368
Poučna utvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
Božidar Vukovic. Tiskanje slovenskih in hrvatskih knjig na Nemškem.   Prve slovenske in hrvatske tiskarne v domovini.
Čudno je, da je junaška Črna Gora imela prvo tiskarno na slovanskem jugu, a Dobrovnik, jugoslovanske Atene, tiskal je vse svoje knjige do prešlega stoletja y italijanskih mestih, ker ni imel svoje tiskarne.
Tudi v Hrvatski je bila ustrojena prva tiskarna v gnezdu junakov, v Senji, a ustrojil jo je 1506. 1. neki Gregor, ki je bil v mladosti odšel v Benetke in ondi se izučil tiskarstva. Pozneje je na poziv Senjskega vikarija* Silvestra Bedričiča prišel v Senj, da natisne več knjig, vse z glagolieo, mej njimi tudi misal. Zna se. da je* Gregor živel in delal v Senji do 1509. I. Leta 1531. pa nahajamo na Reki v hiši škofa modruškega Šimna Ko-žičiča glagolsko tiskarno. Ta škof je bil namreč 1530. L v Benetkah, od koder je pripeljal dva italijanska tiskarja Dominika in Bartula, da mu tiskata cerkvene knjige. Ko je Kožic umrl 1535. 1., bilo je konec njegove tiskarne.
V Zagrebu je bila tiskarna že 1527.1., katere je bil lastnik Štajerc Hermagora Kraft. Kaj več ne vemo o tej tiskarni. Potem je, kakor je videti, zaspalo vse in spalo do konca 17. stoletja. Okoli 1690. 1. pa je ustrojil Pavel Ritter (Vitezovič) zopet tiskarno, v kateri se je mnogo tiskalo do smrti njegove   1713. 1.
Kakor baron Ungnad, tako je tudi sin neumrlega sigetskega junaka, grof Jurij Zricski, oklenil e Lutro-vega nauka in širil knjige v tem duhu spisane. Ker je Medjimurje bilo imetje Zrinskih, ustrojil je Jurij 1570. L tiskarno v Nedelišdu in natisnil več del. tudi hervatski prevod sv. pisma nove zaveze Mihajla Bučiča, naddija-koua in župnika na Belici v Medjimurju. Ker pa je bil Bučič tudi pristaš Lutrov, zato so na zapoved hrvatskega cerkvenega zbora vse te knjige sežgali. Razen tega je natisuil v Nedelišču 1574. 1. znamenito delo, namreč hrvatski prevod Werboczyjevega ogrskega ^aKonika, ka-
369
teri latinski slove: „Tripartitum opus juris consuetu-dinarii." Eden lep odtisek te knjige ima knjižnica hrvatskega vseučilišča v Zagrebu.
Ne ve se za nobeno drugo delo, ki bi bilo v Nede-lišču tiskano, tudi ne. kaj je bilo pozneje s to tiskarno. Leta 1587. pa je imel Varaždin svojo tiskarno, katero je upravljal Slovenec Mandelc. Ta Mandelc je bil prvi slovenski tiskar. Leta 1575. je bil ustrojil v Ljubljani prvo tiskarno in natisnil v njej do 1582.1. množino različnih, zlasti slovenskih knjig. Izpod njegovega tiska je izšla na svetlo 1578. 1. zelo redka dandanes hrvatska knjiga, namreč: „Kronika vezda znovich zpravliena szloveuskim jezikom po Antolu pope Vrancze, kanovniku Zagrebech-kom." Isti pisec je na svetlo dal še „Tumačenje evan-gjelja", in „Postilo svetih". Ker pa je bil Lutrovega mišljenja, sežgali so mu vse knjige.
Ravno se je bil Mandelc pripravljal, da sačne tiskati slovensko sv. pismo, ko mu doide zapoved, da se mora izseliti iz domovine, ker je bil pristaš Lutrovega nauka. Prepeljal je svojo tiskarno najpreje v Gussingen na Ogrskem h grofom Batthyanyom, pozneje v Monyo-rokerek h grofom Erdodyom, a 1587. 1. ga nahajamo v Varaždinu, kjer je tiskal knjige do 1595.1. Tega leta se je preselil bržkone vsled pregnanstva na Ogrsko. Kakor je v Ljubljani po Mandelčevem pregnanstvu prešlo sto let, predno so zopet dobili tiskarno, tako je tudi Varaždin ostal po njegovem odhodu blizu sto let brez tiskarne. Leta 1774. pa nahajamo tu J. Th. Trattnera kot tiskarja, in od takrat ima Varaždin vedno svojo tiskarno.
Pozneje so dobila še druga hrvatska mesta vsaka svojo tiskarno.