Gospodarskj in političen list za KprošKe Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto ▼ Krauju (tiska in izdaja tiskarna Iv. Pr. Lampreta v Kranju, odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret) Velja 2a celo leto. 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje 7 a enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 14. in 15. V Celovcu, v soboto, dne 15. julija 1911. Leto IV. Izid ožjih volitev v slovenskih volilnih okrajih. Celovška okolica. Anabihl Lukas 176 Lutschounig 200 Žrelec 46 119 Grabštanj 48 258 Trdnjavas 12 87 Hodiše 66 67 Kotmaraves 74 114 Kriva vrba 25 89 Dhorše 44 67 Bilčovs 5 99 Zihpolje 48 125 Gospa Sveta 69 138 Otok 57 51 Šmartin pri Celovcu 75 112 Šmartin na Dholici 50 112 Medgorje 21 81 Blatograd 10 205 Zgor. Vesca 34 19 Otmanje 15 95 Št. Peter na Bihlu 2 48 St. Peter pri Celovcu 296 91 PokrČe 40 128 Ponfeld 1 73 Poreče 80 114 Radiše 33 56 Št. Rupert 615 128 Škofiče 154 17 št. Tomaž 28 174 Tigrče 1 87 Vetrinj 108 105 Velikovec — Staridvor — Svinec. Djekše Eich 104 Nagele 98 Grebinj 216 190 Vovbre 92 102 Št. Peter na Vaš. 90 67 Pustrica 2 110 Ruda 134 98 Tinje 24 61 Velikovec 120 287 Važenberg 166 204 Svinec 129 152 Hüttenberg 241 87 Mostič 141 140 Št. Janez na Presju 85 79 Mali Št. Pavel 135 110 Lölling 131 70 Wieting 52 76 Staridvor 158 116 Kotarče 58 218 Krasno 35 160 Rabing 32 Beljaški okraj. Riese 68 Dr. Angerer Atritz 47 112 Arriach 47 158 Blajberk 453 180 Puščava 11 87 Feld 24 64 Bekštanj 308 252 Landskron 544 244 Marija na Žili 107 131 Šmartin 133 79 Treffen 136 155 Beljak 1413 1658 Vernberg 220 113 Volilni okraj Trg — Milštat — Rožek. Gabriel Hofer Albeck 41 93 Trg 149 180 Gnesan 48 134 Glanek 72 4 Solkova 139 133 Mali Št. Vid 8 33 Marija Feicht 8 40 Osoje 120 35 Reichenau 48 134 Sittich 27 46 Steindorf 127 136 Steuerberg 61 132 Tauchendorf 13 28 Št. Urban 5 133 Waiern 126 127 Kleinkirchheim 26 66 Milštat 45 84 Zgor. Milštat 47 71 Radenthein 194 154 Seeboden 72 202 Logavas 172 33 Št. Jakob v Rožu 249 110 Kostanje 67 80 Lipa 79 41 Rožek 129 116 Vrba 49 113 Dopisi. RIkarjavas. (Volitve — in nemCuraka lurovoat.) Kakor drngod ao «e nemCurji tudi pri nas lepo codlikov&li» s svojo razuzdanostjo in surovostjo ob priliki drž. zborskih volitev. Pri tem sta igrala vlogo junaka p. d. Kropf na Brezi in neki Florijan, znani kamenski pretepač. Tulila sta svoj neizogibni «Hajl» in «Los von Rom», da bi povzročila spopad in pretepanje. Toda naši vrli slovenski volilci so se držali trezno, se niso zmenili za te zapeljane, pomilovala vredne izdajalske rndoe brate. Prepričani smo, da kričača pomen teh besed popolnoma ne razumeta, saj komaj za silo nemški znata. A zakaj ae potem delata nem-škonacionalca ? Žito ker vesta, da je nemškim kričačem vse dovoljeno, vsaj veliko več kot miroljubnim Slovencem, ker smeta kot nacionalca uganjali vsakojake surovosti in za to je umevno, da sirovine prestopajo v nemškonacionalni tabor. Naj jih Nemci le imajo, stranka, ki vsebuje take podivjane elemente, se ne more dolgo držati, to nas uči zgodovina, njeni uspehi so le začasni, terorizem ali ustrahovanje je lo slaba vez, če se enkrat začne trgati, gre to naglo, kakor razbline megla pred jutranjim solncem. In to prepričanje nas tolaži, kajti še pride dan, ko se bode itrl nemški terorizem, ko se bode razpršila moralno propadajoča nrmškonacionaloa stranka. la k temu pomoziBog! S Koroškega. (Monsignor Weiss) Prihajajo vesti, da so aretirali v Cünhu v Šrici moniigaora PODUSTEK. Z. M. L.: Makse. Dokončala sta svoje študije iu stopila sta v svet zdravih, naprednih nazorov. Vasel ju je bil narod, veseli šo ju bili domači naprednjaki. Sedela sta Mikso in Josip in se gledala v srce, v dušo. «Glej!» je povzel Makso, «mladino bova vodila, učila jo bova, kakor uči mati svoje male. Neustrašeno in blago bova odgajala te mlade in bova jim, ne pedanta, ampak dobrohoteča prijatelja 1 Ne vem kaj zasluži človek, ki izpreminja svete svoje nazore Pl Ne, Se niso značaji 1 Svojim učencem ostanem vedno prijatelj. O političnih svojih nazorih ne govoriva, ker ti so trdni, morajo biti!» Svete prisege sta delala, da se jima je čudil svet, pila st« mnog j in pela: «Mi ostanemo, kar smo!» Razšla «ta se, narazen so ja vodila pota za kruhom. Pa smejala sta se vsem bojem, ker bili so lahki po oni «vbti prisegi pri vinu! Mak;» se jo ženil in oženil! Blondink«, velika in lepa je bila njegova žena. In po oni sveti za- vezi se je ravnal Makso: njegova soproga je bila zdravih, naprednih nazorov. Smejali so se pri vina in čaju, legli so po kanapejih in obnavljale so se svete prisege. «Ti čuješ, Josip, veš, kako je bilo oue čase tam na bregu bistre Save. Bila sva še mlada, a dobro se spominjam! Lovila sva ribe in obilen je bil najin lov. Mimo pa je prišel stsreo, dolgosivo brado je imel, in si opazil, kako solzno je bilo njegovo oko, ko je zrlo na najul Izpregovoril je starec z veliko, resno besedo. «Ti, mene je bilo strah, se še spominjaš, kako mi je bilo srcel In tebi?» Temna je bila soba in grozna, skrivnostna. Malomarna je b la svetloba zastrte svetilke. Ležali so po kanapejih težkih misli, dobre duše, da, rekel bi, nedolžne. Tako čiste so bile še tiste, a Mikso ta je stal na razpotju, ne vem, kakšnih misli je bil Pl «Da, sedaj ata tu, neizkušena in srečna; pa ■e glejta tu za temi temuimi valovi, ti varajo človeka ! Vabljivi so, slišiš, kako šumljajo, to so sirene; prijetni so, dokler si mlad in neizkušeni Pa če stopiš od brega, stopiš na cesto. Kam P Vzel si v roke orodje in si utrdil pot, značajno, moralno; pa si S. 1 po poti naprej in nisi pazil, kaj si delal. Zapeljala te je cvetka na trati, prestopil si cesto in bajd na trato! Prijetnejše pa je bilo na trati pri cvetki in ostal si tam in srkal njen sladki medi Cesta pa je ostala zapuščena!» Ne vem, ali sva se smejala, ko je to govoril, razumela ga nisva. A meni je bilo težko pri srcu in tisti dan je bil zame izgubljen. Poznal ga nisem dobro, ker v naše kraje je prišel le redkokdaj, a še vedno ga vidim: «Zapeljala te je cvetka na trati, — preatopil si cesto in----------1 Molčala je žena in Josip, tudi Makso je umolknil. Predramila se je muha na steni, zabrenčala je po sobi, obstala in zavladala je mučna tišina — Hreščeče je zajokal dojenček in molče, brez poslova so se razšli. Zgodilo se je, da so prišle velike zadrege in Makso je mislil; če je mislil Pl To je bil njegov prvi korak s pota 1 Vabljiva je bila nežna cvetka, polna medu, iu Makso je poželjivo stegnil roko po prepovedanem sadu! «Nekoč sem jim pa bil vodnik, onim na cesti, ki stopajo trdno.» Čudno je bilo Maksu, najraje bi se vrnil tja na belo cesto in zopet bi gledal prosto v svet. In kako vesel bi bil 1 Weisia, onega, ki je povzročil polom koroška klerikalne centralne blagajne. Radi tega poloma so politično trpeli doiti tudi koroški Slovenci. Treba pa še malce počakati glede vesti o aretaciji Weiisa, ker je bilo že večkrat rečeno, da je bil ujet pa se je pozneje izkazalo, da ni res. Od nekod. (Na naslov c. kr. orožniškega za-povedništva.) Človek bi mislil, da je kak urad kakor c. kr. orožniško zapovedništvo v narodnih zadevah saj kolikortoliko pravično in da ne pospešuje vienemške in protiavstrijske politike. Toda mi imamo vzroke, da dvomimo o njega pravičnosti v imenovanih rečeh. Vprašajmo se, zakaj nastavlja slovenščine zmožne orožnike v čisto nemške kraje, med Slovence pa pošilja ljudi, ki večkrat besede ne razumejo med nami, zasmehujejo in preklinjajo naš mili slovenski jezik. Ali se hoče posnemati zloglasna metoda c. kr. deželnega šolskega sveta, ki par let sem tudi tako prakticira, da pošilja med nas najdrznejše nemške mlečno — zobe «učenike» ? Tako postopanje mora v interesu uspešnega službovanja in uradovanja in v interesu orožniškega stanu samega prejkoslej prenehati. Naj si c. kr. orožniško zapovedništvo vsakokrat predno koga nastavi ali prestavi, malce glavo lomi, kam H po svojih zmožnostih spada in kje bi dotični svojemu poklicu najbolj mogel koristiti. Nemški orožniki se sami hudujejo, če pridejo med trde Slovence, ker se z ljudmi ne morejo dodobra sporazumeti, marsikaj ne morejo izprašati in zvedeti, kar bi bilo za ta ali oni slučaj zelo potrebno in koristno. Neki opazovalec. Ukve. (Dva požara.) V soboto ja gorelo, v Ukrah. Tedaj je š!a gasit tudi požarna bramba iz Trbiža. Med tem pa, ko ognjegascev ni bilo v Trbižu je začelo goreti tudi tam in le vojaki, ki so bili ravno v Trbižu, so ogenj pogasili, sicer bi se bil lahko strahovito razširil. Iz Trbiža. (Ponesrečena dijaka v Žlici pod Trbižem.) Osmošolca iz Celovca Kramerja in Messnerja, o katerih so nekateri listi žeporočali, da sta *e izgubila tovarišem na izletu, so dobili v prepadu Žlica pod Trbižem. Isti dan zvečer so čuli mimoidoči klice na pomoč. Prišla je žandarmerija in vojaštvo, dalje požarna bramba iz Trbiža z vrvmi in tam nastanjeno vojaštvo, da rešijo ponesrečena, ki sta ležala globoko v nekem prav težko dostopnem breznu. Ko so ju izsledili, sta bila še živa. Medtem, ko so potegnili iz globočine Messnerja, ki je bil bližji, je Kramer umrl. Njegovo truplo so spravili iz jarka šele okoli 2. ure po noči. Messnerja so odpeljali v bolnico, kjer bo kljub težkim poškodbam ozdravel, mrtvega tovariša Kramerja pa, kateremu je hotel iti Messner na pomoč, pa v mrtvašnico v Trbižu. S Koroškega. (Grafenauer na razpotju) Slovenci na Koroškem imamo en sam državnozborski mandat, po številu slovenskega prebivalstva bi morali imeti tri mandate, a ko so v državnem zboru delali volilao reformo, nas je dr. Šušteršič v zvezi z dr. Krekom izdal in prodal. Namesto treh mandatov smo dobili en sam mandat. Pri volitvah pred štirimi leti je dobil ta mandat Grafenauer. Zmagal je brez posebnih težav; zmagal je z večino okroglih tisoč glasov. Letos je bil v tem edinem slovenskem okraju na Koroškem zopet izvoljen Grafenauer. To pot pa je zmagal le z največjo težavo in zmagal je samo z večino okroglih sto glasov. V tem se zrcali silno nazadovanje koroških Slovencev v tem edinem slovenskem okraju na Koroškem. To nazadovanje je tako hudo, da lahko z vso zanesljivostjo rečemo: Ce se razmere temeljito ne premene, potem je tudi edini slovenski mandat pri prihodnjih volitvah izgubljen. Vzroki tega nazadovanja so ratlični. Kdor količkaj pozna koroške razmere, tisti ve, da je ravno j tej deželi klerikalizem na najslabšem glasu. Nemška agitacija je podkopala ljudsko zaupanje v duhovščino in kar ai storila agitacija sama, to je provzročil polom centralne zveze ter kompromitiranje škofa ia drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Velika pogreška Grafenauerja in vsega vodstva je bila, da so slovensko politiko popolnoma identificirali s klerikalizmom in sicer z najekstremnejšira, kakor ga zastopa dr. Šušteršič. S tem so dobili nemški naci-jonalci ia socijalni demokratje mogočno agitacijsko orožje v roke in so je spretno izrabili na veliko škodo slovenske stvari. Pred štirimi leti je bil položaj veliko ugodnejši. Takrat je šel Grafenauer v volilni boj v znamenju nasprotja proti dr. Šušteršiču. Takrat se je volilni boj začel neposredno po vehementni in brezobzirni vojni «Mira» in Grafenauerja proti Šušteršičeverau izdajstvu. Takrat je vsakdo videl v Grafenauerju nacijonalnega kandidata. ki stoji sicer v knlturno-političnih vprašanjih na duhovski strani, a je nasprotnik tistega, od vsega sveta sovraženega in zaničevanega klerikalizma, ki ga zastopa dr. Šušteršič. Komaj pa je bil Grafenauer izvoljen, komaj zmagal s tako zastavo v rokah, kakršno nosijo na Primorskem Laginja, Spinčič, Mandič in Rybsf, pa je prišlo veliko presenečenje: Grafenauer jo vrgel svojo zastavo med staro šaro in je vstopil v klub tistega dr. Šušteršiča, proti kateremu je malo poprej vodil najbujšo vojsko. Grafenaurjevo postopanje je naravno provzročllo v slovenskih vrstah veliko demoralizacijo in veliko pohujšanje in pesledica tega se je pokazala pri letošnji volitvi v obliki silnega nazadovanja slovenskih glasov. To nazadovanje je pospešilo še dejstvo, da Grafenauer v vseh štirih letih svojega poslanstva ni za svoj volilni okraj in za koroške Slovence ničesar dosegel. Absolutno ničesar ni dosegel Grafenauer, nititi najmanjše mrvice nima pokazati, tako da so njegovi volilci po pravici rekli: Tak poslanec nam ni v korist, nego v škodo. Ne dvomimo, da je imel Grafenauer dobre namene, ali dobra volja sama ga ne opraviči. Tem manj, ker je moral vendar sam izprevideti, da kot član Šušteršičevega kluba ne bo ničesar dosegel, ker Šušteršičev klub dela samo za korist klerikalizma, med koroškimi 'Slovenci pa ima klerikalizem že itak vso oblast v rokah in torej ni treba zanj ničesar storiti. Grafenauer je moral videti — saj ni na glavo padel — da se gre Šušteršiču za ministrski portfelj in ne za koristi koroških Slovencev. Po tem je bila urejena vsa taktika Šušteršičevega kluba. A Grafenauer je vendar vztrajal v tem klubu, je delal s Šušteršičem obstrukcije in s tem opravičeval vlado, da je podpirala na Koroškem v slovenskem okraju vse, kar je bilo naperjeno proti Slovencem. Grafenauer je sam kriv, da ni za koroške Slovence ničesar dosegel. V njegovo opravičenje hočemo verjeti, da se je dal od Šušteršiča premotiti in zapeljati in verjeti hočemo, da je služboval Šušteršičevim prizadevanjem z nado, da bodo imeli koroški Šlo-venci od tega kako korist. Osebno je namreč.Grafenauer pošten mož narodnega mišljenja ia ga pri njegovem postopanju niso vodili osebni nagibi. Zdaj je Grafenauer zopet poslanec in kakor pred štirimi leti tako je tndi sedaj na razpotju in se mora vprašati: AH se vrnem v tabor dr. Šušteršiča ali ne. Ne vemo, kako se odloči Grafenauer. Ko bi poslušal glas koroških Slovencev, bi ne šel v Šušteršičev tabor. A mogoče je vendar, da krene nazaj v ta tabor, zakaj vpliv kranjskih klerikalcev na vodilne kroge koroških Slovencev je postal v zadnjih letih jako velik. Kranjski klerikalci imajo popolno komando nad koroškimi Siovonci in zato ni izključeno, da pojde Grafanauer zopet služit dr. Šušteršiču. Ce se to zgodi, ga zadene najpopolnejša odgovornost za vse posledice, ki bi jih imelo to v narodnem in v političnem oziru za koroške Slovence, Kajti, zdi se nam, da bi bila s tem zapečatena usoda koroških Slovencev o Grafenauerju, pa bi rekla zgodovina: Službujoč sebičnim in nenarodnim namenom izdajalske družbe je postal grobokop svojega naroda. Iz Borovelj. Rojakom 1 Ni še potekla doba dveh let, odkar je razprostrl slovenski «Sokol» svoja krila tudi nad ono pokrajino, kjer je slovenstvo najbolj zasužnjeno in zatirano, teptano po brezznačajnem renegatstvu, ponižano po brezvestih izdajalcih naroda. Ugnezdil se je na najnevarnejši točki ob narodni meji na Koroškem, v Borovljah. Mala je bila sicer vrsta onih, ki so se povsod ia vselej kazali neustrašne Sokole, ne meneči se za šikane, katere so jim prihajale venomer od strani oblasti — s trdo voljo so prenašali tudi materi-jelne posledice ter odbijali s ponosom vse napade odpadniških stanovskih tovarišev, hpodbujala jih je zavest, da stoji za njimi ogromna četa vseslovenskega Sokolstva. Treba je bilo gmotne pomoči — mladi Sokol se je obrnil do blagih src slovenskih, in priznati se mora, da so bile prošnje v velikem obsegu uslišane, često žalibog tudi glas vpijočega v puščavi. Tisočera hvala vam zato, cenjeni rojaki in rojakinje, ki ste ua tako blag način dajali ogroženemu «Sokolu» življenskih sil! «Sokol» tedaj živi 1 A da ne začne životariti, treba ga spraviti pod streho 1 Le ako bo borovski «Sokol» telovadil v Borovljah, se bo moglo zahtevati od njega, kar se pričakuje. Dober kos požrtvovalnosti je, ako morajo člaui po trudapolaem dnevnem delu hoditi po eno uro daleč izven Borovelj telovadit. To je tudi vzrok, da je število telovadcev malo, da tudi zanimanje za telovadbo ni tako, kakor bi bilo, ako bi se mogia prihraniti telovadcem enourna pešpot. Velepomembno za zadnji razvoj «Sokola» je tudi dejstvo, da se telovadba po leti o slabem vremenu, po zimi pa spoh ne more gojiti. Da se te težkoče in ovire odstranijo, sestavil se je na odborovi seji dne 18. m. m. pripravljalni odbor za ustanovitev društva «Sokolski dom», katero bo prevzelo nalogo, nabirati prisperke za gradbo lastnega doma v Borovljah. Ta korak se mora neizogibno udejstviti, kajti jasno je, da stojimo pred alternativo: ali naj pustimo «Sokola» pasti, edinega na Koroškem, krepko predstražo, ki naj bi kremenito branila mejo napram nasilnemu sovragu — s tem bi bila sokolska misel na Koroškem za vedno pokopana — ali pa mu damo dom, kateri bi bil obenem trdnjava in telovadnxa. Kdo bi pri takih razmerah odrekel postavljajočemu se pomoč ter mu ne podal rešilne roke P Up in nada nas še nista zapustila, da se odprejo srca vseh rojakov, katerim je za nsodo naše mile domovine. Vsakdo, ki bo nam prihitel na pomoč, naj bo prepričan, da bo položil svoj še tako skromni dar na najhujšo, najbolj skelečo rano slovenske Koroške 1 Tu so naša tla, tu novo polje, novo delol Vsem, ki hočejo pomagati in delati, kličemo iz srca: Na zdarl Pripravljalni odbor. Gospodarska vprašanja. Podraženje tobaka. S 1. julijehi je stopila v veljavo nova tarifa za smodke, svalčice in tobak, ki bo avstrijsko prebivalstvo veljalo 76 milijonov novih davkov na leto. S to težko zapuščino je obremenil Bie-nerthov kabinet avstrijsko ljudstvo tik pred svojo demisijo. Najklavernejše smodke in najzanikar-nejše cigarete je vlada podražila kar za 50 in 100 odstotkov, čim finejša pa je vrsta, tem manj se percentualno podraži. Podražile so se: Cigarete: drame od 1 na 2 vin., torej za 100% športne » 2 » 3 » » » 50. dalmatinske .2.3 II » » 50» damske .3.4 n n w 33. hercegovinske .3.4 # » » 33. memfis .4.5 » J» H 25 „ sul'anske "e * £ » » » 25, štambulske .5.6 » * » 20. nilske .6.7 Smodke » f» t 18, dolge od 3 na 4 vin., torej za 33% kratke »5.6 n n n 20» portorike .7.8 » 9 » 15. rozite .8,9 9 9 9 12. braziljke »8.9 9 I» » 12 „ kube „ 10 „ 11 9 9 * 10 „ viržinke . 10 . 11 9 9 * 10» operas . 12 , 14 9 * » 16 , britanike » 14 , 16 9 » * 14, trabuke , 16 , 18 9 • » 12, regalite . 18 „ 20 9 » » 11 . Šestinsedemdeset milijonov hoče vlada na leto več za tobak, in sicer petdeset milijonov za cigarete in trinajst milijonov za cigare. — Lepi časi se nam torej bližajo 1 Da, vse je izgubljeno, blato sega do parni Pa vodnik si jim bil, strog in neutolažen, sedaj pa ti sega tuje blato do pasu. Se še spominjaš, ko sem ležal na črnih vrečah pijan, pa si se smejal. Prešern je bil tvoj smeh in celo zaničljiv. Nekaj si govoril, Makso, pa sem pozabil. To je bilo na oni trnjevi meji, prvo leto, ko si ti z eno nogo stal v tujem blatu. Takrat, ko se je godila ta etrašna povest, sta bila Makso in Josip ločena. Cul je mnogo o svojem prijatelju in jokal je. Zapihal je nekak čuden veter tam od zahoda in nagnil je roževa cveta akupaj. Približala sta si in se poljubila v pozdrav. Hotela pa je narava, da so posegli nasprotni elementi in cveta sta se odtujila, čimdalje sta si bila, tem ljubše jima je bilo. la eden teh cvetov se je otul. Drugi pa je kluboval zlobnim viharjem ? 1 Pa slučaj je nanesel, da sta se zopet našla na dolgem potu. Nista se izognila drug drugemu, stopila sta vštric iu korakala molče isto pot. Makso se je zabaval aa tej poti in njegov so-drug je bil sam, zapuščen; prezirali so ga. «In pridružim naj se jim; glej, kako so veseli. Ah, ta preteklost brani. Zakaj ni branila njemu; vesel je ia pije!» Pa pridejo ljudje po istem potu, po našem, in videli nas bodo. Zlobni so in posmehljivo reko: «Nekdaj so nat vodili in glejte jih izvršence! Pa ta samota, ta zapuščenost, nel» Molče je ponudil roko Maksu iu njegovim, pa sram ga je bilo. Umazani so se zdeli samim sebi, pa to prokleto vino! Polegli so po trati, trgali tlite cvete, tako mamljive in duhteče. Hodili so mirno preprosti ljudje! «Glejte naše bivše vodnike I» Minilo je leto. Častitljivi gospodje, v dolgih auknjah so bili gospodarji. Vino je teklo raz mizo, ki se je šibila pod težo tečnih jedil. «Ti, danes leto sva jedla krompir v oblicah in mlečen riž, tebi in meni to grozno malo diši. Kaj ti nisem pravil: Le za mano, v boj za trebuhi» S prešernim smehom sta se smejala Makso in Josip. Le ena je ostala in ta je bila: Žalika, njegova žena. Dobra duša, nisva ii bila neprijatelja. li priloga „Korošcu“ št. 14 In IS g I Današnjo številko smo napravili kot dvojno, ker prihodnja številka (prva meseca avgusta) dne 5. prih. mes. vsled raznih zaprek ne bo mogla iziti. Toliko v blagohotno vednost našim cenjenim naročnikom! Nekoliko besed v odgovor .Miru*! V predzadnji Številki je objavil «Mir» daljši članek« v katerem predbaciva razven nekaterim drugim naprednim goapodom na Koroškem tudi meni pred viem naslednje: 1.) Baje nisem agitiral ob času volilne borbe za takratnega kandidata g. Grafenauerja. 3.) Sem baje volil kot celovški volilec nemškega socijalnoga demokrata, ne pa g. Alojzija Terčka, knjigoveza v Celovcu. 3.) Sklepa člankar z žalostnim srcem, da s takimi ljudmi, kot sem jaz, «pri najbujSem samo-zatajevanju ni mogoče složno nastopati v narodnem oziru» 1 Odgovarjam kratko in resnično: 1. ) Porabil sem v Celovcu vsako priliko, da sem pri svojih osebnih znancih iz Grafenauerjevega volilnega okraja povdarja! potrebo enotnega nastopa vseh slovenskih volilcev. Dne 11. junija pa sem na prireditvi C. M. podružnice navduševalno govoril za prisotnega kandidata g. Grafenauerja, kar je bilo važno z ozirom na prisotne boroveljske Sokole, ki so potem naslednja dva dni agitirali za Grafenauerja. 2. ) Volil sem kot celovški volilec g. Alojzija Terčka, katerega poznam osebno že mnogo let. Volil sem ga kljub tomu, da ga je «Mir» priporočal kot izrečno klerikalnega kandidata, ter s tem storil napram temu samemu kot prepričanemu naprednjaku osebno netaktnost, v političnem oziru pa veliko taktično hibo. 3 a.) Kmalu po svojem prihodu v Celovec, prilično meseca novembra 1909 sem izjavil napram g, dr. Brejcu kot načelniku političnega društva za koroike Slovence, da sem rad pripravljen hoditi z njim kakor tudi z drugi izrazitimi klerikalci skupaj na shode med ljudstvo. Predmet naiih govorov bi naj bil samo primeren gospodarski program in narodnostna točka; o klerikalizmu in liberalizmu naj pa ne zine nikdo nič — kakor v Trstu, kjer ta politika rodi dobre sadove. G. dr. Brejc pa me je zavrnil z besedami: «Sedanja koro&ka politika je zapužčina Einspilerjeva, ki je bil duhovnik; kemiki Slovenec je klerikalen. VaSa mnenje o možnosti tzv. sloge je iluzorično, na prvem shoda se spremo. Le dajte se vi sami pokazati, bomo vsaj videli, koliko vas je (naprednjakov). Pri slovesu na Beuediktintkem trgu ob 1. uri ponoči mi je dejal g. dr. Brejc: «Na svidenje, bodeva zopet križala meče»! Priča pri tem pogovoru je bil g. dr. Stefan Rijta, odvetnik v Ribnici. 3 b.) Nekaj tednov pozneje sem kot zsproien govornik na nekem shodu povdarjal (govoreč o koroiki politiki) veliko Škodljivost popolne kapitulacije vodstva klerikalnih koroških Slovencev napram SuSterSiču, kateri je za časa volilne reforme direktno izdal koristi slovenskih KoroSeov, dočim so svoječasno slovenski Koroici kranjske klerikalce zaradi navedenega dejanja jednoglasno po čsso-pisju in na shodih najstrožje obsojali. Zaradi tega pa me je «Mir» potem silovito napadal ter me gonil nazaj, odkoder sem ravno prilel —- na Kranjsko. 3 c.) Na nekem drugem shodu sem vspodbu-jal (po cficijeluem govoru, med prosto zabave) prisotne k nsrodni samozavesti. «Mir» pa me je napadal tudi raditega ter dejal, da sem govoril stvari na tem shodu, katere se dobe v vsakem «pajzelnu za en krajcar». Mesto, da bi se na Koroškem ob vsaki priliki iikužala dvigati narodna samozavest, vleče «Mir» posamnega govornika, ki je izjemoma tp narodno dolžnost storil. 3 d.) Na shodu «Katoliikega političnega društva* je izjavil dr. Brejc: Naprednjake (slovenske) bomo zasledovali, kakor pes zajca, do zadnjega grma, dokler zadnjega ne izsledimo.» Urednik Smodej je dejal ravno ob tisti priliki ; «Volitve v Stebnu se niso vršile prav, ker so •e vršile oa narodni podlagi in ne na katoliško- J2!L narodni podlagi (to je klerikalni). — «Mir» me je tudi pozneje še napadal ter prinašal neresnice o meni, katerih duhovnik in moj nekdanji prisrčni prijatelj g. Smodej ni hotel popraviti, akoravno sem ga k temu pozval. Moral sem si iskati zadoščenja na meni samem neljub način s tem, da sem imenoval ravnokar omenjenega g. Smodeja, z ozirom na neresnice v «Miru», v hotelu Trabe-singor javno pričo mnogih gostov — lažnjivca. Vse to, kar sem navedel pod to točko jasno povem, da me vodstvo «Mira» in g. dr. Brejc nikdar niso marali v vrste sodelavcev, akoravno sem hotel biti samo Slovenec in nič drugega kakor Slovenec. Vsled tega je njihovo sedanje vzdihovanje, da z manoj ni mogoče složno nastopati — nedeli-katna hinavščina. Resnica je, da sem jaz storil vsikdar vse, da bi se započelo skupno složno delo, pa sera vedno zadel ob odpor — fanatičen klerikalizem, kateri utegne postati žalibog že v doglednem časa usodnega pomena za vse koroško slovenstvo. — Pa brez zamere! Celovec, 11. julija 1911. Udani dr. Tone Gosak. Stare cigareta «drama» In «Virginia» se prodajajo, kakor se oftciozno poroča, še po stari ceni, t. j. po 1 vin., dokler jih je kaj. Nova cena po 2 vin. obvelja za te dve vrsti cigaret šele tedaj, ko pridejo nove v promet. Nove drame bodo večje in bodo imele moder, cigarete virgimja pa rdeč natisk. Do razprodaje starib cigaret bo trajalo nemara še dva meseca. Mrlli na (sprehoda. Iz Sarajeva poročajo o nekem nenavadnem slučaju v Zvoraiku. Kmet Ljubomir Rake je umrl v 46. letu starosti vsled neke notranje bolezni. Mrtvec je ležal v sobi na mrtvaškem odru ia ženske so kot o&ičajne molile do večera pri krsti, nakar so odšle domov. Kd je vdova prišla nato nazaj v sobo, je opazila v ivojo grozo, da je krsta prazna. Prestrašena je pobegnila in »klicala skupaj ostale ljudi po hiši. Preiskali se vse prostore, toda mrliča ni bilo nikjer. Končno ■o ga našli na poti v vrt ležati v beli mrtvaški obleki. Nobenega znaka življenja ni bilo v njem. Poteze na obrazu pa je imel skrčene kot v velikih bolečinah in osteklenele oči odprte. Ni dvoma, da je Rakić na novo oživel na mrtvaškem odru ter zapustil krsto. To oživljenje pa ja trajalo le nekoliko hipov, kajti prihiteli zdravnik je konštatiral z gotovostjo vse znake smrti. Nesrečna vdova je valed tega dogodka hudo zbolela. Človekoljubno oroijo. Neki Nemac je baja izumil nove vrste samokres, ki je bolj krščanski kakor dosedanje orožje. S tem samokresom se strelja kakor z vsakim drugim revolverjem in tudi zadene — čs namrtč človek zna — ampak —ne ubija se. Sovražnik, ki ga zadeneš, pade za deset minut v omedlevico, potem na lahko zopet vstane živ in zdrav, kakor da ni bilo nič. Naboj je sestavljen iz smodnika in raznih kemikalij, ki ao izumiteljeva tajnost. Le škoda, da ni pričakovati od velesil, da bodo zaradi tega izuma pometale svoje puške ia kanona v ropotarnico. Sana leba leigala Poroča se tale zanimivost: Neža Konc, kajžarjeva žena v Goričah nad Kranjem in mati četverih otrok, katerih najmlajši je šele nekaj mesecev star, ti je v soboto dne 8. julija □a grozen način končala življenje. Neža Konc je bila 30 let stara. V Č? trt ek dne 6. julija je bila pri izpovedi ia obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur pred samomorom je bila zopet pri izpovedi in pri obhajilu. Prišla je nekako ob 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za kru-hopeko, Njen mož je bil na košnji na travniku, oddaljen kak T. emiilje ? ineiko 3,000.000 K Bomlntle. V zadnji seji upravnega sveta cLjub-Ijantke kreditne banke» se je sklenilo, razpisati v smislu rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911 subskripcijo 7500 delnic V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911. Pravico do novih delnic imajo v prvi vrsti lastniki starih delnic po 420 K za komad v razmerju na vsakih pet starih in tri nove delnice. Za nove subskribente se je določil kurz 445 E za komad. Kot prvi obrok je plačati pri subskripciji 120 E, oziroma 145 K za vsako delnico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. 1. Plača se lahko tudi ves znesek naenkrat. Nove delnice bodo imele kupon za leto 1912, vsled česar se subskri-bentom povrnejo od vplačanih zneskov 472%ne obresti do 31. decembra 1911. Upisovanje se bo vrSilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Spljitu, Cdovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici; nadalje pri «Zivnostenski banki» v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ottalih podružnicah; pri «Pri prvi hrvatski štedionici» v Zagrebu in vseh njenih podružnicah; pri «Jadranski Danki» v v Trstu in podružnici v Opatiji; pri «Banki i štadioni za Primorje» na Sušaku in Reki; pri «Češki industrijalni banki» in podružnici na Dunaju. — Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripcijo naše največje jugoslovanske banke in na tozadevni prospekt na zadnji strani današnjega našega lista. Svetovna politika. Driavni ibor se snide 17. t. m. Predsedoval mu bo začasno baron Fuchs; pozneje bo izvoljen skoro gotovo za predsednika nemški nacijonalec dr. Sylvester. Kronski govor — imel ga bo po najnovejših poročilih cesar sam — bo 13. t. m. Kot odgovor sklene drž. zbor udanostno izjavo, katero izroči predsedstvo osebno v avdijenci pre-svitlemu vladarju v Išlu. Danajska kričansko-iocialna struka razpada naprej. Poslanec Heilinger je naznanil stranki javno svoj odstop. On in drugi njegovi somišljeniki organizirajo novo obrtniško meščansko stranko. Hrvalki ban ima s svojo politiko vedno večjo smolo. Še tisti možje, ki so ga dosedaj podpirali in imeli nekaj ugleda v hrvaški javnosti, se obračajo od njega! Sedaj izkuša zopet z ustanovitvijo posebne stranke, ki bi ga naj podpirala brezpogojno v njegovem hlapčevstvu proti Madžarom. Upajmo, da kljub terorizmu od strani ogrske vlade iz tega ne bo nič! Noto razborjonje po vsej Evropi je povzročila Nemčija s tem, da je proti sveječasnemu dogovoru poslala v marokansko pristanišče Agadir bojno ladjo s 500 možmi. Francoska temu odločno nasprotuje; tembolj, ker je v tajni pogodbi Angležem obljubila, da Nemčiji ne prepusti niti koščeka zemlje v Maroku. Iz Angleške se že slišijo glasovi, da računa Uhko Francoska brezpogojno na pomoč Angležev. Seveda ima tudi v slučaju napada od strani Nemcev tudi pomoč Rusije. To je, kar lahko napravi vojsko, kakršne še ni videl svet. Seveda bodo vse države čimbolj pazile, da ne pride do boja, toda tudi izzivanja Nemčije si ue bodo pustile dopasti. Turčija mobilizira proti Ćralflori I: Sjluna se poroča, da so pozvani pod orožje rezervniki H. razreda. V Solun pride še 12 aoatolskih bataljonov, ki jih takoj odpošljejo na Kosovo Polje. Vse je prepričano, da mobilizira Turčija proti C nigori. Noto mlnUtritro na Francoskem Na Francoskem je odstopit dosedanji ministrski predsednik Moni* z vsemi člani ministrstva in novo ministrstvo Lovske paške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernlg 2614 družba z omejeno zavezo t BoroTijah, Koroiko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. sestavi Caillaux (Kelo). V ministrstvu ostane velik nasprotnik Nemčije Delcaster. Kako Tolljo na Nemikem. Avstrijski način volitev daje prav mnogo prilike za volilne goljufije; klerikalci z najostudnejšim terorizmom potvarjajo in popravljajo volilni izid. Na Nemškem je stvar drugačna. Glasovnice niso uradne. Volilec prejme, vstopivši na volišče, uradno kuverto, v katero vtakne v posebnem zaprtem prostoru svojo glasovnica. Glasovnic, navadno v obliki vizitk s kandidatovim imenom, dobi volilec od vsake stranke, kolikor hoče. V zaprtem prostoru, t. zv. volilnem klosetu, vtakne v kuverto tisto glasovnico, ki jo Inče, in nihče ga ne more kontrolirati. Na ta način je zagotovljena resnična svobodna volitev, dočim obstoja pri nas tajna volitev zgolj na papirju. Narodne zadeve. Občni zbor C. M. D. podružnice se je vršil dne 29. junija na Plešivcu pri znanem rodoljubu g. Prosekarju. Slovenske zastave so vihrale na solnčnem hribu in pokanje možnarjev je naznanjalo, da prihajajo na prireditev gostje. Bil je solčnojasen dan. Poročilo o delovanju podružnice je podal predsednik g. Prosekar. Odbor je bil voljen prejšnji, to je za predsednika g. Prosekar, za tajnika č. g. župnik, kateri spada med redke prave rodoljubne duhovnike na Koroškem. O 25 letnem delovanju družbe je govoril g. dr. Gosak iz Celovca. Ravno ta gospod je med prosto zabava imel prav poučen in primeren govor o politični zgodovini slovenskega naroda in koroških Slovencev posebej. V svojem, vsem prisotnim gostom razumljivem govoru je prišel do zaključka, da bi bila samouprava slovenskih kronovin edino pravična rešitev narodnostnega vprašanja za nas. Koroški, štajerski, tržaški in deloma tudi goriški Slovenci plačujemo sjcer davke deželam, katerim pripadamo, ne dobimo pa od dežele za to prav nič ali pa čisto malo nazaj. S slovenskim denarjem si zidajo Nemci šole, regulirajo reke in potoke v nemških delih Koroške in Štajerske ter sploh porabljajo slovenski denar za sebe. Isto velja glede Lahov. Ce bi pa slovenske kronovine imele svojo lastno upravo s sedežem v Ljubljani, bi Slovenec svoj denar porabil samo xäie ter v svoji hiši gospodaril samo v svojo lastno korist. Ta način razlaganja samouprave slovenskega naroda je napravil na vse prisotne najbolji utis in so kmetje po govoru mnogo debatirali med seboj o tem vprašanju, katero bi zaslužilo velike pozornosti v naši politični javnosti, da vsaj tekom desetletij konečno dozori. Promoviran je bil v soboto, dne 9. L ra. starejšina društva «Ilirije» tov. Joža Wieser doktorjem prava na staroslavni češki univerzi v Pragi. Čestitamo! Raznoterosti. Pni pri telefona. Newyorski listi poročajo: Neka telefonistinja v New Yerseyu je videla v eni zadnjih noči zažareti električno svetilko, ki je bila zvezana s telefonskim aparatom italijanskega čevljarja Michele Bellostija. Odgovorila je takoj, kot navadno, toda vkljub temu, da je ponovno klicala v aparat običajni «halo, halo», se klicatelj ni «glasil, pač pa je čula močno lajati nekega psa, nakar šum in oddaljeno stokanje. Poklicala je predstojnika urada, ki je tudi čul po telefonu lajanje psa in je bil istega mnenja kot telefonistinja, da se je v čevljarjevi delavnici morala zgoditi kaka nesreča, umor ali kaj podobnega. S poštne telefonske centrale so takoj telefonirali na policijo, odkoder je takoj več uradnikov odhitelo v čevljarjevo delavnico. Policisti so udrli skozi okoo v delavnico ter našli psa, ki se je obnašal kot zbesnel Vlomili so sosednja vrata in šli za psom, ki jih je vodil v neko sobo, kjer so našli čevljarja Bdlottija ležati v krvi na tleh. Z zadnjimi močmi je še mogel dati znamenje, da je hotel izvršiti samomor. Da bi lahko mirno umrl, je zaprl psa v malo sobico, kjer je bil telefon. Ko pa ja pes začul stokanje svojega gospodarja, je postal nemiren. Toda vrata so bila zaklenjena in ko je pes ves nemiren skakal po sobici, je prevrnil na mizi stoječi telefonski aparat, da so padli slušalniki s kljukic in je vsled tega zažarela žarnica v telefonskem uradu. Tako je po naključju še pravočasno • došla pomoč in na opisani način je pes rešil ži ljenje svojemu gospodarju. Ženo la lebe nmoril. Iz Krakova poročajo, da je v Obertinu zadavil finančni uradnik Komel Drohomyrski svojo ženo, ki jo je šele pred dvema mesecema poročil, nakar je skočil v nek vodnjak in utonil. Vzrok tej družinski drami ni znan. I Slovenci, no zabile družbe j SV. CIRILA IN METOPAI zahufvajfe ilTpljlesamo TOlStOVrŠltO SlOtlllO, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tost o vršita slatina, pošta GuštanJ, Koroško. kjer je tudi gostilna, lovišče in prenočišče. Svoji k svojim! zavarovalna zadruga v Zagreba |e edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena 1. 1884. Telefon 2S—94. Centrala:jiv Zagrebu, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve nlice. Glavna zastopstva: V Ljubljani, Novem Sadn, Osjekn, Reki in Sarajevu. Podružnica: V Trsta, Via Lavortoro štev. L, 11. nadstr. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: L N» žuljenje, a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti, b) zavarovanje dote, c) zavarovanje življenske rente; 2. Proti ikodi po požaru, a) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarnih zgradb m tovaren), b) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajaloiškega blaga, gospodarskih strojev, blaga i. L d.), c) zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.) 3. Zavarovanje steklenih iip. Zadružno imetje v vseh delih je znaša .... K 2,319.068*21 Od tega temeljna glavnica..............» 800.000'— Letni dohodek premije s pristojbinami..... 1,221.748*41 Izplačane škode....................» 4,323^68*44 Sposobni posredovalci la akvliiterjl so sprejmejo pod Jako ugodnimi pogoji. j (gjg) jg Jjjj^ Okrajni zastopnik za Celovec Je g. Jožef Štuhec, sollcltator v pisarni dr. Miillerja. Obenem spre]ema ponudbe v imenu okrajnega zastopnika g. Alojzij Terček, knjl-garskl mojster v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, in g. Miloš svanjak, učitelj v Strojni, pošta Prevalje. podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu. K Kolodvorska cesta št. 27. K Akcijski kapital K 5,000.000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po II 01 4 12 10 oo dne vloge do dneva vzdlga. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi. Vlnkuluje in devtnkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije. Eskompt in inkasso menlo. :: Bonna naročila. Prodiji vseli vrst vred pipirjev proti oolovioi po doevoeoi torzu. Central# V Cjubljani. podružnic« 1 5pljitu, Trstu, $araj«Vu m gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8— za komad. 1 26—18 Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. CjnbljansHa Kreditna baaffa z izdajo 7500 ooVili ddnic po H^OO’-nonlaaUtfsHnpBon zooslitt K 3,000.000. Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in drugega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in rezervnih zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edinole to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva. Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah: Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000, in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400’ odobren, je sklenil upravni sv6t v svoji seji dne 22. junija t. 1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji: 1. ) Subskrlpcija se vrši v časa od 10. do 31. falila 1.1. pri centrali LJablfanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri Žlvnostenskl banki v Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah, pri Prvi hrvatski štedionici v Zagreba in njenih podružnicah, pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki in pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine. 2. ) Pravico, subskribovatl nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420'— za komad, in sicer pripadejo na 5 starih delnic 3 nove. 3. ) Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurzu K 445'— za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje vipiaVJLli o V d« * _ • 4. ) Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskrlpciji K 120'— ozir. K 145'— za vsako delnico, ostanek K 3001— pa najpozneje do 30. septembra 1.1. Radi enostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji. 5. ) Nove delnice imajo kupon za leto 1912 in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 4 V*% tekoče obresti do 31. decembra 1911. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodo enako starim notirane na Dunajski in Praški borzi in se bodo izročile subskribentom proti vrnitvi potrdil začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472'— pomeni pri 7°/oni dividendi leta 1910 v znesku K 28-— skoraj 6°/ono obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom i. t. d., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije. ■A** od 3( 5,000.000 na 3( 8,000.000 Prospekt. v letu 1907 v lelu 1910 Delniški kapital Rezervni zaklad 2,000.000 235.449 7,240.002 182.906 5,000.000 493.464 Vloge Čisti dobiček . Skupni promet Dividenda . . 613,000.000 6% 11,064.138 358.273 1.033,000.000 7 7« nominale. Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministrstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija t. 1. V Ljubljani, dne 10. julija 1911. Ljubljanska kreditna banka.