za spričevalo o izpitu za jurisdikcijo................... 10.—	„
g) za odpustnico iz ene škofije v drugo..................... 50.—	„
h) za razrešnico pri polaganju cerkvenih	računov	.	.	10.—	„
i)	za dovoljenje ali spričevalo o ustanovitvi bratovščine ali društva K. A...................................... 30.—	„
j) za listino o posvetitvi cerkve........................... 50.—	„
k) za listino o posvetitvi premičnih oltarjev, cerkvenih
posod  .............................................. 25.—	„
1) za dovoljenje biniranja ali maševanja.................... 25.—	„
m) za dovoljenje blagoslovitve križa ob cesti ....	10.—	„
n) nove šole .	........................................ .	20.—	„
o) gasilske brizgalne....................................... 25.—	„
p) gasilskega ali drugega doma.............................. 30.—	,r
r) nove zastave, kipa ali slike............................. 20.—	„
s) nove cerkve ali kapele................................... 40.—	„
T. št. 47. Na prošnjo za dovoljenje pokopa samomorilca	.	.	50.—	„
T. št. 48. Za stvari, odloke, sodbe, ki niso predvidene v tej tarifi, se plača taksa po odredbi pristojne cerkvene oblasti, a po soglasnosti pravosodnega in finančnega ministra.
V Zagrebu, dne 10. maja 1938.
Ta pravilnik je na osnovi § 27, st. 2. finančnega zakona za 1. 1938/39 predpisalo Predsedstvo škofovskih konferenc dne 10. maja 1938 pod št. 158/BK/38, potrdilo ga je pravosodno ministrstvo pod št. 53.351/38 z dne 18. junija 1938 in pod št. 86.507/38 z dne 10. septembra 1938 ter finančno ministrstvo pod št. 23.623/38 z dne 14. julija 1938 in št. 30.215 z dne 16. septembra 1938.
Ta Pravilnik je bil objavljen v Katoličkem listu dne 10. novembra 1938, br. 45, in je po čl. 23. dobil obvezno moč dne 20. novembra 1938.
88. Delitev višjih redov sv. mašniškega posvečenja.
Višji redovi, kakor jih našteva kan. 949 cerkvenega zakonika, se bodo delili v letu 1939 z ozirom na določila kan. 978 §§ 1. in 2. v sledečem sporedu:
1. Subdiakonat na drugo nedeljo po Razglašenju Gospodovem, dne 15. januarja 1939, v bogoslovni cerkvi sv. Alojzija. — Diakonat na soboto pred Tiho nedeljo (kan. 1006 § 2), dne 25. marca 1939. — Pre zb iterat na šesto pobinkoštno nedeljo, dne 9. julija 1939. Slednja dva višja redova se bosta delila v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Subdiakonat prejmejo dne 15. januarja 1939 naslednji gojenci petega in četrtega letnika lavantinskega kn. šk. duhovniškega semenišča, ki so zadostili zahtevam kan. 974—976 ter 993 in nasi.:
Iz V, letnika: Balažič Matija iz Hotize; Božič Božidar, rojen v Sv. Ivanu pri Trstu, stanuje v Celju; Drevenšek Franc, rojen v Cirkovcah, stanuje pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Erjavec Ivan iz Murske Sobote; G j ur an Jožef iz Turnišča; Gutman Jožef iz Bogojine; Prah Maksimilijan iz Podčetrtka.
Iz IV. letnika: Grešak Mihael, rojen v Grižah, stanuje pri Sv. Je-derti nad Laškim; Zagradišnik Franc iz Noveštifte in Ž e 1 Karel, rojen pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, stanuje pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah.
Dušni pastirji naj v smislu kan. 998 § 2 »inter missarum sollemnia« razglasijo zgoraj navedene kandidate za subdiakonat na praznik Razgla-šenja Gospodovega, dne 6. januarja 1939, s prižnice vernemu ljudstvu. Obenem naj povabijo vernike, da opravljajo molitve za goreče duhovnike : naj pa tudi nihče, ki ima opravičene pomisleke zoper posvetitev naštetih kandidatov za subdiakonat, tega ne prikriva (kan. 999).
Po naročilu lavantinske sinode iz I. 1911. naj dušni pastirji vsakokrat, ko razglasijo imena ordinadov, skupno z verniki molijo: »Molitev za novo-mašnike« ter »Oče naš, Zdrava Marija« (trikrat) in »Čast bodi« stran 264 Cerkvenega molitvenika. Na dan ordinacije, dne 15. januarja 1939, naj dodajo posamezni duhovniki v dnevni sv. maši k predpisanim oracijam še molitev »Pro omni gradu Ecclesiae«, ki je tretja med »Orationes diversae«. Verniki naj ta dan molijo za duhovnike in duhovniške poklice.
Ko se razglašajo kandidati za subdiakonat, se naj vernikom znova priporoči apostolat molitve in žrtvovanja, nazvan »Duhovniška soobta«, (»Oglasnik« 1935, III., str. 26), ki hoče izprositi od Boga zadostno število duhovniških in redovniških poklicev ter svetniških in gorečih duhovnikov.
Kot prejšnja leta, naj se tudi letos ob tej priliki, zlasti v rojstnih župnijah ordinandov, opozorijo župljani sorodniki subdiakonov, da ob sedanjih težkih gospodarskih razmerah naj ne silijo novomašnikov k dolgotrajnim izvencerkvenim primicijskim prireditvam. Škofijska sinodalna navodila iz 1. 1906., str. 508 nsl., točno določajo, da se m o r a izvencerkvena slovesnost omejiti samo na dan nove sv. maše ter do večera zaključiti. Priporoča pa se tri ali večdnevna duhovna priprava župnije na novo sv. mašo, ki se naj obhaja z liturgično slovesnostjo v cerkvi.
89.
Ordinarii gratiarum actio.
Ad quadragesimum ordinationis anniversarium, et nunc ad Domini Natales annique initium a carissimis confratribus, dioecesis Lavantinae sacerdotibus, tam saecularibus quam regularibus, numerosae mihi nuntiatae sunt et nuntiantur congratulationes et piae pro me orationes.
Omnibus et singulis pro hoc caritatis opere intimas ago gratias, exoptans eis a Divino Infante copiosam gratiam, pacem, benedictionem. Ipse eorum specialem in sacris memoriam facturus, idem peto spirituale beneficium.
Dominus nos benedicat et ab omni malo defendat et ad vitam perducat aeternam!
Maribor, exeunte anno 1938.	t JOANNES IOSEPH,
Ordinarius.
90.
Objave.
Išče se: 1. Krstni list Miller (Müller, Mlinar) Janeza, roj. 1770 do 1790 in njegove žene Barbare, r. Schar (Sobar), roj. 1780—1795.
— 2. Poročni list teh dveh (Miller-Schar), por. 1800—1808. — 3. Krstni list Ranzinger Franca, roj. 5. nov. 1816. — 4. Krstni list Winkler Franca, roj. okoli 1. 1786. — 5. Krstni list D r a 1 k a Julijane, roj. 1830—1855. — 6. Krstni list L u p p Karola, roj. okoli 1. 1809. — 7. Poročni list L u p p Karola in Ane, roj. Markovič (por. okoli 1. 1833.). — 8. Poročni list Žohar (Schocher) Franca in Ane, roj. Domiter (por. 1845—1855). — 9. Krstni list Schocher (Žohar) Franca, roj. 1800—1804. — 10. Krstni list Krajnc (Schocher) Elizabete (roj. 1830—-1835). — 11. Krstni list E i 1 e c Franca, roj. okoli 1. 1811. — 12. Krstni list Pepevnjak (Pepelnjak) Jožefe (r. 1845—1855) in nje poročni list (por. z Blazina Štefanom med 1. 1870.—1880.). — 13. Poročni list Stepišnik (Stepischnegg) Štefana in Terezije, roj. Zabukošek, por. okoli 1. 1865. — 14. Krstni list Gorjup Marjete, roj. okoli 1. 1813.; starši Jakob in Uršula, roj. Samec. — 15. Mrtvaški list Gorjup Marjete, umrla okoli 1. 1870. —
16.	Mrtvaški list Stepišnik Janeza, umrl okoli 1. 1860. — 17. Poročni list G rilec Jurija in Uršule, roj. Štampe, por. med 1830 do 1845. — 18. Krstni list Štampe Uršule, roj. med 1. 1810.—1830. —
19.	Poročni list Jeravšek Jožefa in Marije, roj. Škorjanec, por. 1. 1861.—1872. — 20. Krstni list Škorjanec Marije, roj. okoli 1. 1838. — 21. Krstni list Ogrinc Antona, roj. med 1. 1808.—1810.
— 22. Krstni list Paterneš Ignaca, roj. 21. jul. 1864; njegov poročni list (por. med 1850—1863), poročni list niegovih staršev Jurija in Uršule ter krstna lista teh dveh. — 23. Krstni list L o p a r n i k (Loparnjak) Antona, roj. okoli 1. 1829. — 24. Krstni list T i 11 i n g e r (Dietinger) Karoline, roj. med 1845—1855. — 25. Krstni in poročni list Huber Gottlieb, roj. okoli 1. 1802., por. (z Marijo, roj. Kaiser) med 1. 1830—1840.
Lavantinski knez o škofijski ordinariat
v Mariboru, dne 22. decembra 1938.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.