Uin/k XXXVII/ctna 800 d<"i/<št 13. Nov udarec swažiiTku Tticam selivkam odvzeli potne liste Toostre^a rmjna kohfrola na vsakemn centimetru naše 0bme^9 ^r^lja f>nsb-ig(cx peruti pfičkono. USPLHI prekinilo ploska-nje. Predsednik jc bil ravno naznanil, da je dr. Nagode obsojcn na smrt z ustrclit-vijo. Enemu jzmed prisednikov se je vi-delo na obrazu, da se mu plo.-kanjo gabi, 111 je dajal publiki z roko znamenja. \iaj bo tiho. Nato sem slišal: ,,Sirc Ljubo z upora-bo čl. 1, tč. 1 in čl. 3 ZVK (nisem vedel, kak.šna okrajšava je to) na smrtiio kazen z ustrelitvijo, na zaplembo celokupntga premoženja in v smislu čl. 9, odst. 2 ZVK na trajno izgubo političnih in posameznih državljanskih pravic." To mi je bilo ko-maj mar. Ko je predsednik bral, da je profosor Kavčnik obsojen i.a 1G lct ,,odvzema pro-stosti s prisilnim delom", je r.i-kdo zatulii: ..Premalo!" Predsednik jc za;,rrozil, da bo dal izprazniti dvorano, če občinstvo nc bo mirno. Komunisti so tako podivjali, da je eden izmed njih ploskal obsodbi svojega lastnega očeta. Profesor Furlan je bil tudi ob«ojen na smrt.. Hribar je bil obsojen na 18 let ,,odvze-ma prostosti s prisilnim delom", Vodetova na 20 let, Kumelj na 15, Hočevarjeva na 14, Svato Zupan na 9, Stare na 7, kapetan Pirc na 15, Lajovic na 5, moj oče na 10 let, Snoj na 7. Gospa Hribarjeva je Lila i;bsojma na 1 leto prisilnega dela brez odvzema pro-stosti in so ji izvršitev kazni odložili za dobo troh let, najbrž zaradi njeiiih o skupnem /.ločinskeni naklvpu" in cla jo zatorej vsakdo odKovorrn za vsa storjona kazniva dcjanja. ..Vslrd tetfa po mnciiju sodisča v polni mvri od^ovarja za kazniva dcjanja v smislu disjtozitiva sod-be tudi obtoženec Franjo Sirc, kor jc b>l po svojcm sinu Sircu Ljubu dejansko po-vozau s to skupino in jrotovo tudi dobro pouccn o sinovem zločinskem delovanju. 3 tcm pa o delovanju vst- skupin«'. 1/. do-kaznejca gradiva izhaja, da sta bila Sirc Franjo in Sirc Ljubo kot očc in sin v najboljših medsebojnih odnosih... (Slišal scm: .....in Ljubo Sirc pravi, da jo obvcšcal svojcua očcta o vsem", toda tega ni v kon-("ni vf-rziji sodbo — a spominjam se, da sim hotol zavpiti: ,,To ni res!")... Med ukupacijo jr bihi Sirčcva familija poveza-na :> ..Staro I'iavdo", kai" jc l-cvzeti iz Najiodetovih boitžk, kjer se tudi Siic Fra-njo in njegova žona izrecno omenjata... . (Ko j(! predsednik to bral, jo pofdedal v smcri, kjer se mi.je zdelo, da sedi moja mati -— srce mi je zastalo. To se je na-našalo na obisk mojega očeta in matere j)ii Napodctu 1. 1942., ko sta mu šla pove-dat. da ne morem pobegniti v Svico. Nik-dar ixn nista rcč videla.) ..Sirc Franjo je v zvczi z italijanskim majorjem OVRE d'Amatom sodeloval pri špijonskih poslih glede jugoslovanskih študentov v Pcrugi. kar je povzeti tudi iz pisem Sirca Ljuba svojemu očetu... (V tem trenutku jo ob-toženec zraven nifiie zaničljivo dojal: ..Ali ste res špijonirali-?" Lahko bi mu bil prt-rczal vrat.) ...zaradi tejra tudi on (nidj očv) odgovaTja kot sostorilec jr.u skupnost dejanj v končncm efektu." Sodba je dejala, da sodišiv nv nioif verjeti obvambi, da smo poskusili ,,or>:a-nizirati opozicijo in so poučiti o pohižaju v inozemstvu". Sirc Ljubo ..govori o tt-rn. da so v NagodiMovi skupini odpadli vs: j)0mialeki zojicr sodt-lovanjo z okupatoiji, kcr so vsi to smatrali za k;imufl;i/.i)". Ku so brali to, jc dr. ¦Nagodr zašcpt-tal: .,.\l: sto res to n-kji?" Po niiuMiju sodisča se ..glfdi- kaznivih dfjanj iz dobf okupaciji1" nismo mogli sklicovati na Odlok o splošni anmcstiji \? 1. 1945, kcr so po čl. 5 tega odloka ainin-stija na nas m1 inoro nanašati. l'r.iv iak«> se nisnio nio^li skličevati ua amm-stij.ski ukaz iz I. 1945. ,.kor jih jc srnalrati kot ovaduhc odnosno kot organizatorji' in idc-oloske vodnike". Ur. Najfodrtovo pisnio matcii .-n iinrli :.a ilodatcn dokaz njcgovc krivdr. O niL'iii jc bilo rcfciio, ,.da sfin lnl cdcn vndilnifi ("l.inov ti1 zlo("iiiskf skupinc in da nii jc skupina povi-rjala prav p«' sobno zaupnc poslc... cclo tuji infdst.r. nik nic jc opozoril, naj '>c spriro svoji-<;;i iK-i-jsivovan.ia Niiiuji^m prcd ()7.Nf)". Proh-sor Ktnlan ,,jc žr m.tica l(.ll! /. lažnini potniin listom pobc^nil v ¦ iiu>,-. m stvo". (Nc vcm. ali jc bi! njcrnv ' |k.i m list lažcn ali nc toda spiašrv.d >rm Sc. ali naj bi bil p<> mnctiju knnuiiiislnv <"ak.-d na nacistr m l.i^islc v l.jubliani. ) Sodi--čc 111 inii'|o tiubciicj/a dvoma, da jc j»i"ti)"»--sor Furlan ...i^ciit tujc špijnn-;kr slnžbi-1- Po tcm, k;.i- pišr v ol).sodl)i. jc vidrii, da j.c Mt-tod Kumclj dnživcl živnii /lm:i i-i jc napadcl pa/nika. Sodišrc \<- scvcd;i t.i koj zakljurilo, da si' jc na ta narin ln.tr) "¦,,pol;is( it i orožja in i>obct.riiil i i/. 'apoi.i" Kumelj je v živčni razvratnosti kmalu storil samomor. Stareta so obtožili tudi ,,zločinov" nje-govega brata, ki je ob ,,osvoboditvi" po-begnil. Sodišču se je preveč mudilo, da bi moglo razločevati med njima. Obrambi obtoženega Pirca Metoda, da je skušal organizirati opozicijo, seveda ni bilo verjeti. Sodba se je dalje glasila: ,.Glasom priznanja Sirca Ljuba je bil Pirc Metod stalno obveščen o vseh sestankih."-To si je sodišče preprosto izmislilo — stric je mislil, da se je meni zmešalo. Za konec je sledila običajna porcija zmerjanja: Zaradi naee zločinske dejav-nosti nas ni bilo več mogoče imenovati izobražence. Imeli smo bolne ambicije. Na-še zločinsko delovanje je pomenilo aiste-matično krepitev pozicij vojnohujska§kih klik v inozemstvu proti FLRJ, katorim pripadajo razni Fotiči, Mački, Kreki in ostali njim podobni. Ko so nas odpeljali iz sodne dvorane, niscm videl ne matere ne Katje. Le bra-tranec je 3tal v ozadju in se žalostno na-smehnil. Naša vrsta se je ustavila pred nekimi vrati, tako da obsojenci, ko so naa razdeljevali po celicah, ne bi vedeli, kje je kdo. Profesor Furlan se ni obrnil, ko so ga-odvedli. Profesor Kavčnik je pomahal dr. Nagodetu. Jaz sem odšel, ne da bi mu re-kel zbogom. Bil sem preveč utrujcn in obu-pan. Nisem ga nikoli več videl. Popoldne me je obiskal branilec v pri-sotnosti Oznaša. Vprašal me je, ali sme prositi za pomilostitev. Skoro bi se mu za-smejal v obraz. Ali je znorel? Ali je hotel, da bi izgubil glavo zaradi te komedije? Opazil je moje presenečenje in dejal, da je navada, vprašati obsojence na smrt, ali žele prositi za pomilostitev ali ne. Nato me je končno začel izpraševati, kaj se je zgodilo. Nisem več molčal, tem-več sem stvari pojasnjeval. ,,Zakaj tega niste prej pojasnili," je vpra.šal. ,,Saj sem, pa me nihče ni poslušal." Zmajal je z glavo: ,,Zelo slabo ste se branili." TRIBUNA-STRAN 14 Ali res? — sem si mislil. Povedal mi je, da me je mati hotela obiskati, pa je niso pustili. Sporočil mi je njcne želje. ,,Vidoti je, da ji je v veliko podporo luštno dekle," je nadaljeval. ,,Ah, kakšen smisel ima sedaj vse to?" S(.m zamrmral. ,,Ne obupajte," me je hrabril in Oznaš je prikimal. Ko sem se vrnil v celico, so mi dali dopisnico, naj pišem domov. Pisal sem Katji in jo prosil, naj me pozabi. Zagoto-vil sem ji, da jo imam še vedno rad, toda da ,,vse to pomeni dolga leta zapora, celo če ostanem živ". Precej kasneje sem dobil njen odgovor, da me noče zapustiti. ,,Videl boš, kako bo-mo še plesali skozi življenje," je pisala. Trenutno mi je bil edina družba Slo-venko. ,,A' ste se troštal' šusa?" je vpra-šal. Vprašanje je bilo tako surovo, da me je skoraj zabavalo. Ko se je zmračilo, so me odpeljali na-zaj v Oznine Centralne zapore. Prvič po dolgih mesecih ni celo noč gorela luč; vendar sem se premetaval sem in tja. Pazniki so v redkih presledkih gledali v celico. Zahotelo se mi je, da bi nekdo soČustvoval z menoj. Dasi mc je bilo ka-sneje sram, sem se nalašč začel še bolj premetavati po postelji. Končno je dežurni podoficir odprl okcn-ce in me začel nagovarjati: ,,Ne bodite tako nemirni in spite!" Nazadnjc se je zdanilo. Prvi, kj se je po obsodbi z menoj dalj časa pogovarjal, je bil Oznovski poroinik Milan. Zelo ga je zanimalo, kako se poču-tim. Govorila sva o očetu. ,,Vedeti morate, da sploh ni kriv," sem vztrajal. ,,Torej je v zaporu samo zaradi vas?" je vprašal. ,,Da, samo zaradi mene," sem vztrajal. ,,No, potem. pa ne bo imel posebno le-pih spominov na Vas, ko boste mrtvi," je prijazno pripomnil Milan in šel. Drugi obfakovalec je bil oznovski ma-jor Leopold Krese-Čoban. Tudi temu sem podrobno razložil, da oče ni kriv. Coban je bil mlinski vajenec, ko se je vojna za-čela. V partizanih je korak za korakom napredoval do majorja, toda je izgubil no-go. Z leseno protezo se je le atežka pre-mikal, vendar se mi je zdelo, da ga je zgodba o mojem očetu ganila. Naročil mi je, naj vse napišem, kar sem tudi storil na kose toaletnega papirja, toda nihče me ni nikdar vprašal zanje. Čoban mi je tudi obljubil knjige in je to obljubo jzpolnil. (Kasnejc je Coban po-stal predsednik Združenja jugosiovanskih vojnih invalidov in se je udeleži! voč mcd-narodnih kongresov. Ko sem to zvedel. sem se večkrat spraševal, ali se zahodni delegati zavedajo, da se na mednarodnih konKiesih često rokujejo s tajnimi poli-cisti.) f Knjige, ki so mi jih dali, so bile Tol-stojeva ,,Vojna in mir" in Sinkievviczevi ..Križarji". Ceprav sem jih že bral, sem jih začel hlastno prelistavati. Toda vse kaže, da nimam sreče s knjigami, kadar me življenje tare. Ko sem s hudo pljučno tuberkulozo ležal v sanatoriju, sta bili prvi tJve knjigi, ki sem ju naročil, Rostandov ,,Orlič" in Dumasjeva ,,Dama s kameli-jami". Prestrašen sem ju odložil, ko sta oba glavna junaka začeia pokašljevati in umirati za jetiko. To pot sem nemudoma naletel na opise usmrtitev. V ..Križarjih" Zbiška hočejo obglaviti, v ,,Vojni in miru" Pierre že stoji pred puškami, vendar se oba izmažeta. Ali je bilo to dobro znamenje? Naslo-nil sem se na steno in sem si skušal za-misliti samega sebe pred četo strelcev. V samoobrambi sem take misli takoj zatrl. Dejansko nisem nikoli docela verjel, da me bodo ustrelili — zdelo se mi je pre-neumno. Povrhu sem slišal kukavico z grajskega hriba. Smejal sem se samemu sebi, a vcn-dar sem poželjivo štel, kolikokrat bo ku-kavica zakukala, in bi) prepričan, da mi je namenjenih še mnogo let. Včasih je do-bro biti vražjeveren, posebno če človek verjame samo v tiste znake, ki so mu v prid. Drugo noč sem spal prav dobro, 1c zbudil sem se ob nedoločeni uri. Na po-stelji je sedel major Ronko, ki me je pri-šel vprašnt, ali imam sodbo za pravično. To je bil menda začetek komunistične ,,prevzgoje". Prvi korak k poboljšanju je, da človek prizna, da je bil obsojen z naj-bolj pravično sadbo, kar jih je bilo kdaj izrcčonih. ,,Da, zelo pravična," sem dejal, ,,razt>n kar zadeva mojega očeta." ,,Kako to," se je namršil, ,,ali mislite, da na&i r.odišea niso nepristranska." ,,Nc, nikakor," sem skušal popraviti, ,,zelo pravičn:; so, toda morda sodišče ni vedelo vseh podrobnosti o zadevi S frni sva prekinila razgovor. Tudi sani št-f Ozne Šilih me je pi išel obiskat. Kcžal sc jc: ,,A, Sirc, ste mi-lili, (l.t nas boste, jia smo bili mi hiticj.ši. Edini namen ŠubaSicevega sporazuma z na-mi je liil. da bi nas vrgli. Churchill misli, d:i jc sila zvit, jta smo mi nrebnsanejši." Ta naprovor ic bil docela v skladu z Le-hinovim vprašanjem ..Kdo ,,Kar pa vas zadeva, Sirc," je nadaljc-val Šilih, ,,ste bili vsaj malo pametni, do-kler ste bili pri partizanih — veste, da smo vas skrbno opazovali. Kasneje ste pa čisto ponoreli." Po štirih ali petih dneh me je paznik odpeljal v. zasliševalnico. Na moje prese-nečcnje sta sedeli tam na zofi mati in Katja. Nekaj korakov v stran je zavaljen un mizo sedel poročnik Milan. ,,lmate petnajst minut," je rekel zlobno. Sedel sem nasproti zofe in tržal Katjo za roko. ,,Oprostite mi," sem začel zmedeno go-voriti. ,,pokvaril sem vse, škodil sem vsem." ,,-Nič ne maraj," je rekla mati, ,.saj nisi ti kriv." ,.Oh, seveda sem," so se mi vlile solze. ,,seveda sem kriv, strašno kriv." Mati in Katja sta se začudeno spoglf-dali. Prepričani sta bili, da so bile obtož-bc proti meni neresnične, sedaj sem pa jaz govoril o svoji strašni krivdi. Nista razumeli, ča nisem govoril o krivdi v smi-slu kazenskega prava, temvec o krivdi pred njima in pred očetom, ki sem jih vse uni-čil, ker sem se skušal upirati režimu. ki je bil vse premočen. ,,Kaj se je zgodilo s stanovanjem?" sem vpia.šal. ,,Pi"i''i so in vse odpeljali," je dejala mati in takoj dodala, ,,Ne boj se, vedno bo.š iniel dom." Ni nii bilo mar, ali bom imel dom ali no, toda moji star.!i so bili sedaj brez do-ma iu vse je bilo moja krivda. ,,Mami bo prišla za nekaj časa k nam," jr rckla Katja, ,,vse bo v redu!" ,,Konec, petnajst ,n)inut," je zmagosla^-no naznanil Milan. ; Šli smo proti vratom. Na pragu sc je mati cbrnila in me poljubila. ,,Tudi ti «a jioljubi," je rekla Katji. J^iznik me je odpeljal in niati si ni mo-),'la kaj, da ne bi zajokala. ,,Kaj jia se de-rclo," jo pikro opomnil Milan. ,,Edea vtč ali inanj, kaj pa pol'." Milanu iiisem mogel zamcriti - bil jc mlad in v vojni je izgubii nojro. Mislil jo, da sp mora zaradi tega znašati nad vsa-kim. Predcn sta me pri.šli mati in Katja obi-skat, sta skušali govoriti s Titom ali drugo visoko osebnostjo. Odpeljali r.ta se v Beo-grad, kjt-r se jima je posrečilo govoriti z nekaj nekomunisti na visokih položajih. Verina je rekla, da ne more stcriti niče-sar. kor da je odločitcv v rokah komuni-slov. ()bi r " RROJ: vT--1*;.'') •,"¦:¦! 6. Zaj.-rv1.-. ^l . ¦'. t 98» . OFCINShl oUD 2AGREB PRIMLJENO 6 »' i -&- 1SS3 rs-ti suo 0 I' E »s. hroj: :•:<•.-3i)'18/36. r Dana 3°. travnj« 1987. ijodir.e u krivičr-.o-!. pontupku protiv DobrosJava Parace :bor kriv. djehi It čl. 137 st. 1 \7.K dor.es^riS Je prvosto".cna presuda ko3'oT,.jfi jsti proTlaoen krlvir ztes počir.jenj-i navedeno^ krivicnog djels t« rru Je izrečens uvjetn.i osudn kojoT Jw nan foto'e nekaj tistih klasičnih, ne digest intelektualcev. Se nekaj. Vse to se je dogajalo, mogoče pa se še, na valovih Radia Študent, ki je vsaj obljubljal, da bo povabil k sodelovanju kar se da širok krog Ijudi in dokazal, da govorice, ki se širijo po Ljubijani in ki bi jih lahko povzeli nekako takole; RŠ je postal totalitaren tako kot Mladina, ki te svoje lastnosti seveda noče in tudi ne skriva, niso utemeljene. Druga reč ali stvar je po nekaj letih in burnem mesecu aprilu (na sceno je še enkrat stopil Ijubljanski CD in njegov šarmantni direktor Mitja Rotovnik, ki je po vesteh iz slabo obveščenih virov, stvari malo zameštral, a so se končno le odmeštrale) bomo s prvim junijem v Ljubljani konfcno dobili nov mesečnik, »slovenski vodnik z naslovom KAM«, ki nas bo vodil, vozil in tako dalje po kulturnih, umetniških, turističnih, športnih in podobnih prireditvah, ki se bodo in naj bi se dogodile v Ljubljani. Izhajal bo enkrat na mesec, prvega junija tudi v angleščini, za goste in negoste iz tujine. Stvar bo tiskana v barvah, na 64 straneh, v žepnem formatu, naklada bo 10.000 izvodov, y KAM boste lahko tudi oglaševali, brali npr. intervju z Emilom Filipčičem in Vitom Tauferjem (o novi premieri v Mladirskem gledališču, drami E. F., v kateri avtor tudi igra, režira pa jo seveda V. T.) in pa seveda napovedi, zapovedi, odpovedi, razpovedi, inpovedi in podobno za vse, kar se bo zanimivega za paniranje, kulturbuntovce in normalne občane zgodilo v domačih logih. Lahko izdamo še imena treh urednic. Odgovorna urednica bo Marina Gržinič, urednici Aina Šmid in Nela Malečkar. Tehnični se seveda tudi ve, kdo bo, pa se zaenkrat še ne sme povedati. No, tretja novica je na videz vse prej kot zanimiva za Študentskičasopis, ampak stvari so popolnoma drugačne, kot videz, ki ga dejajo. SLOVENSKA MATICA, ki je pred, za in med drugim tudi založnicaje na tiskovni konferenci ob koncu aprila predstavila prvi del svoje letošnje bere. Šlo je (in še gre) za sedem knjig, najprej tri ponatise, potem pa še štiri no-vitete. Študentje filozofije, komparative.jtd. so si verjetno, ko bodo to brali, že pred nekaj tedni kupili komplet klasične filozofske memoarske literature, se pravi PREDSOKRATIKE, zmeraj bolj kritizirani, ampak tudi še vedno zelo brani pre-vod Antona Sovreta, Platonovo APOLOGIJO SOKRATA, še en temeljni tekst grške filozofije, potem pa še malo Rima, AVRELUEV Dnevnik, precej dekadenčno branje, ki so ga Ijudje, kot je povedal na konferenci prof. Gantar, ko je bil še razprodan, hoteli kupovati kar za devize. Med ostalimi štirimi knjigami pa sta bila vsaj dva dogodka. Najprej Poslikani leseni stropi na Slovenskem, Nataše Golob, potem pa na videz popolnoma nezanimiva knjiga SLOVENSKA VOJNA PROZA (1941-1980) Franceta Bernika in Marjana Dolgana, v bistvu pa knjiga, ki v uradno znanstveno raziskovanje proz z vojno tematiko vnaša čisto znotrajliterarne vidike, se pravi, da se loteva tovrstnega pisanja kot literature in ne ideo-logije, jo v skladu s tem tudi razčlenjuje. Gre skratka za knjigo, ki se jo splača prebrati. SK, karje kratica za Slovensko Kinoteko od 11. maja, ko bo izšla tale številka, ponuja sledeče: KONČNO IN ŠE MAL0 NE DOVOLJ, se pravi samo en film Woody Allena, ANNIE HALL iz leta 1977. Zvečer pa še Buster- vzoren so-prog, leta 1929 posneti film z Busterjem Keatonom. Vse to v sredo, 11. maja. V četrtek Viscontijev SomrakBogov, v petek Bunuelov Ta mračnipredmetpoželenja, v ponedeljek, 16. maja Rosselinijevo Potovanje v Italijo, v torek Ljubimca Louisa Malleja in pa še Deviški vrelec Ingmarja Bergmana. V sredo, 18. maja Koma in zvečer Buster detektiv, v četrtek Resemaryjin otrok Romana Polanskega, v soboto Altmanova Svatba, v ponedeljek, 23. majaZloglasnaženaaliNotorious Alfreda Hitchkocka, v torek, 24. majaPodnajemnik Romana Polanskega, vsredo, 25. maja, tako rekoč na dan mladosti, paše novaTRIBUNAin novprogramza Kinoteko. Maj mesecje torej mesec za tiste, ki še nisovideli vseh tehle naštetih filmov. Vsi po vrsti so namreč več kot zelo dobri. Festival Ljubljana v maju ponuja Roka Klopčiča in Vlasto Doležal-Rus, ki bosta osemnajstega zaigrala Sgatbe-ronija, Prokofjeva, Bacham Szymanovskega in še kaj, za dan mladosti pa bo Smiljka Isakovič igrala na čembalo, zra-ven pa bo še Godalni kvartet SF, igrali bodo P. A. Solerja. To je to. V CD-ju se, kot nam je znano, ne bo zgodilo nič pretresljivega. Zato pa boste še nekaj časa morali čakati v vrsti za karte za Bertoluccijevega Poslednjega cesarja, v Mini kino unijon bodo še naprej vrteli FallinginLove, čisto korekten film v vse prej kot korektni dvorani. Za tistih štiristo jurjev bi lahko sedeli vsaj na malo manj ostudnih stolih, gledali film pro-jiciran na malo bolj korektno platno, predvsem pa se ne počutili kot na kakšni železniški postaji. Je že tako. V Kinema-tografih Ljubljana so trdili, da nujno potrebujejo tri majhne dvorane za nekomercialne in domače filme, kolikor morem, pa nikakor ne morem razbrati, zakaj bi bila glavna igralca Falling in Love pripravljena igrati v takšnih filmih. Se pravi, da nekaj ni v redu s tistimi lanskoletnimi trditvami glavnih pri teh stvareh, ali pa Robert de Niro z veseljem igra v jugos-lovanski b produkciji, ki je v kinu Union dublirana v angleščino, zraven pa še podnaslovljena. Od9. majado 1 Š.junijabodov Ljubljani, točnejevorganizaciji Mestne, Republiške itd. konference mladine20. mla-dinski kulturni dnevi, ki jih bo izvedla poslovalnica Festivala Ljubljana. Spored bo res bogat, vse od gledaliških predstav, filmov, predstavitev knjig za otroke, opere in tako naprej. Dogajanja skoraj vsak dan, spored pa si lahko ogledate v dnev-nem časopisju. Še nekaj. Nujno si je treba ogledati novo predstavo Plesnega teatra PANOPTIKUM. (tt) TRIBUNA-STRAN2S [p©l AFRODIZIJAKI (Tretjič in zadnjič) V deželi je maj in pomofili letajo napkoli kot omamljeni metulji. Zmeraj več nas je v tej deželi, predstave v Slogi so neredko raz-prodane do zadnjega stojišča, govori se o svetovni premieri pomo-opere, in sicer prav v Ijubljanski Operi, s čimer utegne Ju-goslavija po aferi Agrokomerc (t. i. bosen-ska mafija) spet postati vredna pozornosti svetovne javnosti in bodojenkiji brali o nas na prvi strani New York Timesa ter Screvv magazina. Iščoč vzroke za stabilnost polo žaja pornofilov v Sloveniji, ki traja že nekaj časa, poleg tega pa še prostora v Tribuni, namigujem na komparativno prednost, ki jo nam pornofilom aaje uporaba afrodizičnih sredstev pred drugimi večinskimi grupaci-jami. Pred Vami je nekaj uspešnih receptov za afrodizijake, za katere dobimo sestavine v domači lekarni ali pri zeliščaricah na Ijub-Ijanski tržnici. Informacije, ki sem jih dobil v zvezi s kvaliteto trav, ki jih boste zmešali, so ugodne. Po letu 1983 naj bi šloza najboljšo letino (ugotovitev kompetentnih laborato-rijev) in priporoča se nakup, ki bo dal tudi zalogeza morebitna sušna leta. Upoštevaj-te tudi prilagajanje Vašega organizma na vzpodbujevala, zaradi česar se sčasoma veča količina zaužitega pomagala, ki pripe-Ije do zaželene potence. LJker pornofilov Kupimo liter vinjaka. Izkušnje kažejo na uporabnost vinjaka znamke »Badel«, pripo-ročljivost glede na razmerje cene/afrodi-zično delovanje vinjaka »Stock« in nenad-kriljivost francoskega konjaka »Remy Mar-tin«. Kupimo ga lahko v duty-freeju na Lju-belju (ca. 40 DM). V to steklenico vinjaka dodamo: 3 g encijana 3 zeli poprove mete 3 rožmarinove vejice en oranževčev list in en cvet eno tanko oranžno lupino 2 zrni koriandra * Encijan, koriander in oranževčev cvet stolčemo, najbolje v možnarju iz oljčnega lesa, ki ga vJužni Franciji uporabljajo za pri-pravo ajolija. Vse stresemo v steklenico in v njej namakamo štiri dni, nato pa precedi-mo skozi tanko krpo. Metino zel, rožmari-novo vejico in oranževčev list pustimo v steklenici. Povprečen pornofil bo za vsak-danje potrebe popil po eno šilce tega liker-ja, ob izjemnih priložnostih za porno doživ-Ijanje pa si bo natočil dve, vendar ne druge-ga za drugim. Liker pornofilov je ponos vsa-kega domačega bara in znamenje, po kate-rem zanesljivo prepoznamo pripadnika zmerne struje našega gibanja. Porno čaj 3 ščepci šetraja en ščepec oranževčevih cvetov en ščepec mete Pijemo ga tri mesece vsak večer, najbolj primeren čas je na pomlad nekje od marca do junija, niste pa še vsega zamudili, če za--čnete šele maja. čaj pijemo kar se da vroč (pazite na opekline), sicer pa počasi in s čim večjim užitkom. Porno čaj je blag afrodizi-jak v tem smislu, da ne vzpodbuja prihoda nenavadnih porno teženj iz globin naše podzavesti na površje naše duše, torej v stik s svetom. Za zgoraj navedena recepta se zahvalju-jem tov. Mauriceu Messegueju za leta raz-iskovalnega dela, katerih sadovi so sedaj pred Vami. TRAVKjCA mmm Tibetanski črvi Gre za skrivnost o vitalnosti nekaterih slovenskih politikov. V Tibetu, visoko v go-rah (nadmorska višina okoli 4000 m), biva-jo v prsti prav posebni sorodniki naših de-ževnikov. Biologi se še dandanes trudijo s klasifikacijo teh zverinic. Iz mletega mesa teh črvov naredimo pleskavicam,podobne zrezke. Uspeh je neverjeten. Če oseba moškega spola konzurrrira en takzrezek, bo imela nepretrgano erekcijo najmanj dvajset ur. To trajanje afrodizičnega učinka velja za starejše posameznike, medtem ko morajo biti mlajši previdnejši ob doziranju, saj se za tridesetletnike erekcija lahko zavleče kar čez cel teden, kjer se še tako dobro pre-skrbljen pornofil sreča s pomanjkanjem ob-jektov obdelave. Slovenski politični vrhovi so bili od nekdaj v dobrih stikih s kitajskimi kolegi. Preko blagovne menjave naj bi torej naši voditelji prišli do obilnih zalog tibetan-skih črvov (zmrznjenih). Prav sedaj gostuje-jo y hotelu Kompas kitajski kuharji, ki jim učinkovitost tibetanskih črvov ni tuja. Pri-meren pristop do teh mojstrov Vam bo čis-to gotovo odkril še kakšno malu tajnu v zvezi s pripravo teh črvov. Genetski inženiring in mikrobiologija sta panogi visoke teh-nologije, kjer naša znanost krepko zaostaja za dosežki kolegov na tujem. Na raziskoval-nih projektih oziroma problematiki, s katero se le-ti ukvarjajo, vidimo netočnost trditev, da je znanost v rokah oboroževalne indust-rije in da si prizadeva odkriti morilske stru-pe in mikrobe, ki bi v tisočinki sekunde zbri-sali prebivalstvo Vzhodnega bloka z obličja Zemlje, kot trdijo militaristi v domnevno ogroženih deželah. Dejansko so vsa priza-devanja znanstvenikov, nobelovcev, us-merjena prav proti dejanskim interesom posameznika. Na področjih genetskega in-ženiringa in mikrobiologije so to napori v smeri odkritja zdravila proti plešavosti, sta-ranju, raku, impotenci, AIDS-u. Nassloven-ske pornofile najbolj zanima tisto proti im-potenci ali za potentne osebke v smeri po-večanja potence. Sčasoma se bo naš inte-res obrnil tudi proti anti-AIDS preparatu. Na svetu že deluje raziskovalna ustanova, ki je zabeležila vidne rezultate pri boju z ne-zadostno potenco. To je SENETEK PLC, kalifornijsko podjetje, ki ima podružnico na češkoslovaškem in opravlja testiranje svo-jih izdelkov v deželi Danski. Vodi ga dr. John P. Bennett, profesor oxfordske uni-verze. Raziskovalni team Senetek Plc zdru-žuje več dobitnikov Nobelovih nagrad za omenjena področja. Skozi svoje delo so že leta 1986 prišli do substance, ki je dvigala moško potenco do te mere in tako trajno, da je bil pri nekaterih pacientih potreben operativni poseg za prekinitev erekcije (puščanje krvi iz penisa); vse to se je doga-jalo že ob najmanjših možnih dozah na po-skusnih osebah, ki jih je bilo na Oanskem očitno možno najti v zadostnem številu. Leta 1987 so te pomanjkljivosti strokov-njaki Seneteka odpravili in preparat sam je v zaključnem obdobju preizkušanja. Priča-kuiemo torej lahko univerzalno pomagajo, zcTkaterega bi pornofili dali tudi življenje. Podrobnejše informacije o preparatu in o tem, kdaj bo na policah lekarn, lahko dobite na naslovu: Senetek plc, 444 Castro street No. 710, Mountain View CA 94041. Obeta se nam čudovita prihodnost. Kakšni užitki nas ča-kajo šele v komunizmu, ko bomo dobivali in nam bo prihajalo po potrebah. Do takrat v okviru možnosti. Vaš Primož Truba TDIDI IMA SLOVENSKI GLASBENI DNEVI Vse kaže, da kar ne moremo mimo na-uka, da smo Slovenci narod, ki je formiranje nacionalne identite povezoval s kulturno afirmacijo. Zaradi svoje zmožnosti nosilca nacionalnih simbolov je tudi glasba deležna ideološke krepitve in je tako postala condi-tio sine qua non nacionalne utemeljitve. S svojo zavezanostjo prostoru in času so se zvočne strukture oplajale z ustreznostjo vsebine, ki se vse prevečkrat pohvali, da se je nekoč Verdijevo ime izpisovali na ulicah italijanskih mest. Glede na takšne ali dru-gačne premike se nacionalni določljivosti ponuja priložnost, da se osmišlja kot vred-nostni kriterij ali pa se nacionalno profilira-nje sprevrže v kronično obsesijo. Seveda ne samo v glasbi. Na srečo nastopi deus ex machina z vzpostavitvijo kriterijev zahod-noevropskega glasbenega zaledja ali z evo-kacijo čiste glasbene ideje in teoretske ali filozofske misli. Zaskrbljenost nad lastno usodo pa ostaja. V skladu z vsem tem niti ne preseneča izbira tematike strokovnega posvetovanja v okviru Slovenskih glasbenih dnevov SLOVENSKA GLASBA V PRE-TEKLOSTI \N SEDANJOSTI - ial brez fu-turističnih aplikacij. Muzikološki happening je tako že svoj prvi tematski sklop dosledno obarval z na-cionalno problematiko. V rokah izvajalcev se je orkester - od komorne uglasitve po-etičnega kulturološkega diskurza dalje -razigral v pozitivistični znanosti, historiciz-mu in bibliografski doslednosti. Dejanje se sicer lahko opraviči z namenom novega spoznanja, a prah zgodovine se je prepo-gosto dvigoval zaman. Pri iskanju nacional-ne identitete se je za najprimernejšega iz-kazal skok v trgovino teorij, kjer se vsake-mu kupcu ponudi želena vednost saj dru-gače v strahu stoji pred vrati odkritij lastne izvorne misli. Za plodonosno se je izkazala vsaj vroča diskusija o značilnostih, ki izra-žajo nacionalno idiomatski značaj in tisti določitvi, ki izstopa iz tovrstne začrtanosti in se išče v duhovnem. Pogledov na sloven-sko glasbo niso mogli rešiti pred ponovno stilno avtentično interpretacijo že znanega niti navrženi citati Blocha ali Eislerja. Filo-zofska introspekcija se je raje reševala z vprašanjem Ali slovenska glasba sploh ob-staja. Pri tem T. W. Adorno ostaja siva emi-nenca, ki meče svojo senco na posvečeni prostor proučevanja moderne glasbe. Množična kultura stoji pred zaprtimi vrati, se sprehaja na marginalijah in izpod čela ogleduje vse tisto, kar se trpa pod dvomlji-vo oznako »resne glasbe«. Neke vrste afir-macija se je ponudila le na koncertu Big banda RTV Ljubljana, kjer so množice prepustile praznini polovico dvorane in tako delile usodo skoraj vseh spremljeval-nih prireditev. Ze res, da sem spoznala Privškove fante kot gimnazijka, ko sem zavzeto obiskovala jazz koncerte. In res je tudi, da sem ob nji-hovih nastopih sta!a v predverju Križank. Toda tokrat sem z zavzetostjo iskalca novih BUEMOS AlRES IUD AD A N G O odkritij vendarle želela poslušati. Navse-zadnje jim velja priznati vso muzikalno ob-vladljivost, intenzivnost in nekaj original-nosti vas Spruku in Stinglu. Sploh pa so glasbeni večeri z obeležjem slovenske glasbe potekali že od koncerta Consortium musicum, ki je iz naftalina po-tegnil Dolarja in Sattnerja. Simfoniki so nas seznanili z novimi deli Sveteta in Ra-movša, za najuspešnejšega pa je obveljal koncert komorne glasbe. Da se ve, kje slo-venska glasba je. Svoje so Rrispevali še trio Lorenz, operna premiera Svarovega Pre-šerna in sklepni koncert Slovenskega ok-teta v Kostanjevici. V tej antologiji sloven-ske ustvarjalnosti je vprašanje uvrščenosti na program obstalo pred adjektivom. Ob minimalnem izboru skladb mlajše sklada-teljske generacije. Dovolj! Po drugi strani pa so se koncerti spogle-dovali z analitično secirnico strokovnega posvetovanja. Dandanes se teoretična raz-svetlitev izkazuje za imanentno potrebo nove glasbe, sama analiza postaja del nje-nih funkcij. Manipulacija z razčlembami v elementarne oblike na tleh čiste deskripcije in formalizma ne more zadovoljiti nikogar več, a samonamenskost analize je bila ven-darle prisežena s tem, da je formalna ana-liza ostala čista izhodiščna plat, forma, v nadgradnji pa se je razpoznaval pluralizem estetskih in spoznavno teoretičnih izho-dišč. Razsvetlitev so bili od sodobnih ust-varjalcev deležni Svete, Kantušer, Globo-kar, Lebič in Stibilj. Slednji s strani Helge de la Motte: »Teoretsko izhajamo od tega, da obstajata dva tipa glasbene analize: enk-rat redukcionistična analiza, kiabstrahira od tistega, kar slišimo, zato da bi prikazala strukture; drugič pa v analizi fenomenalno danega, ki služi izboljšanju slušnega razume-vanja.« Stibiij je bil tudi edini skladatelj, ki je sam osvetlil svojih 459 kapljic, oz. skladbo Mavrica za magnetofonski trak. Žal edina avtorefleksija. Bila bi prav zanimiva kon-frontacija skladbteljskih postopkov, sooče-nost različnih funkcij in struktur, tako rekoč \z oči v oči. Tako je bila evropska glasba tista, ki je vključila slovensko ustvarjalnost v glasbe-no in muzikološko relevantno dejanskost. Najverjetneje so iskali češki muzikologi; posebnost pa se je razkrila v retrospektivi Foesterja in nacionalrie idiomatike z osno-vami semantične teorije in teorije komuni-kacij. Lapidarna analiza povojnega angleš-kega in slovenskega glasbenega dogajanja je Sc.moumevno predpostavila enakovred-nost sodelujočih glede na potek glasbene misli od dodekafonije, postvveberjanske epohe, vplivovanj poljske šole in tradicio-nalnega snovanja. Pa saj niso predavanja potekala z name-nom, da se znova prežvekuje večno za-mudništvo, da se razgrinja problematika slovenske glasbene »scene«, da se postav-Ija vprašanja jugoslovanskim skladateljem, Q|a se sprašujemo kje zaboga so Kogojeve Crne maske ali Osterčeva Saloma. Iskalo se je vendar bistvo neke umetnosti, umet-niškega procesa, funkcije - z občudujočo imaginacijo vseh prisotnih, ki so preživeli ogromno število izkušenj, da so si jih lahko podajali kot žoge pri tenisu. In potem so vse teoretske formulacije z različnostjo strukture, a z identičnimi konsekvencami, čakale, da zasije neka čista glasbena ideja, s katero se zmagoslavno združijo v ples Davidovih zaveznikov. Ne, pa tega ni bilo. Razsvetlitve pa še vedno željno čakajo tako teoretiki kot glasbeniki. CVETKA BEVC TRIBUNA-STRAN31 MED ULICO IN AVANTGARDO Tako postavljeni dve skrajni limiti Ijub-Ijanske subkulturne scene stojita zelo vsak-sebi in dozdevno nimata ničesar skupnega. Se posebej se takšna domneva potrjuje v sami sintagmi alternativna scena oziroma alternativna kultura, da samoumevno omejenega izenačevanja kulture z umet-nostjo niti ne dodajam, ker se s tem to polje samo še dodatno zaplete. Vsekakor pa se za vedno znova in znova vsiljuje vprašanje odnosa do mladinske in množične kulture ravno na preseku sodob-nega izražanja, ki ga opredeljujejo umet-nostne težnje po eni strani in spontanistič-no pojavljanje konzumentov kot proizvajal-cev na drugi. Gre za razliko med tistimi sku-pinami in posamezniki, ki jih po rezultatih njihovega dela lahko uvrščamo med avant-gardiste, ne glede na to, ali uporabljajo me-hanizme sodobnega medijskega in glasbe-no-industrijskega kompleksa, in tistimi, ki na ravni skupinske pripadnosti artikulirajo svoje gledanje in doživljanje neke družbene in subkulturne stvarnosti, pa pri tem nimajo nikakršnih pretenzij - z izjemo, ki bi jo mor-da lahko označili kot potrebo po »šponu«, pravemu občutju in potrjevanju svoje pozi-cije (ta je - paradoksalno - vendarle vedno podvržena spontani, neozaveščeni refleksi- jO- Zaradi večje razumljivosti bom gornje pi-sanje prevedel v konkretni jezik, ki sopo-stavlja na eni strani sodobni hardcore in bolj sofisticirane težnje domačih glasbenih skupin na drugi. Vprašanje je toliko bolj ak-tualno, ker se ponovno pojavljajo že zelo stare tendence po redukciji altemativne kulture na umetniško prakso, kakršno ned-vomno predstavlja delovanje skupin Neue Slowenische Kunst. Takšen redukcionizem nikakor ni upravičen, ker s tem perpetuira nereflektirano notranje cepljenje alterna-tivne kulture na »umetnost« in »ne-umet-nost«, to pa je podvajanje ustaljenega po-jmovanja kulture-umetnosti pri nas, le da se tokrat vse skupaj dogaja v getu družbe-ne neprevpo)znanosti. če kdo, pote m so sami hardcorovci zače-li razlikovati med alternativci in hardcorovci (punkerji) metalci. Aktualizirali so vpraša-nje same alternative in alternativnosti Č6 Sklepamo lahko po zadnjih dejstvih in opažanjih razvojnih tokov na Ijubljanski subkulturni sceni (ta pojem, kolikor je mor-da že nezadosten, zaenkrat dovolj uporab-no pokriva dogajanje, ki zaradi same termi-nološke zmede ni tako lahko in samoumev-no opredeljivo): izrazit razcep med bolj so-fisticiranimi, lahko rečemo že avantgardni-mi, in znotraj rockovskega idioma nič manj pomembnimi premiki se kaže v relaciji do družbene stvarnosti. Na eni strani skupine (Laibach, Borghesia, 01 kult) tako ali druga-če naslavljajo družbeno stvarnost z inova-tivnimi, brezkompromisnimi in kritičnimi vsebinami. Na drugi strani je hardcore s so-potniki (Tožibabe, GUZ, 2227, CZD, Masa- ker, S.O.R.) radikalno spremenil sam roc-kovski idiom, ga destruiral v njegovi vlogi pesmi, ga še bolj zakompliciral in ga naredil skorajda povsem neuporabnega za ples kot najbolj razširjeno obliko zabavne funk-cije rocka. Seveda je pri nas tovrsten trend rudimentaren, če ga primerjamo z ameriš-kim rockom, kjer skupine tako radikalno posegajo v roc k izraznost, v celoto njegove poetike, da šele zdaj lahko govorimo o tisti zreli fazi rocka, ki se je dokončno odcepila od standardnih pojmov pesmi, melodije in ritma, pa jih je vseeno sposobna ohraniti v prevedeni in predelani formi. Iz tega lahko zaključimo, da se tudi pri nas y drobcih po-javlja proces, v katerem sam izraz (tu ima-mo opraviti še z besedili, ker ne gre za zgolj instrumentalno glasbo!) ponotranja druž-beno stvamost in njena protislovja, pogo-stokrat navidezno povsem izgubi vsako zvezo z njo in se zavestno odreka deklara-tivnosti. Ali je ta proces podoben alterna-tivnemu polu razvoja domače glasbe? Po zadnjih izdelkih omenjenih alternativ-nih skupin lahko sklepamo, da tako ali dru-gače (Laibach z držo, Borghesia z gesto in 0! kult z razmerjem zvoka in besede) radi-kalizirajo ter na ravni zabavne glasbe izpo-stavljajo v rocku in zabavni glasbi že vse-skozi implicitno ali eksplicitno postmoder-nistično držo, le da je ta mnogo bolj kontek-stualizirana in reflektirana od postopkov, ki jih kot takšne - postmodernistične - lahko opredelimo šele dandanes. Za vse te skupi-ne drži, da se po loku manj komunikativne in v funkciji zabave manj uporabne glasbe vračajo h glasbi kot zabavi, odkoder so pravzaprav vsi izšli, pa čeprav je bil začetni kaos Laibachovega hrupa dosledni izziv in šok tej zabavnosti (morda zato njihova nova glasba zveni toliko bolj radikalno in zabavno hkrati), medtem ko za hardcore s sopotniki lahko ugotavljamo bolj premočrt-no linijo dopolnjevanja in dograjevanja iz-raza k vse boij oteženi komunikativnosti -vsaj v običajnem pomenu besede. Kaj lah-ko iz tega zaključimo? Da se razvoja obeh tipov skupin (ločeva-nje in opredelitev sta groba!) komplemen-tarno dopolnjujeta, ker se obračata k različ-nim mehanizmom lastne reprodukcije. Al-temativa se že realizira kot alternativa ob-stoječi povprečnosti v domači zabavni glasbi, vendar se kot avantgdarda nanaša le na samo nase, kajti šele s temi skupina-rni se je pri nas izoblikovalo tisto, kar bi lah-ko poimenovali altemativne rock (pogojno in v širšem pomenu) skupine. Po drugi stra-ni je alternativa samemu rockovskemu do-gajanju v ožjem pomenu besede in jo izra-zito določa sposobnost lastne afirmacije v možnem in omejenem okviru. Hardcore s sopotniki je (samoumevno) alternativa povprečnosti domače zabavne glasbe, vendarje obenem alternativa rocku samemu, kakršnega danes že predstavljajo skupine (Lačni Franz, Pankrti), ki so še ne-davno bile najuspeŠnejši in pomembni MMTAHTE! zmerni tok razvoja domačega rocka. Toda ta alternativa mnogo radikalneje in prav tako prvič (predhodnrke bi lahko našli v po-vsem začetni fazi skupine Buldožer) aktua-lizira rockovsko poetiko kot izrazno ena-kopravno poetiko ustvarjanja, njen domet pa daleč presega zgolj običajno funkcijo rocka kot zabave, iskanja zadovoljitve in dajanja si duška. Namesto tega te vedno pusti nezadovoljenega, vedno ti nekaj od-reka, saj v zvočnem izrazu nosi dovolj nove-ga, da konvencijam izpostavljeno uho tega enostavno še ne more prenesti. V nasprot-ju s temi skupinami pa alternativne skupine posegajo po mnogo bolj komunikativni glasbi, ki jo kontekst (igranje, oprema plošč, nastop) šele dokončno radikalizira. Morda bi bilo prav tu mesto za ugotovitev, da smo pri nas prišli do tiste razvojne stopnje do-mačega rocka, ko je diferenciacija logična, le eno ni podrejeno drugemu po merilih večvrednosti ali manjvrednosti in (bogne-daj) razlikovanju med »spodnjo« in »zgor-njo« glasbo, kar je samo drug izraz za raz-likovanje med umetniško in neumetniško glasbo, ki je nastalo kot posledica razrednih razmerij. Vendar ne bi dvakrat rekel, da ob-stoječi trend razlikovanja ne kaže ravno v tisto smer, kjer je reprodukcija obstoječih družbenih razmerij na subkultumi sceni prej njihovo podvajanje in ponavljanje (v prilagojeni formi) kakor pa njihovo prese-ganje. Zdi se, da smo samovglasbenem iz-razu kot takemu in v politiziranosti družbe-nih gibanj storili korak naprej. MARJAN OGRINC P. S. Besedilo je bilo napisano nekje v marcu ali aprilu leta 1987, vendar ga avtor niobjavil. Kljub časovni razliki pa po njego-vem temeljne vsebine tega teksta niso iz-gubile aktualnosti, zato ga je dal v objavo. BOŽANSKA Za vas si ga žuli, guli, puli, tuli (ker ga čevel žuli), včasih kaj pofuli (ker inu od mraza ne piše kuli in zato čaka na julij), buli v Samanthin puli (če še niste čuli, poje tudi Džuli), jezdi na muli - ker so mu moped cukra na-suli in mu kočnik izruli - vaš prosluli Amold the bully Nedelja je, 24. aprila ob 7,33, sneg lije in pravkar sem izvedel, da je Bo-žanska mrtva. Moje srce je prekril zamet in led se strjuje na njem. Božanska je mrtva. A kako? Božanstva vendar ne umirajo. Večna so. Kdo je še videl, da bi bog umrl? Ne vem. Vstal sem ob petih, skidal sneg - prvi aprilski sneg - pred bajto, telovadil in pokadil cigareto. Nič hudega sluteč. In Božanska je bila tedaj že v krsti. Tudi bogovi umirajo, mar ne? A v naših srcih, v naših srcih bo vedno živela. Scena, ko lačno naskoči svež pasji iztrebek in ga ročno pohrusta, bo ostala vklesana v krhki celuloid našega spomina. In ne bomo rekli Divine, najizvirnejši travestrt na svetu in član skupine Cockettes je umrl(a) na višku slave. Rekli bomo Divine se je pognal(a) v ogenj slave, v vroče pla-mene uspeha in popularnosti, da bi iz teh plamenov privrel(a) prero-jen(a) in nesmrtn(a) kot tič feniks na dan. Divine ni mrtva. Saj ne more biti. Ne bom nemudoma prešel h gori vaSih pisem. Prej bom opozoril na nekaj napak v prejšnji številki. Zopet moram zanikati KAKRŠNOKOLI (tudi zgolj idejno) SORODSTVO Z MLADENOM ŠVARCOM, pa čeprav je nesramni urednik postavil ob nje-gov članek sliko moje sestre Pamele-Sue Svarceneger - Ewing Oyl. (ki jo je že od malih nog privlačil črni vonj nafte). Zdaj pa poslastica za Ekologe: pismo Umberta Eka iz Ekbatana (piše mi v ekavščini): »Kot vedo tisti, ki so prebrali moje Ime rože in Postila slovenska in Po-stile k Postilom, je postmodemistična drža enaka obnašanju človeka, ki Iju-bi zelo izobraženo žensko in ve, da ji ne more reči noro te Ijubim, zato, ker ve, da ona ve (in da ona ve, da on ve), da je to frazo napisal že Eco. Prav ta drža pa je drža F. Vrbinca, ki se je oglasil z ginljivim pismom v prejšnji šte-vilki. Zakaj se F. smeje? Zato, ker ve, da ni več moč komunicirati nedolžno, da je naša doba doba izgubljene nedolžnosti. Mislim, da je tudi njegov pri-imek oz. kraj bivanja nabit s pomeni in bi ga kazalo podrobno proučiti.« Eko zatem razglablja še na 94 gosto tipkanih straneh, nakar dodaja: »Aprila bomo urejali in ofiistili naše mesto pod geslom OLEPŠAJMO UUBLJANO. Spomniti vas hočem, da je to edinstvena priložnost, da se naši ekshibicionisti enkrat izkažejo ob polni podpori širše družbene skup-nosti, ne da bi jih kdorkoli klevetal in preganjal z ostrakizmi. Ekshibicionisti vseh dežel, pridite v Ljubljano, pridite s svojimi oveski in okraski na plano, skupaj bomo ozaljšali Ljubljano! Poziv velja tudi ekshibicionistkam nežnej-šega spola.« No in zdaj še eno pismo - spet v ekavščini - to pot iz Beograda. Dopisnik Srboljub Praskič se praska tam, kjer ga najbolj srbi: »Hoču da razbijem utvaru koja ovladava - kako vidim - u slovenačkom javnom mišljenju, a to je da smo mi ovde, južna brača, protivni tvrdnjama u slovenačkoj štampi. Bračo Slovenci, nije tako! Mi smo uz vas srcem i ka-pom! Nastavite tako i možda čemo zajedičkim snagama nešto i da postig-nemo u smeru polimerizacije, demokratizacije i pluralizma! To što se naša štampa okomila na Mladinu i druge listove ne znači da je i neslužbeno miš-Ijenje širokih masa takvo. Naprotiv! Narod pristaje uz vaš dialog. Razgova-rajmo, dogovarajmo se bez predrasuda i ekskomunikacija, budimo iskreni - to je jedini pravi put da dode bar do miroljubive eksistencije i koeksisten-cije medu našim narodima koje - iako se to zaboravlja - ipak vežu vekovi zajedničkih napora i zajedničke historije. Zašto da se mrzimo? Mržnja ne vodi nikuda, dok konstruktivan dialog uvek nekud vodi - pa makar to bilo samo razjašnjavanje stanja. I to je nešto. Bar čemo da znamo na čemu smo, zar ne? Zato, bračo, samo napred! Ne nasedajte aferama poput susreta hrvatskih i slovenačkih književnika, sve su to novinarske patke; mi smo uz vas!« Prijatelj Praskič se v zaključku pisma popraska še tule: »Mozgovi masa su prazni, a kako znamo, svaku prazninu može se za-puniti i to znatno brže i lakše nego puninu. Vidi o tome Parkinsonov Zakon vakuuma: CTION EXPANDS TO FILL THE VOID CREATED BY HUMAN FAILURE. Ergo mase se veoma lako manipulišu: svaka informacija i indokt-rinacija u tren oka ulazi u prazninu njihovih mozgova i ispunjava je. Znači A PRIORI je sumnjiva svaka ideja i svako mišljenje koje zagovaraju mase: postoji opravdana opasnost da se radi o manipulaciji. Odatle proizilazi za-kon Praskiča: SVAKO UVREZENO I RAŠIRENO MIŠUENJE JE NEISTI-NITO. A prvi korolarij mog zakona jest: AKO ŽELIŠ DA SAZNAŠ ISTINU, OBRATI PAŽNJU NA INDIVIDUALCE I ONE, ČIJE Tl TVRDNJE IZGLE-DAJU NA PRVI POGLED APSURDNE IN PROTIVTRENDOVSKE. Tek to-liko da razmislite, bračo Slovenci!« Moram priznati, da se Praskičeva izreka izvrstno skladata z enim izmed aksiomov makiavelizma, tj. z aksionom G. Colea: SKUPNA INTELIGENCA NA VSAKEM PLANETU JE KONSTANTNA in z Malthusovim izrekom PR.EBIVALSTVO NA NAŠEM PLANETU NARAŠČA. Žal moram s pismi -čeprav nerad - končati, ker so mi zabičali, da moram objaviti tudi uradni dopis KAM JEZDIMO. Pred tem naj vam samo še po-vem, da smo dobili več točnih rešitev na uganko o predavatelju SLO iz prej-šnje številke (nagrado smo izžrebali; srečni dobitnik je levi bek Študentske-ga parlamenta v pokoju Iztok Ameršek). Za naslednjič pa nova uganka: uga-nite, kateri od treh možakov na slikah je Arnold Svarceneger (tj. jaz), če ves-te, da se slikan ob kidavi snega pred bajto. Nagrada je francoski poljub naše urednice Ruže M. Uradni dodatek: KAM PUUJEMO? »LJUBLJANA« je splavala po vodi (menda po Ljubljanici). »FIKRETIJA« je pristala v zaporu. »SAMOUPRAVLJANJE« so končno splavili. Splav je bil heizogiben, saj je bil zastran predolge nosečnosti fetus že mrtev. »LOVE BOAT« pluje s polnimi jadri v maj in pomlad. »BERGE MARINC« je nasedla na predobalnih čereh. »M. D. MURKO« kabotira med predobalnimi plitvinami. »MLADINA« plove še vedno proti toku. Troveslača »JUGOSLAVIJA« plava mrtvaka (podgane so že poskakale z nje). »ZIPPO« prihaja z nekaj desetletno zamudo v slovenska mondena prista- nišča in letovišča. »CRNI BRANKO« je vTrinidadu, prvegaodrine na Kitajskokzadnjemu ces- tarju, nato pa bo obiskal če Canberro, Island, Meko in križaril po Baffinovem zalivu. »SMUČAJMO VSI« je v remontu v puljski ladjedelnici GUUENIK. Tanker »DOLANC« prevaža 200 tisoč ton piva Heineken in se okorno spu- šča po Renu. Plove pod jugoslovansko zastavo. »TURIZEM« je izgubljen nekje na Jadranu, verjetno ne v naših teritorialnih vodah. »NAROD« plava v oblakih, a ne bo več dolgo. »VELIKO KLADUŠO« pričakujejo danes ali jutri v Alcatrazu. »STEAMBOAT KAVČIČ« po uradnih stališčih sodeč pluje v desničarskih vodah. »UŽASTUDIOLEŠ« je pristal (na vse). »IMIDŽ« je aut. »SOCIALIZEM« je odplul za vedno. Ne vemo ne kam, ne kod. TRIBUNA-STRAN 33 KISBDBD IZ OMARE IN KNJIŽNE POLICE (Gay pisatelji in mediji v Ameriki) Nekaj je v zvezi z AIDSOM in homosek-sualci gotovo medijsko zanimivega, še po-sebej v Ameriki kot enem največjih (tudi) knjižnih tržišč. V dobi AIDSA se ameriški gay pisatelji vedno bolj vključujejo v založ-niški mainstream. Njihove knjige, ki bi jih še pred nekaj leti tako rekoč vsaka malo boljša založniška hiša zavrnila kot neprimerne, se danes tiskajo na veliko. Podobna situacija je v knjigarnah. Vodja neke svobodne knji-garne v Chicagu pravi: »Smoknjigarna, kini specializirana. Prinas kupujejo vs/. Nazalogi imamo leposlovje, poljudne, otroške knjige in še in še. Toda vse od otvoritve leta 1980 je imela knjigarna močan gay oddelek. Leta 1987 je posel z gay literaturo dobesedno ek-splodiral. Prodaja gay naslovov danes zavze-ma že do eno tretjino vseh knjig, kijih proda-mo, Večinoma so te naslove tiskale manjše založbe, danes pa so se zbudili tudiže veliki založniki.« Spremenil se je tudi odnos kup-cey do tovrstne literature. če so včasih gay knjige kupovali tako, da so jih skrili pod kak-šen drug naslov, tega sramu danes ni več. Podobno kot v tej knjigarni je tudi drugje. Posel se vzpenja do vsot, ki presegajo mi-lijone dolarjev. No, kljub temu razen v iz-jemnih primerih v posameznih knjigarnah ne prodajo kaj več kot petindvajset izvodov posamezne knjige. En takih primerov je gotovo Edmund VVhite, oseminštiridesetletni ameriški gay pisatelj, ki je že s svojim prvim romanom »Forgetting Elena« iz leta 1973 požel pri-znanje Vladimirja Nabokova. Njegova leta 1980 izdana uspešnica »States odDesire« je dokument gay življenja tik pred zaCet-kom dobe AIDSA. Njegova literatura se gjblje od relativnega hermetizma »Noktur-novza neapeljskega kralja« (1978) do best-sellerske komičnosti uspešnice »A Boy's OwnStory« iz leta 1982. Njegov najnovejši roman »Prekrasna soba je prazna«, ki bo vsekakor postal uspešnica, je nadaljevanje »Fantove zgodbe«, se pravi spremljanje ju-nakovega odraščanja do njegovih poznih dvajsetih let, leta 1969 in začetkov gay gi-banja. Se ena knjiga, »The Darker Proof«, zbirka njegovih kratkih zgodb z enotno te-matiko, AIDSOM, je gotovo zelo tipična za tekočo gay literarno produkcijo v Ameriki. Nova tema, ki je hkrati akuten problem vsakdanjega (ne samo) gay življenja ter za-gotovilo za finančnen uspeh in prodornost knjige. Drug zanimiv in mlajši avtor je Robert Ferro, ki je leta 1983 izdal uspešno knjigo »Družina Maxa Desirja«, nekakšno varianto gay eksistencialističnega in hkrati družin-skega romana. Zgodbo o mladeniču, ki hoče ohraniti svoj položaj v dobro situirani italijanski družini in obenem živeti svoje ho- moseksualno spolno življenje. Njeghova nova knjiga je verjetno prvi roman z izdela-no tematiko AIDSA, »Drugorojenec«, zgod-ba o še enem sinu, ki ugotovi,da itria AIDS in se, podobno kot njegov predhodnik, bori za priznanje svoje drugačnosti. Oba pisatelja sta svoje knjige izdajala pri založniku, ki je lansko leto umrl za AID-SOM. V literami publicistiki, ki se ukvarja Michael Chabon (vedno več) § tovrstno literaturo, se kot ne-kakšna ločnica začenja pojavljati leto od-kritja virusa AIDSA in prvih žrtev, gay lite-raturo pa se deli na tisto pred in po AIDSU. Junija meseca bo pri znani založbi Harcourt Brace Jovanovich izšla že dolgo pričakova-na knjiga Paula Monetta: »Borrowed time: An AIDS Memoir«, prvo pričevanje o vsak- danjih dilemah primera AIDS-a. Monette je jasen: »Svojejunake moramo imenovatis pravimi imeni. Ustavfti moramo to naše izgi-njanje.« Izhajajo tudi antologije. George Stam-bolian, predavatelj na univerzi, je leta 1986 izdal knjigo »Moškio moških:Najbolj-ša gay proza«. Letos je izbral že drugo an-tologijo: »Moški o moških 2«, ki bo izšla no-vembra meseca. Stambolian opozarja še na nekaj zanimivega. V zadnjih letih so o gay literaturi začeli predavati in imeti po-svetovanja na univerzah, kot so Yale, Ober-lin in Berkeley. In kaj je z lezbično literaturo. Aaron Shu-rin, štiridesetletni pesnik in predavatelj na kursih o gay literaturi iž San Francisca, pra-vi: »Res ne vem zakaj, ampak komercialne iz-dajateljske hiše se za lezbično literaturo ne zanimajo nitipribližno tako kotzagay. Mogo-če s/ mislijo, da lezbijke še ne predstavljajo resne odjemalske skupine.« Nekateri med gay pisatelji niso zadovolj-ni z relativnim uspehom gay literature pri velikih založnikih. Eden od njihovih argu-mentov je tudi ta, da ti sprejmejo samo »vljudne« pisatelje, npr. Davida Leavita (o katerem se je pri nas že pisalo), ki je objavil v Ney Yorkerju prvo gay zgodbo. David je leta 1986 izdal več kot uspešen roman »The Lost Language of Cranes«. Pravijo, da imajo tisti bolj eksperimentalni pisatelji kot Robert Gluck in Dennis Cooper precej večje težave na poti do bralcev. Še dva zanimiva naslova in knjigi. »The Object ofMyAffection« Stephena McCau-leya, zgodba o gayu, ki se najde v primežu odgovornosti do svoje sostanovalke, ki je noseča z nekim drugim moškim in želje, da bi živel svoje lastno homoseksualno življe-nje. In »Skrivnosti Pittsburgha« Michaela Chabona, ki je izšla aprila. Zgodba: Gang-sterjev sin se po končanem kolidžu odloča med mlado žensko in moškim, ki ga obču-duje. Odloči se za slednjega. V nasprotju s pričakovanji je torej AIDS pozitivno vplival na gay literaturo. George VVhitmore je npr. izdal celo roman »Ne-braska«, res smešno ameriško grozljivko, po tem uspehu pa je celo v New Yorku Ti-mes Magazinu izdal naslovno zgodbo, v ka-teri je razkril, da je obolel za AIDSOM. Pri-pravlja knjigo, v kateri bo poročal o napred-ovanju bolezni. Mogoče res že skrajna si-tuacija, etično vprašanje za vsakega pisa-telja, pisanje iz obupa ali kaj drugega? Tež-ko je reči. Vsekakor pa era AIDSA v gay in ne samo gay literaturo vnaša neko prisot-nost kuge, ogroženost. (Po članku iz Newsweeka pripravil T. T.) TRIBUNA-STRAN34 BOJZAODER (pred, med in po revoluciji) Svetovna zgodovina gledališča verjetno ni zabeležila tako burnih razpravljanj, pole-mik, hvalisanj in kritik gledališča in njegove aktualne prakse, kot so bila tista na ozemlju današnje Sovjetske zveze v času pred, med in po proletarski revoluciji. Boj za rusko gledališče se je po mnenju nekaterih teatrologov začel vsaj leta 1905, se pravi po neuspeli vstaji, ko je salonski fi-lozof Vičeslav Ivanov izjavil, da teater lah-ko nadomesti cerkveni oltar. »Obiskovalci gledališča si želijo resnične akcije in ne re-fleksije te akcije. Gledališčeje bojnopolje za kulturno, zgodovinsko in globalno revoluci-jo.« Pred kratkim je pri londonski zalo/oi Tha-mes and Hudson izšla odmevna knjiga rus-kega teatrologa Konstantina Rudninske-ga z naslovom Rusko in sovjetsko gledali-šče, ki tako tekstovno kot slikovno pokriva obdobje rusko-sovjetskega gledaliŠča od leta 1913 pa tja do 1932, se pravi tik prek revolucijo in do časa Stalinovega gospost-va. Za slovenske razmere seveda izid te knjige ni nikakršen izziv, saj je ne bo tako lahko kupiti v Ljubljani, vseeno pa se zdi, da njen izid potrjuje aktualnost sovjetskega avantgardnega gledališča ali bolje, gleda-lišča, kot se je oblikovalo skozi gibanje sov-jetskih zgodovinskih avantgard. Fascinantna v z revolucijo določenem zgodovinskem trenutku takratnega sovjet-skega gledališča je prvič neverjetno močna vloga gledališča kot revolucionarnega apa-rata v takratnem ideološkem aparatu, po drugi strani pa neverjetno hiter prevzem re-volucionarne ideologije s strani sovjetskih umetnikov, se pravi tudi gledališčnikov. Po-litika in umetnost sta se pač zapletli v ne-razvozljiv vozel. To, da je druga potegnila ob Stalinovem razvozlanju tega vozla še kako kratek konec, pa je vsekakor več kot povedno in zavezujoče. V skladu z ideologijo, pa tudi kot nasl.e-dek revolucionamega zanosa v prvih povoj-nih letih je npr. nek moskovski novinar za-pisal: »Vsa Rusija igra. Dogaja se tako rekoč nemogoče. živo tkivo življenja se spreminja v teater.« Če so bile nekatere avantgardne stvarit-ve, npr. pisanja Hlebnikova, tako rekoč neuprozorljive (njegove drame so zahteva-le npr. postavitev na oder Herkula, golih ča-rovnic in zelo lika »Kozarca), je že poetika Majakovskega omogočila uporabo sicer eksperimentalnih in poetičnih dram v čisto ideološke in utilitarne namene. Vzporedno z revolucionarnim gledali-ščem je snoval in tudi praktično apliciral svoj Sistem tudi Konstantin Stanislavski. V na novo odprtem Komornem gledališču se je od leta 1914 njegov direktor Alek-sander Tairov ukvarjal z »neo-realizmom, konkretnim realizmom« (kot je označil svo-ja iskanja). Prostor je našel tudi za postavit-ve tujih, kritičnih in levousmerjenih drama-tikov, Chestertona, Brechta, Eugena O'Neila. Med klasičnimi deli so zaradi ideoloških kriterijev izbirali tiste neproble-matične, Hamleta, Romea in Julijo... Druga frapantna zanimivost je bila ne-verjetna razširjenost proletkultovskih ama-terskih gledališč. Leta 1920 jih je bilo npr. že dva tisoč. Bolj dramatični kot te igrice, v katerih so sodelovali tudi junaki, so bili množični sprevodi, ki jih je prav tako orga-niziral Proletkult. Najbolj monumentalen je bil remake pohoda na Zimski dvorec, ki ga je izvedlo približno 10.000 Ijudi, ogledalo pa okoli 100.000 gledalcev. Manj pompozno, a vsekakor ne manj zanimivo je bilo gibanje TR AM, ki je dobilo svoje ime po skupini leningrajskih delavcev in se je hitro razširilo po vsej sovjetski zvezi. TRAM-ovci so podnevi delali za svojimi stroji, zvečer pa so v istem okolju uprizarjali igre. Približno istočasno so se konstruktivisti navduševali nad »številkami, citati z doku-mentov, fakti, opisi dogodkov«, skoraj vsem, kar naj bi prinesla utopična tehnizira-na prihodnost. Meyerhold je s svojo Bio-mehanično metodo poskušal ujeti »ritem epohe, dinamizem akcije«. Mladi Sergej Eisenstein je svojo drugo dramo, ki jo je uprizarjal v Prvem delavskem gledališču Proletkulta, opremil z goro tehničnih izra-zov \z cirkusa, poskušal izvesti »cirkusacijo gledališča«. Medtem ko je nemški eksprestonizem v istem času kritiziral tehnizacijo, jo je soviet-sko gledališče neumorno propagiralo. Ca-pekova drama »Upor strojev«, v kateri Ro-boti vstanejo v uporu zoper debele lastnike. je tipičen primer povezave revolucionarno ideološke tematike in kulta tehnizirane pri-hodnosti. V sredini dvajsetih let se je začela revo-lucionarna doktrina v teatru opazno krhati. Režiser Aleksej Tolstoj je v časopisnem članku z naslovom »Luna, kijoje zamenjal traktor«, poskušal pokazati na nevarnost podreditve ideološkemu, ki lahko gledali-šče pripelje do negacije estetskega. Začel se je na nek način podoben proces kot pri nas po vojni. Neka produkcija MAT-a je šla celo tako daleč, da je poskušala na odru iz-peljati spravo med rdečimi in belimi. (Stva-ri, ki jih sodobna slovenska dramatika, gle-dališče in proza res dosledno udejanjajo šele v zadnjih nekaj letih.) Sovjetsko gleda-lišče se je začelo osvobajati ideoioških predznakov, Majakovski se je loteval tudi zelo ostre družbene satire, seveda pa so stvari z nastopom Stalina pač morale dobiti razsežnosti, ki jih delno poznamo tudi iz naše povojne zgodovine. Sovjetsko gleda-lišče, ki je gojilo upe o utopični politični in gledališki prihodnosti, je moralo končati svoj avantgardni vzpon v okoljih zaporov, taborišč in pred nabitimi cevmi pušk. Tako rekoč do Gorbačovove Perestrojke je mo-ralo pozabljati na svojo preteklost, na svoje predhodnike. Najboljši sovjetski gledališč-niki so končali na zahodu, tam sicer pretež-no izvedli uspešno finančno kariero, veči-noma pa vsaj delno pozabili na to, kaj so včasih hoteli od teatra. ' F. M. TRIBUNA-STRANG PIERRE MOLINIER -Lutke in femmes-images Pierre Molinier: slikar fotograf in trvestit rojen: 13. april živel: pretežno v Bordeauxu objekti: njegove slike razkrivajo zaseben svet erotičnih podob, ki jih nase-Ijujejo sfinge, sirene in himere. kronologija: Leta1951 razstavi včrnoob-robljeno »Veliko bitko« in ji doda manifest, namenjen ka-rieristom, zabavljačem in klovnom buržuazije. V poznih petdesetih letih za-čne sodelovati z Bretonom in nadrealisti. Sodelovanje se prekine, ko leta 1965 zavrne-jo kot bogokleten naslov nje-gove slike »Oh!Marie... Mere de Dieu«. V sedemdesetih letih se za-čne Molinier ukvarjati s fo-tografijo in izdela tudi na tej strani objavljene fotografije: šokantne in neposredne iz-raze svojega erosa. Veliko-krat se kot model pojavi kar sam, večinoma ima čez obraz poveznjeno masko brez ka-kršnega koli izrisanega ob-raza. Na to osnovo izriše ob-raze. Torzoll (1966) Peter Gorsen je v svoji knjigi o Molinier-ju med drugim napisal tudi sledeče: »Sestnajstleten se Molinier rad pojavlja na plesih oblečen v žensko obleko.« Kakršen bi rad bil (1969) »Fotografski avtoportreti so od leta 1966 postali starajočemu se narcisu ogle-dalo njegove travestije, brez katerega enostavno ni več mogel. Molinier se v svo-jih fotomontažah ne skuša približati ne-kakšnemu erotičnemu realizmu. Svoje montaže uporablja kot stimulatorje kontra-diktornih spolnih nagnjenj, ki jih najdemo pri človeku. Poleg tega pa v njih snema sta-nja svojih narcističnih in fetišističnih per-verzij, neke vrste vizualno avtobiografijo svoje vitae sexualis.« »Leta 1976 sreča svojega »malega vampirja«, psihološko in seksualno-estet-sko partnerko, Marayat alias Emmanuelle Arsan, avtorko »Emmanuelle« in »Anti-Vierge«. Na sliki »Communion cTamour« leta 1968 združi Marayat in nje-gov drugi ženski model Hanel kot lezbični muzi.« »Hanel nekoč odgovori: Cista spolnost moškega in ženske me ne zanima, toda lepo oblikovana noga me neverjetno moč-no vzburi. Opažam, da me z enako močjo vzburjajo tako moške kot ženske noge brez dlak. Sovražim dlakavost - in če hočete -tudi nagoto.« »Lutke, ki jih je Molinier delno izdelal iz gipsa po svojih telesnih merah, so mu slu-žile kot objekti za nošenje oblek, fetiši, pa tudi za spolne akte. 0 tem je povedal slede-če: »V bistvu lahko lutka zamenja žensko, razlika je samo v tem, da se ne premika, da v njej ni življenja. To ima na sebi določen šarm, je kot da bi bil ob lepem truplu. Lutka je lahko lahkopa tudi ne substitut za žen-sko. Lahko pa je tudi čisto samostojen ob-jekt.« Toda Molinier svojih lutk ne postav-Ija na razstave. Nujno jih potrebuje doma, v teku svojega vsakdanjega življenja avten-tičnega fetišista, breh njih bi bil njegov od-nos z lutkami neizvedljiv.« »Molinier se je načrtno posvetil izdelo-vanju veseljakov ali francosko godemic-heov, pripravzasamozadovoljevanje. Izde-loval jih je iz sprešanih svilenih nogavic, ki jih je ovil z enotnim blagom in končno še s kondomom. Po njegovih besedah so ti eno ali dvodelni umetni penisi služili za analno samozadovoljevanje, lahko pa tudi za homo ali heteroseksualne spolne odnose. Med samozadovoljevanjem, pretežno se ga izvaja leže pred ogledalom, si pritrdi ve-seljaka na peto. Dosežena je seksualno-es-tetska ambivalenca ženske pete, ki se ob-enem spreminja v falus ali pa falusa, ki se spreminja v žensko peto, ambivalenca, ki je še kako važna za hermafrodita.« Od vsega tega je seveda ostal fenomen kontradiktorne osebnosti nekega umetni-ka, predvsem pa njegove slike in fotografi-je, ki vsekakor govorijo tudi same zase. Pripravila Anita Hlačan PRAVLJICE V MOJI GLAVI Najbolj živa domišljija, predstavljena v likovnih ilustracijah iz sveta stripa in pravljic, počasi vdira tudi v trdo real-nost. »Zakaj se ne bi vsi skupaj preselili v teater ali na filmski set in živeli svoje življenje v domišljije in norosti polni scenariji sanjskih fantazem ustvarjal-nih in ustvarjajočih, abnormalnih in arealnih »(re)kreativcev«?« tako so vrisknili proizvajalci pohištva in pova-bili ksodelovanju nekaj pravšnjih tičev. Predvsem trije svetijo na jasnem mi-lanskem nebu: Lelas Goran, poetični in ubikvistični Jugoslovan, ki je opred-metil svojo predstavo pravljičnega otroškega sveta, bolidist Massimo losa-Ghini, ki je porisal s svojimi stripi mnogo strani v raznih revijah od itali-janskega Frigorifera do ameriškega Heavy Metal, občudovalec futurizma, aerodinamike a la »fifties« in Stream-linea in najbolj misteriozen med vsemi, mitološki, fantastični Rimljan Luigi Serafini, ki se vživlja v svet starih mis-tikov, piše legende in je ustvarjalec ar-hitekture nenehnih metamorfoz. TRIBUNA-STRAN37 iCFDCB(3DOCGI Jorge Luis Borges LOČINA TRIDESETIH Izvirni rokopis je na vpogled v knjižnici leidenske univerze; v latinščini je, a nekaj helenizmov upravičuje domnevno, da so ga prevedli iz grščine. Leisegang trdi, da izvira iz četrtega stoletja krščanskega veka. Gib-bon ga mimogrede omenja v eni od opomb k p~etnajstemu poglavju svojega Decline and Fall. Anonimni avtor piše: » ... Ločina ni bila nikoli številna in zdaj je njenih pripadnikov malo. Zdesetkani z žele-zom in ognjem spijo ob robovih poti ali po razvalinah, ki jim je vojna prizanesla, saj jim je prepovedano graditi bivališča. Navado imajo, da hodijo goli. Dejstva, ki jih beleži moje pero, so vsakomur znana; moja zdajš-nja namera je, da zapišem to, kar mi je bilo dano odkriti o njihovem nauku in šegah. Dolgo sem razpravljal z njihovimi uČitelji in ni mi jih uspelo spreobrniti k veri Gospodo-vi. Prvo, kar mi je pritegnilo pozornost, je bila raznolikost njihovih nazorov o mrtvih. Najbolj neuki menijo, da se duhovi tistih, ki so zapustili to življenje, zavezujejo za njihov pokop; drugi, ki se ne držijo črk, trdijo, da Jezusovo opozorilo Pusti, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo obsoja razkošno niče-vodst naših pogrebnih obredov. Vsi se strogo ravnajo po nasvetu, naj to, kar imamo, prodamo in razdeiimo revnim; prvi nadarbeniki razdajo drugim in ti spet drugim. To dovolj pojasni njihovo ubožnost in goloto in jih prav tako približuje stanju blalenosti. Z gorečnostjo ponavljajo bese-de: Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo ne shrambe ne žitnice, in Bogjih živi. Koliko več ste vi vredni ko ptice. Besedilo prepoveduje varčnost: čepa travo, kije da-nes na polju in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! Tudi vi ne iščite, kaj bostejedli in kaj boste pili, in si ne delajte skrbi! Izjava Vak, kdorgledažensko, dajopoželi, Je v svojem srcu z njo žeprešuštvoval' je ne-dvoumno priporočilo čistosti. Vzlic temu mnogi ločinarji učijo, da smo - če ga pod nebesi ni moža, ki bi nikoli ne pogledal s po-želenjem na žensko - vsi prešuštvovali. Ko pač želja ni nič manj grešna od dejanja, se pravični lahko brez nevarnosti vdajajo naj-bolj razuzdanemu blodništvu. Ločina se ogiblje cerkvš; njeni učenjaki pridigajo pod milim nebom, s kakega holma ali zidu ali včasih iz kakega čolna ob obali. Ime Ločine je neprenehoma vzbujalo domneve. Ena od njih trdi, da ime razkriva, na koliko se je skrčilo število vernikov, kar je smešno, vendar preroško, saj je spričo svojega izprevrženega nauka Ločina obso-jena na smrt. Oruga ga izvaja iz višine ladje, ki je znašala trideset komolcev; tretja, ki iz-krivlja zvezdogledstvo, iz števila noči, ki tvorijo vsak lunin mesec; četrta \z Odreše-nikovega krsta; peta iz Adamovih let, ko je vstal iz rdečega prahu. Vse so enako na-pačne. Nič manj lažniv ni spisek tridesetih boštev ali prestolov, od katerih je eno Ab-raxas, upodobljen s petelinjo glavo, s člo- veškimi rokami in trupom, končuje pa se v obliki ovite kače. Poznamo Resnico, a ne morem Resnice tolrnačiti. Neprecenljiv dar, da bi jo znal sporočati, mi nibil dodeljen. Naj drugi, sreč-nejši od mene, odrešijo ločinarje z besedo. Z besedo ali z ognjem. Več velja, če te usmrtijo, kot če si sam zadaš smrt. Omejil se bom torej na prikaz odurnega krivover-stva. Beseda je postala meso, da bi bila človek med Ijudmi, ki naj bi ga razpeli na križ, On pa bi jih odrešil. Rodil se je iz trebuha žen-ske iz izbranega Ijudstva ne samo zato, da bi pridigal Ljubezen, pač pa da bi prestal mučeništvo. Stvari niso smele utoniti v pozabo. Ni za-dostovala smrt človeškega bitja z železom ali s trobeliko, da bi ranila domjšljijo Ijudi do kraja dni. Gospod je razpostavil dogodke na patetičen način. To je obrazložitev zadnje večerje, Jezusovih besed, ki napovedujejo izdajstvo, ponovljenega znamenja enemu od učencev, blagoslovitve kruha in vina, Petrovih priseg, samotnega bedenja na vrtu Getsemani, spanca dvanasterice, Si-nove človeške molitve, znoja krvavega, mečev, izdajalskega poljuba, Pilata, ki si umije roke, bičanja, zasmehovanja, trnja, škrlata in trstenega žezla, kisa z žolčem, Krža na vrhu griča, obljube dobremu raz-bojniku, zemlje, ki se trese, in temačnosti. Božja mislost, kateri dolgujem toliko usmiljenja, mi je dovolila, da odkrijem stvarni in tajni vzrok imena Ločine. V Kerio- tu, kjer se je najverjetneje rodilo, še vedno stoji samostanček, ki mu pravijo Trideset Novcev. To je bilo prvotno ime, ki nam daje ključ. V tragediji Križa - to pišem z dolžnim spoštovanjem -so nastopili prostovoljni in neprostovoljni igralci, vsi neizogibni, vsi usodni. Neprostovoljni so bili duhovniki, ki so vročili srebrnike, neprostovoljna je bila drhal, ki je izbrala Baraba, neprostovoljen je bil judejski prokurator, neprostovoljni so bili Rimljani, ki so postavili Križ Njegovega tr-pljenja in zabili žeblje in žrebali. Prostovolj-na sta bila zgolj dva: Odrešenik in Juda. Ta je odvrgel trideset kovancev, ki so bili cena za odrešitev duš, in se pri priči obesil. Tedaj je štel triintrideset let kakor Sin Clovekov. Ločina oba enako časti, drugim pa odpuš-ča. Enega samega krivca ni; niti enega ni, ki bi - vedč ali nevedd - ne bil vršilec načrta, ki ga je sklenila Modrost. Zdaj si vsi delijo Slavo. Moja roka se upira zapisati drugo ostud-nost. Ko posvečenci dopolnijo omenjeno starost, se dajo križati in zasramovati na vrhu kakega hriba, da bi sledili zgledu uči-teljev. To zločinsko kršitev pete zapovedi je treba zatreti z ostrostjo, ki so jo človeške in božje postave venomer terjale. Naj preklet-stvo nebeškega obloka, naj sovraštvo an-gelov...« Konec rokopisa ni bil najden. Iz zbirke El libro de arena prevedel A. Šušulid. TRIBUNA-STRAN38 Venčeslav N. Warm OBLOMOV Ker je bil tekst izvirno podpisan v par-tituro Mozartovega Requiema (K. 626), ki ga Je Pr' branju skoraj neobhodno tre-ba poslušati. Heleni Requiem Počiva v miru, v temni sobi spi, da bi prespal neskončno uro navadnega življenja, ne ve, kdaj se mora odpraviti od doma, kje se srečujejo njegove sence, vzšlo telo v naraslem perju, v mehki votlini kakor cvet priprti pred dežjem in soncem, krčevito zatiska oči pred dnem, pred večno lučjo, selečo se ob vzporednikih po poldnevnik na šestdeset minut, več, manj, daleč proč, preden se v postelji obrne k steni, v popolnem mraku zatohle grobnice; mrtev? ne, marveč pokopan, svojevoljno upokojen na veke vekov. Amen. Dies irae V srednjeevropski spalnici pride do preob- rata: gola ženska, razpoznavnih potez, stara znanka spalčeva, Ijubkuje njegov sramežljivo skriti spolni ud, in čeravno sam to pripisuje sanjam, tudi buden opazuje njeno odhajanje prek mosta čez reko domov in medtem ko si prizadeva z jezikom posneti najmanjši atom njene sline, ki je ostala na skodelici, se mu njena hoja vztrajno vsiljuje kot kader podgane, na videz brezciljno bežeče po z zrnjem posutih tleh v kašči, in ko se ji nekega dne prikrije v temni sobi, kjer venomer spi, in ga ona v nji obiskuje ter potem spet skrivaj gledaje spremlja njeno odhajanje domov, se spoznanje premakne \z nejasno slutenega v jasno zavedanje o svoji edini pravi želji in življenjskem smot- ru. Tuba mirum Poslej tudi sam nežno Ijubkuje svoj penis in ga več ne prikriva očem, \z ogledala strmečim vanj, v njegovo popolno goloto, ne več v brezoblično gmoto, marveč v lepoto mladega telesa, ki se na zofi ležeče, vendar ne lagodno zleknjeno, pač pa napeto pripravljeno, da prevzame pobudo, ko pride čas za to, 2 vsako poro in s slednjim gibom željno odziva na izmenjevanje premičnih slik v domišljiji, in na vsak potisk njegovih ledij odgovarja z isto mero strastnosti njena zaupno razprta medenica in vulva, žejna preloma ob izvršitvi, hrepeneča po stiskanju novega soka po sebi navznoter, do maternice, se razširja na vse njeno telo, na notranjost belih nog, hlastno objemajočih njegova vroča in vlažna ledja, na napeti trebuh, ki se trese od slasti, na vzbokle prsi, skrite v njegovih živahnih dlaneh in v usta, zapolnjena z njim. Samč z njim. Rex trehnendae Od suvanja in potiskanja se trese ves njegov svet in nenehno se vozi z vlaki, bogve kam namenjenimi, in sam je v kupejih, vedno sam brez voznega listka priteče zadnji hip, preden vlak odpelje s postaje, vendar pa tresenje ni zgolj posledica vožnje, veliko bolj se ves trese, ker si neizmerno želi globoko v mislih prebiti se skozi časovne in prostorske daljave do ničle in tam poiskati njo, da bi potem skupaj še enkrat prešla vso pot od začetka do tukaj, kjer sta zdaj in kjer ne vesta, kaj naj storita, če pa bi vso pot prehodila skupaj in bi vmes počela tisto, kar se počne na posameznih etapah tega potovanja, bi povsem spontano in postopno vedno bolj odkrivala, kar si oba najbolj želita in kar se mora zgoditi, bi se zgodilo na najenostavnejši način in obema bi bilo pri tem Iep6. Recordare Spominja se otroštva in spominja se prihodnjih dni, vmes pa je praznina in sedanjosti ni in je bolj in bolj zbran in odločen, da jo zasnubi, ker brez nje si več ne zamišlja življenja in tako briše vse, kar ni ona ali kar ni njeno ime ali kar se ne sklada z njegovo podobo nje, gole, najlepše, najboljše, edine, in pozablja na leta, prespana in preležana, na to, kar je, več ne misli, ker hoče ne le do nje, marveč še nanjo, pod njo in pred vsem si želi vanjo vstopiti, še in še, neštetokrat z njo se staliti in ga ne skrbi, da pesek odteka, a on še ni, ni se še Ijubil, z nobeno še ni občeval, ne tako, ne drugače, razen v knjigah in filmih in v mislih je že prešuštvoval in jd kar čaka, da se ga spomni, Confutatis a se ga ne, ona že ne, še za mar si ne vzame dvorjenja in vseh mogočih muh, ki si jih zanjo izmišlja, da bi bil kos njeni izbirčnosti, njenim pričakovanjem, ko se ravna po vzorcih in čaka moža, ki jo bo vdel kot se spodobi in kot ni nikjer nihče nobene in ki jo bo vzel čisto enkratno, ne pa on, kaj bi z njim drugega, kakor lahkotno kramljala, se neobvezno smejala in ga rada videla, kako se okorno zaljubljen vali, vselej za njo, in ji prinaša vsakršno protje, ki ga zaluča, razposajena, v največje blato, da mu lahko še požvižga, če je ni čul in včasih ga vzame resneje v misel, ko je še sama in tisti, ki sicer prihaja, začuda ni še prišel in jo prav malo pokljuva vest, ampak nikoli ni mokra, če pomisli na njega; Lacrimosa in on je Onan v šotoru sanj, le da kadar prekine in šine, to ni coitus interruptus, marveč interpretira mentalni orgazen, ko vidi njo v ekstazi, y vseh položajih in v tem ji ničesar ne skriva, vse ji odkriva, v vsaki poziciji, samo da je z njo, se trudi biti najboljši Ijubimec in brska po zbirki papirnih izkušenj, katerih sladkosti in vragolij naj ji ponudi, da jo začudi, da jo izpridi v nimfomanko, ki bi zahtevala še in bi ji nikoli ne bilo dosti igranja, potem pa se strezni in jo dolgo le boža in rahlo poljublja manj erogena območja na nji, ko pa je vendar nedolžni otrok in je ona z njim materinska in mu hvaležna vrača dotik, vsak poljub, vsako zavlačevanje, da je še bolj eno z njim in bi ga Ijubila še bolj, ko bi se dalo, a se ne da, in je zdaj on, ki je moker, ne le od sperme, ampak predvsem od grenkih solza. Venčeslav M. Warm TRIBUNA-STRAN39 3UCL0I Dane Zajc - MEDEJA Osebe: Jazon Medeja Pelias, kralj Jolka Peliasovi hčeri Akast Peliasov sin Kirka Kapitan Trije mornarji Kreont korintski kralj / Glauka, njegova hči Dane Zajc si je kot pesnik slovenskega neomodernizma, ki je v okviru le-tega na nek način razvil najbolj skrajno, groteskno poetiko vseprisotnega nihila, zevanja praz-nine niča, ki se udejanja skozi zaklinjanja pošastno-fantastičnih likov, pa naj bodo ti rezultat povzemanja in izpostavitve neka-terib prvin slovenske Ijudske mitologije (Ro-žengruntar) ali pa čiste poetske invencije, prostora poezije, ki je geografsko in časov-no nedoloČljiv, s sebi lastno zalogo metafo-rike in metonimike (Ubijavci kačj, kot proto-tekst za svojo novo dramo seveda čisto upravičeno vzel mit o Argonavtih oziroma tisti njegov del, ki ga evropska dramatika večinoma naslavlja (tako kot 2ajc) kot Me-dejo. Po dramskem ekskurzu v čas in kraj nastanka za Evropejce že kar nekoliko ek-sotičnega finskega mita Kalevala v istoi-menski igri, ki so jo pred kratkim prej manj kot bolj uspešno uprizarjali v Ijubljanski Mali drami, so je Zajc vrnil tako rekoč v samo izhodišče evropske dramatike. Toda izbira Medeje je bila pri tem več kot poved-na. Na eni strani mito Argonavtih omogoča vklopitev svoje tematike in motivike v se-veda že več kot izkristalizirano poetiko Za-jčeve poezije in dramatike, saj poleg ob-veznega »plota« grške tragedije, vpetosti v svet mita, volje, strasti in poigravanj bogov, vsebuje tudi močno magično komponento, ki skozi glavno junakinjo pa tudi skozi ča-rovnico Kirko lahko omogoča ustrezno te-matizacijoZajčevega sveta negativne tran-scendence. če si je Pier Paolo Pasolini izbral za pro-totekst svojega scenarija in seveda tudi fil-ma Mecleja istoimensko dramo Evripida, se pravi, da je postavil v svet gibljivih sličic v osnovi nespremenjeno Evripidovo zgod-bo, a pri tem ni bilo kakršnih koli nevarnosti, da bi sestopil v ponavljanje že ponavljane zgodbe, saj je zgodbo, ki jo že vsi poznamo, ustrezno nadgradil oziroma vkorporiral v svojo tehnopoetsko filmsko govorico, tako da je metatekstu omogočila samostojnost prav vpetost v drug medij, še bolj pa s to vz-poredna vpetost v radikalno drugačno po-etiko pa tudi metafiziko, je Dane Žajc, če je hotel narediti kaj veČ kot samo priredbo Ev-ripidove tragedije, moral s prototekstom ali prototeksti ravnati drugače. Pasolini je svoj film radikalno zgradil na primatu film-ske podobe, govor je namerno postavil v drugi ptan, ga uporabil pač toliko, kolikor je bilo potrebno za razvoj zgodbe, delno pa tudi, da je estetsko zvokovno in pomensko lahko vpenjal v estetsko slikovno. Poudaril je to, kar je poudarjal v večjem delu svojih filmov. prvinskost (pred) civilizacijskega sveta, v katerem so dejanja motivirana z emocijami, senzualnost kot izraz te prvin-skosti in krutost kot udejanjanje človeške prvinskosti. Pasolinija ni zanimal grški svet tragedije kot tragičnosti junaka, ki naredi (nevede) napako, se s svojim dejanjem pre-težno postavi v opozicijo volji, željam in mu-ham bogov, mora zato podleči. Medejo je izbral kot tisto grško tragedijo, v kateri se jasno križata in seveda tudi spopadeta dva svetova: grški, civilizirani in barbarski Me-deje, hčerke kralja Aeteja, ki razpolaga s čarobnimi močmi. Pasolini v skladu s svojo estetiko seveda potencira tistega drugega, saj v njem lahko najde prvinskost pa tudi krutost, s katero je že kar obseden in ki nje-govim filmom daje neizbrisljiv pečat. Med dvema inačicama uboja Medejinega brata Apsirta na begu iz kraljestva Kolkis (kjer je Jazon s pomo&jo Medene izmaknil zlato runo, ki naj bi ga pripeljalo do povračila kra-Ijestva Jolka) si izbere Pasolini tisto bojj spektaklsko in v f ilmskem jeziku neizmemo bolj kruto: Medeja sama ubije in razkosava brata med njunim begom. Njegove dele te-lesa meče na pot, da bi s tem upočasnila pregon očetove vojske, ki se zmeraj znova ustavlja, pobira posamezne kose telesa in sestavlja strahotno podobo kraljevega sina. Prvi plani razmesarjenih delov telesa se vrstijo eden za drugim. Dane Zajc se pri sestavi »plota« svoje drame odloči za tehniko eklektičnega po~ vzemanja in glede na konstanto y svoji po-etiki selekcioniranja in vkomponiranja po~ sameznih prototekstov v metatekst. Črpa tako iz samega mita o Argonavtih, se pravi prototeksta na prvem nivoju, backgrounda, iz katerega so črpali tudi v klasični Grčiji. Potem pa primarno vsaj še izdveh besedil: Evripidove tragedije Medeja in pa Seneko-ve predelave te tragedije, se pravi pred-vsem iz tistega, kar je pri Seneci drugače povzet mit o Argonavtih. Iz Ovidove isto-imenske tragedije, ki jo je zelo hvalil Kvin-tilian, ni mogel črpati tako rekoč nič, saj sta ohranjena samo dva verza. Možen bi bil še eden, v Sloveniji kakšno leto tudi v teatru prisoten prototekst: Opustošena obala, Medeja kot material... samo, pa tudi s strani kritikov hvaljenega nemškega dra-matika, nekakšnega barda postmodernis-tičnega gledališča v nemško govorečih de-želah Heinerja MUIIerja, se pravi drama, ki so jo precej neuspešno uprizorili v Ijubljan-skem Gleju. Toda Zajčeve drame z MUIIer-jevo ne veže tako rekoč nič. Mogoče samo sestop iz ves čas poetiziranega jezika dia-logov pretežnega dela drame v slengovsko varianto na dveh ali treh mestih v igri (gre za dialoge med Jazonom in Akastom), pa še tu ostane Zajc pretežno v okvirih mit-skega sveta grške tragedije, medtem ko Heiner MUIIer preigrava Medejo kot ne-kakšno zdolgočaseno klasično temo, jo po-skuša aktualizirati, postaviti v banalen svet vsakdana, jo ves čas prekinja in končno tudi popolnoma zapusti. Kot da bi za to, da bi nekako povezal svoje nič več poetične, včasih čisto arbitrarne zapise, potreboval še vedno vsaj kot zgodbo delujočo tragedi-jo, s tem dosegel palimpsestnost navzven, v bistvu pa končal pri dokaj dolgočasni dra-mi. Zajčeva rešitev je zato veliko bolj simpa-tična in tudi uspešna. Mit o Argonavtih pri njem ni aktualiziran (poetika Daneta Zajca seveda takega »razpesnjenja« ne bi dovo-lila), pač pa ustrezno poetiziran. Grška tra-gedija, ki je bila še posebej v svoji evripi-dovski inačici (ki je minimalizirala patos) bolj racionalna kot poetična, se je v Zajčevi drami spremenila v ves čas poetičen svet, nekaj med klasično in poetično dramo, del-no v verzih, delno v prozi, ves čas pa z opaz-nim tehnopoetskim instrumentarijem, ki je primarno zadeva poezije. Podaljšana roka bogov je prisotna samo še v toliko, kolikor ima lahko poetičen učinek. Zajčeva meta-forika in metonimika ves čas vdirata v kla-sično grški svet in ga seveda posedanjata, poudarjena je magičnost (Kirka se pojavi kot ključen lik), začarani krog erosa (Mede-ja: Zato. Zato sem ubila brata. Saj ni bilo težko. Saj je bilo, kot da trgam rožo, s kate-ro bom odklenila prostor Ijubezni, ki je le meni namenjen.) in pa seveda estetska funkcija (tudi opis tega uboja je prežet s pesniškimi sredstvi, ki povečujejo poetič-nost sicer krutega prizora. Jazon: Razsekal sem Apsirta. Razsejali smo ga v vodo. Raz-sejali smo ga na veliko svetlo njivo, Apsir-ta ...). Medeja je v Zajčevem primeru drama o usodnih stvareh sveta, ki geografsko in ča-sovni ni določen. Določen je kvečjemu z gr-ško civilizacijo, se pravi s tradicijo, iz katere črpamo lahko tudr v času primata nihila. Tudi Če se zavedamo jalovosti stremljenj po preseganju zgolj niča, a paradoksalno še vedno upamo, da pot v dobo po moderni kot nekakšen presežek moderne in njene določenosti z ničem, ni čista fikcija. In pa igra, ki jo je vsekakor treba tudi (pred-vsem?) brati, zelo bralna drama, ki je samo-zadostna tudi v svoji bralni sekundarni eksistenci. (Nova igra Daneta Zajca je izšla v Novi re-vijišt. 71, 72) TOMAŽTOPORIŠIČ «•¦ ČOKjDLADt I fci>foD KAHIONA V J c -' o ( ETO l KAbMHA