POŠTNINA PIACANA v gotovim
1 Leto XV. I 1 Štev. 8 |	j T E L C P 0 N UREDNIŠTVA: 2S-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 23-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubljana. FraniUkan. 6. tel 46—91 j Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 |	| Maribor, 11. in 12. januarja 1941	NAROČNINA NA MESEC Preleman v aorav> ali oo ooštl 14 din. Dostavllen na dom 16 din tulina 30 din. POSTNI CFKOVNI RAČUN- 11.409	Cena j din 1--J
Trije sporazumi med SSSR in Nemčijo
Včeraj so bili podpisani trije novi sporazumi med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, ki še bolj poglabljajo medsebojno sodelovanje in prijateljstvo — Nov trgovinski sporazum do 1. avgusta 1942 — Dokončna razmejitev na odseku Litve — Zamenjava prebivalstva med Nemčijo in SSSR
BERLIN, 11. jan. Associated Press. Nemčija in Sovjetska zveza sta podpisali nov pakt o prijateljstvu in obnovili go-spodarske odnošaje. Uradno objavljajo v Berlinu, da je sedanji pakt največji gospodarski sporazum, ki je bil kdaj koli podpisan med obema državama. Nemški krogi pravijo, da Nemčija ni spala v času, ko »o njeni sovražniki govorili o stalnem slabšanju njenih odnošajev z Rusijo, temveč je uporabila čas, da še dalje poglobi medsebojne dobre odnošaje. Pakt bo veliko razočaranje za angleškega predsednika Churchilla ter je v resnici velik uspeh za Nemčijo.
NOV GOSPODARSKI SPORAZUM
MOSKVA, 11. jan. Tass. Sovjetsko-nemška pogajanja, ki so se vodila že od oktobra dalje, so se zdaj končala s podpisom medsebojnega Sporazuma. S strani SSSR je sporazum podpisal ljudski komisar za zunanjo trgovino Mikojan, za Nemčijo pa odposlanec zunanjega ministrstva dr: Schtiurre. Novi Sporazum }e zamišljen na temelju pakta od 11. februarja 1939 In urejuje Izmenjavo blaga med obema državama do 1. avgusta 1942. Sporazum je mnogo prekoračil obseg preišni«*a. Sovjetska Rusija bo dobavila Nemčiji surovine, industrijsko proizvode, petrolej in življenjske potrebščine, posebno žito. Nemčija dostavi Rusiji industrijsko opremo. Pogajanja so potekala v atmosferi razumevanja in vzajemnega zaupanja v smislu prijateljskih odnošajev, ki obstajajo med Nemčijo ih sovjeti. Vsa gospodarska vprašanja, tudi ona, tlčoča se novo zasedenih pokrajin na vzhodu, so bila sporazumno rešena.
DOLOČITEV NOVE MEJE
MOSKVA. 1L jan, Tass. V Moskvi je bil včeraj podpisan sporazum med sovjetsko Rusijo in Nemčijo glede ureditve sovjetsko-nemške meje od reke Izorke do Baltika. Meja teče vzdolž one črt«, ki je stvarno delila Poljsko od Litve, a nadaljuje se vzdolž bivše Utvan&ko-nemške meje.
MOSKVA, 11. jan. Tass. Sporazum, podpisati v Moskvi po Molotovu in nemškem poslaniki! von Schulenburgu predvideva ureditev sovjetskornemške meje ob Litvi. Pri reki Izorki bo postavljen obmejni kamen Št. 1, nakar ho' meja Sledila v severno-zahodnl smeri in se končala na stari nemško-litvanski meji. V glavnem bo šla meja po črti, ki io le določila že veleposlaniška konferenca 15. marca 1922 za poljsko-litvansko razmejitev. Obmejne zadeve bodo urejene v duhu sporazumi med Nemčijo ih sovjet-
sko Rusijo 31. avgusta 1940. lzmenjaya bo v kratkem v Berlinu, 'sporazum stopi v venavdJiKOpbo
ratifikacijskih
poduku;
; D0GOVOR O PRESEtlTVAH , MOSKVA, 11. jan. Tass. Zadnje, tedne so se vodila v Rigi in Kovnu pogajanja delegacij Nemčije in SSSR o preseljevanju nemškihdržavljanov in baltskUi Nemcev iz sovjetskih republik Litve, Leton ske in Estonske v Nemčijo ter prebivalcev beloruske narodnosti iz okrožij Me-me| in Suvalki v Rusijo. Pogajanja so bila včeraj zaključena in sporazum pod pisan. Osebe, ki so same izrazile željo za preselitev, se lahko izselijo že v teku dveh mesecev In pol.. Istočasno je bil v Moskvi podpisan sporazum glede ureditve materialnih zadev izseljencev,
NEMŠKI KOMENTARJI
BERLIN, II. jan. DNB Novi sporazumi, podpisani med Nemčijo in sovjetsko
Rusijo, so nov dokaz o neresničnosti vesti, ki so zadnje čase krožile po svetu. Obe državi sodelujeta v duhu popolnega razumevanja obojestranskih interesov. Gre za daljnosežno zedinjenje vprašanj, ki so zrasla iz razvojev zadnjih dogodkov. S tem so padle vSe nade plutokracije v vodo. »Volkischer Beobachter« želi, da bi prišlo do zedinjena v eno celino vseh vprašanj, ki so nastala od časa, ko je bil podpisan prvi sporazum, do
danes. Ista želja je bila izražena tudi s sovjetske strani.
SOVJETSKI KOMENTARJI MOSKVA, 11. jan. DNB. Nemško-sov-jetski sporazum je zdaj v središču sovjetskega tiska, ki prinaša na vidnem mestu vsebino pogodb. »Pravda« in »Izve-stija« prinašata tudi slike iz Kremlja o podpisu sporazuma. V uvodnih člankih, ki so inspirirani z odločujočih mest, ugotavljata lista, da je včerajšnji akt veli-
kega pomena in predstavlja novo etapo v razvoju nemško-sovjetsktga prijateljstva.
ODMEV SPORAZUMOV V ITALIJI
RIM, 11. jan. Stefani. Nemško-sovjetsKi sporazumi, podpisani v Berlinu, pričajo o vzajemnem sodelovanju in volji obeli držav. Ti sporazumi, predvsem gospodarski, predstavljajo najboljši odgovor na smešne fantazije britske propagande
o	nesporazumu ined Nemčijo in Rusijo zaradi balkanskega vprašanja.
Pomen zavzeti' Klisure
Po poročilih i* Aten je zavzetje Klisure velikega strateškega pomena za nadaljnji razvoj vojnih operacij v Albaniji, dasi mesto samo kot tako ni pomembno — iz Rima pa poročajo
le o nepomembnih lokalnih spopad.h
PO GRŠKEM VKORAKANJU V KLI-SURO
ATENE, 11. jan. CBS. Včerajšnja uradna objava vkorakanja grških čet v KH-suro, je zbudila po vsej Grčiji, zlasti pa v samih Atenah veliko navdušenje. Množice so takoj priredile manifestacije grški vojski. Na poučenem mestu so izjavili, da so Grki ujeli v Klisuri, oziroma v bojih za to mesto, zopet večje število Italijanov in zajeli • velike količine vojnega plena, kajti Klisura je bilo važno italijansko vojno oporišče na osrednjem albanskem bojišču. Vsa okolica Je bila zelo močno utrjena in Je predstavljala skupaj z obrambnim sistemom pri Tepelenlju središče druge italijanske utrjene črte. Mesto samo je majhno in kot tako brez pomena, izredno važno pa je bilo kot utrjena postojanka v italijanski obrambi, zia&tj še zaradi tega, ker je dominiralo nad tremi cestami, ki vodijo prva v Te-peleni, druga v Valono in tretja v Berat. Sedaj imajo Grki v svojih rokah dve od teh treh cest in italijanski položaj pri obrambi drugega središča, Tepelenija, je postal s tem nevzdržen. Vojaški strokovnjaki sodijo, da se bodo morali Italijani tudi od tara umakniti, ako se jim ne bi posrečilo zopet osvojiti Klisure, kar je pa zelo malo verjetno, kajti Grki so napredovali tudi v severnovzhodni smeri od Klisure in zasedli važne prelaze, na katerih bi bili mogli nuditi Italijani še zadnji odpor pred umikom pred Berat. Do kod so grške čete napredovale po zavzetju Klisure, še ni točnih poročil, zasebna pa govore o razdalji od 8 do 15 km. Letalci tudi pravijo, da se Italijani umikajo na sever in da se bodo ustavili v novi obrambni črti, ki poteka tik južno od Berata. Premik pred Berat bi pa po-menit. da bi zašle v nevarnost tudi ong italijanske čete, ki sloje pri Tepelenlju na eni strani in one, ki stoje zahodno Tn južiiozahodno od Ohridskega jezera. Po padcu Tepelenija bi bila tudi odprta Gr-kom pot v Valono, ki je Italijani potem ne bi moirli do'po braniti..
GRŠKA OPERACIJSKA TAKTIKA
ATENE, 11. jan. ZPV. S padcem Klisure se potrjuje stara taktika grških operacij, da z bočnimi uspehi prisiliti sovražnika’ k umiku iz utrjenih položajev. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da ni zadnji primer nič drugega kot potrdilo pravilnega operiranja, ko je grški sunek ob obali ter iz doline Vojuše po severno-vzhodnih gorah Argirokastra prisilil nasprotnika, da zapusti močno utrjeni Argi. rokastro. Po padcu Šantl Kvaranti je nam reč sledil italijanski umik na eni strani skozi Nlvico Bubarit k Portu Palermu, drugi'6b cesti na Delvln. Cim je pa padel
Delvin, so bili Grki gospodarji položaja v obkroženem Argirokastru, ki se je moral kmalu nato vdati. Podobno je pri Klisuri, močnem mostišču ob stiku reke Desnice z Vojušo. Tu se °dpira na en« strani dolina in glavna pot na Berat, na drugi strani pa cestna zveza v le 15 km zračne črte oddaljeni Tepeieni, najmočnejšo postojanko v obrambi dohoda Va-lonl. Po bočnem pritisku v dolini Desnice so se morali Italijani umakniti iz Klisure že pred 14 dnevi. Ko je pa padla Klisura v grške roke, je neposredno ogrožen Tepeieni, ki je v nadaljnjem prediranju Grkov proti Beratu ogrožen po obkolitvi v zaledju. Zasedba krajev Ribaja, Panare-tija in Gorice v dolini Desnice po grških četah odpira namreč slednjim prosto pot k vrhu Cafa Bubeslt In še dalje v 30 Km oddaljeni Berat po dobri prometni cesti, padec KHsure je obenem odstranitev enega glavnih branikov za ves kompleks obrambnega sistema pred Valono in petrolejskih cevi, ki potekajo iz doline Devo-lija do velikih rezervoarjev v najvažnejšem albanskem pristanišču.
IZ BOJEV ZA OSVOJITEV KLISURE ATENE, 11. jan. Associated Press. Grške čete so morale zasesti vse pozicije
okoli mesta Klisure, s katerih so Italijani streljali s topovi ter branili grškim četam, in zato niso mogle vdreti že prej v mesto. S padcem Klisure je dokazano, da je padla tudi zadnja topniška pozicija v okolici mesta.
ATENE, 11. jan. Reuter. Grške čet© so ujele v Klisuri okoli 600 italijanskih vojakov in veliko število vojnega materiala.
GRKI VKORAKALI V GORICO ATENE, 11. jan. ZPV. Po zasedbi Klisure se nadaljujejo boji z nezmanjšano ostrino. Nasprotnik se je umaknil v položaje na gori Trebešini, grške čete pa prodirajo ob Desnici in pritoku proti Beratu. Zasedle so Ribaj, Panareti in Gorico, 8 km sevemozahodno od Klisure.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 11. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo iz Albanije: Na grški fronti delovanje v nekaterih odsekih 11. armade. Drugod topniško streljanje. Naša letala so bombardirala čete v Ma-risu in učinkovito zadela protiletalske baterlle, ki So branile neko važno Sovražnikovo pomorsko oporišče. Naše ladje so učinkovito obstreljevale sovražnikove postojanke ob obali.
Hopkinsova izjava v Londonu
LONDON,, 11. jan. AP. Rooseveltov odposlanec Harry Hopkins, ki je včeraj po prihodu v London imel konferenco s Churchillom, Edenom in Halifaxom, je Izjavil, da bodo USA dosegle v enem letu vrhunec v svoji vojni produkciji. Glede končnega izida te vojne pa po njegovem mnenju ni nobenega dvoma več.
LONDON, 11. jan. Po sestanku z Edenom je posebni odposlanec Roosevelta Hopkins imel dolgo posvetovanje z lordom Halifaxom, novim angleškim poslanikom v VVashingtonu. Nato je imel Hopkins daljšo konferenco s Churchillom. Novinarjem je dejal: Moja naloga je zelo resna. V Londonu sem kot osebni predstavnik Roosevelta. Imam nalogo, da stopim v stike s Churchillom in drugimi člani angleške vlade ter razpravljam o vprašanjih, ki interesirajo obe državi. Ameriška proizvodnja orožja bo dosegla višek na koncu letošnjega leta in v prvih mesecih 1942. Pospešitev oboroževanja v USA ima namen doseči neposredne rezultate, istočasno pa hočejo USA same dvigniti lastno obrambo. Vlada USA ima zdaj veliko In široka pooblastila, dobila bo pa še nova, tako, da se bo proizvodnja za vono razvijala po potrebah obrambe USA in Velike Britanije. O poedinih nalogah
svoje misije je Hopkins odklonit pojasnila Ostal bo v Angliji dva do tri tedne. '
ARETACIJE V PARIZU
VICHY, 11. jan. Reuter. Okoli 40 oseb je bilo aretiranih v Parizu v zadnjih dnevih.
GENERAL ANTONESCU
upravitelj Romunije, na katerega je bil
te dni, po tujih vesteh, izvršen atentat. Vlada zdaj vse te vesti demantira.
Zakon o Rooseveltovih pooblastilih
Včeraj je bil predložen ameriškemu senatu zakonski osnutek pooblastil, ki dajejo preži-dentu popolnoma proste roke glede pomoči Veliki Britaniji in njenim zaveznikom
WASHINGTON, 11. jan. ZPV. Včeraj je prezident Roosevelt predložil kongre, su osnutek zakona o pooblastilih, ki bi mu dovoljevala posojati napadenim drža. vam bojno orožje. Na uradnem mestu pravijo, da je predlog zakona tako dalj. nosežen, kakor ga ni bil v pooblastilih deležen še noben prezident USA.
Zakon, ki je bil včeraj predložen v odobritev, se glasi: 1. Zakon daje Rooseveltu polnomočje, da po svoji lastni pre. soji, kadar misli, da je to v prid narodni obrambi, daje naročja orožarnam in ladjedelnicam na ameriškem ozemlju za na. bavo orožja za katero koli državo, kate. re obrambo bi predsednik smatral kot nujno za varnost Združenih držav USA.
2.	Zakon pooblašča Roosevelta, da svo-
bodno »prodaja, izmenjava, prenaša last. ninsko pravico, oddaja, daje v najem, po, soja ali kakor koli drugače razpolaga z vsakovrstnim ameriškim orožjem v prid katere koli države v gornjem smislu.« 3. Zakon nadalje daje Rooseveltu polno svobodo, da »preizkuša, pregleduje, po., pravlja, izpolnjuje, obnavlja ali kakor koli drugače napravi uporabljivo vsako orožje, ki bi ga katera koli država v gor. njem smislu Ameriki v ta namen dostavila. 4. Roosevelt dobiva pravico, da ka. teri koli vladi držav v gornjem smislu sporoči vsa obvestila o ameriškem orožju, ki bo uporabljeno po navodilih pod čl. 2. 5. Zadnji člen pooblašča predsedni. ka, da sme vsako orožje, ki spada v okvir tega zakona, brez nadaljnjega izvažati v tisto državo.
WA5HINGTON, 11. jan. t>NB. Zakon o pomoči Angliji je v ospredju debale kongresa. Narodni predstavniki in senatorji se zavzemajo za čim večjo pomoč Veliki Britaniji, drugi spet naglašajo, da se s tem zakonom dajejo Rooseveltu prevelika pooblastila, kar bi lahko resno ogrozilo demokratsko obliko ameriške vladavine. Menijo, da bi to polnomočje bil nekak bianco ček za predsednika, kongres pa bi tako pristal na odstopite v važnih svojih pravic prezidentu. Demokratski senator Clerk je dejal, da ta zakon dejansko pomeni pooblastilo Rooseveltu, da lahko sam napove vojno, doma pa stvori neko totalitarno vladavino. Mnogi govorniki so [posebno poudarjali nejasnost zakonskega predloga, iz katerega ni razvideti, ali bi
I	smiele USA pošiljati konvoje v Anglijo.
Velik angleški podnevni napad
Po predvčerajšnjih velikih nemških napadih je vladal včeraj in ponoči nad Londonom relativni mir, napaden je bil le neki kraj v južni Angliji — Včeraj pa so izvršili Angleži svoj
doslej največji podnevni napad na invazijske luke
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO	DANAŠNJE	POROČILO
BERLIN, 11. jan. DNB. Nemško vrhov- BERLIN, 11. jan. AP. Uradno javljajo, no vodstvo je izdalo včeraj sledeče urad- da je bilo v severnozahodni Franciji sestreljenih 8 angleških letal ob priliki angleških letal ob priliki angleškega napada podnevi na nemška oporišča.
no vojno poročilo: V teku včerajšnjega dne so nemška letala izvedla zasilne oglede nad Anglijo vse do severne škotske. Preteklo noč so velike formacije bombnikov z uspehom napadle mnogo vojnih ciljev v Srednji in Južni Angliji, posebno v Manchestru, Londonu in Liverpoolu. Preteklo noč je sovražnik, izvedel letalske napade na razna mesta v Zahodni Nemčiji, Razen nekaj civilnih poslopij je poškodoval tudi samostan Betlehem pri Kol-nu ter uničil katoliški dom v Dusseldorfu. Vojaških in industrijskih ciljev sovražnik ni zadel. 20 ljudi je ubitih, ranjenih pa je nekaj civilistov, k! so bili vsi zunaj zaklonišč. Eno sovražnikovo letalo smo zbili, crugo so pa sestrelile naše protiletalske baterije.
ANGLEŠKO VOJNO POROČILO LONDON, 11. jan. Reuter. Sinoči v Londonu ni bilo alarma. Nemški bombnikj so Se pojavili v nekaterih notranjih okrožjih Anglije. Nekaj bomb je padlo na neko mesto v južni Angliji, Prizadejana je bila le majhna škoda, žrtev ni bilo.
LONDON, 11. jan. Reuter. Dočim so imeli nocoj Londončani mir, so nemška letala napadla neko mesto v južni Angliji, kjer je nastala velika Škoda na hišah m je izbruhnilo nekaj požarov. Nocoj so angleški bombniki napadli Brest.
VELIK DNEVNI NAPAD ANGLEŠKIH BOMBNIKOV
LONDON, 11. jan. Associated Press. V eni najmočnejših dnevnih ofenziv je večje število angleških bombnikov v spremstvu 100 lovskih letal včeraj napad, lo različne c'lje v severnozahodni Franci, ji. Najhujši napadi so bili na kanalska pristanišča in invazijska oporišča, poseb. no na Calais in Boulogne ter druga nemška oporišča.
DOVER, 11. jan. AP. Gledalci na an. gleški obali so opazovali včeraj veliko število angleških bombnikov, ki so v strmoglavih poletih napadali nemška inva. zijska pristanišča y najtežjem dnevnem napadu, ki so ga dbslej izvršili nad so. vražnlm ozemljem. Napad na Pas de Calais je bil prvi po zlomu Franc’je, v ka. terem so bila angleška bombna letala spremljana od lovcev.
Nadaljevanie ofenzive v Afriki
Topniško obstreljevanje Tobruka — Italijanske čete so se umaknile iz Kenije — Angloške
čete prekoračile mejo Somalije in Eritreje
KAHIRA, 11. jan. AP. Napredovanje ki leži že v italijanski Somaliji. Prav tako angleških čet zahodno od Tobruka se je so z nadaljnjimi operacijami iz Sudana tudi včeraj nadaljevalo, niso pa bile ob. že prekoračile mejo italijanske Eritreje.
“ '	‘	Italijanski odpor vidno popušča, najbrže
zaradi uporov v notranjosti Abesinije
javljene nobene podrobnosti. Tobruk je obkoljen, vendar se zdi, da se glavni naskok še ni pričel in da se Angleži še ome. ju jejo na topovsko obstreljevanje s kop. nega in z morja.
KAHIRA, 11. jan. AP. Angleške. ope. racije proti Abcsiniji se nadaljujejo in so angleške čete vrgle Italijane na jugu iz Kenije ter ifiova osvojile važno promet, no središče Buno in vkorakale v El Vak,
v
KAHIRA. 11. jan. Associated Press. Več sto ton bomb je padlo v noči med četrtkom in petkom na sicilsko pristanišče MessinO.
LONDON, 11. jan. Reuter. Pri letalskem napadu na niessinsko pristanišče Se bila zadeta neka italijanska križarka, veliko škode je bilo v Palermu, v napolitan-
ski luki pa le bita zadeta italijanska oklopnica tipa »Littorio«.
RIM, 11. jan. Stefani. Italijansko poveljstvo poroča ii Libije: V KIrenalkl topniško streljanje v področju Tobruka. Pri tem smo uničili več sovražnikovih mehaniziranih vozil. Naša letala so obstreljevala pristanišče Solhim. Neka naša napadalna lovska skupina je izsledila In obsula z bombami okoli 100 sovražnikovih mehaniziranih vozil, ki so bila na menjena proti letališču zahodno od Tobruka.
Nastop italijanske mornarice
RIM, 11. jan. AP. Uradno javljajo, da je italijanska mornarica začela veliko akcijo proti britanskim. in grškim pomorskim edinicam v Sredozemlju in Atlantiku. Kot prvi rezultat te akcije je potopitev dveh angleških podmornic in 4 tr-
govskih ladij. Italijanska letala so bombardirala angleško oklepnico. Videti Je, da hoče italijanska mornarica razbremeniti libijsko vojsko pred doslej popolnoma nemotenim bombardiranjem z morja.
Nemška kritika Francije
BERLIN, 11. jan. ZPV. Na dobro poučenem berlinskem mestu pravijo, da zasleduje Nemčija z veliko pazljivostjo razvoj dogodkov v Franciji in jih ostro kritizira. Sicer pa zavzema Nemčija sedaj stališče čakanja, da da s tem priložnost posameznim francoskim političnim skupinam, da razčistijo svoje zadržanje. Politični voditelji se dele v Franciji v glavnem v dve skupini: 1. skupino maršala Petaina in 2. skupino rojalistov. Vlada maršala Petaina je po nemških trditvah stalno v krizi, kar dokazuje tudi dejstvo, tla ie bih že netkrat nrcosnovana.
SSSR NF. DOBI KONCESIJ
BUDIMPEŠTA, 11. jan. ZPV. »Fligget-
lenseg« piše, da na poučenem nemškem mestu demantirajo govorice, da bo dobila Sovjetska zveza neke koncesije za primer, ako bi pričela Nemčija vojne operacije na Balkanu.
SOVJETSKO-MADŽARSKO PRIJATELJSTVO
BUDIMPEŠTA, 11. jan. ZPV. Sovjetska vlada je izročila Madžarski vse one zastave, ki so jih nosili madžarski vstaši v osvobodilnih bojih leta 1848, in 1849. in so jih ruske čete, ki so prišle tedaj na pomoč Habsburžanom, zaplenile. Ta gesta je zbudila tia Madžarskem veliko zadovoljstvo, ker dokazuje ponovno, da so odnošaji med Madžarsko in Sovjetsko zvezo zares iskreni.
IMENOVANJE POSLANIKA USA V LONDONU ODGODENO
' V/ASHINGTON, 11. jan. Reuter. Roosevelt je izjavil, da je vprašanje imenovanja novega,poslanika USA v Londonu odložc no na prihodnji teden.
NEMŠKO-ITALIJANSKO SODELOVANJE
MILAN, 11. jan. »Popolo d’Italia« piše o italijansko-nemškem sodelovanju v Sredozemlju ter praivi, da je to prirodna posledica politične in idejne baze jeklenega pakta in je samo čudno, da je to sodelovanje ni že prej uresničilo.
STEFANI O PONESREČENIH POIZKUSIH
SOFIJA, 11. jan. .Stefani Poizkusi, ki so hoteli zadnje čase angažirati balkanske države proti Italiji in izločiU nekatere od sodelovanja s silami osi, niso uspeli. Tolmačijo jih kot pomanjkanje zaupanja londonske vlade v uspeh sedanjih operacij.
NOV SOVJETSKI DEMENTl
MOSKVA, 11. jan. Tass. Ameriška agencija United Press ie objavila vest, da sc je devet sovjetskih ladij približalo romunski obali. Tass demantira to vest jkot izmišljeno.
NEW YORK, 11. jan. DNB. Bivši predsednik USA Hoovver je v zvezi z zaikonom
o	pomoči Veliki Britaniji izjavil, da mora kongres zelo skrbno preučiti dajanje pooblastil Rooseveltu. Vprašanje je, ali se morejo prezidentu odstopiti tako velika pooblastila, kakršnih državna uprava ni imela niti v svetovni vojni ne v USA ne v Angliji. Naglasil je, da se s tem vprašanjem stavlja na kocko obstoj ameriške demokracije.
»Aerodinamična deklaracija vojne11
\VASHlNGTON, 11. jan. AP. Roosevelt zahteva, da sprejme kongres njegov načrt za pomoč Britaniji čimprej. Njegovi nasprotniki pa se pripravljajo na hudo opozicijo proti »aerodinamični napovedi vojne«, kakor imenujejo Rooseveltov načrt. Roosevelt ima dovolj veliko večino, da bo njegov načrt sprejet.
ANGLEŠKI POSLANIK PRI FILOVU SOFIJA, 11. jan. ZPV. Po svoji vrnitvi iz Nemčije sodeluje ministrski predsednik Filov zopet intenzivno pri poslih vlade. Včeraj je sprejel angleškega poslanika v Sofiji Rendella, s katerim je imel daljšo konferenco. Vsebina konference ni znana. GRADNJA ZAKLONIŠČ NA MADŽAR. SKEM
BUDIMPEŠTA, 11. jan. DNB. Vlada je izdala uredbo, da se v najkrajšem času zgradi 12.000 zaklonišč pred napadi iz zraka. .
IN6NI V CARIGRADU
! CARIGRAD, 11. jan. Stefani. Predsed-i niik turške republike Isnret Inonii, ki je te dni inspiciral turške čete in utrdbe na meji Grčije in Bolgarije, se je vrnil v Carigrad.
MADŽARSKO-ITALIJANSKA DRUŽBA
BUDIMPEŠTA, 11. jan. »Magyamem-zet« poroča iz Rima, da je bila ustanovljena v Rimu italijansko-madžarska delniška družba za razvoj in utrditev trgovskih zvez med Italijo ih Madžarsko. Osnovni kapital znaša milijon Ur.
PROPAGANDA PROTI ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 11. jan. Stefani. Uradni list »Buna Vestire« prinaša članek, ki ga je najbrž napisal minister za propagando. V njem našteva vse neresnične vesti, ki jih širi Reuter ter pravi, da gre tu za sistematično propagandno akcijo proti Romuniji, ki jo je treba odklanjati.
JAVNA DELA V ITALIJI
RIM, 11. jan. DNB. Pod predsedstvom Grandija se je sestal finančni odbor za javna dela in promet ter preučil predlog za izdatek štirih milijard lir za javna dela v dveh letih. V načrtu je gradnja stanovanjskih hiš, šol in avtomobilskih cest. Italija hoče tudi med vojno nadaljevati z notranjimi deli v državi. Zakonski predlog je bil s ploskanjem sprejet.
ZMRZNJENO MESO 2A FRANCIJO
BUENOS AIRES, 11. jan. AP. Francoska 8000 tonska ladja »Mendoza« je vkrcala velike količine zmrznjenega mesa ter bo poizkusila doseči Francijo.
STARE PODMORNICE ZOPET V SLUŽBI
FILADELFIJA, 11. jan. AP. Več podmornic iz prve svetovne vojne, ki so bile doslej že 12 let privezane v pristanišču v Filadelfiji, je spet v službi. Skupaj mislijo, da je takih podmornic okoli 20.
CHURCHILL »AMERIŠKI CESAR«
RIM, 11. jan Stefani. V »Gazetti del Popolo« piše Ansaldo, da je Churchill v svojem govoru na bahketu, prirejenem na čast Halifaxu, naglasil le poglede na anglosaksonski svet. Zdaj so opozorjeni vsi neangleški narodi, da bo Velika Britanija s pomočjo USA v primeru zmage uredila svet tako, da bodo Anglosasl pobrali ves dobiček, ostali narodi pa plačeval Churchill morda misli, da bo jutri postal ameriški cesar, šef vseh Anglosasov ter gospodar sveta.
HRIPA NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 11. jan. Stefani. V mestu je začela razsajati hripa. Doslej je zbolelo 2000 oseb.
Mariborska napoved: Pretežno oblačilu in megleno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura —4, danes minimalna 17* opoldne —1-1*
Odobreni krediti za slovenske bolnišnice
Min stru za soc.alno politiko dr. Budisavlieviču ‘e finančno mnistrstvo odobrilo kredit v znesku 6,125.000 din za zdravstvene ustanove v Sloveniji
Eno najbolj žgočih vprašanj Slovenije so bile bolnišnice. Zaradi pomanjkanja kreditov jih ni bilo mogoče izpopolniti, še manj pa dograditi. V prenapolnjenih sobah so ležali bolniki po dva, trije na eni postelji. Naval na bolnišnice je bil vse do zadnjega časa tolik, da so morali tudi težje pr.mere bolnikov z dežele odklanjati, ker jih ni bilo mogoče kam spraviti.
Posebno žgoč je bil ta problem v Ljubljani, kamor so se zatekali bolniki tudi s štajerske strani. Zdravniki so v tesnih prostorih komaj zmagovali prehud naval. Že pred leti postavljeni kirurgični paviljon je čakal novih kreditov, da bi lahko služil svojemu prepotrebnemu namenu.
Ministri za socialno politiko so se zaman prizadevali, da bi našli primerne vsote za rešitev vprašanja naših bolnišnic. Zdaj je minister za socialno politiko dr. Budisavljevič vendarle uspel, da je bilo s splošnim kreditom za povečanje izdatkov posameznih banovin v državi obenem rešen tudi skeleč problem slovenskih bolnišnic.
Finančni minister dr. Šutej je namreč podpisal odlok, s katerim je odobren kredit 28,160.395 din za kritje povečanih izdatkov posameznih banovin. Na dravsko banovino odpade od tega 2,533.066 din. Ministru za socialno politiko dr. Budi-savljeviču je bilo od tega. odobrenih za slovenske zdravstvene ustanove v Sloveniji 6,125.000 din, ki se na posamezne
zavode porazdele takole:
kirurg, paviljon v Ljubljani	785.500 din
drž. bolnišnica v Ljubljani	3,318.000	din
žen. bolnišnica v Ljubljani	140.000 din
babiška šola....................... 15.000	din
umobolnica na Studencu . .	937.000	din
umobolnica v Novem Celju .	280.000 din
zdravilišče v Topolščici . .	650.000	din
S tem je vsaj za silo zadoščeno slovenskim zdravstvenim prilikam. Maribor in Murska Sobota sta s svoječasnim kreditom in gradnjo nove bolnišnice napravila korak dalje v tem oziru. Kaj pa Ptuj? Vprašanje bolnišnic v Sloveniji je zaradi industrijskega potenciala eno prvenstvenih točk zdravstvene oskrbe, ki mu bo treba tudi nadalje posvetiti vso pažnjo.
Rekvijem za dr. Korošcem bo ob 30-
dnevnici pogreba 16. t. m. ob 10 dopoldne v cerkvi Kristusa Kralja v Beogradu. Mašo bo bral nadškof dr. Ujčič ob asistenci duhovščine.
Vodja nemške manjšine v Jugoslaviji, dr. Sepp, ki je bolan že od začetka decembra, je bil zdaj tretjič operiran. V Novi Sad je dospel berlinski kirurg, proi. dr. Noack, ki mu je dal Hitler na razpolago posebno letalo. Po transfuziji krvi je postalo bolniku bolje, poročajo v dopisu iz Beograda »Miinchener Neueste Nach-richten«.
AGONIJA EVROPE.
Univerzalizmi so propadli, tako rimski, kakor krščanski, pa bodo tako propadli tudi vsi totalitarizmi. Seveda. če se bodo ljudje borili proti njim. Kakor koli je univerzalizem velika in plemenita težnja, tako je tudi totalitarizem delna potreba. Toda, bog nas obvarji pred njihovo popolno zmago! (Josip Berkovič v brodski »Rijeci«).
POLITIKA.
Mnogi naši ljudje menijo, da je najlažji in najrentabilnejši posel, baviti se s politiko, t. j. z vsem in vsakim. Imajo sicer prav, saj jih ni malo, ki so se v tem poslu dvignili visoko do denarja in ugleda ter so zasedli vidna mesta v uradniški hierarhiji in družbi. Je tudi dosti nešolanih ali napol šolanih ljudi, ki so to dosegli. Navadni ljudje pravijo, da je tudi to politika. (Kosta Majkič v beograjskem »Napredu«.)
Štiri strule
albanskih vstašev
V Albaniji je več vstaških skupin, ki vodijo gverilsko vojno. V glavnem so 4 skupine:
1. Pristaši rodbine Cmoglavičev, katerih poglavar Cena beg je bH ubit pred leti v tujini, kjer je bil v albanski
Zavedni nezavedni delavci
P
m
n
CENA BEG
diplomatski službi. Njegov sin je v spremstvu kralja Zoga.
2. Pristaši Gani bega, k| je v tujini,
3. Pristaši bivšega kralja Zoga,
4. Skupina inte!e,r*«a’cev, monarhistov,
Amerika »Prosveta« odgovarja na mnenje nekaterih svojih članov, da je bila demokracija kriva, ko so zasedle velesile Mandžurijo in Abesinijo, ter pravi med drugim:
»Takšno je mnenje naših čitateljev, ki so drugače pošteni in zavedni delavci. Njih mišljenje pa izvira iz napačnih informacij in nejasnosti pojmov. Demokracija ni kriva ne na Angleškem in nikjer drugje ugrabljenja Mandžurije, Abesinije, Avstrije in Češkoslovaške, niti zadavljenih španske demokracije, temveč je tega kriva reakcija, ki je bila takrat na krmilu. Izraziti predstavnik angleške demokracije je delavska stranka, toda ta je bila v parlamentu v manjšini in ni mogla storiti ničesar, dasi je ves čas zahtevala, naj se Anglija postavi v obrambo španske demokracije.
Ameriška demokracija tudi ni kriva embarga za špansko republiko; krivi so ameriški burbonski, elementi, ki so terorizirali kongres toliko časa, da so uspeli.
Demokracija je le v I udeh, ki so zreli zanjo
mur diktirati, ker vsaka diktatura je tiranstvo. Demokracija je samo način življenja ljudi, ki med seboj kooperirajo v
znamenju razuma! In ta pametna koope racija mora biti prva dolžnost vseh demokratičnih ljudi, ki hočejo, da bo njihova demokracija močna, koristna, efek-tivna in nepremagljiva! Demokracija je v ljudeh, ki so zrel! za demokracijo!
Ameriška demokracija ima v sebi pogoje za dozoritev ameriških ljudi, delavcev in farmarjev — in zaradi teh pogojev je vredna vsake obrambe, kljub dejstvu, da je v tej demokraciji danes še vključeno ekonomsko izkoriščanje.
Zakaj to pravimo? Zato, ker vemo — ni treba nobene špekulativne vere — da se privatno ekonomsko izkoriščanje mi-lijonkrat lažje prenaša kakor pa totali-
tarno državno ekonomsko izkoriščanje. Zavedni delavci, ki še ne vedo tega, so še zmerom nezavedni! Demokracija, ki še trpi privatni kapitalizem, daje obenem delavcem pogoje, da se lahko svobodno organizirajo, svobodno izražajo in svobodno delujejo za odpravo tega izkoriščanja.
To je tista razlika, katero bi morali vsi zavedni delavci spoznati! Angleški delavci so to spoznali, zato danes branijo Anglijo. Oni ne branijo angleškega imperija in kapitalizma, pač pa pogoje, da bodo lahko nekega dne pretvorili Anglijo in ves svet v demokratično socialistično družbo. Ta naloga čaka tudi nas v Ameriki.
Moja streha je slaba in rad bi jo prenovil, medtem pa preti moji strehi požar od zunaj. Kaj bom storil? Ali bom pustil, naj mi streha zgori, nakar bom poginil na dežju in mrazu, ali bom branil to streho, katera mi lahko varuje življenje,
Letošn*e leto bo odločilno za vo*no
Predsednik južnoafriške vlade, general Smuts je v iemeljitem govoru poudaril
Isti burbonski elementi danes terorizirajo | svoje prepričanje ,da bo že letošnje leto s propagando laži in ustrahovanja, da prineslo odločitev o novi Evropi in raz-
pridobi kongres za ,apizment«, » Sode- SiVtomo.' S”3S fiSE lovanje z Nemčijo, do danes pa niso fzsilil odločitev. ,.Lahko z gotovostjo trdim, uspeli — ker je mišljenje ameriškega da lx> skušal izvojevati zmago v Angliji ljudstva za obrambo demokracije pre- sami. Kar Je ^^^fi^ ^roo^kih silj se
močno.
Zavedni delavci bi morali vedeti, da zlorabljanje demokracije po kapitalistih in reakcionarjih sploh izvira iz dejstva, ker se večina delavcev in farmarjev — in ta večina predstavlja demokracijo — še ne zaveda dolžnosti, ki jih terja demokracija od večine, da bo močna in efektivna. Večina hoče le pravice, dolžnosti se pa ogiblje — in ko je zaradi tega prevarjena, zapostavljena in izkoriščana — dolži demokracijo, namesto da bi dolžila svojo zanikmost in ignoranco. Zavedni delavci, ki tega ne spoznajo, so v resnici še vedno nezavedni!
Demokracija ni neka skrin?a zaveze v oblakih, kar je le lepa pesem. Demokra-	bo	to	tudi	Španiji,	ki	ima	zelo	tesne	go-
cija ni privilegij, kajti vsak privilegij je j spodarske	in	trgovinske	stike	z	Veliko
krivica. Demokracija se ne more niko-1 Britanijo.«
bodo zagnale proti otoku. Hitler bo stavil na to kocko in riskiral vse, ker bi ponesrečen poizkus vdora v Anglijo pomenil konec narodnega socializma v Nemčiji. Vemo, kako težke naloge bomo _ morali še rešili, kajti izid borbe za Veliko. Britanijo ni le važen za dominione, nego tudi za vso obliko miru in svobode v svetu. Angleška pripravljenost, odbiti vsak poizkus vdora, mora biti tedaj glavna naloga britske vojne politike."
Govoreč o ameriški želji, da ostanejo
v sedanji vojni izven zapletljajev, je general dejal: „2eljo, da ostanejo Američani izven vojne, lanko upoštevam. Prepričan sem pa vendarle, da bodo na kraju morali poseči tudi aktivno vmes. Stari m Novi svet vesta, da je ta vojna najbolj usodna v moderni zgodovini človeštva. V USA pa živi še dalie duh Abrahama Lincolna, duh, ki ni dopustil, da bi mir in svoboda izginila s tega sveta. Intervencija Amerike ne bo le za konec te vojne nujno potrebna, nego tudi za formiranje miru, ki bo lej vojni sledil. Skupaj s svojimi prijatelji bomo prebili to najstrašnejšo dobo človeške zgodovine in utrdili vrednote, brez katerih ni vredno živet
Španski novinar Miguel del Pozo, ki
se je mudil dalje časa v Angliji, je izjavil dopisniku »Daily Telegrafa«: »Prepričan sem, da bodo Angleži zmagali. Koristilo
GRE
»el S. HR. '22
Ponos nemškega letalstva so bombniki
AHMED ZOGU
ki ima’o v programu drugačno naslonitev Atbanile, kot je doslej.
Nekaj pog edov v ustro sivo oboroženih ztačnih sil, ki napadajo velfkobritansfce otoke
za lovske polete v daljavo. Čeprav trna v vojni s Poljsko. Naloži lahko različno dva motoria, ni nič hitrejše, kakor dru- število bomb. Lahko nosi eno 550 kg tega -lovska letala. Oboroženo je z dvema žko bombo in štiri po 55 kg. Štiri bombe nosi letalo pod trupom. Mimo tega je oboroženo s po eno strojnico v vsakem krilu. Bobnik se začne spuščati lahko z višine 3000 metrov naravnost na zemljo. Pri tem doseže veliko brzino. V zadnjem trenutku, tik nad zemljo, spusti pilot bombe ter potegne za »zračne zavore«, ki vzravnajo letalo v vodoravno smer.
Osta’a nemška letala so Junkers »Ju 86«, ki je opremljen z Dieselovim motorjem. »Ju 88« je ena izmed najhitrejših bombnih letal na svetu ter ima brzino okoli 500 km na uro ter akcijski radij 1900 km. Prvič je bfi v boju marca 1940. »Ju 89« ima štiri motorje ter se uporablja v glavnem za prevoz čet, lahko pa 'udi za bombardiranje.
Dornier »Do 215« je silno močno leta-o Zaradi nenavadno tanke in dolge oblike ga imenujejo tudd »leteči svinčnik«.
Eno izmed glavnih nemških letal je Heinkel »He 112«, enosedežni lovec, s hitrostjo okoli 500 km na uro. Ima dve strojnici v kljunu in dva 23 mm topa švicarske znamke Oerlikon v krilih.
Nemško letalstvo ima največ lovcev znamke »Messerschmitt Me 109«, ki ga tudi imenujejo »leteča opeka«. Ta letala imajo brzino okoli 560 km na uro v višini 4.000 m, ter so ena izmed tiajhHrej-ših letal na svetu Aprila 1939 je posebno letalo »Me 109 R« postavilo nov svetovni rekord v brzini s 760 km na uro. Letalo je zelo precizno, ima dve strojnioi v krilih ter dve sinhronizirani strojnici, ki streljata skozi vijak. Lahko ima namesto ene strojnice tudi 23 mm top, ke strelja skozi vijak po 500 'zstrelkov na minuto. Topovski izstrelki imajo brzino S00 m na sekundo.
V začetku decembra 1939 so Nemci začeli uporabljati novo Messerschmittovc
topoma ter štirimi strojnicami. Topa sta nameščena pod sediščem pilota, v kljunu letala. Izstrelki zadenejo na daljavo 500 metrov. Od štirih strojnic sta dve pritrjeni, z dvema pa lahko poljubno ma-. nevrira drugi .strelec, ki sedi v stolpu za pilotom. Petrolejski tanki, ki so nameščeni v krilih, se lahko napolnijo s 400 galoni petroleja, to se pravi, da 'ahko leti letalo okoli 2700 km daleč z brzino 250 km na uro. Ti petrolejski tanki so izvrstno skonstruirani ter so varni pred ognjem in drugimi nezgodami. Prvič so »Me 110« bili v boju 18. XII. 1939. Izkazali pa se niso za najboljše, kajti njihova prevehka površina jim postane nevarna, “e se jim nasprotnik približa.
Ponos nemškega letalstva so bombniki. Junkers »Ju 87« ,ip bombnik za piki-
ietato, »Me 110«. To letalo je namenjeno ranje. Uporabljali so jih skoro izključno
Ruska zunanja politika
STALIN
Pod vsako vlado bi prišla Rusija do istih rezultatov, ko se je'videlo, da svetovna revolucija ni uspela in pa zaradi potreb nacionalne varnosti. Pod vodstvom Leninovega naslednika so se kmalu pokazale nujne izpremembe. Stalin je, ne kakor ostali boljševiški voditelji, prebil večino svoje revolucionarne kariere v Rusiji. Po osebnih izkušnjah ni bil inter-nacionalist; ker pa tudi ni bil teoretik, ni s študijem zamenjal potovanja. Kot inte iektualec je imel zelo slabe talente: iz vrstni pa so bili organizatorični, birokratski in pa praktično-politični. Njegovo prvo zanimanje je veljalo položaju v Rusiji in ne internacionalnim reperkusijam Ko so boljševiki prišli na oblast, ga je njeno organiziranje obsedlo, ne pa podpiranje podobnih zasegov v oblasti drugod. Ko so ostali voditelji govorili o »permanentni revoluciji« in o potrebah svetovnega konflikta, je on molčal. Ko je prišel njegov čas, je govoril o »socializ mu v eni državi« in je tako tudi usmeril energijo komunistične stranke. Ni pa zavrgel revolucijske terminologije, pač pa pohitel in izpopolnil proces (ki je ležal že v ruski situaciji) uporabljanja te terminologije za izražanje nacionalnih in ne revolucijskih dejstev. Po ukinitvi gru zinske samostojnosti leta 1921. je Lenin trpko napadel Stalina ter ga nazval »ve-likoruskega šovinista«. Že tedaj je bila jasno vidna črta bodočega razvoja sovjetskega diktatorja.
Medtem, ko je izgradil najvišjo moč, je Stalin deloval proti internacionali-stom, »permanentnim revolucionarjem«, kakor so bili Trocki, Zinovjev in Kamen-jev. Prirodno se je zaradi tega pomen Kominterne manjšal. Obsodila pa se je tudi sama številnost zaradi večnega preganjanja herezije ter svoje trde politike nesodelovanja z ostalimi levičarji. Še ce-
lo	ruska vlada je izgubila interes. Med letom 1924 in 1935 je imela Kominterna en sam internacionalni kongres v Moskvi 1. 1928. Tedaj je bil sklican, da da svoj žegen petletki, z drugimi besedami, da pristane tta svojo osmrtnico, kajti petletni načrt je govoril o »socializmu v eni državi« ter se ni zanima! za svetovno revolucijo. V posameznih državah so komunistične skupine izgubile revolucijski značaj (v Španiji n. pr. jih Primo de Ri-verova diktatura niti ni smatrala vredne, da bi jih pregnala), zato pa so se nagibale k temu, da postanejo neuradni in pogosto tudi podzavestni agenti ruske vlade; to je že ponovni primer substitucije nacionalnega za revolucionarno, brez vsake spremembe v terminologiji ali pa prekinitve kontinuitete.
MIRNA LETA
Svetovni položaj je bil brez dvoma neugoden za revolucijo. Med leti 1924 in 1929 je Evropa živela v ženevski idili, z Japonsko kot živahno sodelujočim članom in Zedinjenimi državami, ki so s Kelloggovini paktom postavile vojno izven zakona. Nihče ni ogražal ruske države, ki je v krempljih gigantskega načrta za industrializacijo potrebovala sodelovanje z naprednejšimi zahodnimi državami. Formula njene zunanje politike je postala: »Prijateljski odnošaji z vsako državo, brez ozira na njen notranji režim«. Imela pa je seveda določene simpatije do onih držav, ki so smatrale, da so z Versaillesom izgubile. Diplomatski in trgovinski odnošaji z Italijo so bili vzpostavljeni že 1924. Naslednjega leta je bij podpisan pakt o prijateljstvu s Turčijo. Ruski odnošaji z Nemčijo, utemeljeni 1922 v Rapallu, pakta o prijateljstvu in nenapadanju, ki sta bila podpisana 1925 v Berlinu, so bili daleč preko, mej pri-■ rčne in korektne diplomacije.
Pod Weimarsko republiko so morali ekstremisti nekaj časa molčati. Zmerni krogi pa, ki so predstavljali nemško vojsko in nemško industrijo, so zmagali in td je bila njihova politika, kajti računali so na sodelovanje z Rusijo, ki naj bo njihov enakopraven zaveznik. Obe stranki lahko iz tega sodelovanja pospravita politični in gospodarski dobiček. Generatni štab je tudi smatral Rusijo kot prostor ;a trening prepovedanih armad; oboroževalne tovarne so bile postavljene na ruskem ozemlju in Reichs\vehr je nadaljevala z vajami z najtežjim orožjem, ki sa
O dobrem in slabem sosedstvu
Anion Kosi
Neki slovenski pregovor pravi, da je I prijateljski odnošaji? V prvi vrsti pre-1 uosti vendarle nekoliko rezerviranosti n dober sosed več vreden nego deset stri-!naglo in prezaupno sklenjeno prijateljstvo kolikor možno malo izposojevanja; majh-cev. Zopet drugi pa zatrjuje, da človekj med sosedi. Taka naglica in preveliko I ne, včasih morda celo tudi večje pogre-
ne more drugemu nič hujšega želeti kot zaupanje se mnogokrat konča s prepiri.
to, da mu želi slabega soseda. In tal^o bi lahko našteli še mnogo pregovorov in izrekov o dobrem in slabem sosedstvu, izrekov, ki imajo svoj vir v ljudski modrosti in življenjskih izkušnjah. Vsi ti pojavi jasno pričajo, da je res lepo živeti med dobrimi, a zelo težko med slabimi sosedi. In vendar dobimo v vsakdanjem življenju toliko družin v sosedstvu, med katerimi ne vladajo najprijaznejši odnošaji, pač pa nasprotno. Ali je pa res tako težko držati pravo soglasje med ljudmi, kr žive iri stanujejo drug blizu drugega? Ali ne de dobro prijazen pozdrav in nekoliko ljubeznivih, četudi kratkih besed kakor pa, če gre sosed mimo soseda brez pozdrava kakor tujec mimo 'tujca? In ali ni misel, da nam bo človek, ki stanuje v naši bližini, morebiti celo pod eno in isto streho, v slučaju potrebe ali nesreče pomagal, nekaj pomirljivega, nekaj osrečujočega? Gotovo! In kaj je glavni vzrok, da ne vladajo med sosedi vedno
Posebno ženske ne zadenejo v tem oziru vedno prave meje in mere. Sprva si imajo vedno mnogo povedati, nikoli se ne morejo druga od druge ločiti; vse si zaupajo. tudi najbolj intimne družinske zadeve. Človek bi mislil, da šta dve taki sosedi »ene misli in ene želje«, a če se-vrine potem kaka nepričakovana zadeva vmes, recimo kaka napačna beseda, opuščen pozdrav, otrokova nedostojnost, skok perjadi čez plot na obdelani vrt
ii	pa se vse prijateljstvo hkrati i-zptemeni v sovraštvo in mržnjo. Prav lepo opisuje to naš pesnik Anton Hrib ir,, rekoč:
»Prav mnogokrat stori razpor sosedam perutnjad in večkrat naredi razdor po vasi otročad.«
Izkušeni poznavalci življenjskih razmer priporočajo v ohranitev prijateljskih o-d-nošajev med sosedi vkljub vsej prjaz-
ške in napake prizanesljivo spregledati« mešanje v družinske razmere opustiti, klepetavost^ naj ne najde nikoli pota v obiteljsko življenje sosedov. Ako v§š o svojem sosedu kaj tacega, kar ni: v redu, obdrži stvar za se, ne razglašaj je okrog, zakaj vsak ima pravico tako živeti kakor se mu zdi primerno in kakor more stvar sam pri sebi zagovarjati. Neka pa-metnica pravi v tem oziru: »Na govori nič slabega o svojem bližnjiku. Četudi veš, da je res, kar bi lahko povedal vprašaj so poprej: ,Cernu to pripovedujem?’« Končno še to-le: Spoštuj v svojem bližniku, četudi je morebiti revež, vedno človeka, ne povzdiguj se nad n-e.-, ga, bodi pa napram majhnim porednostim in spletkam vzvišen, potem iste gotovo prej ali slej prenehajo. Sploh pa si prizadevaj na vso moč, da bo tudi po tvoji zaslugi uresničen pregovor, ki pravi, da je »med dobrimi sosedi dobro Živeti bi dobro umreti«.
Kako Je pa bilo pred sto leti?
Zdaj ko vihra vojna okrog nas, poglejmo, kako je bilo na svetu 1. 1841. Poročevalska služba je bila seveda pred sto leti še v povojih, toda senzacij ni manjkalo tudi tedaj, samo da so mnogo kasneje dosegle človeško uho, kakor dandanes, v času radia.
V Ameriki je 1. 1841 mlad zdravnik iz Bostona, Horace Weis razmišljal, če res ni nobenega sredstva, ki bi lajšalo bolečine pri izdiranju zob. Vdihaval je sam za poizkus nekaj žveplenih par ter dognal, da ta narkoza ni slaba. Pet let kasneje sta dva Američana, William Morton in Charles Jackson izkoristila to prvo narkozo v medicini v praktičnejši obliki.
Vsi listi so bili 1841 polni senzacijskih vesti o iznajdbi ameriškega majorja iz ženijske čete. Kinga, ki je konstruiral največji magnet sveta. Kdo 've danes še kaj o majorju Kingu in njegovem orjaškem magnetu? Kdo pa ne pozna narkoze v kakršni koli obliki?
Leta 1841 sklenjena pogodba med Turčijo, Rusijo, Prusijo, Avstrijo, Francijo in Anglijo je še danes ključ do toliko spornega vprašanja okrog Dardanel. Ožina je bila s tem zaprta za prehod vseh, netur-ških -vojnih ladij.
Dne 2. novembra 1841 so doživeli Angleži v Afganistanu sicer obupen poraz; 8000 mož indijskih čet in mnogo častnikov je padlo kot žrtev splošnega upora naroda. Angleži so izgubili oblast nad to bojevito deželo, ki je ostala še do danes, vsaj formalno samostojno gnezdo v težko prehodnih gorah med Rusijo in angleško Indijo. Bog ve, kako bi se razvila zgodovina kolonialne politike Angležev, če bi ne bilo tega poraza in položaj Britancev na Bližnjem vzhodu bi bil danes še vse bolj močan, kakor je.
Friderik Liszt je končal 1841 v Nemčiji
svoje veliko delo »Nacionalni sistem politične ekonomije«. Knjigo ni tedaj nihče pogledal, kaj šele bral. In vendar je bila nekak predhodnik gospodarstva v sedanjih avtoritarnih državah ...
Na otoku Helgolandu, ki je bil tedaj angleška Malta Severnega morja, je spesnil 184! nemški poet Hoffmanu von Fallers-leben nemško narodno himno »Deutsch-land, Deutschland iiber ailes«...
Predsednika Zedinjenih držav je zadela 1841kap, mesec kasneje je umrl. Najznačilnejše zanj je, da je danes njegovo ime, van Buren prav tako malo znano, kakor ono njegovega naslednika, Johna Tylerja.
V Angliji je demisionirala vlada, na krmilo so prišli konservativci, pod vodstvom Roberta Peela. Bolj v spominu so ostali značilni poizkusi zdravnika Braida, ki je v Manchestru zaporedoma hipnotiziral svojega prijatelja, njegovo ženo in služkinjo, tako da so zasnuli v globokem spancu. To ni bilo šarlatanstvo, kakor so menili tedaj, nego prvi uspeh hipnoze, ki je zavzela kasneje tudi v medicini važno vlogo.
V Ameriki je ostal nov prerok, Joseph Smith, ki je postavil v mestecu Ruvoo velik tempelj. To je bilo prvo svetišče mormoncev. Mnogo ugleda so želi tedaj mormoni s svojo propagando v mnogožen stvu, toda v desetletjih so ostali precej ob strani.
Več uspeha je imel v Franciji Joseph Sax, katerega godalo je šlo po svetu in zajelo množice. Saksofon je še po sto letih priljubljen instrument zaljubljenih plesalcev. Tudi orjaško kladivo na parni pogon, ki ga je izumil 1841 francoski inženir Nashrnith. je prineslo pravcat preobrat.
Pravijo, da je bilo 1. 1841 »srečno leto«. Ljudje tedaj seveda niso vedeli o tem.
Nikjer v Evropi ni bilo vojne ne revolucij. O tehniki še ni biio sledu, železnice so vozile po zelo redkih, kratkih progah. Kdor''se jim je zaupal, je bil tedaj junak. Avto, letala in druge sodobne- iznajdbe so bile še neznane sanje, utopije...
Kaf želi general
Pershing Francozom
Bivši vrhovni poveljnik ameriških čet na francoskem bojišču 1917-18, general Pershing je na brzojavne čestitke k novemu letu odgovori francoskemu poslaniku v Washing-tpnu:. »Ne moreni izraziti, koliko veselja so mi prinesle vaše vrstice. Nimam besed, da bi
f
bi
se mogel zadostno zahvaliti za n6voletne želje maršala Petaina, francoskega naroda in vaše čestitke. Zahvaljujem se vsem iz globine srca. Molim k Bogu. da bi ohranil šc uolgo moč in zdravje mojemu staremu prijatelju in tovarišu, prav tako vam, da boste mogli izpolniti svojo važno misijo. Izražam ponovno svoje zaupanje, da bo iz sedarijiU težkoč vstala nova, svojih slavnih dni vredna Francija.«
Boj za petrolejske vrelce v Albaniji
Padec Klisure in pritisk Grkov k Be-ratu sproža eno najbolj perečih vprašanj Italije, oskrbo s petrolejem v dolini Devolija. Z ogražanjem Valone nastaja namreč nevarnost, da bodo Grki presekali veliko dovodno petrolejsko cev, ki vodi iz doline Devolija v to važno pristanišče Albanije.
. Boj za albanski petrolej je že star. Že po turški okupaciji 1898 so sultanovi inženirji odkrili v Seienici pri Valom sledove petroleja. Prometne in politične prilike pa niso dopuščale rentabilne eksploatacije.
iPo vojni 1918 je postalo zanimanje za albanski petrolej živahnejše. Razne komisije so mrzlično iskale v deželi rudo in nafto. Dognale so, da ima Albanija v
je prepovedoval Versailles. Ko se je začela petletka, je Rusija potrebovala še mnogo več pomoči od zunaj:	trgovina
obeh držav je 1932. dosegla rekord.
(Dalje)
zemlji asfalt, krom, baker, železo, lignit, arsenik, aluminij, cink, svinec, azbest, pa tudi naito v večjih količinah. Italijanska, ameriška, angleška in francoska društva so snubila albansko vlado za rudosled-stvo. Boj za petrolej je s tajnim podku-povanjem dosegel med raznimi državami višek celo v tem, da sta nekega dne padla dva predstavnika ameriške družbe Standard Oil Company v zloglasnem gozdu Mamurasj, med rekama Mati in Kroje, kot žrtev zarotniških strelov.
Tajne sile so delovale dalje. Opozicija v parlamentu je bila zelo ostra. Zahtevala je, da se dajo petrolejski vrelci onim, ki bodo ponudili najboljše pogoje. L. Gura. kuči, vodja opozlcionalcev je vzkliknil: »Ne pozabite, da moremo z dohodki od črpanja nafte prehraniti vso državo!« Angleži so končno dobili 50 vrelcev, ki se pa ne izkoriščajo. Američani so se umaknili, zato so pa stopili tem živahneje na njih mesto Italijani.
Angleško-francoska družba je vložila
v vrtanja na prostoru med Beratom in Valono že 120 milijonov din. Uspehi so bili veliki, samo petrolej je še v zemlji iz razlogov, da ne pade cena na drugih tržiščih...
Italijanska družba »Aziende Italiana Petroli Albanesi« je pa hitela z deli na prostoru 50 000 ha zemlje v dolini srednjega Devolija. Leta 1936 je.dosegla mesečna proizvodnja 1000 ton, 1938 že 10.000 ton. Doslej so Italijani odprli 445 vrelcev do globine 750 m. Na vrsti jc še mnogo novih, ker je družba dobila od albanske vlade novih 100.0(1!) ha izkori-ščevalnega zemljišča. Petrolej spravljajo' v Valono po 74 km dolgi cevi, s premerom 200 mm. V Valoni so veliki podzemni rezervoarji, od koder črpajo nafto na cišternske ladje in odvažajo v Italijo. Jia-iijani cenijo a'bsnski 'petrolej na 12 do 15 rnl!‘»onov ton. Zdaj je ves ta sistem oskrbe s prepotrebnim gorivom Iz Albanije ogrožen.
*
Novice
Problem stalnega turističnega občinstva
PREDLOG GOSPODA J. SIRONICA ZA USTANOVITEV TURISTIČNE POSOJILNE IN HRANILNE ZADRUGE Z O. Z.
Slovenske Alpe in hrvatski Jadran so turistično področje z naj večjo kapaciteto, ki lahko y marsičem tekmuje s prvovrstnimi turističnimi predeli Italije, Švice in Francije. Zato je v dobi, ko smo Odvisni od domačih turistov zelo važno vprašanje organizacije stalnega turističnega občinstva. Delo merodajnih oblasti za pospeševanje notranjega turizma je treba podpreti še s posebno iniciativo, s samostojnimi turističnimi ustanovami, ki ne bi imele špekulativnih namenov ter bi ščitile široke sloje turistov ter tudi poštne in solidne gostinske obrate. Danes je aktualna diskusija o ustanavljanju posojilnih in hranilnih turističnih zadrug po načrtih novinarja in sotrudni-ka publicističnega odseka »Putnika« J. S ir oni 6 a. Take turistične zadruge v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani bi v najtesnejšem sodelovanju (tehničnem in poslovnem) * tradi »Putnlka« organizirale stalno turistično občinstvo za to in vse prihodnje sezone. Člani zadruge bi se poleg vpisa • svojih deležev obvezali na male in stalne mesečne prihranke, kar bi bilo pač odvisno od izbire vrste in trajanja njihovega letnega počitka v kateremkoli turističnem kraju Jugoslavije, Mesečne prihranke bi plačevala kar ustanova v kateri je zadrugar nameščen naravnost blagajni zadruge. . Ta obvezna stednja preneha samo s prestankom članstva V zadrugi. Kdor je prihranil polovico vsote, potrebne za letni počitek, ima pravico do kredita za drugo polovicd. Uspeh zadruge je posebno v izrednih olajšavah, ki jih bo zajamčila s posebnimi dogovori in pogodbami z žalnteresirani-
mi činitelji. Vsaki zadružnik bo imel tako najmanj 25% cenejše letovanje, kot kdorkoli drug s popusti katerih koli drugih Ustanov in združenj. Zadruga bo v slučaju velikega števila članstva dosegla naklonjenost Glavne kreditne zadruge, Glavne zadružne zveze in državnih denarnih ustanov ter torej ne bo imela težav s kreditiranjem članov. Že dosedaj ima »Putnik« organizacijo »Cenenih potovanj«, s pomočjo katere plača posameznik za Vse stroške lOdnevnega letovanja v katerem koli mestu države 1000 din. V zadrugi bi bila taka organizacija obvezna za vsakega člana. Po posebni tabeli pa se določi višina mesečnega prihranka po trajanju odomora in po številu Oseb za katere velja štednja. član lahko prejme od zadružne blagajne prihranke in kredite samo v turističnih bonih, ki sestoje iz hotelskega bona (pension, takse, napitnine), vozne karie »Putnika«, potrdila o bivanju itd. Tak turistični bon lahko lastnik tudi proda ali pa odstopi drugi osebi. Zadruga ga sprejme nazaj samo tedaj, če ga želi lastnik vknjižiti v korist letnega odmora prihodnje leto. Bon izplačuje zadruga lastnikovim naslednikom le v slučaju njegove smrti. Člani zadruge z večimi deleži bodo lastniki hotelov, pensionov in sploh osebe in ustanove, ki se bavijo z receptivnim turizmom. Lahko se bodo okoristili z ugod nimi krediti, podvreči pa se bodo morali kontroli zadruge glede komforta, cen itd. V vsakem takem obratu bo »Knjiga želj in pritožb članov Turistične zadruge«. Tudi nestabilnost cen ne more biti ovira pri ustanavljanju zadrug. Nikjer ni re-
m
/aduy/
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti!
Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno fP le kvalitetno TUNGSRAM-KRTPTON *" žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI!
čeno, da bo vojna trajala še celo leto. Pa tudi če se bodo cene dvigale, je še vedno tu možnost, da zadruga poleg prihrankov člana v obliki kredita prizna zadružniku v turističnem bonu majhen odstotek za kritje višjih cen v pensionu itd. Po mnenju turističnih predstavnikov imajo interes na ustanavljanju zadrug »Putnik«, Generalna direkcija drž. železnic, paroplovne družbe na Jadranu, Rečna plovba, Aeroput, Zveza avtobusnih podjetij, Zveza gostinskih podjetij, večja hotelska podjetja in banske uprave. Težave današnjih dni, ki jih občuti naš turistični promet, nas navajajo k samopomoči in prav tu nam lalvko mnogo koristi Turistična posojilna in hranilna zadruga.
Na Kobanskem je potrebna šola
Koliko radosti je bilo ob Božiču, ko je uboge planince obdaril božiček. Mjllo darilo je ražVfcselilo Kdbanee. Dnevno hodijo z višine 6oo—8oo m v dolinsko šolo v Selnici ob Dravi. Šest do sedem kilometrov hoda V dolinO ih prav toliko nazaj. U&dgl GtfOk pftfiaja žftiučen v šOlo, Še bolj dOtfioV. Da si od naporne hoje odpočije, Altane kak dart doma. Mnogokrat mu zabrani pot v šolo dež ali visoki sneg. štiri urna dnevna hoja je vzrok, da raztrgajo mndžo obuvala in obleke in kvarijo ždraVje, ko prihaja otrok do kože premočen domov. Matere v večernem mraku skrbeč pričakujejo povratek
otroka iz šole. Ravninska mladina in njeni Starši ne poznajo to odvišno skrb. — Kako srečni bomo mi Kobanci vrh Slemena, kadar dobimo svojo lastno šolo, še srečnejša mladina, ki ji bo prihranjena dolga pot. Vemo da ne smemo zahtevati, da se na naših vrhovih postavi majhna šola, kajti občina Selnica ob Dravi gradi prav sedaj veliko šolo. Ni denarja še za nas revne planince. Tiho bo tlela v naši duši želja, dočakati dan, ko dobimo šolo na Slemenu vrli Kobanskega. Težko pričakujemo čas, ko nam bo prinesel božič najlepše darilo — kobansko planinsko Šolo na Slemenu.
Tudi v Prlekiji močno razsaja gripa
Val gripe, ki je zajel skoraj vso Slovenijo, je pritisnil tudi v Prlekiji. Mnogo ljudi boleha za to boleznijo. Saj tudi ni čudno, ko pa stalno padamo iz enega vremenskega ekstrema v drugega. Smrtnih žrtev do sedaj še ni bilo, pač pa je mnogo težkih slučajev obolenj.
Beograjčanka, ki je dočakala 112 let
NA pravoslavni božič je v Beogradu umrla najstarejša ženica prestolnice Le-poslava Ristič, ki je doživela 112 leti Ni še dolgo tega, ko jo je obiskal neki beograjski reporter in se z njo razgovarjal o njenem življenju. Dobil jo je pri mizi, ko je jedla sočno pečenko in jo namakala z vinom. Takrat je stoletna ženica dejala, da še ittia zahvaliti za visoko starost
samo dobri jedači in vinu. Navadila se je, da opoldne ni jedla, pač pa se je zato zjutraj in svečer najedla kakor kakšna 201etna mladenka. Vsak dan je spila tri kupice vina. Zadnjih 30 let so jo bolele noge, da ni mogla iz hiše, v mladih letih pa je bila strastna plesalka, ki ji ni bilo para.
Od »mrtvih" je vstal,
ker hoče doživeti konec vojne
V Feketiču je že dalje časa težko bo- |odleglo> pOVedal je tudi, da mu ni niti na
lan 68 letni poljedelec Lajoš Keki* ki se mu je bolezen žadnje dni močno poslabšala. Zato se nihče ni čudil, ko se je oni dan razširila novica, da je Keki umrl. Domači so že kupili krsto in spravili »pokojnika« vanjo ter ga položili na mrtvaški oder. Močno pa so se prestrašili, ko je mož čez nekaj časa »vstal od mrtvih« in sam zlezel iz krste ter dejal, da mu je
USPELA PRIREDITEV AEROKLUBA V LJUTOMERU
Jadralni letalci v Ljutomeru >o preteklo nedeljo priredili prvo družabno prireditev, ki je sijajno uspela. Prireditev
kraj pameti, da bi že umrl. Hoče namreč doživeti konec sedanje vojne. Krsto so vrnili mizarju, v hiši starega Kekija pa so namesto sedmine dva dni pirovali.
NAŠI PARNIKI V SLUŽBI RK
Te dni bodo odpluli iz naših luk jugoslovanski parniki »Hercegovina«, »Pavla«, »Una« in še nekateri drugi parniki v Lizbono. Posadke bodo sestavljene iz naših mornarjev. Služili bodo namenom in ciljem Rdečega križa. Najprej bodo peljali velike tovore blaga v Francijo.
P*smo uredniku
PojasnHo zaradi redukcije vlakov
Z odločujočega mesta poročajo, da so tudi sosednje države v zadnjem času ukinile več potniških in brzih vlakov, med njimi tudi takšne, ki so vzdrževali zvezo z našo državo. Ker sedaj ni zveze, je bila naša železniška uprava prisiljena nekaj vlakov ukiniti. Poleg tega pa se je naš notranji tovorni, zlasti pa tranzitni promet tako povečal, da je morala železniška uprava nekaj ukreniti tudi v tem pogledu Ukinitev vlakov je samo začasna. Ko se bodo razmere zboljšale, bodo ukinjeni vlaki spet postopno uvedeni.
Gospod urednik! Včasi slišimo, da je ta ali ona haloška občina prejela nekaj denarne podpore, katero potem razdeli med siromašne družine. Običajno prejme tako družina od din 30—50 enkratne podpore za morda 6—10 člansko obitelj. S tako podporo si taka družina le bore malo pomaga v današnjih časih. In beda se za dan, dva zopet nadaljuje.
Razni regulacijski načrti, projekti in adaptacije so bili preračunjeni, a z delom se ni začelo. Celo več fondov je zbranih, največ deloma, a delo se ne zmakne z mrtve točke. Razumemo današnje težke čase, vendar zadovoljen narod bomo imeli le tedaj, če bo imel vsak dovolj kruha in dela. »Panem et circenses!« so vzklikali Rimljani, mi se pa zadovoljimo, ako bomo imeli vsaj vsakdanji kruh in delo.
Preteklo deževno leto in razne uitne niti srednjemu kmetu niso dale dovolj kruha do nove žetve.
Haložan živi v glavnem od pridelka vina in sadja, ki ga pa jeseni ni bilo. Industrije tu ni, drugih virov dohodkov tudi ne. Premnoge številne družine že sedaj jedo le 2 krat dnevno, a kmalu bo nastopil čas, ko bo gospodinja kuhala samo opoldne.
Pri vsej stiski sta najbolj prizadeta haloški gorman in pa viničar. Prvi nima dovolj zemlje, drugi pa ne dovolj dela. Družina je tu, in navadno velika, hrane in zaslužka pa ni. Vsi prehranjevalni uradi takim ne morejo pomagati, ker brez denarja ni blaga, brez dela pa ni denarja. Kaj naj počnejo sedaj take siromašne družine vso zimo?
Odpomoči bi se dalo tem na ta način, da bi se začelo takoj z deli. ki bi se lahko v tem času izvajala.
Posebno bi morali imeti vsaj malo socialnega čuta in ljubezni do sorojaka delavca, viničarja ali gormana oni vinogradniški posestniki, ki imajo posestva tu, s tem. da bi dali tem delo v novem rigolanju vinogradov. Z zavlačevanjem ne dosežemo ničesar. Priskočimo takim v stiski na pomoč in ti nam bodo gotovo hvaležni z marljivim in vestnim delom ter hvaležni do groba.
Torej ne podpor, ampak dela!
n Ker (<i> zaročenka ni marala, je 53
letni Ivan Kušen pri Ivancu prebil led lia nekem ribniku in skočil v vodo tor utonil.
Mostarski »Ponte di Rialto"
je imela natneh pridobiti nekaj gmotnih sredstev za gradnjo novega jadralnega letala. Dvorana Sokolskega doma je bila	v
zelo okusno okrašena z modeli letal. Le skega mostu, ce ga je videl, noben zgo-škoda, da mnogo Ljutomerčanov nismo dovinar tli pozabil «*•	tur-
Kdor je videl stari most v Mostarju, ga ne more zlepa pozabiti. Most preko Neretve je ena izmed najlepših ustvaritev Turkov v naši državi. Zato ni nič čudnega, če se Mostarci postavljajo s svojim mOstom kakor Atene z Akropo-lov in Rim s Kolosejem in cerkvijo sv. Petra. Še nobeden potopisec ni napisal stvari, v kateri ne bi omenil tudi mostar-
videli na prireditvi, pač pa je bilo jako mnogo gostov iz okolice, iz Sobote in Gornje Radgone. Naše idealne letalce je treba pri njihovem delu podpreti
pri opisovanju tur škili ustvaritev omeniti ta most med prvimi. Angleška potopisca Ravlinson in Evans se nista ustrašila truda in stroškov, da ne bi prišla v Mostar ter si
ogledala ta »čudovit most«.
Kakor o vsaki znamenitosti, tako je tudi o mostarskem mostu znana legenda, ki opisuje njegov postanek. Narodna pesem pravi, da ga je zgradil neki Rade s pomočjo svoje posestrime vile Neretljan-ke. Rade je bil v turškem suženjstvu. Da bi se rešil, se je ponudil za gradnjo mostu preko nevarne in klisuraste Neretve. V začetku mu je vse, kar je podnevi zgradil, voda ponoči porušila. Takrat mu je vila Neretljanka svetovala, da naj poišče Stojana in njegovo sestro Stojanko ter ju skupaj zazida v temelj. Dolgo je
iskal v spremstvu turških stražnikov bratca in sestrico, končno pa je le uspel. Živa je vzidal v temelj mosta. Neretva se je s to žrtvijo zadovoljila in ga pri gradnji ni več ovirala. Rade pa se je fa-ko rešil turškega ujetništva.
Zgodovina te legende seveda ne prizna. Trdi, da so mostarski mOst zgradili Turki leta 1566. Most je zares zanimiv in znameniti saj je znani turški potopisec Eylija čelebi lela 1660 napisal, da je prepotoval 16 cesarstev, toda tako lepega in visokega mosta še ni nikjer videl.
Stran 6.
»V e Č e r n i k«
V	M a r i b o r u cine 11. I ! 941.
Marfror
70 let požrtvovalne službe za bližnjega
Prostovoljne gasJska četa v Mariboru ob vstopu v jubilejno leto — Požarna varnost v našem mestu se fe zelo povečala	, -
■ r.ikoni na »Jelu. Občni zbor je nato še od-o-
Uobro je bila sinoči zasedena dvorana v Gasijskem domu, ko je ravn. Bogdan Pogačnik otvoril 70. letni občni zbor Prostovoljne gasilske čete, ki je tako stopila v jubilejno leto. S tako visokim jubilejem se lahko ponašajo le redka društva in ustanove v Sloveniji. Uvodoma se je spbmhil Nj. Vel. kralja Petra II., pokrovitelja gasilstva kraljeviča Tomislava in celega vladarskega doma. Kralju, kraljeviču Tomislavu in ministru za telesno vzgojo Pantiču so bili poslani vdanostni in pozdravni brzojavi. Posebne Pismene pozdrave pa je občni zbor naslovil tudi na starešino gasilske zajednice v Ljubljani ter na najstarejšega gasilca v državi dr. Jos. Urbaczeka iz Maribora. Navzoči so počastili tudi spomin umrlih šef zdravnika dr. Wankmullerja, gasilca Kosija in velikega prijatelja gasilstva dr. A. Korošca,
Po pozdravu oiicielnih zastopnikov dir. Rodoška,' ki: je zastopal župana'dr. Juvana, podžupanu Žebota, zastopnika vojske majorja Dimitrijeviča in predstavnika župe Kesslerja so poročali funkcionarji. Poveljnik Kramberger je poročal , o naporih četinega vodstva, da bi bila četa kos vsem ogromno povečanim nalogam, ki ji jih utegne staviti današnji čas. Požarna varnost v mestu se je jako izboljšala. Lani smo imeli v Mariboru le 5- malih, 4 srednje in 2 večja požara, četa je. pomagala tudi pri 9 požarih v okolici. Pri požarih je nastalo za nad pol milijona škode, četni gasilci pa so rešili pred ognjem vrednosti za preko 5 milijonov dinarjev. Pomagali so tudi pri 15 živalskih in 6 avtomobilskih nezgodah. Mariborsko prebivalstvo je v pogledu požarne discipline treba pohvaliti. V posebnih tečajih se je izšolalo tudi lepo število pomožnih gasilcev.
Iz tajniškega poročila, ki ga je v od-1-sotnosti tajnika Jovčiča prečital Bizjak, posnemamo, da ima četa sedaj 65 izvršujočih članov ter 718 podpornih. Ceta je no uvidevnosti mestne občine dobila nove pisarniške in ambulantne prostore, novo alarmno napravo. Četni delegati so zastopali četo pri odkritju spomenika. Viteškemu kralju Aleksandru I, Zedini tel ju v Ljubljani, na jubilejni proslavi ptujske gasilske čete ter na pogrebu dr. Korošca v Ljubljani. V tečajih je bilo izvežbanih okoli 200 novih gasilcev iz raznih industrijskih podjetij, tako da je bilo mogoče ustanoviti 5 industrijskih gasilskih čet, ki pomenijo veliko povečanje požarne varnosti v našem mestu in ojačenje gasilcev v slučaju povečanih potreb. V posebni gasilski samopomoči so vsi gasilci zavarovani.
Iz poročila blagajnika Divjaka je razvidno, da znaša četno premoženje v gotovini pri 435.778 din dohodkov 26.400 dtn. Orodjar Gustinčič je poročal, da znaša vrednost lanskega inventarja din 1,150.061. Lani nabavljeni mestni gasilski avto je sedaj dogotovljen, četa je dokupila tudi še cevi, tank za bencin ter je precej investirala tudi v preureditev in opremo novih prostorov. Vrednost inventarja je narasla na 1,397.291 din. Poročilo šef zdravnika dr. Bedjaniča je prečital prof. Modic. Ceta je izvršila v preteklem letu 2138 prevozov ter je posredovala pri 23 obratnih in 28 cestnih nezgodah, 21 krat pa v primeru samomorov, oziroma umorov in ubojev. Ambulanta je nudila prvo pomoč v 437 primerih. Obširno poročilo o pasivni obrambi je poda! prof. Modic. Za kulturno prosvetni odsek je poročal pročelnik Hamerščak. Gasilska godba ima 25 godbenikov ter je imela lani poleg mnogih manjših 4 večje nastope. Končno je starešina ravn. Pogačnik poudaril izredno dobre odnošaje do mestne občine in drugih ustanov. Zla-sH mestna občina je mnogo pomagala, da : ■ Četa lahko svoje načrte v taki meri realizirala. Pa tudi meščanstvu gre vsa > hvala, saj je s prostovoljnimi prispevki asti podpornih članov v znesku okoli 0.000 din pokazalo, da zna ceniti nesebično delo gasilcev.
V	imenu mestne občine je pozdravil občni zbor podžupan Žebot, ki je čestital k 70 letnemu jubileju ter zagotovil občinsko pomoč tudi v bodoče, zlasti pri ua-
bavi potrebnega voza za tehnično prvo pomoč. Občina bo kljub težkim časom skušala svojo subvencijo še zvišati. V imenu mariborske gasilske župe je pozdravil občni zbor podstarosta Kessler ter tudi pohvalil četino delo.
Slediia je živahna debata o poročilih, nakar je dobila celotna uprava na predlog predsednika nadz. odbora dr. Sekule n.zrešnico s pohvalo.
Sledile so volitye, pri katerih je bila z malimi izpremembami izvoljena dosedanja uprava z ravn. Bogdanom Pogač-
: bril proračun za novo poslovno leto, ki j predvideva 341.913 din dohodkov in ravno j toliko izdatkov, poleg tega pa namerava četa investirati še okoli 60.000 din za nabavo cevi in 3 Draeger aparatov. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo četa ukrenila vse potrebno, da se gasilcem pri zavarovalnici v slučaju začasne delovne j nesposobnosti poviša dnevna oskrbnina od 30 na 50 din. Takoj nato je bil občni zbor zaključen.
It
Naš božič: sedeli
KAKO ŽIVIJO IN TRPIJO
Ljubezniva in prijazna, toda zelo utrujena in izčrpana gospa nas je obiskala v uredništvu. Nekje pod Meljskim hribom še stiska s svojimi otroci in možem v tesnem stanovanju. »Žena takega in takega uradnika sem,c nam je tiho rekla in nam izročila pismo v objavo. Videti ji je, da je še zelo slabotna: jedva je vstala iz postelje, kamor jo je še pred prazniki položila gripa. V pismu pa nam je med drugim napisala:
»Saj ne morem verjeti, če ima dandanes še katera druga žena toliko skrbi zaradi prehrane svoje družine kot vprav žena takega in takega uradnika. Gospod urednik, veste, božiča letos sploh hišmo nič imeli. Od vsega nam je ostalo le to, da smo za praznike sedeli v topli sobi. To je bil naš božič. Saj vam ne morem povedati, kako krčevito se mi je stiskalo srce, ko sem gledala svoje nedolžne otročiče. Vse leto so čakali, vse leto so hrepeneli in se veselili tega večera. Solze so mi vrele v grlo, ko ,sem gledala v te sijoče oči: toliko upravičenega hrepenenja, ki pa je bilo zaman. Ne, teh ur,
•II
smo v topli sobi
NAŠI SOMEŠČANI
teh otroških oči ne morem pozabiti. Povrh vsega pa se nas je vprav za praznike še lotila gripa, ki nas je zaporedoma položila v posteljo, kjer smo ležali do včeraj. Upanje, da pride od koder koli kaj priboljška, je šlo po vodi. Moj najmlajši otrok je zelo slaboten. Rabil bi močno in izdatno hrano. Toda kje naj jo vzamem? Cek) jabolka so nam kot nedoseglijiva pravljica. In še jajca ne morem kupiti, niti ščepec surovega masla. Pa kako naj otroke oblečem? Od meseca do meseca sem upala, tako trdno in neomajno, da dobimo kaj poviška, s katerim bi vsaj najnujneje oblekla otroke. Toda upanje je bilo kakor samoprevara. Tolažba, češ naj le mimo čakamo na boljše čase, postaja kakor posmeh v obraz. Medtem pa mi otroci ginejo, postajajo rahitični. Bojim se, da jih načne tuberkuloza.
Gospod urednik, nikakor mi ne zamerite. V težki uri šem Vam napisala to pismo s prošnjo, da ga kakorkoli objavite. kajti, dobro je. če se od časa do časa javno' potrka na vest vsega sveta.« -mr-
Tudi Eetos bo Obrtniški ples
Po stari tradiciji bodo mariborski obrtniki tudi letos priredili svoj ples, ki so ga tokrat nameravali opustiti, ker so bile prireditvi na poti razne ovire. Sedaj pa se je to izpremenilo in tako bo tudi letos 8. februarja v Sokolskem domu ta priljub-}jepa družabna prireditev, šesta po številu. Cisti dobiček plesa je namenjen gradnji obrtniškega doma v Mariboru, ki
stoji že tik pred realizacijo, saj so obrtniki zbrali že precej sredstev v ta namen. V najkrajšem času si mislijo kupiti primerno zemljišče. Prireditelji pričakujejo, da jih bo mariborska javnost v njihovih stremljenjih podprla s prav dobrim obiskom ter da bo vsak po svojih močeh priložil kamenček za bodočo zgradbo mariborskega obrtniškega doma.
TEČAJI FRANCOSKEGA KROŽKA
Pouk v francoskih tečajih za odrasle in.za..srednješolsko mladino se prihodnji teden zopet začne, V vse te tečaje se še sprejemajo novi udeleženci, če treba, pa se lahko otvorijo tudi novi tečaji. Prijave se sprejemajo v tečajih samih in v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4. kjer se tudi dajejo vsa pojasnila.
* VELIKO VESELJA vam prinese družinska revija „Prijatelj". Zahtevajte eli? Številko brezplačno na ogled od uprave Ljubljana. Dalmatinova 8/V.
m. Umrla je ga. Jera Grnjakova, vdova po železničarju, v visoki starosti 72 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. na pobreškem pokopališču.
m Na Ljudski univerzi v Mariboru bo
predaval v ponedeljek, 13. januarja, dr. Nikola Preobraženskij, lektor ruskega jezika na ljubljanski univerzi, v spomin :50 letnice Tolstojeve smrti o življenju in delu lega velikega ruskega pisatelja.
m. 250.000 din in ne 210.000 din izrednega prispevka za mariborsko gledališče je predložilo prosvetno ministrstvo finančnemu, da vnese to postavko v novi proračun.
* Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg.
m Slovo od starega in prihod novega leta bodo slaviti pravoslavci 13. t. m. zv. v kavarni „Jadran“, ker se bodo zbrali) verniki mariborske pravoslavno cerkvene občine.
m Opozorilo trgovstvu. Kakor doslej že več let,' se bo tudi letos mulila možnost članom podpisanega Združenja, da dobe vsestransko pomoč pri napovedih pridob-nine in prometnega davka. V to svrlio bo uradoval strokovnjak od 15. I. m. daljo dnevno od 8. do 12. v pisarni Združenja, Jurčičeva ul. 8-1. Ker Iraja čas naznačenih davčnih napovedi samo do začetka februarja ter so pravilne napovedi zlasti z ozirom na nedavno davčno reformo velike važnosli, pozivamo naše članstvo, da se posluži te ugodne prilike v kar največjem številu. Združenj" trgovcev /.a mesta Maribor.
m. »Kaj pa vi nosite v aktovki, jaz sem detektiv?« Železničarjeva žena Verona Lešnikova iz Kolarjeve ulice je izročila Luciji Rozmanovi iz Taborske ulice polno aktovko, da jo odda v Celju na kolodvoru nekemu moškemu. Tik pred odhodom na ,vlak je prišel včeraj zjutraj k slednji 24 letni Tone Pavličič iz Vojašniške ulice, ki se ji je pridružil, češ da gre v Ljubljano, in ji nesel aktovko. Na Tržaški Gesti sta srečala pri Delavski pekarni neznanega moškega, ki je za Rozmanovo korakajoč Pavličiča nagovoril z gori citiranimi besedami. Pavličič je odgovoril »krompir«, nato pa sta oba pobegnila z aktovko proti mestu. V aktovki je bilo za 4200 din saharina. Kozmanova domneva, da sta bila oba moška dogovorjena.
m. Roko si je zlomil pri padcu s hleva 19-letni hlapec Janez Einfalt iz Slivnice.
*	Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajsld trg.
vMMMntes
SOBOTA, 11. JANUARJA 1941
V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ. VELIČ. KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRU&TVA V MARIBORU V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA
„m. Tri predpražnike sta ukradla še ljudsko šolo obiskujoča 13’letni f B, in 10 letni J. Z.
iz hiše v Cankarjevi ulici ter jih prodala pri »Bati«, iz prodajalne »Bate* so ju opazili Včeraj,] ko sta stopila’v neki drugi lokal, kjer jiii je pozneje prijel’poklicani stražnik. — Istega. dne sta izginila dva predpražnika tudi primariju dr. Benčanu Josipu v Sodni ulici, ki •ju pa doslej še niso našli.
in. Dve srebrni uri, moško in žensko, ter nekaj drobiža je nekdo ukradel s pisalne mize v stanovanju prof. dr. A. Dolarja v \Vilden-rainerjevi ulici. Tatvine je osumljena neka ženska.
m. Stroj je pri delu poškodoval roko 50-letnemu ključavničarju drž. železnic Alojzu Vidmarju iz Studencev.
* Modne časopise In revije V veliki izbiri vam nudi knjigama in papirnica ..TISKOVNE DRU2BE“ z o. z.. Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45.
* Ga. prof. Oslerc-Vatjulo bo v sredo,
15.	I. m. v veliki dvorani Narodnega doma' koncertirala s slovenskimi' mladinskimi kompozicijami. Vstopnice za ta konceri se dobe ,v knjigarni Koren -V Gosposki Ulici.	,
* Mesto cvetja na grob ge. dr. Korenča-110ve je daroval za zimsko pomoč g. polkovnik Viktor Kristan znesek din 100'—.
* Beležne, — namizne koledarja dobite najceneje v knjigarni in papirnici ..TISKOVNE DRUŽBE * z o. z.. Maribor. Cankarjeva 1. Telefon 25-15.
* Namesto venca na grob pok. gospe Marije dr. Korenčanov« je darovala družina Kraus znesek din 100'—- za „Zimsko pomoč".
* PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zamorc“.
* Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg.
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor..
* Tomše — Pekre — v nedeljo domače koline.
* Gostilna Krempl, fureš, jetrne klobase, krvavice, pečenice, kmečka, pojedina, divjačina itd., pristna vina.
* Vabimo vse tekstilne strokovnjake na sestanek, 12. jan. 1911, ob 10. dopoldne v lovski sobi hotela ,,Orel“. Prinesite prijavnic«;! Odbor.,.
KUPUJTE
V	TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z.
Cankarjeva 1 — Telefon 25-45.
* Mariborske razglednice v knjigarni in papirnici „TISKOVNE DRUŽBE" z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45.
* V nedeljo, dne 12. januarja 1941, dopoldne ob S), se vrši v prostorih restavracije .,SIon‘\ Maribor, Aleksandrova' c. štev. 18 sestanek avtoprevoznikov, včlanjenih v Združenju prevozniških obrtov v Mariboru. Ker se gre za važne zadeve je polnoštevilna udeležba zaželjena.
m Dežurni zdravnik OUZD v nedelj«, 12. januarja, bo dr. Ludvik Stopar, Studenci, Kralja Petra cesta 39.
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 11. do vključno 17. januarja lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12. tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13.	__________
nosni.. v	■“'.TSvT-.r	-	^	-v
Narodno gledališča
Sobota, 11. jan., ob 20.: „PIes v maskah". Red C. Gostovanje gdč. Vere Majdičcve in 2ana Francla, prvega tenorja ljubljanske opere.
Nedelja, 12. jan., ob 15.: „Habakuk". — Ob 20.: „Lepa Vida".	■ 'j '
Kino
* Esplanadc kino. Originalni rusko-sov-jetski film ,,Najdenček". Dejanje tega filma se vrši na moskovskih bulevarjih današnje Rusije .Glavno vlogo igra fenomenalna 5 letna Veronika IJebedjeva.
* Grajski kino. Danes velika razkošna drama „žena brez preteklosti". Borba dveh žen za ljubezen enega moža. Sibvlia Schmitz, Albreht Schonhals, Maria v. Tas-nady.
* Kino Union. Od danes pa do vključno ponedeljka ,,Rajski otok", ognjena ljubav-na drama iz čarobno lepih južnih otočij. Divna havajska godba. Movita in Warren Ilull v glavnih vlogah.
* Zvočni kino Pobrežje 11. in 12. jan. „Tajni agent X9“ II, del.
Smučarska poročila
(„Putnik“, Maribor, 11. jan.) Poštarski dom: —7 C, oblačno. 15 cm pršiča na podlagi 25 cm.
Pohorski dom — Mariborska koča: —7
C, oblačno, 20 cm pršiča na podlagi 35 cm Sokolski dom: —8 C, oblačno, 30 cm pršiča na podlagi 45 cm.
Ruška koča: —12 C, oblačno, 15 cm pršiča na podlagi 30 cm.
Sv. Lovrenc na Pohorju: —8 C, oblačno, 18 cin pršiča.
Koča na Pesku: -8 C, oblačno, 50 cm pršiča na podlagi 70 cm.
Senjorjev dom:	-12	C,	oblačno, 35 cm
pršiča na podlagi 15 cm.
Rimski vrelec: -15 C, jasno, 17 cm pršiča .
Sv. Trije kralji: —8 C, oblačno. 15 cm pršiča na podlagi 30 cm.
Peca: —12 C, jasno, 25 cm pršiča na podlagi 35 cm.
Rogaška Slatina: -t C, jasno, 17 cm pršiča.
Grič (Oset): --14 C, jasno, 30 cm pršiča. Smuka povsod odlična!
general de Ganile pregledujeta četo »svobodnih Francozov«
Prirodooisna kramljanja
Paberki iz burnih dni tobakarske vojne
Današnji pšptrji in drugi častilci ž ahtne travce niti ne vedo, kako težko je tobak prišel do svo e veljave — Tudi cesarica Elizabeta Avstrijska je strastno vlekla tobakov dim
Ni je rastline na svetu, ne zdravilne ne industrijske, ki bi sprožila kdaj toliko prepira med ljudmi, kakor je tobak. Dve stoletji in pol sta vodila dva tabora boj o temi:
ali je tobak hudičevo zelišče, ki ga je treba prepovedati,
ali pa je koristna rastlina, ki jo je treba razširiti po vsem kulturnem in nekulturnem svetu. Učenjaki, cerkev in diplomati, vladarji in meščani, politiki in filozofi so se prepirali o tem, izdane so bile papeške bule proti uživanju tobaka, toda končno je ta »dar samega peklenščka« vendarle zmagal...
Vojna za tobak se je razvnela kmalu potem, ko je
rastlina dospela na kraju 16. stoletja iz Amerike.
V enem taboru so se zbrali navdušeni čestilci redkega ugodja, na drugi strani so pa bili absolutni sovražniki tobaka, ki so z vsemi razpoložljivimi sredstvi nastopili proti njemu. Cele knjige so napolnili z gradivom, ki se je nabralo v toba-karski vojni. Poglejmo najprej nasprotnike te »žlahtne« zeli, ki drži toliko milijonov ljudi v šahu.
Kralj Jakob I. je bil prvi, ki je v Angliji izdal stroge ukrepe proti kadilcem.
Ko je po 151etnem boju proti tobaku moral razočaran popustiti, je pograbil za pero in
napisal razpravo o zatiranju »hudičeve rastline«, ki uničuje telo (1619).
Toda, tudi ta z dobrim namenom napisana knjiga ni prinesla uspeha.
Strožje so nastopili v Turčiji, kjer so že 1605 uvedli telesne kazni za kadilce.
Mnogi so se res ustrašili, kogar so pa zalotili pri kajenju, so mu porinili pipo skozi nos in ga vodili takšnega po ulicah. V Rusiji so pa kadilcem kratkoma-k> odrezali nos. V Berlinu so prepovedali kojenje 1661 s strogimi policijskimi ukrepi. V večini nemških mest je ostalo kajenje tobaka prepovedano še tja do 1.
1848.
Leta 1636 je izdal papež Urban VIII bulo proti onim, ki so njuhali tobakov prah. Papež Inocenc XII (1691—1700) je'
prepovedal cerkveni pogreb za vsako, gar, ki U ga v življenju zasačili, da je njuhal tobak v cerkvi.
Kronika poroča, da so ljudje še dalje ostali neposlušni.
Posebno žolčen nasprotnik tobakarjev je bil veliki pridigar in pesnik Jakob Balde (1604—1668). Izdal je 1658 spis, v katerem je z najrazličnejšimi cvetkami ozmerjal tobakarje in jih neusmiljeno sra motil. Nič manj ljut na tobak m bil francoski učenjak Jean Mabillon (1632—
1707). ki ni mogel prenesti tobakovega dima. Leta 1675 so prepovedali kajenje v vseh švicarskih mestih.
Z znanstvenimi dokazi je nastopil proti tobaku profesor anatomije in velik kirurg iz Kjevenhavna, Simon Paulli (1603 —1680). ki je v svojem izčrpnem delu o ameriškem tobaku naglasil, da je
tobak škodljiv za človeka tako iz zdrav-stvenih, kakor cerkvenih in moralnih razlogov.
Naletel je pa na odpor, kajti tudi med zdravniki so bili tobakarji v večini... j Preostalo ni drugega, kakor da so to- Kralj Jurij VI. in
bakarje izpostavili zasramovanju. Johan Christoph Weigel je izdal n. pr. v Nilm-bergu 1690 67 bakrorezov, kjer riše norce — pijance tobakarje in njuhalce. Znana je angleška karikatura iz te dobe: preplašeni sluga poliva z vedrom vode svojega gospodarja, ker meni, da gori, ko vleče pipo in se kadi nad njim. Druga karikatura predstavlja dunajskega študenta iz tiste dobe. ki ni poznal drugega kakor pivo. vino in tobak. Zato je čakala pod mizo na njegovo slabo razpoloženje znana posoda .
V 18 stoletju so začele kaditi celo ženske Sovražniki tobaka so imeli čez glavo opravka in skrbi.
Kaj pa pristaši d'šeče rastlinice? Por-. tuga'ski zdravnik Garcia de Orta je bil v 16. stoletju
prvi, ki je omenil tobak kot zdravilno rastlino.
V Goi v Indiji, kjer je, deloval kot zdravnik in botanik je 1563 izdal debelo znanstveno knjigo; v njej med drugimi zdravilnimi rastlinami omenja tudi tobak. Nekaj let kasneje je opisal španski zdrav nik Nicolas Monardes (1493—1588) tobak kot čudovito zdravilno zelišče. Poslej so začeli zdravniki uporabljati tobak za razne zdravilne namene. Ni bilo sko-ro bolezni, ki bi je ne skušali z raznimi kombinacijami tobačne primesi ozdraviti. Celo francoski kralj Franc II. (1544— 1560), je v dvomu pograbil za tobak prah, ki mu je lajšal bolečine v glavi.
Tobak so posebno priporočali v obrambi pred kugo. Leta 1754 je nemški zdravnik J. G. Schaffer celo
izumil tobačno klistirno pripravo
za odstranitev zaprtja, dalje za pomoč pri težjih jx>rodih in drugih boleznih v spodnjem delu telesa. V posebni brošuri je opisal to čudo medicinske vede, v njej sta bili tudi dve pesmici na čast vsem kadilcem. Podobno pripravo je sestavil francoski zdravnik Antoine Louis 1752 za oživitev utopljencev.
Mnogo je pripomogel k razširitvi tobaka zdravnik Johann Neander iz Bremena, ki je
napisal prvo medicinsko monografijo o tobaku.
Neander je bil navdušen pipar in njegova »Tabacologia« je šla v velikih izdajah med zdravnike in druge intelektualce.
Kdo bi našteval dolgo vrsto navduše-
nih r>oetov, ki so prepevali žlahtni rastlinici dolgovezne stihe in sonete! Zato je prišel tobak že v 17. stoletju v lekarne, kjer so ga prodajali kot druge zdravilne rastline. Ker pa so bili ljudje le preveč navdušeni, so objektivni zdravniki napisali več del, kako je treba biti previden vprevelikem zauživanju tobaka. Berlinski zdravnik Samuel Schnaarsch-midt (1709-1747) je prvi resno posvaril prehude tobakarje pred nikotinom.
Posebno strastni kadilci med vidnimi predstavniki zgodovine so bili Schiller, Napoleon, Kant, Beethoven, Bach in dr. Malo komu je znano, da je
bila cesarica Elizabeta Avstrijska tudi strastna kadilka,
ki ni mogla pogrešati tobaka. Med nasprotniki tobaka je bil n. pr. Goethe.
Prebrisane glave so kmalu spoznale, da se lahko iz tobaka skujejo lepi dobički. Leta 1722 je priporočil Paul Jakob Mar-perger sajenje tobaka v Avstriji, ki bi lahko izvažala za dva milijona tolarjev te rastline v Nemčijo. Celo v cerkven' državi, kjer je bilo kajenje strogo prepovedano, je izšel 1780 spis o sajenju tobaka. Ko so pa posegle države po monopolu tobaka, je
postala vojska kadilcev vesoljna,
nasprotniki so se morali umakniti na zapeček. Ti so danes še bolj pomilovanja vredni, ko so segle po tobaku tudi dame, čeprav se lahko tolažijo z milostnim dognanjem zdravnikov iz tobakarske vojne, da jim je zagotovljena visoka starost v tej dolini solz...	-ine
žena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa.
Za sodoben dom sl izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO d. z a. z. UDBLIANA, Miklošičeva cesta 7 RAD10VAL. LIUBLIANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMBC, CEHE, Miklošičeva ulica 2 L. LUSICKT, MARIBOR. Koroška cesta 11
To bf bilo neka: za naše rudarje
V modernih državah so že pred let* uvedli za rudarje obsevanja z višinskim soncem. Ljudje, ki v večni nevarnosti za življenje prebijejo pol življenja v temnih rovih pod zemljo, potrebujejo okrepitve na soncu.
V Porurju, velikem premogovnem središču Nemčje, imajo ru 'arji posebno obse-valnico z višinskim soncem. Obstaja iz
črno in belo pobarvanih slačilnic, prostor za prho in sušilnice. Iz obeh pa vodi 25 cm širok hodn k, katerega obsevajo prameni višinskega sonca, šest ultravioletnih in 12 infardeč h svetilk obseva teio rudarja, ko je primoran, da stopa po tesnem hodniku po strani.
Trajanje obsevanja določijo za posa-mezn:ke zdravniki. Običajno traja obse-
vanje deset tednov, v vsakem posameznem primeru pa 1—7 minut. Obolenja rudarjev so tako mnogo manjša. Obolenja bronhijev so n. pr. zdrknila od 90 na 30%. Posebno ugodne so posledice takšnega obsevanja na poživitev rdečih krvnih telesc, kar-daje telesu tudi večji odpor pred infekcijo.
Netopirji, ki spe v bananinem listu, žive ob Amazoni v Braziliji. Izberejo si zvite liste banana za svoje spalnice, v katerih prebijajo do večera. Samice spe zase, sanci spet zase. Ker se pod njimi nabirajo v listih odpadki, si izbirajo netopirji vsak dan druga ležišča. K sreči jim teh ne manjka, ker banan je vt ropskih krajih Brazilije dovolj.
Živali - dediči
Ekscentrični ljubitelji živali zapuščajo svojim miljencem v oporoki pogostokrat velike vsote, da cela premoženja. Tako je neki tovarnar piva na Bavarskem zapustil svojemu psu 10 tisoč mark, neka stara dama v Lisboi je pa zapustila svoji papigi 500 pcset. Večkrat pride pri takšnih oporokah do prepirov pred sodišči, kakor priča naslednji primer:
Neki ameriški trgovec je zapustil 2500 dolarjev oni osebi, ki bo vsak dan vsaj pol ure ljubkovala njegovega psa in ga vodila na izprehod. Po poteku meseca dni je bil čuvaj, ki je skrbel za psa in tudi prejel 2500 dolarjev, klican pred sodnike. Tožili so ga sorodniki rajnega, češ, da so ga videli, kako je pretepal psa. Sodišče je razsodilo, da se pes vzame čuvaju, 2500 dolarjev pa vrne družini. ■
Ko bo človek z injekcijami polepšal cvetočo naravo
Na institutu bivšega cesarja Viljema v Berlinu, kjer je svojčas deloval tudi Einstein, se intenzivno bavjo z eksperi-mentaln m raziskovanjem. Zavod uživa vsestransko po- poro države in privatnikov. tako da se lahko brezštevilno posveti znanosfm, kakor podobne ustanove v Ameriki.
Posebno skrb posveča institut proučevanju rastlin. Znanost prodira tu vedno globlje v življenja bilk. V laboratoriji za biologijo rast in, v tihem predmestju Dah-lema deluje pod vo 'stvom prof. v. Wett-steina vrsta botan kov, ki so se poglobili v psihologijo, razmnoževanje, rast in raz-
cvet rastlin. Podrobno proučavajo hormone, ki povzročajo, da rastlina vzcvete ter vse kemične snovi, ki dajejo bilki pogona k rasti.
Trajalo bo sicer še mnogo let, preden bodo utegn li skrivno materijo izolirati in s ntetično proizvajati. Upanje v končni I uspeh je veliko in nekega dne bo človek lahko z injekcijami poživil slabotni cvef. ali pa pomagal rasti ni, ki sploh ne cvete, da bo po injekciji cvetnega hormona na-| stavila svoje prašnike in pest;če k razplodu... Človek bo tako rekoč poprav’jal napake prirode. Biološki laboratorij za proučevanje botanike bo posta! tako ča-
robnejši prostor, kakor so bile mračne delavnice starih alkimistov...
Naravno, da se učenjaki bavijo tudi z razvojem rastlinskih bolezni. Posebno pa-žnjo posvečajo tako zvanim virusom, onim krsta’inskim bitjem na meji življenja in smrti, ki povzročajo smrt tako Dri ljudeh, kakor pri živa'ih in rastlinah, še ne ’avno so smatrali te za bakleriie, danes jih s pomočjo elektromikroskopa lahko vdimo.
Znanost je tedaj danes tudi v botaniki prodrla v skrivnosti ustvarjanja boginje ' Flopre.	«
Zenski kotiček
O plesnih prireditvah v sedanjih časih
Ples je vsekakor nedolžna zabava in razvedrilo človeške mladine; pa tudi starejši ljudje se ga nikakor ne branijo. Spremljanje glasbe z uglajenimi kretnjami vzbuja v človeku neko sproščenost in prijetno razpoloženje, ki ga za krajši ali daljši čas iztrga iz resne vsakdanjosti. In ali nismo baš tega dandanes vsi tako potrebni? Resni časi so, res je, toda s tem še ni rečeno, da se moramo vse večere zapirati doma in prepuščati trpkim in otožnim mislim. Nam itak ne uide, a z večnim razmišljanjem se nam samo povečajo in še bolj zarežejo v spomin. Spomin pa naj ne bo obremenjen z njimi, saj' težki časi bodo zopet prešli, v to trdno verujemo vsi, in zopet bo nastopil boljši in srečnejši čas. V dobri volji je vsaka težava manjša nego je v resnici.
Mnogo plesov je letos zabranjenih; ostali so le takozvani tradicionalni plesi.
V	enem oziru je ta ukinitev odobravanja vredna — ne toliko radi resnih časov, kolikor iz razloga, da nobena stvar ni dobra, ako je pretirana. Zadnja leta so se namreč začeli množiti plesi kakor gobe po dežju, tako da je že grozila nevarnost, da bo predpust prekratek z ozirom na malo število za ples primernih dvoran. Bolje je manj a to dobro.
Torej resni časi. ki se pri nas kažejo samo v znamenju že kar pretirane draginje, še niso povod, da bi plesa željno in vajeno ljudstvo ne plesalo. Naj pleše in si vtisne v spomin izza resnih časov tudi nekaj lepega in veselega!
Pa bo rekel kdo: »Lahko je reči:	pa
naj pleše! sai ples je vendar v zvezi s precejšnjimi izdatki!« Gospoda, ta točka cele zadeve ne tangira preveč. Temnejša. dobro ohranjena cestna obleka, bela
srajca, lahki čevlji — in stvar je v redu. Ker je verjetno, da imajo gospodje, ki se zanimajo za^ples, kaj takega ali podobnega v svoji garderobi, se lahko brez izdatkov udeležijo plesa. — Z ženskega stališča gledano, pa je vprašanje plesa popolnoma drugačno in mnogo bolj komplicirano.
Toaleta? Ja, kdo pa oporeka, da ni izrazita dolga večerne toaleta na plesu nekaj lepega? Da, toda za današnje čase so to za večino ženskega sveta le sanje o nebeški gloriji. To je tisto, kar v teh časih ples onemogoča. Par izjem si tudi danes lahko ta luksus privošči, a vse druge naj ostanejo radi tega doma? In obiskati dva ali tri plese, v isti toaleti je po dosedanjem prepričanju tudi bilo že neokusno.
Tu je potreben odločen ukrep: ples naj bo, ker služi ljudstvu v razvedrilo in dobro voljo, zabranjene pa naj bodo z oziroma na težo in resnost današnjih dni velike večerne toalete. Čedna popoldanska obleka bo prav tako služila svojemu namenu. Tako obleko ima marsikatera že doma. če jo bo kupila sedaj, jo bo kupila z zavestjo, da jo lahko še pozneje vse leto ob raznih prilikah obleče. Izrazita plesna toaleta pa je za današnji čas tudi izrazita potrata, ki nikakor ni v skladu s težnjo po vsestranski štednji. Pribito je namreč dejstvo, da se bodo v plesni dvorani vse one, ki večerne obleke ne zmorejo, počutile zelo neugodno in zapostavljene, ako se bo med njimi vrtelo 5—10 razkošnih toalet. One, ki imajo, naj se malo ponižajo, da jih bodo lahko dosegle tiste, ki nimajo, pa bodo tudi današnji plesi potekli v veselem razpoloženju.
vseli teh zmešnjav. Kljub temu pa, da je sladkor na eni strani človeškemu telesu koristen, nam je vendar tudi precej škodoval. Postali smo mnogo preveliki slad-kosnedneži in radi tega lastniki mnogo slabšega zobovja nego naši predniki, čisto primemo je torej, da se sedaj, v dob: pomanjkanja sladkorja nekoliko odvadimo sladkosnednosti.
Kaj bi kuhala?
Ponedeljek:
Opoldne: 1. Goveja juha z zdrobom. 2. Govedina. 3. Kumarčna omaka iz vloženih kumare. 4. Pražen krompir.
Zvečer: Guljaž iz divjega zajca. Krompir v kosih.
Torek:
Opoldne: 1. Krompirjeva juha s 'svinjskimi rebtei. 2. Svinjska rebrca, 3. Hrenova omaka. 4. Krompirjev pire.
Zvečer:	Omaka iz zajčje drobovine.
Kruhovi cmoki
Sreda:
Opoldne:	1.	Zeljeva juha. 2. Telečji
zreški v smetanovi omaki. 3. Krompir. 4. Kom pot.'
Zvečer: Riž s paradižnikovo omako.
Četrtek:
Opoldne: i. Zajčja omaka — kot divjačina. 2. Ocvrti krompirjevi rogljički. 3. Palačinke.
Zvečer: Sesekljani zrezki z ohrovtom.
Petek:
Opoldne: 1. Juha iz leče. 2. Kuhani sirovi štruklji. 3. Pečena jabolka.
Zvečer: Ribji guljaž. Široki rezanci.
Sobota:
Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina iz juhe, dušene na čebuli. 3. Žličniki. 4. Solata.
Zvečer: Zajčja omaka. Kruhovi cmoki.
Nedelja:
Opoldne: 1. Paradižnikova juha. 2. Dunajski zrezki. 3. Krompirjevi zrezki. 4. Pustni krapi.
Zvečer: Pustni krapi. Čaj.
OPOMBE K JEDILNIKU:
Ker se govedine, teletine in svinjine naveličamo kuhati in jesti v ostalih letnih dobah, ravnamo jako pametno, če si sedaj privoščimo divjega zajca. Priredimo ga lahko večkrat in na lazlične načine, (z rebrc, vratu in spodnjih delov prednjih nog ter glave naredimo prav okusen guljaž. Tega mesa ni treba dajati v paco ali kvašo, ampak priredimo guljaž kakor iz vsakega drugega mesa.
Iz srca, jeter in pljuč naredimo o mak o s smetano, ki bo baš zadostovala 4—5 članski družini za večerjo.
Ostalo meso damo v običajno kvašo za divjačino, pa lahko proti koncu tedna jemo enkrat do dvakrat zajčjo omako, Ako hočemo, da bo meso hitro dovolj skvašeno, ga prelijemos toplo, sicer pa z mrzlo kvašo. Razne dišave za kvašo se Ijemljejo po okusu.
Kumatčna omaka iz vloženih kumare se
priredi na isti način kot iz svežih, le kumarce moramo pred uporabo dobro oprati, sicer bo omaka prekisla.
Ribji guljaž je pri nas malo manj poznan, je pa jako okusen Ribe so lahko sladkovodne ali morske. Priporočljive so bolj one, ki imajo malo koščic. Dodati pa je _treba_ precej smetane. Jako ckusen je guljaž iz ščuke.
Krpice s krompirjem. Sedaj ko moramo naravnost iztikati za brezmesnimi jedili, nam bodo dobrodošle krpice s krompirjem, ki so s solato zelo dobre. Skuhamo posebej krpice, posebej krompir. Krompir pretlačimo, vržemo na v masti ocvrto čebulo ter nekoliko premešamo; nato dodamo še krpice,jih dobro premešamo s krompirjem in jed je gotova.
Danes se borimo za sladkor
nekoč ga niso poznali
Zadnje mesece je bilo mnogo misli in bfesed posvečenih sladkorju —bilo onemu, ki je po raznih oceanih spolzel na motsko dno, ali temu, ki ga po naših trgovinah zmanjkuje. Od časa do časa nastane po trgovinah prava dirka za sladkorjem. Dobiš ga pičlo merico ali pa sploh nič. Nastane seveda pravo razburjenje, ker brez sladkorja si v današnjih gospodinjstvih niti enega dneva ne moremo predstavljati. Razvajeni smo. Treba je le, da se vživimo v daljnjo preteklost, ko sladkorja sploh niso poznali.
Naše prababice so poznale sladkor le v obliki medu. Evropejci so spoznali slad kor šele po križarskih vojnah. Slišali so sicer že poprej, da tam nekje na daljnem vzhodu pridelujejo »med« brez čebel, to-
da videli tega medu poprej niso. Štde po razpadu rimskega cesarstva so prinesli Arabci sladkorni trs v Evropo.
Spočetka so pri nas uporabljali sladkor le kot zdravilo. Da bi ga uporabljali pri kuhi ni bilo misliti, ker je bil predrag. Le velikaši so si ga privoščili v nekoliko večji meri. Saj je takrat veljal kilogram sladkorja toliko kakor celo tele. Šele ko je postal sladkor predmet trgovine med vzhodom in zahodom, (se je pocenil. Krištof Kolumb pa je odnesel sladkorni trs tudi v Ameriko, kjer se dandanes goji v ogromni množini.
Danes na postanek sladkorja ne mislimo. Vemo le, da ga v gospodinjstvu nujno rabimo in da ga v trgovini dobimo — oziroma, da smo ga dobili, dokler ni bilo
Čebula spada pozimi
med zelo važno zelenjavo
Čebula zavzema v človeški hrani silno važno vlogo. Ima pa eno slabo lastnost, da ima neprijeten duh, in je zato ljudje ne uživajo v zadostni meri — vsaj surove ne, ki je mnogo zdravilnejša nego kuhana.
Vsaka gospodinja- bi morala vedeti, da vsebuje čebula mnogo žvepla, fosforne kisline, sladkorja, etrovega olja in raznih hranljivih snovi, ki so človeškemu telesu potrebne. Baš radi teh sestavin je čebula pozimi, ko ni druge zelenjave, silno važen sestavni del naše hrane.
Ni vseeno če jemo čebulo surovo ali samo kot začimbo k drugim jedem. Najbolje bi bilo, če bi se navadili jesti surovo čebulo s kruhom, kakor delajo ponekod kmetje. Pripravljena kot solata je tudi jako koristna. Kdor pa je ne more jesti same, naj je vsej v obliki začimbe mnogo uporablja. Saj so jedi, ki naravnost zahtevajo čebulo. Neprijeten duh po čebuli odpravimo, če spijemo skodelico mleka ali črne kave ali pa pojemo košček črnega kruha s peteršiljem.
Je pa čebula tudi zelo priročno domače
zdravilo. Sok čebule pomešan s sladkorjem ali medom je dobro zdravilo proti kašlju. Zobobol poneha, ako damo na pokvarjen zob par kapljic čebulnega soka pomešanega z oljeni. Tudi želodčne bolečine, ki nastanejo radi slabe prebave, odpravi čebulni sok.- Dober je tudi za zdravljenje ozeblin. Pospešuje tudi gnojenje. — Ako damo košček opečene čebule še vroče na mesto, kjer se nam gnoji,, se naglo zbere gnoj in pride .na površje.
Tako nuiogostranska je uporaba in zdravilna moč. čebule, da bi bilo dobro, če bi se gospodinje malo bolj založile z njo. Kmet je poje mnogo več nego meščan, zato pa je tudi mnogo bolj zdrav m odporen._________
Neredna. s4o£ica
upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, jo
enns.i.lr.tnuai
W. E. BARTIIELL:
19
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični roman Is INDIJE
Samotna žena v prazni sobi indijskega zavetišča je dvignila obraz iz dlani. Jutri — jutri stopi njena noga v Benares, sveto mesto. Jutri se mora zgoditi čudež
—	čudež usode!
Četrto poglavje.
»MATI SEM!«
Že uro pred vzhodom sonca so se jeli dvigati romarji s svojih ležišč, da bi začeli zadnji dan svojega romanja v Benares. Kajti v najbolj vročih urah ni mogoče potovati. Tudi Beata in Mawasa sta bili pripravljeni, ko je ležal še mrak nad zemljo.
Nikoli hi bila velika romarska cesta prazna. Tudi ponoči so potovale trume, vsi k enemu cilju... da operejo svoje grehe s posvečeno vodo Ganga in izprosijo v svetiščih prastarega mesta pomoč in blagoslov božanstva.
Z njimi je potovala Beata, romarica kakor oni.
Trudna je spala popoldne v senci nekaj dreves; ko se je v siju tonečega popoldanskega sonca dvignil? na poslednjo pot, ji je srce udarjalo s težkimi utripi pričakovanja.
Kakor pravljična podoba se je dvigalo iz ravnine pred njimi, obsijano s smaragdno zelenino gozdov in žarenjem son-
ca, mesto ob Gangu s svojimi stolpi in palačami, s svojo mnogotisočletno zgodovino, s svojimi pravljicami in'junaškimi postavami...
To je bilo mesto dveh tisoč svetišč.
Od tam je razširil Budha, »Prosvetljeni«, svoj nauk.
In še enkrat šest sto let — in zmagoval je nauk Shive, »Rušitelja« ...
V	čudnem soglasju so molili kvišku stolpi in kupole bramanskih in budističnih templjev, mošej, svetih mest Shive in krščanskih cerkva ...
Stotisoči romajo ob praznikih, tisoči ob navadnih dnevili v to mesto, da opravijo v vodi Ganga svoje umivanje in molitve; njegove šumeče vode šepetajo vernemu odpuščanje. Kar je sveta Meka Arabcu, Perzijcu, to je Benares vernemu Hindu.
In romali so, in Beata z njimi...
In padali so z vzdihi in kriki na tla na bregu Ganga, sklanjali glave, dvigali roke: O Brahma!
Sonce se je lesketalo nad pozlačenimi strehami in počistilo tudi umazane koče ubogih prebivalcev, zvite ulice, zloglasne kote...
'Prevzeta je stala Beata sredi zamaknjene množice. Poleg nje je ponižno rno-| lila Mavvasa. Beatina kolena se niso upognila... Potem je šla z drugimi, brez
smotra iščoča, v mesto.
Marmornate stopnice vodijo h Gangu. Palmovi gaji gledajo izza dragocenih zidov. Cvetje in žlahtna drevesa pojijo zrak z vonjavami. V prodajalnah se iskrijo zlati in srebrni predmeti, svila, medene posode, — poleg njih obrtniške delavnice s kipci bogov: Brahma, Vishnu in Shiva s tremi glavami in enim telesom kot Vstvarjajoči, Ohranjajoči in Rušeči. Potem večno smehljajoči se Budha in krvava Kali, blagoslavljajoča Sarasvati in Džaggernath, Mogočni. Dobra Ganesa in Krishna, bog junaštva in ljubezni... in vedno znova lingam. ustvarjalni simbol plodnosti...
Skozi vse to divje, čudaško, pisano življenje je korakala Beata poleg Mawase kakor sanjajoča. Kriki in smeh so doneli v njeni bližini; iz hiš je tu in tam zvenela glasba; nekje so se pretepali razvneti dečki; po nekem dvorišču svetišča so se podile opice; sveta krava se je pri-majala do stojnice z zelenjavo in prodajalec se je hvaležno priklanjal za njen poset. Beata je vse to videla, toda' nobena stvar ni privabila na njene ustnice smehljaja, nič je ni pretreslo; le ena misel je bila v njej živa: moj otrok! Čudež
—	Moj otrok!
Tedaj nenadoma plane v bolečini in strahu.
»Ma\vasa!« jeclja hripavo — se ustavi sredi vrvenja — in strmi v rožnato steno vogalne hiše, nad katero je stala velika francoska beseda »Varietč«.
Na steni jc lepel star, raztrgan plakat
poleg mnogih drugih. V polovični življenjski velikosti je kazal podobo, zalo dekliško glavo z dolgimi lasmi. Spodaj je pisalo v angleškem jeziku:
MATI IŠČE SVOJEGA OTROKA!
Ma\vasa zgrabi Beatino roko; toda preden jo je mogla prijeti, se je Beata opotekla proti steni, pritisnila ustnice na umazano in raztrgano sliko svojega otroka, se oprla z rokami ob zid in glasno zajokala.
Počasi se je zgrudila ob steni na kolena.
Okoli so se jeli drenjati ljudje; velike, zamišljene oči Indcev so zrle belo ženo, ki se je zgrudila...
Mavvasa jo je božala in prosila, toda Beata ni hotela zapustiti prostora.
»Moj otrok«, je jecljala — »glej vendar, to je moj otrok!«
Njene oči so se lesketale v solzah. »Iskali bova, Mavvasa — pridi, pridi hitro!«
In bežno je poljubila od dežja izprano podobo in vlekla Mavvaso za roko s seboj, ne da bi se ozirala na okoli stoječe. Povsod, po vseh ulicah, cestah, trgih, prehodih — povsod je videla podobo svojega otroka, raztrgano in uničeno, prelepljeno z drugimi lepaki — tu samo čelo in oko. tam usta. tu ime, tam kratek napis: »Mati išče svojega otroka!« In povsod je pristopala nesrečna mati k stenam in božala umazan, viseči papir z nežnimi rokami, jokala in se smejala hktati, molila in obupavala
Drsen predor Jemcev skozi btokado:	10
c A ud" Je prišla na cilj, toda kje so Irci?
Pa nevarni vožnji skozi biokado se ie maskirana nemška lad a v minili svetovni vojni pribi žaSa Erski - Neprijetno razočaranje Nemcev z angeškim kapitanom na krovu
zveze s Casemcntom, vodjem irskih upornikov. To bi bil prevelik riziko, ker ne vem, ali so odstranjene angleške carinske oblasti in straže. Tudi nisem imel listin, ki bi opravičevale moj prihod v luko.
Vse moštvo se je zbralo na krovu. Na obrazih vseh je bilo razbrati bridko razočaranje. Nam vsem je šlo zdaj enako za kožo, zato smo se skušali zediniti k enotnemu načrtu. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da nihče od njih ne misli na vrnitev. Sklepali smo, da so Angleži naibrž kaj izvohali o nas. Na izdajo ni mislil nihče, ker so bile vse priprave izvedene v največji tajnosti.
KAJ JE Z UPORNIKI?
Izostanek Ircev smo tolmačili na razne načine. Lahko, da jim vest o našem prihodu ni-prišla pravočasno v roke. Morda je bila tudi slabo dešifrirana in Irci ne vedo, kje se nameravamo izkrcati. In kje je Casement? Ali je sploh že prišel na Irsko iz Nemčije, ali je bil morda aretiran? Morda se je nemška podmornica z njim vrnila, ker ga ni mogla neopaženo izkrcati na irskih tleh? Kaj, če je kje naletela na angleško mino ali da jo ie sovražila ladja potopila?
dovednim pogledom, ki so morda s skritih mest ob obali naperjeni na nas. Namestu zastave smo uporabili zelene signale, ki smo jih v presledkih dajali po morju in h kopnu.
„AIJD“ JE VRGLA SIDRA
Preden je vstal mesec, smo se zasidrali. Sidro je padlo z velikim ropotom v morje, stražnik na nasprotni obali ga je lahko čul. Upal sem, da bodo Irci prišli ponoči v stik z nami. Toda, minila je noč, vstalo je jutro, o Ircih ne duha ne sluha. Namesto njih sc je pa pojavil z desne strani spredaj parnik. Bil je-pilotski brod, ki je plul v zaliv okrog rta Ker-ry Heada. Plul je k nani in kmalu smo opazili na njem veliko angleško vojno zastavo. Razočaran sem se takoj umaknil v kabino ter prepustil posvet s pilotom namestniku. Moštvo je dobilo nalog, da se poskriie po poslih v notranjost ladje.
PRESK
V II. Z ~ ANGLEŽI
tepel, če bi ga zbudil, dokler ima pravico do spanja.
— No, dobro. Potem ga bom že jaz zbudil! je zaklical Anglež ves jezen v obraž.
— Kaj, vi želite, da vas pretepe? se je oglasil moj pomočnik z mosta.
— Ne, pridem k vam na ladjo in izženem vašega kapitana iz luknje. Videli boste, kako bom to opravil!
— To bi hotel vedeti tudi jaz! se je mirno odrezal moj pomočnik s poveljniškega mosta.
KAJ RO PA ZDAJ?
Vsa posadka angleškega broda je bila zbra na na krovu in opazovala, kako se je njih kapitanu posrečilo, približati se za dva metra naši »Aud«. Krov broda je bil globoko pod našim in spodaj se je oglasil kapitan:
— Spustite mi, prosim vas lestvo doli.
— Zelo rad, se je odrezal moj krmilar. Toda naši ljudje še vsi spe. Jih moram prej zbuditi.
Trajalo je precej časa, da so se pojavili na krovu drugi krmilar in nekaj mornarjev. Spustili so lestvo in na naš krov je prikobacal angleški kapitan.
ANGLEŽI NA KROVU ,.AUD“
— No, kje imate vašega kapitana?
Človek božji, ne derite se tako. Če zbu-
ladji se ni mudilo, polovica mornarjev na njej je bila še v nočnih srajcah in spodnjih hlačah. Bil je spretno maskirani patruljni brod »Shat-_	,	...	..	...	ter	II.«!	V primerni razdalji se je ustavil, mor-
Toliko se je nabralo raznih kombinacij, da: ]larjj so stikali glave in se posvetovali. Po je bila res umetnost najti pravi izhod. Kako pet-h minutah postanka se je ladja spet pre-
Izza zavese v kabini sem neopažen skrbno! dite našega starega, boste imeli opravka z motril vse, kar se je dogajalo zunaj. Angleški j	,	,c na!ncvarne)sl ‘P	‘	1
InHii er* ni murlilr, nninvira mnrnnripv na flifM VeSKl.
Opoldne smo ugotovili, da smo le še 45 milj oddaljeni od cilja, irskega zaliva Tralee.
V Štirih urah bomo tam. Zal sem moral opustiti namero, pluti naravnost tja kot Španec, ker nisem imel več časa prebarvati ladje.
NARAVNOST PROTI CILJU
Točno opoldne sem dal nalog, naj ladja s polno paro plove dalje. »Auds je krenila z nosom proti zalivu Tralee. Pripravljeni so že bili stroji za izkrcavanje. Vse je bilo urejeno tako, da opravimo z raztovorjenjem čim prej, preden bi utegnili Angleži opaziti, za kaj gre.
Upal sem, da bomo v 7—8 urah izpraznili ladjo. Treba je bilo seveda računati tudi z oboroženim spopadom. Sam Casement je dejal, da je v zalivu med prebivalstvom tudi precej anglofilov.
Mesto Tralee leži uro daleč od prave luke Frelit, ki je le njegovo predmestje. Majhno luko Frelit veže železniška proga z mestom. Ta proga bi bila lahko za nas zelo neugodna, kajti, če dado iz Frelita alarm v Tralee, so lahko vojaki v pol ure tu. Zato smo morali najprej misliti na izkrcanje strojnih pušk. da bi se laže branili. Pregledal sem še enkrat vsa mesta z eksplozivom na ladji. Ukazal sem moštvu, da obleče uniforme nemških mornarjev z bojnih ladij, povrhu pa norveško mornariško obleko. Samo nemške mornarske kape so še bile skrite v bližini. Vsak mornar je imel skrito pod bluzo pištolo in bajonet.
NA DOGOVORJENEM MESTU
Zdaj, ko je bila vsa komedija končana, smo se lahko obrili in umili. Okrog 1. ure popoldne smo opazili prve znake irske obale. Vsenaokrog ni bilo sledu po kaki ladji. Zbral sem vse svoje ljudi in jim šele zdaj raztolmačil cilj in namen naše plovbe. Raziasnil sem jim, da je zdaj nastopil naikritičnejši namen, zato naj vsak dela čim nagleie in zbrano. Razdelil sem vsem funkcije ter jih poslal na določena mesta.
Naša »Aud« je polagoma plula v zaliv, k dogovorjenemu kraju. Toda, kj‘e so Irci, nikjer jih ni videti! Moja navodila so se glasila: »če se no polurnem čakanju ne pokaže dogovorjeni motorni čoln in osebje na določenem mestirin če ni nobenih nad za kakršno koli zvezo z vstali, tedaj po lastni uvidevnosti zaplovite v luko ali pa se vrnite.«
IRCEV NI OD NIKODER!
Pol ure čakanja je minilo. Ircev ni od nikjer. Kaj zdaj? Vrniti se domov? Ne! Nisenj hotel snustiti prilike, da izkrcam orožie, samo kako. Podnevi ne smem v pristanišče brez
   .   ----------------------------------------------------------------------------------
lepo bi bilo, če bi zdaj imel na ladji radio in bi takoj zvedel, kaj se je zgodilo z irskimi uporniki na zahodni obali otoka.
POGUMNO V ZALIV
Odločil sem se, da zaplovemo dalje v zaliv in da ga preišČem. S počasnim tempom je rezala »Aud« valove med Fanitom in Ker-ry Headom. Polagoma se je odprla pred nami panorama Genita, majhnega zaliva s svetilnikom, ob strani kompleks hiš neugodne vnanjosti. Gore v ozadju so bile gole. Na pomolu smo opazili nekega človeka — pod jar-bolom z angleško zastavo je korakal sem in tja z mirnim korakom straže do zob oborožen angleški vojak... Torej, vojaška posadka! Malo zadaj so molele v svet topovske cevi. Pluli smo mimo njih v oddaljenosti nekaj 100 metrov.
Zaman smo z daljnogledi iskali druge vojake ali vsaj znake, da je v bližini večja posadka. Povsod blaženi mir, vojak je s flegmatično ravnodušnostjo korakal sem in tja. Bližali smo se plitvi obali in poskrili s krova vse, kar bi utegnilo biti sumljivo. Na naše signale, ki smo jih dajali, ni nihče reagiral.
Pluli smo že dve uri po zalivu. Ko je padla noč, smo bili veseli, ker smo se izgubili ra-
maknila ter nas v polkrogu obplula. V skrbeh sem prejel po cevi s poveljniškega mosta sporočilo, da so prostori z orožjem in strelivom le za silo zaprti.
Na angleškem brodu je neki uniformiranec vzel v roko megafon ter vzkliknil v angleškem jeziku:
_ OD KOD PRIHAJATE?
Odgovora ni.
— Hallooo! Od kod prihajate?
Spet vse tiho.
— Goddam! Vprašam vas, od kod ste pripluli?
Šele tedaj se je moj pomočnik odločil in na ves gias voščil Angležem dobro jutro.
— Sto hudičev naj vas odnese! se je zadrl poveljnik broda. Ne potrebujem vašega dvorjenja. Vedeti hočem, od kod prihajate!
— V tem primeru bi jaz hotel vedeti, kdo ste vi, je mirno odvrnil moj pomočnik.
— Kapitan sem te ladje! Ali ste vi kapitan »Auda«?
— Ne, drugi častnik sem.
— Kje je vaš kapitan?
— Pst! Spi!
— Takoj ga zbudite!
— Saj nisem neumen! Do smrti bi me pre-
— Moram nujno govoriti z njim. Pojdite z menoj k njemu.	•,
—- Dobro, jc dejal krmilar. Toda, vi pojdeto naprej.
— Ne, vi! je odgovoril Anglež, ki se je vendarle zbal.
— Pa dobro.
NEMČIJA
rani materi v glavi in solze so ji drsele po razoianem licu, ko se je vprašala:
»Zakaj se mučiš in daješ, ko ni hvaležnosti? In vedno je lagal, da vse zna in da celo drugim pomaga. Danes sem videla, koliko je znal in koliko je cenil moje delo in trpljenje ...«
Sneg je še vedno padal in drevje se je šibilo pod mehkim tovorom, ko je vstopila mati polna razočaranja v vlažno stanovanje. Pojedla je košček kruha in se jela pripravljati za odhod v tovarno. Vedno je šla vesela v upanju, da se ne trudi zaman, danes pa je šla trudna in žalostna.
Sin je prišel domov, imel je popoldanske ure, v kinu namreč. Ni mu rekla besedice, saj je uvidela, da jc ni vreden
Naša muca
ERIK VRABIČ
Ni na svetu lepše muce, kot je naša mačica, to seveda ve najbolje naša mala Jelica.
Skupaj jesta, skupaj spita, vedno dobre volje sta; _ pa če daš ji sto dinarjev,
Jelka muce ne proda.
Če pa mačica kdaj v jo opraska s tačico, takrat Jelica pokara svojo belo mačico.
šali
7
godtv.caomcrju
ERIK VRABIČ
Opisati vam hočem svojo zgodbico o morju. Moj dobri očka je poskrbel, da sem šel s kolonijo v Kraljevico. Spremila sta me očka in mamica. 'S solznimi očmi smo se ločili.
Veseli smo sedli v vlak in vriskaj"'1 smo se odpeljali iz Maribora. Pripelji: sme se do morja. Sedli smo v čoln. Prisl smo do srede morja a voda je začeli naga>ati in pljuskati v čom. Kovčegi so padli v morje. Neki gospod je plaval za njimi. Nekatere kovčege je rešil, druge pa ne. Mi smo od strahu in groze jokali iu vpili Gospa Uašperlinova ie vzdihovala ker ji je morje vzelo naslonjrr Prišli pa smo le do obale. Tam smo
kopali in skakali, dokler nismo prebili ves mesec.
Po enem mesecu smo se vrnili domov k očku in mamici. S solznimi očmi sem jih zopet objel, ker sem bil pri njih.
Tako se je končala moja zgodbica.
Križanka
6 7
Vodoravno:	1.	osebni	zaimek,
cvetica ovijalka, 2* žensko krstno ime, žensko krstno ime, 3. dalmatinski otok, 4. glavno mesto evropske velesile, 5. tuj izraz za zaliv, 6. roditelj, isti z drugo besedo, 7. prižnica, igralna karta.
v	‘	•	'	.	».'.j,
Navpično:	1. mesec, palica, 2.
veznik, veznik, 3. prebivalec prednjeazij-skega polotoka, 4 predplačilo, 5. italijanska kolonija v Afriki, 6. medmet, kazalni zaimek, 7. vzrok smrti mnogih ljudi, preveza.
Rešitev zadnje križanke:
Vodoravno: 1. Odesa, 2. Obr, las, 3. sto, 4. sarma, 5. Niš, 6. tuj, ena, 7. pevka. — Navpično: 1. on, et, 2. Ob, up, 3. drsanje, 4. tri, 5. Slomšek, (5. A. A., na. 7 si, ta.
plitev zadnje uganke: koledar
ddtni dajte
.Veternik"
mladi no
rr
za
»VečerniU«
sta mladino
Leto 3	Maribor,	11. januarja 1940	stev.	2
llllllllIlllillllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIlIlilUIIIIIIIIIIIIIIIIII
PESEM MLADOSTI
RADO
Pesem mi ne gre iz glave, pesmica iz mladih dni; kot štišljanje iz daljave na ušesa mi zveni.
Kje ste, senčne, cvetne trate, kje mladosti srečni čas, ko navžit svobode zlate, sem neskrbno pel na glas?
Slišim, kot mladost bi pela zadnjo pesem mi v slovo; čutim, kot bi me objela, solzno vidim nje oko ...
»	ogiblji
LILI
MAT
liho je bilo v kuhinji. In temno. Le svečke na drevesu so mežikaje razsvetljevale majhen prostor. Okoli vogalov je razsajal metež. Snežinke so neslišno zadevale ob šipe m se spreminjale v drobne kapljice. Okoli drevesca so sedeli otroci. V očeh se jim je lesketalo mige-tanje drobnih svečk in zamaknjeno so zrle njihove oči v dedka. Kako lepo je pripovedoval. Pravkar je govoril o sinu, ki se je izgubil v svetu. Pa je prišel božič, in neznano hrepenenje ga je gnalo domov. Mati je veselo vzkriknila, ko so se na sveti večer	odprla vrata in je
čez prag stopil sin.	Tiho je postalo v
kuhinji. Le ogenj je prasketal veselo melodijo. Otroci pa so si želeli še lepih zgodbic iz dekovih ust.
»še, dedek! Nekaj lepega ...«
Dedek je zgrbančil čelo in mislil. Ko se je spet zjasnilo in mu je legel okoli ust smehljaj, so se otroci stisnili še bliže k dedku.
»Otroci, jiovedal vam bom zgodbico kj vam je menda še	nisem pravil. Dolgo
je že tega, kar sem	jo bral. Poslušajte:	................ K—...	~	.-
' živel je drvar. Mled in močan. Matevž Mem vremenu blizu človeških bivališč, so mu rekli. Ženo je imel in tri otroko Ali, stemnilo se je m Lili se se vedno
Sredi velikega, temnega gozda so prebivali v koči iz debelih brun zbiti. Delal je ves dan. Preden je sonce pozlatilo gorske obronke, je že nadel na rame sekiro in žago. In potem ga ni bilo do trde noči. Pa zaman je bilo vse garanje: družina je stradala. Tako je postal divji lovec. Nekega večera je prinesel ubito srno. Potem so imeli vedno nekaj mesa. Matevž, nekdaj tako dober, je postal divji in nobena srna ni ušla njegovi krogli. Postal je Skoraj razbojnik, a vse zaradi ljubezni do svojih domačih, ki so ga čakali v leseni koči.
Zima. Mračen zimski dan. Majhna okenca so bila zadelana z mahom, da ne bi mrzla sapa ohladila toplega prostorčka. Zunaj so naletavali novi kosmiči. Matevž je ostal doma. Zena je ležala bolana
Najstarejša hčerka, Lili, je šla k naj-bližnjemu samotarju po vrček mleka. Kozo so sami že zaklali in pojedli Matevž je čakal, da se vrne Lili: nestrpno »e čakal, gozd ga je mikal in pri vratih if slonela nabita puška. Srne pa so ob
te«**
Nasvet* in pobude našemu podeželju
Ce je vodnjak okužen
Po deželi, kjer nimajo vodovoda in ne studencev, se dostikrat dogodi, da se okuži ta ali oni vodnjak, ki seveda ni več za rabo. Okužen vodnjak je lahko poguben za vse vaščane in se mora čim prej razkužiti. Ker pa pridejo nekatera razkužila precej draga, se poslužimo raje domačih razkuževalnih sredstev, živega apna in klorovega apna.
Izpraznjenemu vodnjaku temeljito oribamo stene, odstranimo mah, ter jih pobelimo. V ta namen raztopimo v 50 litrih vode 5 kg živega, še negašenega apna. Beljenje moramo čim temeljiteje izvesti. V vodo, ki je ostala na dnu vodnjaka, vlijemo na m3 te vode vsaj dva litra zgoraj omenjene raztopine. V apneni vodi pa moramo oprati in raz-
kužiti tudi vse, kar spada k vodnjaku: verige, posodo, drog itd.
Vodnjak pa lahko razkužimo tudi s klorovim apnom. V to svrho raztopimo 125 gr klorovega apna na 50 litrov vode. Nato oribamo s to raztopino zidove in ves pribor. Za vodo na dnu vodnjaka pa pripravimo 50 gramov klorovega apna na vsak m3 vode. Po preteku 10 ur potegnemo raztopino iz vodnjaka, ki je sedaj že primeren za napolnitev s čisto vodo.
Jasno je, da moramo razkužiti tudi najbližjo okolico vodnjaka. S primerno grebljo potegnemo vstran blato in zemljo, prostor pa poškropimo z zgoraj omenjenimi razkužili.
n-n.
Uspešno konserviran'e jafc
Železničarji so ustanovili posebno gospodarsko zadrugo (Žegoza) z namenom, da zanesejo med železničarje, ki žive raztreseno po deželi smisel za smotrno kurjerejo. Poleg tega pa ima zadruga v programu tudi rejo gospodarskih pasem kuncev ih koz ter pospeševanje domače delavnosti. Letos je zadruga konservi-rala v manjšem obsegu jajca v hladilnih napravah. Poskus je bil prvi in je dobro uspel. Kljub temu da so bila jajca vložena v neugodnih mesecih (julij, avgust), so vendar ohranila do danes svojo svežost. Splošno je znano, da shranjujejo gospodinje jajca ali v žitu ali v pepelu, v apneni vodi, vodotopnem steklu, ga-rantolu in sličnih sredstvih, kar pa vpliva na fizikalna svojstva jajc. Nov je način konserviranja v hladilnih napravah, pri čemer utrpijo shranjena jajca le neznatne spremembe. Pri nas se izvozna trgovina že nekaj časa poslužuje tega načina in shranjuje jajca za krajšo dobo. Za daljše razdobje pa mora biti le odbrano blago. Ce želimo doseči uspeh, je treba vložiti neoplojena jajca. Ker se ta način splača le pri veliki množini, je treba zato velikih investicij. Pri tem pa se doseže dvojna korist Ker morajo rejci blago odbirati. dosežejo zanj pri prodaji višje cene. Nato se jajca, ki so bila nakupljena v mesecih ko so jajca na trgu poceni, shranijo in dajo na trg šele, ko v zim-
skih mesecih cene na trgu poskočijo. Ve lika množina jajc lahko vpliva na ceno ter je tako tudi konsument deležen ugod nosti tega shranjevanja. V zimskem času je na trgu sicer mnogo jajc, ki pa niso tako sveža, ker so konservirana na primitiven način. Novi način pa obeta, da bo znižal ceno, pa tudi izboljšal kvaliteto jajc.
šem. Tudi pri napravljanju mošta iz jabolk in hrušk se dobivajo pečke, ako se takoj, ko se je sadje stisnilo, ločijo z velikim rešetom od tropin, preden začno vreti; sicer bi se vslea toplote, ki se pri vrenju razvija, lahko pokvarile in izgubile moč kaljenja. Pečke, ki jih mislimo sejati šele prihodnjo pomlad, naj se na senčnem in zračnem kraju posušijo in spravijo v škatlico. Dobro je, da se denejo v moker pesek, v zemljo ali v stolčeno oglje, da se ohranijo zdrave in sposobne za kaljenje. Da pečk ne zavohajo miši. naj se zakoplje škatlica nekoliko decimetrov globoko v zemljo, okoli naj se pa naloži steklo, trnje ali pa borovica-teh snovi se miši izogibljejo.	—s.
ALI SE KONJI RES NE SMEJO KRMITI Z
OTAVO, KAKOR NEKATERI TRDIJO?
Da bi konjem ne prijala otava in bi jim v katerem koli pogledu škodovala, je pooolno-ma neosnovana trditev. Otava je nežnejša od sena in je zato laže prebavljiva kot seno. Res je pa otava manj aromatična in dišeča, kakor dobro spravljeno seno. Pač pa se v nekaterih krajih otava težko dobro spravi, kajti dež jo izlužuje in se težko dobro posuši, zato shranjena rada splesni; plesnjiva otava pa je zelo škodljiva. Odtod .bržkone trditev, da otava ni za konje. Ta trditev ima seveda nekaj za-se, a jo je treba prav razumeti.
KAKO ZABRANIMO, DA 2ELEZNI DELI NA POLJSKEM ORODJU NE RJAVE
Vzemi tri dele slanine in en del smrekove ali borove smole. Oboje razpusti v primem posodi polagoma nad ognjem. S to mešanico namaži vse železne dele poljskega orodja in sicer s krtačko ali s kako cunjo. Mažo imej vedno shranjeno in pripravljeno. Zabranitev rjavenja je — kakor znano — v tem, da
šo lahko opita. Za basanje se priporočajo osvaljki iz testa, ki je narejeno iz ene tretjine ajdove, ene tretjine ječmnove in ene tretjine ovsene moke, kar se vse skupaj zgnete v testo. Med pitanjem naj imajo živali dovolj čiste pitne vode.
KRMILNA VREDNOST RAZNIH VRST ŽITNE SLAME
Slama različnih vrst žita je glede prebavljivosti in redilnosti različna. Vedno ima slama jarega žita prednost pred slamo ozimnega žita, ker je redilnejša in laže prebavna. Najboljša in najbolj prebavna je ovsena in ječmenova slama, tej sledi pšenična in zadnia je ržena.	-s.
KAKO ODPRAVITI BUČNEMU OLJU DUH PO PLESNOB1
Zgodi se včasih, da je kdo bučno olje dalje časa hranil, pa je potem dobilo duh po ples-nobi. Tak plesniv duh spravimo iz olja in ga napravimo zopet užitno, ako mu primešamo' na vsak liter okrog 2 dkg svežega, zdrobljenega lesnega oglja in vse skupaj med mešanjem segrevamo ali kuhamo približno pol ure. Nato pustimo, da se ohladi, ga nato precedimo skozi platno ali še bolje skozi fil-trirni papir, na katerem ostane ogle. Da je uspeh bolj zagotovljen, lahko pri kuhanju zrežemo vmes tudi nekaj čebule in korenja, ker ti dve snovi zakrijeta neprijeten duh, oz. okus. Na ta način popravljeno olje, je treba iz previdnosti čimprei porabiti ali pa shraniti v dobro zamašenih steklenicah, da ne pride z zrakom v dotiko. — s.
Kako fe ravnat?, če
zboli© kokoši
Med najhujše ter najnevarnejše kokošje j mazilo' ne' dopušča zraku pristopa do železa
t :	i.:	...»	__l. k:• t	1 •	-»m?«	5«.
bolezni ,ki sc zelo hitro širijo in so nalezljive, prištevamo kokošje garje in kokošjo kugo. Ce se enkrat ena izmed teh bolezni naseli, v kokošnjak, potom se lahko pripravimo, da bo temeljito opravila svoje delo.
Garje sc pojavijo predvsem na nogah, kjer dobiva kokoš hrastam podobne izpuščaje, ki kokoši onesposobijo za hojo in tudi kmalu poginejo. Kuga pa sc pojavi v notranjem organizmu in jo kokoši zelo težko prebole. Cim se pojavi kakšna bolezen je Ireba obolele živali takoj odstraniti.
Spravl;a]te sadne pečke
ker se sicer kisik, ki je v zraku, zveže z železom in povzroči tako rjo, ki železo razjeda.
Prekratka rezanica
povzroča pri konjih pogostoma _ koliko, posebno če je zmešana z otrobi ali z zrnjem. Rezanica ima namreč namen, da konja nekako prisili k jsvečenju klaje ter da j o zajedno namoči s slino, vsled česar se krma potem bolje prebavi. Ce je ^ pa rezanica prekratka, konj krme ne prežveči dobro, ampak le površno. Mnogokrat
  imuiTnciB cd,ta se dogodi, da se laka klaja v črevih tako
KAKO SE PERUTNINA NAJHITREJE SPITA spjas[j (ja ^ poloti konja kolika, ki se ne
Pri pitanju kuretine se ie posluževati po j da odpraviti niti z močnimi klistirnimi možnosti različnih krmil. Posebno priporoč- j sredstvi. Rezanica naj bo najmanj dva ljiva je koruza. Preden se perutnina za pitanje centimetra dolga. zaDre. nai se dobro zredi z aido, z zdroblje-	,	,	,	.	,	.
nim krompirjem in otrobi. Tako vzrejena pe-1 Da sadje v kleteh ne bo tako močno gnilo, rutnina se potem v zaprtih prostorih v dveh naj se skrbi za svez zrak in naj se vča^li v do treh tednih z basanjem (šopanjem) v gol-1 zaprti kleti zazge nekoliko žvepla.
Brinjevec ali brin"eve ,agode
bi ne smele manjkati v nobenem gospodinjstvu, ker vsebujejo mnogo zdravilnih
_____I	^1_____   .fnliirnin	11/tAflnn	MO	Krti.
nic; rabijo jih pri raznih katarih. in tež-kočah v sapniku, pri bezgavki, oz. konjski smoliki. Brinieve jagode, pomešane s kuminom in sladkim janežem so izborno sredstvo za vzbujanje teka, oz. požrešnosti pri govedi, pomešane med oves iu sol pa varujejo ovce raznih bolezni. —K.
.■,VWvVW^V^V.‘.\AAAMW>AMAAAAAAIUWAAAA*A,,.VWMA.UAA,\A, -VWWvS. VWAU.VvWvW
Sadne pečke, zlasti jabolčne in hruško- snovi. Predvsem vplivajo ugodno na bol-ve naj se spravljajo in ne zametujejo,, ni mehur, to je ako izločuje kdo premalo Vpliva se naj posebno na otroke, ki za- ali pregosto scalmoo. Tudi v živmozdra-vživajo mnogo sadja, da pečke marljivo vilstvu brinjeve jagode dobro sluzijo; zla-zbirajo in jih preneso učiteljem ali star- sti uplivajo ugodno na delovanje vseh sluz-
ni vrnila. Snežni metež je postajal vedno gostejši in strašnejši. Noč se je zgostila in Lili še vedno ni prišla. Otroci so že prosili mleka. Matevž je koprnel od čakanja. Bolna mati se je premaknila v postelji.
»Lili!« je tiho kriknila. »Kje si, otrok moj? Kje gaziš v tem temnem gozdu? Vrni se domov!«
Toda, kako bi mogel slabotni glas matere doseči blodečo deklico sredi snežnega viharja.
Vedno temnejša in viharnejša je postajala noč, vedno bolj je vstajal ‘v Matevžu strah. Lili je bila šibka, dvanajstletna deklica in še poleti ni poznala vseh gozdnih poti in nevarnih prepadov. Zdaj pa je zima, debel sneg in strašna tema. Matevž ni mogel več vzdržati. Zapustil je hišo, da poišče otroka. Gazil je po visokem snegu in klical hčerko. Ure in ure je blodil v viharni divjini. Veter mu je zanašal v oči sneg, a on i’.i čutil mraza, ne vetra; ljubezen do otroka ga je gnala skozi noč. Njegov glas je brezupno odmeval skozi temino, zaman. Vse moči je moral napenti, da je spet dosegel
kočo-	„ , ,
Dva dneva sta potekla. Snezm metez je ponehal; koča je bila zasnežena. Komaj, da je kukala iz debelih snežnih plasti. Matevževa družina je onemela in nekaj težkega je ležalo na njih. Tolažili so se, da je Lili ostala pri puščav-niku. A to zadnje upanje je splahnelo, ko je Matevž tretjega dne odšel k njemu. Dve uri se je boril z visokimi zameti, ko pa je stopil v puščavnikovo kolibo, Lili tam ni bilo.	....
»Bila je pred tremi dnevi tukaj, da. Dal sem ji vrč mleka in potem je odšla,« je dejal samotar.
»In tako leži moja Lili v snegu pokopana,« je dejal Matevž. Potem je odšel k tovarišem drvarjem. Prosil jih je, kakor jih doslej še noben človek ni prosil, naj mu pomagajo poiskati otroka.
Pozno popoldne istega dne so našli Liti. Nekoliko stran od poti, v divji, gosto prepleteni goščavi mladih smrek. Tako goste so bile tukaj, da ni mogel prodreti semkaj strašni snežni vihar. Le veje smrek so bile globoko povešene pod težkim bremenom. Tako debelo se je naletelo snega na mlado drevje, da so šibka debla stokala pod težo. Pod temi smrekami je sedela Lili sredi ljubkih srn. Sest živali je obkrožalo deklico, čudovit prizor...
Otrok je ob vračanju zašel, in ko je začelo snežiti, ni mogel dalje. Utrujena se je Lili splazila v goščavo, ki ji je nudila zavetje. Dolgo je ostala sama. Mrzlo ji je postalo in oči so se ji začele zapirati. Tedaj je začutila v bližini šum. Prestrašila se je prvi hip, ko pa je zagledala med gostimi vejami ljubko glavico srne, jo je minil ves strah. In potem je prišla še druga, tretja in še šesta. Živali so stopile okoli deklice in vohljale vanjo toplo sapo ter jo zrle z milimi očmi razumno in sočutno. Prav nič se niso bale srne tega lepega dekletca. Polegle so okoli Lili in glodale šibka debel-ca mladih drevesc. Naslednjega dne je sneg vse zamedel Mračno je bilo ves dan. Lili se ie stiskala k srnam in prijetno ji je dela toplota drobnih teles. Krepčala se je z mlekom, ki ga je imela s seboj v posodi. Prešel je dan in počasi so potekale ure zapuščenosti in samote. Tretji dan ie že čakala Lili: mraz ji je že postalo. Prosila je srnice naj ob njeni smrtni uri ostanejo pri njej. In živali so jo tako žalostno gledale, ker ji niso mogle pomagati Zvesto so stale pri njej. Nenadoma so pa postale nemirne. S svojimi nežnimi smrčki so vohljale po zraku, dvignile so glave in strigle z ušesi. Zdajci so v divjih skokih predrle
foščavo in izginile. Med vejevjem pa je ili v naslednjem trenutku zagledala očeta. Veselo je vzkliknila, potem se je zgrnila okoli' nje noč. Oče jo je dvignil v naročje in jo odnesel domov. Topla kuhinja jo je oživela.
Tako se je to končalo,o troci mili. In še nekai. Ko je Matevž videl, da so njegovo hžerko rešile srne, se je zaklel: »Nikoli več! Svoj živ dan, nikoli več ne bom ubil nobene srne!«
Vzel je puško, s katero je mnogo let pobijal nedolžne živali, in jo raztreščil ob debeli smreki. Odslej so mu bile srne najljubše živali.«
«
Dedek je utihnil. Otroci so sedeli in zrli nekam v neznano. Okoli vogla je zavijalo in snežinke so se še vedno v razposajenem rajanju zaletavale v šipe.
NA MOSTU
ZVONKO
UGANKA
Dober sluh za vse ima, nima ust, a govori, poje, vriska in igra, s celim svetom nas spoji.
šel sem čez most, ko sonce je vstajalo z meglami rajalo vrhu neba.
Deske so škripale trudno pod mano, voda je pljuskala s silo neznano meni v obraz.
Takrat sem sklonil se čez ograjo — mislil na smrt.
V	mokrih globinah sem jo zagledal, zavito v bel prt. Skrčil sem prste, da bi pognal se ji v objem.
Vrhu ograje
pa sem obstal, zamišljen in nem.
V	mokrih globinah smrt je izginila, kakor vihar.
Sredi srebrnih skal stal je ob materi tihi grobar.
Planil sem kvišku, da bi podal ji mrzlo roko.
Kriknil sem tiho, ko me objel bil je nekdo.
Deske so škripale trudno pod mano, ko sem odhajal v daljo neznano — spet mlad in vesel.
Nehvaležnost ie plačilo sveta
DANKO
Bil je tih in temen zimski dan. Snežinke so plesale po zraku, ko da obhajajo pustni praznik Ulične svetilke, obkrožene z meglenimi kolobarji so medlo osvetljevale ozke ulice polne novega snega. Tu pa tank, je zahupal avtomobil, ali pa zakričal voznik nad utrujenimi konji, sicer pa je povsod vladala grobna tišina. Ura je pravkar odbila pet.
V	takem vremenu je izstopila utrujena tovarniška delavka iz stare in vlažne hiše onkraj Drave. Odprla je dežnik in pospešila korake. Kmalu je bila na državnem mostu, pod njo pa je brzela Drava, kakor zmučena kača. šla je v šolo poizvedovat o sinovem uspehu. Bila je ena izmed mnogih tovarniških delavk, ki čez noč delajo v tovarni, popoldan pa pletejo za stranke. Roke je imela žuljave m raskave, saj je z njimi preživljala štiričlansko družino.
Bila je vdova; moža je požrla jetika Vstopila je v šolsko poslopje, kjer jo je sprejela še večja tišina, kakor ona, ki je kraljevala zunaj na ulici. S trudnimi koraki se je vzpela v prvo nadstropje, kjer je bila posvetovalnica. Plašno je potrkala in mlad profesor s črnobrobljenimi očali ji je odprl.
»Kaj želite?« jo je vprašal, ko se mu
je predstavila.
»O sinovem uspehu bi rada zvedela, je preprosto odvrnila.
»V kateri razred hodi?« je vprašal profesor brezbrižno in pogledal na stensko uro
»V četrti b,« je odgovorila nestrpno.
Hitro je poiskal profesor ime učenca in začel s pojočim glasom naštevati:
»Matematika slabo, francoščina slabo, fizika slabo, nemščina slabo, zemljepisje, zgodovina slabo. To je lenoba!« je suho pripomnil.
Nadaljeval je s tem naštevanjem, a mati ga ni več slišala. Pri vsaki besedi jo je zbodlo v srcu. Končno je bila ta peklenska spoved končana in profesor je dejal:
»Vendar ena odlična.«
»Kaj pa?« je vprašala mati in lica so se ji raztegnila v upanju.
»Telovadba«, je jasmehliivo dejal in brezbrižno pogledal skozi okno.
»Telovadba, to je vse?« je tiho ponovila mati, se obrnila in šele pri vratih pozdravila orofesorja, ki je razkoračeno stal in gledal za njo.
»Matematika slabo, francoščina slabo, nemščina slabo, fizika slabo, zemljepisje, zgodovina slabo«, se je mešalo razoča»
fORIV
»rnmh
ES
Zanimivosti
Zakaj lepi možje niso uslišani
Kaj pravijo dušes!ovcir ki so se poglobili v tajno ženske duše
Jd začetka sveta je bilo tako in bo do konca: mladim in še ne preveč godnim dekletom imponirajo lepi in elegantni moški. Dekletom, ki jim je potrkala na srce prva rahla skrb glede zakona in družinskega življenja, kajpada ugajajo moški, ki so po svoji zunanjosti brezhibni, lepotci., Modema dekleta in žene se po navadi tudi najraje zaljubijo v mošike ki je na giasu kot drzen »osvajalec ž> skih src«, ne da bi pri tem pomislile njegove duševne sposobnosti in vrli Taka je navada, take so .težnje, in ker navada železna srajca, bo tako ostalo, ( kler se bo naš planet normalno sukal ol ti svoje osi.
Toda neštetokrat se je že zgodilo, so bila taka dekleta v kasnejšem živi nju grenko razočarana. Nepregledna vrsta' tragedij, ki imajo svoje bistvo vp v okolnosti, da je dekle pri izberi svoji življenjskega druga gledalo zgolj na r govo zunanjost. Mnogi znani dušeslo In književniki, ki so globlje pogledal tajno ženske duše in njenega zamotani življenja, so soglasno ugotovili, da ži zares zahteva od moškega še kaj več gole zunanje lepote in elegance, 'ki tako često varljivi in izpremenljrvi.
Nekateri dušeslovci navajajo v doi za svoje trditve popularne filmske igi ce, ki po vsem svetu na filmskem pla osvajajo ženska srca. Mnoga naivna
Iz Pariza
kleta, pa tudi odrasle žene, se kaj rade »zaljubljajo« v te filmske junake. Nobenega njihovega filma ne »izpustijo«, kjer koli iztaknejo njihove razglednice in fotografije, jih pokupijo in doma zbirajo v
albumih, kjer si napajajo potem svoja srca. čim pa se tak filmski junak oženi, postane v največjih slučajih prav nesrečen zakonski drug, ki se slednjič zateče k ločitvi. Vzrok tega ni iskati v domišlja-
Gorfe, če pade bomba S
odhajajo nemški vojaki na dopust v domovino
V Moskvi 44 pod ničlo
Moskovska »Pravda« piše, da je zajei evropski del Sovjetske Rusije v prvih dneh po novem letu silen val mraza. Tako je padla v Moskvi v novoletni noči temperatura na 27"stopinj pod ničlo, naslednjo noč pa kar na 32. V severnih
predmestjih Moskve je temperatura padla kar na 44 pod ničlo, kar je nekaj nenavadnega. Ruski meteorologi navajajo kot vzrok temu nenadnemu padcu temperature velike zračne ciklone, ki so vdrli v severne dele Rusije.
vosti lepega moškega, niti v morebitnem njegovem nagnjenju 'k nezvestobi, ampak je treba pripisati največji del krivde vprav ženi, ki se je s takim moškim poročila.
Kar velja v tem primeru za filmske lepotce, velja tudi v navadnem življenju. Dušeslovci zatrjujejo, da žena nikoli ne išče v možu zunanjo lepoto ter sploh ni v stanju, da bi takega lepotca ljubila ter mu bila zvesta do konca življenja, če tak lepotec obenem nima tudi drugih lastnosti, ki so bistvene in odločilne, da povežejo dva zakonska druga za vse življenje. Možje lepe in brezhibne zunanjosti so v očeh deklet in žena osebnosti, ki sicer radi svoje lepote osvajajo, toda ta /inos nikoli ni trajen, ampak mine ob prvem razočaranju.
žena išče v življenju nekaj zanesljivejšega, nekaj močnejšega od zunanje lepote, nekaj takega, kar bo vzdržalo tudi navadna vsakdanja razočaranja in nesporazume. Tu je treba zlasti omeniti moževe duševne vrline, energijo, delaztnož-nost, sikrbnost za ženo in otroike in podobno. Mimo vsega pa je še treba močno upoštevati tudi dejstvo, da vprav najlepšemu moškemu žena kaj malo zaupa, kajti vsako minuto jo gloda skrb, ali ji je zares zvest in ali je tudi po srcu ves njen in nobene druge žene na vsem svetu.
Znano je, da ljubezen, ki v eni sami sekundi zagori do naba, v življenju ne prinese kaj prida sadu. Ob prvem večjem razočaranju se razikadi kakor varljiv pomladni oblaik, tka ga raztrga opoldanski sončni pramen. Ponajveakrat prinesejo nagle in nepremišljene ljubezni življenjska razočaranja. Odtod si dušeslovci razlagajo, da dejansko lepi in elegantni moški prav za prav za življenje nimajo kdo ve kako veliko izgledov. Pri izbiri življenjskih družic imajo precej teže stališče kot drugi moški, ki žensk ne osvajajo s svojo zunanjo lepoto, ampak s svojimi duševnimi in moškimi vrlinami.
Nespečnost postala svetovna bolezen
Portugalski zdravnil; se je izkazal kot specialist v pobijanju nespečnosti. Zbral je tudi podatke o tej bolezni v vseh državah sveta ter dognal, da trpi na naši premičnici pet milijonov ljudi, ki ne morejo spati, 20 milijonov je pa onih, ki jim pomanjkljivo spanje ubija življenje.
Zdravila proti nespečnosti so iskali ljudje vsa stoletja sem, toda našel jih ni nihče, če se ni podvrgel sugestivni volji zdravnika. Spanje je čas, ko človeška zavest za določeno dobo počiva, prav tako tudi mišice, z izjemo dihalnih. Tudi živčni sistem je med spanjem le malo buden. Prve ure spanca so globoke,
ste slaboicrvm?
POJDITE NA SVEŽI IN ČISTI ZRAK!
Marsikdo si misli, da je slabokrven radi tega, ker bi imel v telesu premalo krvi. Ne, slabokrven je radi tega, ker nima dobre in zdrave krvi. Bledikavost pa je v tesni zvezi s slabokrvnostjo. Gosta o^ri namreč ne more krožiti po telesu tako
MszguMfeno prijateljstvo ram25 por j kot bi b-io treba, zlasti ne more v ti«.
.Malpigliijevo sluzno mrežico, radi česar je koža, ki bi morala biti v normalnih
kasneje stanje v snu pojema. Vsi ljudje, ki tožijo o pomanjkanju spanja, so izpostavljeni gotovim organskim motnjam. Če te z zdravniškim nasvetom zdravijo, se jim spanec znova povrne.
Tiha smučarska zgodba
V Središču ne poznajo imena Janez, pač (ja so tu samo mali Iveki, starejši Ivani in stari Vanči. 2e iz samega imena se torej lahko sklepa na starost, in da moj prijatelj Ivek ni kak star in pust človek. Res. da’ sva oba sfcupaj že 7() let stara, pa je njegovih komaj celih 5 prištetih. In kdo je moj prijatelj Ivek? Sosedov gospodar 1)0 enkrat. Zdaj zaenkrat ui mnogo večji kot lakoimenovani kmečki sirek. Zdrav je ko drenova grča, rdečih ličk in okroglega obraza, da ga je kar ..veselje pogledati". Pod čelom se mu bliska par modrili oči, dobil jili je menda od mamike za god, možati nastop pa je čisto očetov. Naravnost srčkan je, ko s svojim klobučkom stopica okoli hiše in vedno svoj voziček ali majhne sanke vlači za sabo. Da se preveč ne oblati, ga mamica zavaruje z modrim' predpasnikom; tisti klobuček pa je vedno na eni slrani zavihan, najbrž je kdaj na njem zadremal. Včasih ima eelo kako pero zataknjeno, 'poleti pa ga krasijo nežne cvetke. Dela ima vedno polne roke, poleti vodi mladega Pazeka, ki ga iz praktičnih ozirov kar za vrat vpreže v vozek, pozimi pa ima že od ranega jutra s sankami do blaznosti dovolj oprar vila. Zebe ga nič, samo nosek mu malo nagaja, lo se pravi • ne malo, ampak eelo zelo hudo mu nagaja. Tak je torej, moj prijatelj. Ivek. Tudi ustrežljiv jo.Netsoč me vpraša, kam grem: -,,Na kolodvor, pa ne vem prav poti". On: „l>.om vam jo pa jaz pokazal" In res me celih 10 minut daleč popelje in pravi: .,Tamle je. Boste zdaj znali V ' .,Uom. .hvala.' in sva šia vsak sebi.
Najino prijateljstvo je Irdo skovano na keksih, . sladkorčkih, malo manj pa na žemljah. Ivo me zagleda, me vsakokrat vljudno pozdravi in vedno tudi radovedno dostavi: ..Kam pa gresUv?“
kaj	'si	hočemo, keksi	so	keksi.	Z	menoj
pa	ne	gre	v trgovino.	Ce.	ga že	povabim,
dobim vselej odločen odgovor: „Kajši mi sem donosile!" Potem pa .,špega" okoli voglov in čaka, da se spet kje pokažem. In	če	mu	kaj ponudim,	nikoli	ni	zado-
voljen s tem. kar dobi, kar naravnost mi reče: „Vse mi dajte1.-Zadnjič sem ga pa užalil. Ves premra/.en se je sankat, po cesti ob mostu. Nosek je krčmaril, da ni več vedel, kako ga naj še drži v človeških manirah. Počasi se mu približujem. Komaj me zagleda, jo že ludi mahne proti meni, niti obrisali se ni imel časa. Oči se kar tako bliskajo od sestrica	pa	sloji	ob	strani
razmerah zdrava in rdeča, nekako prazna in bleda. Slabokrvnemu človeku v prvi vrsti manjka svežega in čistega zraka, ki bi pospešil oksidacijo krvi. Najboljše sredstvo proti slabokrvnosti je stalno vdihavanje svežega in čistega zraka, zdrava in preprosta hrana ter gibanje vsega telesa. Poskusite, -pa boste videli, da vaša lica ne bodo več bleda kakor apno!
Dresura
— Glfejte, s tole nietodo dresure imam j. čudovite uspehe. Moj tiger in jagnje na-
,Dober den, prosim, dajte mi e  „	,	.,
na£~	gravnost	krasno	nastopata	v	vzajemnih
Jejžeš, kakšen pa si?. Kaki pa imaš | na s topih, nosek?	. ... .	..	§	—	In kako se prav za prav strinjata?
Naglo polipa po žepih, pa nič. - na-jj — Imenitno. Tu in tam seveda pride
med njima do razlik v mišljenju. Takrat meram seveda kupiti novo jagnje.
gliei si pomaga s predpasnikom, rokavom in prsti, pa v.se nič. ne pomaga, pod nosom je vse živo in lo ravno zdaj, ko me prosi za dinar! Ko se je po svojem mnenju že dovolj osnažil, pa mi reče: ..Prosim, zdaj mi dajte?-'dinar'1.
;,Kaj pa boš z njim?"
[,Žemljo bom si'kupil."
Počasi segam v žep in1 iščem, on pa zmagoslavno pogleda tja na sestrico, kakor'da bi hotel reči: ..Vidiš, zdaj pa bo nekaj".
Ko še iščem in on vidi. da njegova prošnja ni padla na Irdo pečino, si najbrž domisli,, da me ne najde vsak dan v lakem razpoloženju, zato jra še malo navije zahtevo in reče:
,.Dva mi dajte!" ;
»‘‘u. • •
Stoječa" kosila v Švici
OBLEKE IN ČEVLJI NA KUPONE
Švica sicer ni v vojni, a tudi blokirana]krat toliko časa. Po tovarnah, delavnicah ni, pa je kljub temu morala uvesti naj- iti uradih so posamezne prostore izpre-
strožjo racionalizacijo v potrošnji življenjskih dobrin. Najbolj značilna je omejitev v prehrani. Prejšnji način kosil »a ’a francaise« je odpravljen, uvedena pa so tkzv. »stoječa« kosila. Delavstvo in uradniki kosijo kar v delavnicah in uradih
,	.	Iz	mošnje privlečem 25 par. Priznam. J Sam šef mora dali dober zgled s tem,
V leni vprašanju liči Še nekaj drugegaj(la se™v #rt*° grešil. _ M* pogleda parc,|jja |^()t prvj Vsak Jan stoje kosi. Po ured-želja, da mu namreč nekaj-' prinesem. Tu potem se ‘»ene	•	‘	T*>:	tudi to kosilo ne sme trajati dclj kot
in lam jo tsuh sam ovije v trdnejšo obli-,P»a\i. ..Jakega pa netim.	I	,	ločini	ie	hiln ra nreišnia kosih
ko u. ur. ..Prosim, dajte m« dmar!“ Pri	Od tačas je konec najinega pnjaleljsivaJPp1 ure, do um ]i_ J) tl o za prejšnja komis
laki priliki ga je vedno malo sram, pa Id .se'je razblinilo radi 25 par.	friz	dobrih zlatih casoV« določenega tn-
menili v jedilnice, kjer ljudje kar stoje pojedo, nakar se spet vrnejo na deio.
Mimo omejitve v prehrani in času je bila omejena v Švici tudi prodaja čevljev, obleke, kavčuka in sploh raznih tekstilij. Za nabavo obuvala in obleke so bili izdani posebni notezi s kuponi. Odrasla oseba dobi notez z 90 kuponi. Moška obleka »velja« 34 kuponov, ženski plašč 30, kostum 24. obleka za dekleta 19 kuponov itd.
Jubilej šmarskih gasilcev
Te dni so se zbrali šmarski gasilci v Gasilskem domu na občni zbor. ki ga je vodil dolgoletni četni predsednik S k a-
1	e Miha. Sledila so poročila funkcionarjev, iz katerih je bila vidna agilnost čete v preteklem letu. Ceta šteje okrog 14t) članov. Samaritanskih tečajev v minulem letu se je udeležilo okrog 120 članov in članic. Tečajniki so položili pred komisijo posebne izpite in dobili legitimacije. Vodja tečaja in predavatelj je bil zdravnik g. Lorger Viktor. Gasilci bodo poleti na svečan način proslavili 60 letnico ustanovitve.
Šmarsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1. 1881 pod predsedstvom g. F i g 1 m ii 1 e r j a, ki je bil tudi prvi predsednik. Leta 1905 je bil izvoljen za predsednika g. Skale Miha. Od tedaj ustanovljenega društva pa do danes marljivo
edina najstarejša od vseh prvih članov doživela jubilej, imajo ti možje za seboj mnogo dejanj v prid narodne zavesti ter v koflst in pomoč bližnjemu, četa je kmalu postavila skromen dom. Nabavili so ročno brizgalno, nekaj orodja, nato p?, ob prevratu marljivo zbirali za mo-torho brizgalno; pomnožili so si inventar tako, da jim je postal doni premajhen. Lansko leto pa je bilo delo šmarskih gasilcev kronano z uspehom. Samo Velika dvorana, namenjena za zborovanja, ima prostora za okrog 500 ljudi.
Četni odbor je ostal v glavnem isti: g. Skale Miha, predsednik; zamenjano je bilo mesto blagajnika g. Kolarja Miha. ki je odstopil mesto mlajšemu Aftnaku Ivanu. V kulturno-prosvetni odsek čete je bil izvoljen naslednji odbor: g. Rebec Ivan. predsednik, Bizjak Franc, podpred-
I Ljubljana z navdušenjem gleda „Balala;ko“. 13. dan predvajanja. Ze nad 28.GC0 obiskovalcev Predvajanje filmr spet podaljšano za 2 dni
BALALAJKA
Kino Union - Ljubljana, tel. 22-21
M
V sobolo ob 16., 19 n il uri, v nedeljo ob iO ti dop (zniža ne cene ter ob 15.,
17.. 19, in 21. uri
vodi svojo četo. S svojima dvema tova- sednik. Kidrič Ivan iti Lorger Štefah, od-rišema gg. Fiirštom in Kolarjem, ki sta bornika.
NA RADEŠKI ŠOLI POTREBUJEMO moške učne moči
Z odhodom učitelja g. Bratka in upravitelja g. J. Božiča je ostala radeška šola brez moških učnih moči. Ostale so same učiteljice, ki imajo zlasti težave z učenjem obrtne šole, Sedaj smo dobili zopet novo učiteljico, ki je bila premeščena iz Tuhinja. Tako imamo sedaj na radeški šoli kar 8 učiteljic pa nobenega učitelja. Mislimo, da bi prosvetna oblast morala gledati pri razdeljevanju učiteljskih mest tudi na to, da bodo na šolah tudi moške učne moči.
VEČ STO DIVJIH GOSI NA BOLENJ-SKEM
Še nikoli ni bilo na Dolenjskem toliko divjih gosi kakor letos. Pravijo, da bo zato ostra zima. Več sto divjih gosi v eni jati preletava Krko in bližnje potoke. Divje gosi so najbrže priletele iz Vojvodine. kjer so reke zamrznjene. Dolenjski lovci si obetajo dober lov.
Lfubttana
a Ljubljansko gledališč e. V drami danes „Lepa Vida", jutri v nedeljo (»poldne „ Cigani , zvečer ,,Romeo in Julija", vse predstave pri	znižanih	cenah.	V	operi
danes „Yesele	žene \vindsorske11,	jutri v
nedeljo popoldne mladinska predstava ,.Angel z avtom11 (znižane cenej, zvečer ,,Madame Bulterfly". Gostuje bolgarska sopranistka Vanja Levcu tova.
a V zveri st omejeno potrošnjo petroleja in z uvedbo izkaznic za nakup lega goriva, opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani vse liste prebivalce, ki nimajo električne razsvetljave, ampak rabijo še petrolejke, naj bi si omislili acetifenske luči. Pri tem	prihaja	v poštev	predvsem
karbid, ki ga	domače	tovarne	v	zadostni
količini proizvajajo, tako da ni bojazni’, da bi ga zmanjkalo. Ker je naša država pri preskrbi s petrolejem navezana izključno na uvoz iz tujine in bi se zaradi tega utegnilo zgoditi, da bi bilo petroleja se manj na razpolago, se priporoča^ vsemu prizadetemu prebivalstvu, da sc čim prej preskrbi s karbidnimi svetilkami.
a Zločin v Trnovem, o katerem smo včeraj poročali in katerega žrtev je. postala
p Posnetke Ptuju in okolice zbira „Put-nik" v Ptuju za reprodukcijo v novem pro-speklu in v druge propagandne namene; Dobre posneli«1 ludi odkupujejo.
p Na predavanje o davkih, ki 1» v nedeljo dopoldne v gostilni Zupančič, vabi Društvo slovenskih obrtnikov.
p Društvo sadjarjev in vrtnarjev v Ptuju sklicuje občni zbor. ki bo jutri dopoldne v gostilni Brenčič.
*	Samokres sc jc zguliti na poli od kolodvora mimo Mestnega gledališča do spodnjega kina. Najditelj 'ga naj odda na policiji proti nagradi 150 din.
p Ptujski šahovski klub sklicuje za ponedeljek, 13. t. m., ob 20. v gostilni Guček obvezni članski sestanek s sledečim dnevnim redom: novi turnir, gostovanja, teorija itd. Po sestanku bodo odigrali prvenstveni brzoturnir za januar.
CCIje
c Mestno gledališče. V torek, 11. t. m., ob 1!). uprizorijo člani ljubljanske drame Shakespearejevo tragedijo v 5 dejanjih .,Romeo in Julija11. Igro režira dr. Bratko Kreft.
c Iz celjskega Šahovskega kluba. JuUi ob 9. bo šahovska šola za začetnike v Gledališki ulici št. 2. — Popoldne ob 16. pa odigra celjski Sah. klilb prijateljsko revanžno tekmo s Šahovskim klubom iz Radeč, prvakom Posavja.
c Dežurni zdravnik M člane OUZD dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7. Zdravniška pomoč pri dežurnem zdravniku *samo v neodložljivih primerih. .
c Nočna lekarniška služba: od 11. do 17. t. m. dvorna lekarna „Pri Mariji Pomagaj11 na Glavnem trgu.
c Članstvo Savinjske podružnice SPD opozarjamo, da veljajo članske ugodnosti vseh kočah planinskega društva s plačano člansko znamko za leto 1910 le vključno do 31. januarja 1941. Kdor si do tega dneva nc nabavi članske znamke za leto 1941, se smatra v vseh planinskih kočah kot nečlan in se mu zaračunajo uečlgmske pristojbine pri prenočevanju itd.
»MELODY JAZZ« V ORMOŽU
Po prvih povojnih letih, ko je cvetela po slovenskih mestih prava družabnost in vzajemnost, so prekmalu nastali malenkostni prepiri m včasih čisto osebna trenja, ifi so slovenstvu veliko škodovala. Te žalostne pojave je najtežje občutila mladina in zato je razumljivo, da je ravno iz njenih vrst izšla pobuda, da bi zavladala spet prava družabnost in razumevanje. V Ormožu se je mladina odločila za primeren pripomoček, ki bi naj pomagal do tega oilja. Kljub nekaterim oviram in nerazumevanju posameznikov je mladina uspela. Njen »Melody-jazz« se je 5. jan. zvečer predstavil javnosti. Z vajami za ta nastop je orkester začel že pred božičem. Uspeh je bil popoln. Lepo okrašena dvorana je bila polna. Mnogo gostov je prišlo tudi iz Maribora in Ptuja. Tik pred nastopom je Sicer zbolela pianistka, pa jo je nadomestil g. M. Rijavec, sin znanega tenorista Prav uspele so bile tudi pevske in klavirske solo točke.
Trboveljski drobit
Pogajanja med rudarji in TPD za zvišanje mezd, ki so bila 7. t. m. v Ljubljani in so bila prekinjena, sc bodo na daljevala 15. t.m.
S h I r I m v T • m P I • , fenomenalno dekletce filmskega platna
Ponovno Vas bo očarala s svojo prirodno igro, ljubkimi plesi in mičnimi pesmicami v izborni humoreski. — Premiera danes! Ob 16., 19. in 21. uri. Jutri v nedeljo ob 10.30 ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
Nasmeh sreče
Kino Sloga. Liubliana -Telefon 27-3O
Gl letna mestna delavka Marija Podpeča-nova, je zdaj pojasnjen Kakor je policija ugotovila, je Potlpečanovo umoril in izropal njen nečak 21 letni Henrik Podpečan, ki je večkrat prihajal k njej moledovat za denar in jc ludi dobro vedel, kje ima denar spravljen. Baje je imela prihranjenih okoli dvanajst tisočakov. Morilec je pobegnil na Hrvaško, kjer ga ždaj iščejo.
PtUl
p Naročajte
v poslovalnici Frankopanska 10 (Cučkova
_ „Večernik
„Večernika‘\ liiša).
p „Pokojnik", ■ komedijo v Ireh deja-janjih s predigro, bodo zadnjič ponovili v Mestnem gledališču v nedeljo 12. t. m. ob 15.
p Sokolske smučarske tekme vseh oddelkov bodo v nedeljo 12. t. m. Teki pred-iKildan ob pol 10. s startom in ciljem v Ljudskem vrtu. Smuški liki popoldan ob 14. v Mestnem vrhu. Odhod izpred deške šole ob 13.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in j utrl „Dvorec usode".
p Kino „Royal‘‘ predvaja danes in jutri „Pesem pustinj*' .
Sodni uradni dnevi bodo v prvem tromesečju t. 1. 25. januarja, 8. in 22. februarja, 8. in 22. marca. V Hrastniku — bodo sodni uradni dnevi 18. januarja, februarja in 15. marca.
Potrošnja mesa v Trbovljah kaže v zadnjem 10 letu padec zlasti pri svinjini. Ce tudi je treba to pripisati delno uvedbi brezmesnih dni, vendar nam kaže baš dejstvo da je opaziti znižanje zaklanih živali baš pri prašičih, da jc h-eba pripisati znižanje porabe mesa tudi znižanju kupne moči trboveljskega prebivalstva. Sicer pa naj govore številke. Leta 1939 je bilo v Trbovljah zaklanih 2074 glav goveje živine, leta 1910 pa 2040 glav. Svinj je bilo zaklanih leta 1939 2177, lansko leto pa komaj 1314. Potrošnja ovčjega in kozje-
?a mesa pa se je zvišala od 34 glav leta 939. na 75 glav leta 1940.
Občinski reveži so prejeli 300 din od
podjetja Božič Antona, revni učenci vo-denske šole pa 100 din od Plevčaka Jožeta v počastitev spomina pok. Haucka
c Snežne razmere. Celjska koča, 700 m; —3 C, oblačno, 30 cm snega, pršič. Mozirska koča, 1314 m: —4 C, oblačno, 23 cm pršiča na podlagi 20 cm. smuka odlična.
c Letne Skupščine. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju bo imela redno letno skupščino jutri ob pol ‘J. V telovadnici v drugi deški ljudski šoli. — Društvo „Mali gospodar11 v Celju ima občni zbor v neddjo 19. t. m. v deški okoliški šoli. — Prostovoljna gasilska četa v Celju ima 70. občni zbor v četrtek,
16.	t. m., ob 20. v gas. domu.
c I. zlet slovenskih smučarjev bo v Celju v dneh 24., 25. in 26. januarja. Ob tej priliki bo potrebno mnogo prenočišč. Kdor bi imel na razpolago prenočišča, naj. jih prijavi v pisarno SPD pri „Belein volu11.
c Sokolsko društvo Celje-matiea prične Cz redno telovadbo v ponedeljek, 13. t. m. po dosedanjem urniku, c Kopališče Radiotlierma v Laškem ji;
posetilo v mesecu decembru preteklega leta 132 tujcev: 80 članov OUZD in 18_ zasebnikov Jugoslovenov ter 4 inozemci in sicer 2 Nemca in 2 Rusa iz Banata. Vseh nočnin je bilo 1959.
Prof. Stupan zmagovalec božičnega „Večemikovega" šahovskega turnirja
Sinoči je bil z 11. kolom zaključen »Večernikov« božični šahovski turnir. Dasi se posebne izpremembe in »senzacije« niso pričakovale, je vendar tudi to kolo poteklo v znamenju trde in napete borbe..Proi. S t u p a n, ki je sicer že ve-
o Sebeborsko društvo Kmetskih fantov In deklet Je 6. t. m. igralo dve enodeianr ki: Murnikovo ..Napoleonov sumovar1 in
Ladislava Novaka ..Ljubosumnost11. Reži-	...
ral je tamošnji šolski upravitelj Curman. močjo prodirajočih Babičevih kmetov ka-
ljal za dokončnega zmagovalca, je imel v indijski partiji proti Lobkovu še precej posla, da je zlomil trd odpor svo jega nasprotnika ter si tako z naskokom pol točke končno veljavno zasigural prvo mesto. Prof. Stupan je na tem turnirju igral med vsemi udeleženci najmirneje, precizno, a vendar dokaj podjetno. Posebno močnega in iznajdljivega se je pokazal zlasti v kritičnih položajih s časov nimi stiskami. S to zmago se je po dalj šem presledku spet krepko afirmiral v mariborskem šahu. Koj za njim je zasedel s 7Yi točkami drugo mesto A. M1 šu-r a, ki je igral na turnirju najbolj »nemirno«, toda izredno žilavo in podjetno. Njegovo najhujše orožje je bilo v nenadnih napadih, ki včasih sicer niso bMi dovolj utemeljeni, vendar pa so le še vsaj za las prestali preizkušnjo. S tem uspehom je MiŠura ponovno dokazal, da ga je treba šteti v Mariboru med najboljše šahiste. — Najbolj se je sinoči zavlekla partija Kuster-Babič, kajti Babič je po presenetljivem porazu, ki ga je doživel v tem kolu Kukovec proti Knehtlu, nenadoma dobil izglede za tretje mesto.
V	damsko-indijski obrambi je prav lepo zaigral proti Kustru ter po zamenjavi dam prišel v dobljeno končnico. Kuster se je sicer branil do skrajnosti, vendar pa je slednjič moral pred strahovito rre-
pitulirati; Babič je tako osvojil tretje mesto, česar seveda po prejšnjih rezultatih ni bilo pričakovati, dasi je treba reči, da je Babič zlasti zadnja kola odigral v prav lepem stilu ter zasluženo zasedel častno mesto. — Z zelo nesrečno igro je zaključil Kukovec. V sinočnji partiji proti Knehtlu je imel zmago tako rekoč na dlani. Toda vprav v takih položajih po stane šahist nekoliko brezskrben. Kuke* vec je brež vsakega povoda gladko pre* zri grozen šah, nakar je izgubil v konč« nici stolpa. Knehtl bi sicer u*egnil partijo nato takoj likvidirati, a je svojega nasprotnika'dokaj dolgo seciral, dokler ni končno z damo več zmagal. — M a r-v i n ln M a r o 11 i sta se v Caro-Kannu nekaj časa mučila za premoč, slednjič pa sta sklenila miroljubni remis. — Ger* želj, ki je na tem turnirju padel med nenagrajence, je v Nimoovičevi obrambi prišel proti Vidoviču v pozicijsko prednost, ki jo je še stopnjeval v končnici ter zmagal. S to partijo je bil turnir zaključen.
Končno stanje: prof. Stupan 8, Mišura 7*4, Babič 6H, Kukovec 6, Gerželj in Vi-* dovič 51A, Kuster 4%, Lobkov 4, Marotti
3,	Marvin 2J4, Knehtl 2 točki.
Po končanem turnirju je šef-urednik »Večernika« g. Bojan Ribnikar v krogu igralcev in številnih kibicev povzel besedo, izražajoč pohvalo vsem igralcem, želeč jim kar najboljšega uspeha tudi na II. božičnem turnirju. Posebno zahvalo je naslovil na vodjo turnirja prof. Stanka Silo,.ki je odlično, korektno in vestno vodil turnir in tako v veliki meri pripomogel, da je turnir uspel vsestransko zadovoljivo. Po nagovoru je šef-urednik g. Ribnikar razdelil nagrade, in sicer nagrajencem in nenagrajencem. Nato je v lepem govoru prof. Sila podčrtal lepo iniciativo lastništvi »Večettii-ka«, ki je z velikim razumevanjem za plemenito igro omogočilo turnir, obenem pa se je želo pohvalno izrazil o discipliniranosti in korektnosti vseh igralcev, ki sc od prvega do zadnjega kola pokazali kar največ smisla za red in nemoten potek turnirja. V imenu igralcev pa se je šef-uredniku g. Ribnikarju kot tudi lastništvu »Večernika« zahvalil z lepim nagovorom zmagovalec turnirja prof. S t u-pan.
Po končanih formalnostih so se igralci z vodjo turnirja prof. Stankom Silo in članoma razsodišča gg. Ostankom in Luk e šem zbrali okoli šef-urednika g. Ribnikarja. Tu so zdaj odpadle vse šahovske razlike, nasprotja so se namah izgladila, tu ni bilo več nagrajencev in nenagrajenoev, ampak vedro zbrana šahovska družina. Nekateri njeni člani so z rujno kapljico na tihem proslavili zmago, drugi pa, ki so jih še nekoliko tiščali k tlom porazi, so s prav tako kapljico na tihem opravili spokorniško »sedmino« za izgubljene partije.
Koncert septeta Živko v Celju
Ob lepem obisku je imel v četrtek v tnali dvorani Celjskega doma koncert novejše slovenske umetne in narodne pesmi pod naslovom »Iz dežele med Dravo in Savo« znani Septet bratov Živko iz Maribora. Na sporedu so bili poleg E. Adamiča, V. Mirka in drugih tudi Celjani: dr. Anton Schwab, Risto Savin, Ciril Pregelj, Franjo Delak in Rajko Vrečer. Navzoči so agilne pevce zelo prisrčno sprejeli. Koncert je lepo uspel, le obisk bi bil lahko boljši.
OBDARITEV OTROK V LIBELIČAH
Na Štefanovo je bila na ljudski šoli v Libeličah vsakoletna božičnica za revne otroke. Darove je sprejelo vseh 112 šoloočiskujočih otrok, v glavnem čevlje, blago za zg. in sp. obleko in izgotovljena oblačila. Obdaritev so izvedli krajevni šolski odbor, učiteljstvo in domačini. Zlasti je nesebično sodeloval tukajšnji trgovec g. Kokolj Karlo. Da je naš kraj reven in neimovit izkazuje dejstvo, da je vrgla domača zbirka kljub vsestranskemu zanimanju v denarju le 558 din, v naturalijah pa okoli 250 kg poljskih pridelkov v vrednosti 797.75 din, torej skupno 1355.75 din. Otrokom so pripomogli k darilom zlasti: banska uprava z blagom v vrednosti 580 din, tekstilna tvomica Ornik & Mitrovič, Meža, ki je sama oblekla 10 dečkov in 11 deklic 2 zgornjo in spodnjo obleko v skupni vrednosti 3660 din, podružnica CMD v Mariboru z blagom in obutvijo v vrednosti 2860 din, Združenje trgovcev v Celju z blagom v vrednosti 2200 din ter podružnica Slovenske straže v Mariboru z blagom in obutvijo v vrednosti 1840 dih. Dravograjske tvrdke so prispevale v denarju, in sicer:	Ivan Weržun 200 din,
Aloiz Remic 100 din, Rudolf Komauer 50 din, Anton Pernat 50 din ter tvrdka Ivan Rojnik v Sbvenjgradcu 100 din. Vsem dobrotnikom v imenu prebivalstva in revne dece iskrena hvala!	M.	L
o. Mala Nedelja. Tukajšnja gasilska četa
bo priredila v nedeljo 19. t. m. proslavo rojstnega dne kraljeviča Tomislava. Ob 14. cerkvena proslava, ob pol 16. pa proslava v Sokolskem domu, kjer bo tudi igra »Zaklad«.
o. Poljčanski Sokol. S pridobitvijo dvorane je bilo Sokolu omogočeno, da končno prične z redno telovadbo tudi v zimskem času, s katero so že pričeli. Začasno, dokler traja slabo vreme, bo telovadba samo enkrat tedensko. Telovadba za moški naraščaj in za člane je v soboto od IS., odnosno od 20. dalje, za ženski naraščaj in članice pa v nedeljo od 17,, odnosno 19. dalje. Deca bo pričela s telovadbo po božičnih počitnicah.
o. Spremembe pri T. P. D. Priljubljeni obratovodja g. inž. Mastnak Jože, ki je služboval v Zagorju 16 let, je bil imenovan za inšpektorja ter istočasno premeščen za pomočnika tehničnega ravnatelja pri generalni direkciji v Ljubljani. Na njegovo mesto v Zagorje je imenovan obratovodja g. inž Malovrh Franjo, ki je bil doslej v istem položaju v Trbovljah.
o Grajski kinu v Soboti predvaja od nedelje do srede veseli sovjetski velefilm Volga — Volga" z Lj. Orlovo.
o. Kanalazacija v Zagorja. Občinska uprava je preteklo leto spet podaljšala kanalizacijo ob glavni cesti za približno 200 m. Prepotrebno pa bi bilo kanalizirati cesto do Sokolskega doma do gostilne Weinberger, kjer se iz kanilov razširja smrad. Upamo, da bo tudi to prišlo v tekočem letu na vrsto. Obenem pa bi priporočali, da se z delom pri kanalizaciji prične že takoj spomladi in ne, kakor običajno, v pozni jeseni, ko slabo vreme in sneg ovirata delo.
o Obrtno društvo v Zagorju Je imelo v ponedeljek občni zbor v gostilni g. Drnovšek Martina v Pološki vasi. Predsednik g. Turk Jože jc toplo pozdravil delegata zveze iz Ljubljane g. Igliča, ki je v izčrpnem govoru orisal težaven in obupen položaj podeželskih obrtnikov ter podal nekoliko smernic za nadaline delovanje. Med drugim je občni zbor sklenil prirediti tudi letos svojo tradicionalno obrtniško ve. selico na Svečnico, 2. februarja v vseh prostorih Sokolskega doma.
o Sokolsko gledališče v Zagorju sc pripravlja po uspelih „Celjskih grofih' na uprizoritev znane Nušideve burke „Ujež“.
o Skupina zdraviliških delavcev Slatina Radeod je uprizorila nedavno ,,Proklet~ stvo greha ', družinsko dramo v treh dejanjih, ter jo 6. t. m.ponovila Kot igralci so se posebej odlikovali: Vuk Alojzij, Horvat Karl, Divjak Janko, Horvat Joško1, Smolkovič Stanko, Korošec Martin, Kosi Bogomira in Horvat Pepca. Po dobro igrani drami so še zapeli nekaj narodnih pesmi.
o Mlin je odnesla Drava. V Gorišnici Francu Vžingarju. V zadnjem trenutku so ga ujeli in ga priklenili z verigami.
o Vranični prisad je ugotovljen v občini Makole.
o Središče ob Dravi. Naše dijaštvo jc na Treh kraljev dan priredilo Lipaho-vo veseloigro „Glavni dobitek". Igro je zrežiral in sam odigral glavno vlogo g. učitelj Jurjašcvič. On sam jc mojster v igranju, pa tudi o vseh drugih igralcih se mora reči, da so nad vse pričakovanje lepo nastopali.
o Med kuhanjem je pri štedilniku nenadoma umrla v Zg. Logu pri Litiji 60 letna gospodinja Marija Kresova.
o Kvartopirec—ponarejevalce. Nedavno so se pojavili v Kranju in okolici ponarejeni 10 dinarski kovanci. Nekdo jih ie spravljal v promet večinoma v gostilnah. Nekega dne je policija izsledila večjo kvartopirsko družbo, pri kateri je našla 14 po-narejenih desetakov. Preiskava je bila uspešna in so pravega storilca že prijeli. Je to Alojz Plestenjak, pri katerem so našli model za ponarejevanje. Aretiranec je vse priznal.
o 11 vlomov je bilo v nekaj dneh na Dolenjskem. Večinoma vlamljajo v zidanicc in kradejo vino, ki ga potem prodajajo v Trbovljah. Nekaj Vlomilcev so že aretirali.
o Umobotna mati Ana H. iz Dobrovnika v Prekmurju je v nerazsodnosti z nožem zabodla svojega 8 letnega sina Joška, ki ji je nagajal. Dečka so nemudoma prepeljali v bolnišnico v Soboto.
n Sneg je zapadel v okolici Splita in na liški progi do Drnišla. .
n Sin nekdanjega avstrijskega vojnega ministra in namestnika Dalmacije pod-maršal v pokoju Emil vitez Wagner je umrl v starosti 82 let v Samoboru.
Obisk pri svetovalcu v vseh težavah
življenja
V hotelu >Zamorc«, kakor navadno, se je zopet za ne-j kaj dni nastanil naš mojster ■ moderne psihografologije F. | T. KARMAH. V Mariboru ima dolgo vrsto prijateljev : in prijateljic, ki si žele nje-: govih nasvetov v ljubezenskih, zakonskih, stanovskih, poslovnih, vzgojnih in najrazličnejših drugih zadevah, i V svoji dolgoletni praksi si 1 je pridobil neomajno zaupanje tudi pri nas, kakor po vsej prostrani Jugoslaviji in daleč čez njene meje. še pred vojno se je mudil z največjim uspehom v Franciji in Belgiji, kjer je obiskal med drugimi kolonije naših izseljencev.
Kot navadno, je tudi sedaj pri njem vedno živahno; neprestano prihajajo in odhajajo ljudje, ki iščejo pri njem sveta za svoje zamotane zadeve. Mati ali oče bi rada spoznala značaj svojega otroka. Treba bi se bilo odtočiti, kakšna pot v življenje naj se mu izbere. Ali je za šolo, ali je za obrt, ali za kaj drugega. Saj je uspeh v vsakem poklicu tako odvisen od značaja, temperamenta in mnogih drugih lastnosti, ki žde v človeku in jih ni mogoče kar tako objektivno ugotoviti. Podjetnik bi se rad prepričal o zanesljivosti in sposobnosti svojih uslužbencev. Tudi ti sc lahko pretvarjajo in skrivajo svojC resnično bistvo. Pisava jih vendar izda. Analizi psiho-Kr;tfologa_Karmnha ne uide nobena podrobnost, pa če je še tako skrita. Pisava je ogledalo duše in se ne da nikdar tako ponarediti, ca bi skrila temeljne‘lastnosti. Drugi iz ponovnega življenja se zanimajo za analizo značaja svojih poslovnih prijateljev. Težko je včasih zaupati neznanim ’ ljudem posle, pri katerih "re za velike denarne vsote, za dobitek ali usodno izgubo Karmah jim pove: ta je vreden zaupanja, oni ni.
t’c :em slede tudi včasih liudic. ki jih more I ■’ s •;> rti duh v. ne depresije Neuspehi v živ-'leejn jim jemljejo pogum do nadaljnjih ko-
rakov. Cesto je treba stopiti na popolnoma nova pota, da se najde izhod v novo, uspešnejše življenje. Včasih je vzrok nerazpolože-nju bolezenska depresija. Morda bolezni sploh še ni, vsaj tako še ne, da bi se človek zavedal. V pisavi se pa že napoveduje in odkriva svoje pogubne učinke. Kdor to ve, se lahko obrani vsega bližajočega se zla in mu pravočasno uide.
Pa še nešteto drugih vprašanj mori ljudi, da se_zatekajo k psihografologu r. T. Kar-
*v,5 Z'
m
==**»-A-. i. -i-S	- •- cer -. ^ -„«*=* uvaJUMb
mahu. Njegovo delo ni prav nič skrivnostnega, marveč temelii na polni znanstveni metodi eksperimentalne psihografologije, kakor jo dandanes pozna in priznava že ves znanstveni svet.
Pisano in bogato je življenle našega psiho-grafologa F. T Karmaha. Kdor ne- veruje, naj se sam prenriča! Kunci njegovih knjirr imajo pravico do brezplačnih nasvetov. V Mariboru sprejema obiske v hotelu »Zamorc--, .in to samo kratek čas.	—x.
Mariborske vesti
BREZPLAČEN SMUŠKI TEČAJ ZA MLADINO
Deca aktivnih m rezervnih oficirjev iz Maribora ima priliko, da se prijavi v brezplačni smučarski tečaj za deco, ki ga bo s pričetkom v ponedeljek, 13. januarja, priredil Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Tečaj bo vodil smuški učitelj Vladimir Korbar, tajnik pododbora. Zbirališče tečajnikov ob 14. pri godbenem paviljonu v mestnem parku.
OBJAVE MESTNE DAVČNE UPRAVE
Davčna uprava za mesto Maribor opozarja vse, ki zaposlujejo hišno služinčad, da si nabavijo v izogib kazenskih posledic do 31. januarja »davčno karto«, ki se dobi v sobi 12. davčne uprave za Ma-ribor-okolico. — 15. januarja zapade v plačilo letna taksa iz tar. post. 214 taks. zakona za zasebna shranišča za vino. — Dalje je treba plačati do 10. januarja vo-zrinsko takso za prevoz potnikov in tovorov, do 15. januarja takso za vse stalne reklame in objave, takso za biljarde
(nove biljarde je treba prijaviti ter plačati takso v 15 dneh po nabavi) in takso za otvorjene in tekoče račune za II. pol- \ Ietje 1940, do 31. januarja pa prvi četrtletni obrok dopolnilne prenosne takse in točilno takso za I. polletje 1941. Prepozno plačilo se kaznuje po zakonu o taksah. Podrobnosti so na razpolago na davčni upravi.
m Doslavo kruha v nekatere (lelc mariborske periferije so ustavili nekateri mariborski peki ,ker so zaradi skrčenja zalog inol^e omejili oskrbo s kruhom predvsem na svoje stalne odjemalce v mestu. Z uvedbo krušnih kart bo seveda urejena preskrba s kruhom Ludi za ta okoliška naselja, trebalo pa bi v lem pogledu tudi že popreje storiti potrebne ukrepe.
m Dva lovska psa je pozabil te. dni v vagonu osebnega vlaka neznani lovec, ki se še do danes ni javil. En pes je ptičar, drugi pa brak-jazbefar.
m. Črn poslovni plašč je nekdo ukradel natakarici Malči Golčmanovi v neki gostilni na Aleksandrovi cesti z obešalnika, trgovcu Karlu Jegliču v Frankopanovi ulici pa je neznani zlikovec izmaknil iz veže ročne sani.
m. Po stopnicah je padel ter si zlomil roko 48 letni delavec Mahajnc Pavel s Koroške ceste.
Kultura
H koncertu UJMA v Mariboru
(V Sredo, dne 15. t. m.)
Skladatelj prof. Slavko Osterc, predsednik sekcije UJMA (društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev), jc organiziral za letošnjo koncertno sezono v Ljubljani že celo serijo raznovrstnih koncertov. Programe teh koncertov tvorijo samo dela slovenskih skladateljev, včlanjenih v UJMA. To Osterčevo akcijo označimo lahko za eno najpomembnejših akcij na področju naše glasbene koncertne aktivnosti, saj nudi slovenskim glasbenim avtorjem priliko, da dajo svoja dela na koncertne programe, da se seznani naša javnost z našim glasbeno-kulturnim ustvarjanjem itd.
Izmed napovedanih koncertov UJMA so v Ljubljani trije že bili: klavirski (Osterc —Valjalova), komorni (klavirski trio: Lipovšek — Omikova — Šedlbauer) in simfonični (Ljubljanska filharmonija). Cc i>o-mislimo, koliko slovenskih avtorjev in različnih originalnih slovenskih del, od klavirske miniature do obširne simfonije, je bilo zastopanih že na teh treh koncertih, moramo organizatorjem te najpomembnejše slovenske glasbene akcije zadnjega časa. izreči vse priznanje.
Vsi ti koncerti sc bodo po možnosti organizirali tudi v ostalih krajih naše banovine in ni izključeno, da se bo akcija teh koncertov organizirala tudi preko teh mejft. Za enkrat se nekateri izmed teh koncertov ne bodo mogli vršiti v ostalih mestih naše banovine, ker so, kakor n. pr. simfonični, združeni z ogromnimi stro-ski. Za la mesta pridejo v prvi vrsti v poštev solistični koncerti iz te serije.
Tako bo koncertirala v sredo, 15. t. m, v dvorani Narodnega doma v Mariboru, ljubljanska klavirska umetnica ga. Osterc-Valjalova s programom „SIovenska mladinska glasba". Na tem programu je zastopanih 18 slovenskih skladateljev, ne oziraje se na glasbeno smer. Program bo na vsak način zelo zanimiv in pisan, ker bo vseboval skladbe od starejšega do najsodobnejšega sloga.
Razen dveh skladb programa, ki sta cikličnega, so vsa dela programa miniaturnega značaja, vendar ne smemo zamenjati pojma: ,,mladinske skladbe" z onim „otroške skladbe" Skoraj vse skljid bc lega sporeda opisujejo mladinsko raz-
dokaj težke, nekatere celo virtuozne..
Dobro jc, da se spoznamo tudi v Mariboru s tovrstno glasbo, ki tvori prav za prav podlago vsega nadaljnega glasbenega ustvarjanja večjega obsega. Dalje spoznamo slovenske glasbene avtorje, ki delujejo tudi v teh težkih časih z veliko požrtvovalnostjo in samozatajevanjem pri napredku naše glasbene kulture. Prepričali se bomo lahko o bogastvu našega
tlasbenega ustvarjanja v kratki dobi naše. vaindvajsetlctne duhovne svobode.
Program lega koncerta bo izvajala na.ša priznana pianistinja, profesorica ljubljanskega konservatorija ga. Osterc-Valjalova, ki velja danes za najboljšo pianistko naše slovenske metropole. Ga. Osterčeva je ab-solventinja naše Glasbene akademije, t. j. one glasbene ustanove iz katere prihaja že dviandvajselo lelo med narod kader slovenskih glasbenih umetnikov.
Od obiska tega koncerta je seveda odvisno aranžiranje ostalih koncertov UJMA tudi v Mariboru, zato apeliramo na mariborsko občinstvo, da z obiskom koncerta podpre pomembno kulturno akcijo Društva jugoslovanskih avtorjev1-, ki deluje z velikimi žrtvami za procvil naše glasbene kulture.
k „Soljaeki pokret u Hrvalskoj". V Zagrebu je izšla te dni knjiga časnikarja Mahmuda Konjhodžiča pod gorenjim naslovom, v kateri je zbran in na kratko obdelan ves material o kmečkem gibanju med Hrvati, orisane so pa tudi razmere hrvat* ske vasi z vsemi njenimi problemi. Knjiga ie namenjena v prvi vrsti 'intelektualcem, ki se žele poučiti o teh vprašanjih in na njih )K>dlagi potem ocenjevali položaj. Delo obsega 140 strani, natisnjeno je v cirilici in se lahko naroči pri avtorju za ceno 32 din, v kateri je vračunana tudi že poštnina. Denar je treba poslati na avtorjev čekovni račun .31.748 v Zagrebu ali na naslov Zagreb L, poštni predal 175.
k Delavski konservatorij. V Zagrebu se snuje delavski konservatorij ,na katerem se bo delavska mladina lahko šolala v glasbi in gledališki umetnosti, da s teni „	.	razširi svoje kulturno obzorje. Program
položenje, so zato vsebinsko lahkotne in pouka glasne bo srednješolski, kakor n. po obsegu kratke, vendar pa tehnično, pr. pri naši Glasbeni Matici v Mariboru.
MALI OGLASI
Jo 20 bvSSd šumelo i davkom vred 15— din. Vsaka nadal'n'a beseda I,- din. Kdor ISČe službu olača a lak oela« namesto <•— din samo 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise n<,e»t. treo- ‘e In obrtno reklamo oa staneln namesto 15— din ?0— din. Vcako nadallnia beseda 1 teh oel slh sttne 2,— din. Ta pismene odgovore rlede naslovov v malih oglasih znai* oosebna nr!sto’blr." 3.— din. kateri znesek io treba nrlloiltl v znamkah. Male oglate ie treba nlačatl tako’ nrl naročili. Pri nlsmenlh laročlllh se lahko »lača v znamkah. Za vse male oelase če so debel” tiskani velln dvoina tarifa.
—rmgTTT—	DVA AGILNA UPOKOJENCA i — eden v Savinjski dolini drugi v Celju — ki bi prevzela zastopstvo za prodajo vina kot postranski zaslužek, naj javita svoi naslov utravi »Veternika«. Ptul, 21787*2	Iščem TRG POMOČNICO, polnoletno, s kavciio 5000— do 6000 din. Stalna služba na deželi. Ponudbe na osti. odd »Večernika« pod »21.761« 21761-2
do 20 besed 20 diu. vsaki, rmdaih a besedp, : din Ccuiene sioste obveščani, da imam DOMAČE KOLINE v soboto in nedeljo! Gostilna		
Felič, Tezno. 21847—1	14LETNO DEKLE IZ DEŽELE	Iščemo pridno
	sprejme delavska družina. — Teršek Herman. Žolgarjeva 9	POŠTENO SLUŽKINJO za vse. k dobro kuha z znanjem nemščine Gres^rč^eva
'0 30 besed 15 din vsaka nadaliult	21742-2	
BRIVSKI POMOČNIK dober delavec, se sprejme. Mirko Zetovič. Ruše uri Mariboru. 21779-2	-»prejmem	ul. 8-1. desno. 21857-2
	POŠTENO STREŽNICO i Ciotzl. Aleksandrova cesta 43-■ 21860-2	SPONINITF SF CMD!
0 faMast v „Vemttiku**!
Zatekla se je psica
rjavo črne barve, 7 mesecev stara, sliši na ime »Sliki«. Posebni znaki: krevlja pri hoji po zadnji levi nogi. Najditelj naj jo odda proti lepi nagradi , pri SPLOŠNI STAVBENI DRUŽBI, TEZNO Tel. 20-57
POSTRE2NICA
snažna in poštena, se sprejme za dopoldne. Vprašati kino »Esplanade«, I. nadstr
21868-2
SLUŽBO IŠČE
do 20 besed 1? din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
POŠTENA GOSPA
išče pošteno mesto samostojne zosoodin:e, najrajši pri otrocih ali mesto pri mali. boljši družini.	21797-3
TRGOVSKI POMOČNIK
— dobra moč — želi spremeniti mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Dobra moč«.	21788-3
Trgovsko NAOBRAŽEN MLADENIČ
išče kakršne koli zaposlitve -— Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Večernika« pod »Zanesljiv in spreten«.	21789-3
BRIVSKI POMOČNIK,
star 24 let. išče stalno službo v Mariboru ali okolici. — Nastopim lahko takoj! Tomaž Erih, Prevalje 30.	21785-3
ABSOLVENTKA
. TRGOVSKE ŠOLE
išče službo v pisarni ali trgovini. Kuralt Anica. Studenci.	21820—3
Citai \ e„Večernik*
VAJENCI-(KE)
io 20 besed 15 dia. vsaka nadaljnja beseda 1 din
VAJENEC
ali vajenka s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme. — Foto Kieser, Vetrinjska 30.
21802—4
STANOVANJE ODDA
STANOVANJE IŠČE
1o '0 besed 15 din vsaka nadalin^ he^eda 1 din
DVOSOBNO STANOVANJE
išče tričlanska uradniška dru žina v Studencih, po možnosti v bližini cerkve. Vzame v naiem tudi man.išo hišo. — Ponudbe na ogl. odd »Ve-černika« pod »Novo stanovanje«.	21812—6
PREHRANA
do 20 besed 15 din vsaka nadaljn’a beseda 1 dfn
GOSPOD
se sprejme v celo oskrbo. — Vabič Rajko, Žolgarjeva 9.
21739—7
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
SOBA IN KUHINJA
s shrambo se takoj odda v bližini broda. Naslov v ogl-ogl. odd »Večernika«.
21731-5
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21822—7
GOSPOD
se sprejme na vso oskrbo. — 1 Wildenrajnerjeva 6, desno.
21817—7
SOBO ODDA
lo 20 besed 15 din vsaka nadaljnla beseda 1 din
VELIKA SOBA
s štedilnikom in električno razsvetljavo v novi hiši se odda, 15 ian. ali pozneje. — Cena 150 din. Zvajker, Pobrežje, Dr. Verstovškova 32.
21791—8
Oddam
SOBO IN KUHINJO
2—3 osebam za 160 din mes.
Studenci, Kralja Petra cesta 75,___________________ 21784-5
SOBA IN KUHINJA	SOBO,
s shrambo se takoi odda na čisto, separirano, oddam s 15. Pobrežju v bližini broda. Na-j jan. ali 1 februarjem. Vrtna slov v oglasnem oddelku »Ve 9, pritličje, levo. 21751—8 černika«.	21730—5	Odda se
DVOSOBNO STANOVANJE | VELIKA SOBA
s predsobo in kopalnico se s štedilnikom in električno £ i5v,)an- aIi s L !ebr. razsvetljavo se takoj odda za 1941. Tržaška cesta 46.	125 din. Vrecel Rotova 3. —
  	21805—5 Nova vas.	21827—8
P-clm/ohte^a utadnika
ki je dober organizator in akviziter sprejme zelo dobto vpelaoa zavarovalna družba za gornjo Staierako in Prekmurje. Nudi se fikanm potni stroški in provizija Sposobnemu, marlj vemu in poštenemu sodelavcu se nudi lepa in stalna eksistenca, onudbd pod .Stalna služba* na oglasni oddelek .Večernika".
Dober pek, vajen vseh dej želim mesto
PEKA — POSLOVODJE z obrtjo. Plača; minimalna. — Nastop takoj. J e ž e k A. pri Potočnik V., Prezid via Rakek_________________21796—3
Mlad
POROČEN PAR
išče služho oskrbnika ali ša-farja. Naslov v ogl. odd- »Večernika«.	21818—3
Službo išče 221etna
GOSPODIČNA kot prodajalka zaviialka ali kaj sličnega. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21853—3
Priletna gospa išče POSTRE2BO za popoldanske ure. Lahko tudi za pisarno. Naslov; Smetanova 46., vr. 4. ' 21719-3
ZOBOTEHNIK
vodja laboratorija, z večletno prakso, išče nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-nika« vod »Zobotehnik«.
21867-3
SOBA IN KUHINJA
se odda. Gregorčičeva 11. — Nova vas._____________ 21823—5
DVOSOBNO STANOVANJE-
— kuhinja, shramba, vrt. 15 km od Maribora, pod vznožjem Pohorja zraven avtobusne postaje. Najemnina 200 din Naslov v ogl odd. »Večernika«.	21808^-5
STANOVANJE.
sobo in kuhinjo oddam, Studenci, Pušnikova 5.
21783—5
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda. Ipavčeva ulica 17, Špesovo selo, Pobrežje, blizu Tržaške ceste. 21801-r5
Manjši
STALNI STRANKI
katera bi nadzorovala hišo, Kidamo v Studencih sončno stanovanje, sobo in kuhinjo, z vrtom takoj ali 1. februarja Vprašati Soss, Tyrševa ul. 14.	21869-5
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda blizu trga. Naslov v ogl. odd. »Večernika«-21854-5
Sprejme se
BOLJŠI GOSPOD na stanovanje. Ob jarku 6 — pritličje, desno. 21831—8
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom in vso oskrbo. Ob železnici 4-II.
21758—8
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom in štedilnikom za 2 solidna gospoda ali poročenca se odda. Stritarjeva ulica 37, Maribor. — 21841—8
Lepo
OPREMLJENA SOBA
s Losebnim vhodom se takoj odda. Vprašati Kamniška ul. 7.	21839—8
OPREMLJENA SOBA
z ali brez hrane sc s 15. jan. odda. Krčevina, Strma 3. — 21813-8
l/ošietta fttatka
linolej, lcartolej kupite poceni pri
„03N0VAM F. Novak
lurčičeva ul. 6
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s kopalnico, Beograjska ulica 34.___________________21810—8
Sprejme se
GOSPOD na stanovanje. Meljska cesta 59 1-7.	21852—8
Odda se
SOBA
s štedilnikom in opremljena soba- Poizve se Poštelska 6 21866-8
GOSPOD
se sprejme na stanovanje in hrano. Slovenska 16, I. nad-, vrata 4.	21865-8
SOBO IŠČE
1n 20 besed 15 din. vsaka nadallma beseda 1 din
Iščem
2 SOBI
v centru mesta za odvetniško Pisarno. Ponudbe pod »Odvetniška pisarna« na ogl. odd. lista.	21721-9
LOKAL
<*" 20 besed 15 din vsaka nadaljma beseda 1 din
Naprodai leta
TRGOVSKA HIŠA
dobro vpeljana, ob prometni cesti Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mariborska okolica«.	21815—11
Prodam 20 oralov
SMREKOVEGA GOZDA
v bližini glavne ceste. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dravska dolina«.
21845—11
Prodam
ENONADSTROPNO HIŠO
v sredini Maribora Ponudbe na og'.. odd. »Večern:ka« pod »250.000«.________21846—11
VILA S STAVBIŠCEM
145-000 — Moderna vila. sa-donosnik 320000 — Gostilna z p-osestvom 145 000. — Posestvo, 20 oralov. 250.000 — Posredovalnica »Rapld«. Gosposka 28.	21856-11
DENAR
do 20 besed 20 din. vsaka nadalinl’ beseda 2 din
Iščem
TRI DRUŽABNIKE
s 90—100.000 din za nakup hiše na lepem kraju Maribora. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Prhranki«.
21861-12
Afrik,
BIFE
na prometni točki, dobroidoč se odda za 18.000 din samo proti gotovim. Resni reflek-tanti nai se iaviio pismem na
ogl. odd. »Večernika« pod — ______________________________
^esni*-	21814—10	do	20	besed	20	din.	vsaka	nadalinl?
žimo, vato dobavlja poceni
„0BN0VAM Fr. Novak
lurččeva ulica 6
OBRT - TRGOVINA
POSEST
lo 20 besed 20 ain. vsaka nadalin-a beseda 2 din
SIGURNA NALOŽBA DENARJA
Prodam polovico hiše za 125 tisoč din katero se event. obvežem kupiti nazai po dnevni ali dogovorjeni ceni. Naslov v ocl odd. »Večer-n!ka«._________________21046-11
HIŠA,
večstanovanjska, donosna — ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Ugodno«. 21799—11
beseda 2 din
PONIKl ANJE
ookromanie Predmetov vseh vrst dobro in oocen- Drl »Ru da« Maribor- Trsteniaknva ulica 5.	6177-1
Lepo
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, blizu kadetnice odda ?: ugodno s 15. 'annarjem roliši osebi. — Naslov ogl. odd. »Večernika«.
21850—S
Drednoftl oglaševanja v dnevniku »Veterniku*
NAJRENTABn NE 1ŠI IN
NAJSIGURNE.IŠI
je nakup zemljišča zapadno od Zagreba n področju Ku-stosije in Pcdsuseda, torei bo dočeea in skora!šn:eea Zagreba. Brezplačne informacije pri Dr. M. Surinu. Kusto-Sija, tel. 54—26.	21793—11
GOSTILNA
se proda ali da v najem. Fe-lič pri postaji Tezno.
21772—11
Prodam
TRGOVSKO HIŠO,
6stanovanjsko v bližni Maribora, električna napeliva, na Drometnem prostofu. — Cena 90.000. Vprašati Aleksandrova 29. Gostilna Prlek Studenci.	21765—11
Lepa
VOGALNA PARCELA
ograjena z betonskim plotom. z napol dograjeno hišo — se ugodno proda. Vprašati Studenci. Vodnikova 67.  21811—11
Prodam
POSESTVO
z mlinom oljarno in žago blizu Maribora. Ponudbe pod »Vodna moč« na ogl. odd. černika«.	21754-11
Kupim
VSAKOVRSTNO ZLATO,
srebro, kolesa, šivalne stroje in druge rabliene Predmete-Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Plačam dobro«.
21807-13
Kupim
RABLJENO BLAGAJNO.
varno proti ognju Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Blagajna«.	21819—13
0i<UHOM
madrace, žične vložke dobavlja solidno
..OBNOVA" F. Novak
Jurčičeva ulica 6
velika nalclada, velik krog Stateljev s kopno močjo, zaupanje čitateljev v vsebino lista . ~
jamfljo ra uapek
DVOSTANOVANJSKO HIŠO
(vilo) kuoim na levem bregu Drave Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »400 000«.
21826—11
POSESTVO
v bližini Maribora ob glavni cesti, blizu avtobusne postale se proda. Naslov v ogl odd. »Večemika«.	21821—11
STROJI
do 20 besed 15 din. vsana nadaljnla beseda 1 din
ŠIVALNI STROJ »PFAFF«
>ogrezljiv, malo rabljen, prodam poceni. Ussar, Trubar-ieva ulica 9-1.________21855-14
Prodam
MOTORNO SLAMOREZNICO
malo rabljeno, po ugodni ceni. Anton Vindiš, Breg pri Ptuju.	21862-14
Specijalna delavnic?
za previjanje, popravljanje elektromotorjev m dtnam Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterljal ter motorji za pogon in diname za luč.
Pr. PaiCInlii
elektrooodletie, Lhibllana. Gosposvetska cesta 16< Telefon 23-71«
Od ŽMorave do Save od 3)onave do SDtave oioti kašlja, vzemi
JCaramele ufiotJtMZ
s?
oceoijA
KANC
POHIŠTVO-OPREMA
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
SESALEC ZA PRAH,
najmodernejši, 230 \Yattov, se takoi ugodno proda Nasi. v oglasnem oddelku »Večernika«._________________21840—17
Prodani dobro OHRANJEN ŠTEDILNIK
— Prečna 4 — Studenci.
21825—17
fiostebtta 4$etje
so din 10. kemično očiščeno din 14 Ceha no in kemično očiščeno din 35» 45, 65. Belo in sivo gosje oerje in puh dobite najugodneje pri
,.LUNA“
Maribor samo Slavni im 24
Vzorci brezplačno!
SPALNICI- ih OH NICE. KUHINJE
vseh vrst v naimoderneiših lastnoročnih izdelavah dobite zalogi pohišiva Aleksandro va c. 48.	4311—1
Prodam
ŽALUZIJE
(polkne), vrata, okna. Gostilna Evropa, Studenci. ______________________21777-17
Prodam
PEC (GAŠPERCEK)
in železni štedilnik Meljska c 50-1.	21824—17
POSTELJE,
omare, čevlje, obleke, violine, mandoline, železna peč, pernica in dr proda Starinarna Masarykova 24. ___________________21844—17
POHIŠTVO,
matrace in vložke proda Makoter. Krekova 6. 21849—17
POHIŠTVO
iz orehovega lesa. uro, gra-molon proda Drvenik, Ptuj, Aškerčeva 10-	21863-17
MO OČRNI »02ICKI
do vscinah
£
i
BOGOMIR OIVJAK
Ulica kneta Kocha -
ŽENSKI KOTIČEK
lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda t din
NOGAVICE
rokavice, oerilo	*rikotaža>
volna- pletenine. Oset »Mara* Koroška 26. poleg tržnice. _______________________16799-18
STEKLENICE
■/s 1 in Vi 1 kupi	Drogerija
Kanc. Maribor	21736-18
Zavojček din S** * apotekah
H
Nezaupanje?
Grafolog F. T. Karmah,
sprejema obiake v Mariboru, Hotel Zamore ■koz celi dan.
NAJEMNINSKA HIŠA,
donos 34.000 din, se proda za 300,000 din. — Ponudbe pod »Hitro« na oglasni odd. »Večernika«.	21774-18
Spomnite se CMDI
GLASBILA
RAZNO
OPOZORILA
ŽENITBE - DOPISI
ŽIVALI
POUK
VOZILA
»tdCFlk^KN EZ
damskih modnih ievliev. — Izredno nizka cena $amo dokler trata zaloga
KARO
Kupim
SKOBELNIK
(Hofoelbanck) z orodjem ali brez. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mizarski«.
21816—28
PSICO
novoiundlandsko. izborno ču-vajko, nepopadljivo, proda Drvenik, Ptuj. Aškerčeva 10.
21707-24
Kupujem
KROJAŠKE ODPADKE.
pletenine in jopice po najvišj-cenah. R. Višnjevec, Florjanska 37. Ljubliana. _____________________21792—18
Prodam
DAMSKI PLAŠČ.
Naslov v oglasnem odd. »Večernika«, Koroška cesta 31-______________________21774-18
črno
MOŠKO OBLEKO,
meško kolo, la. pergamentpa-Pir za rizbe poceni proda Rupret Trubarjeva 5, dvorišče.	21782—18
Kupim mali
»TOPOLINO«
ali D.K.W.-avto v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21809—22
do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din
Prodam ugodno
INSTRUMENT
(fligorno). Vprašati pri g. Jug — Meljska cesta 59, v nedeljo od 12. do 1. ure.
21848—20
Dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21842—22
AUTOPLAŠČ, podložen s krznom opasu-
mom naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
21803—28
do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din
VEVERICE, DIHURJE LISICE
kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem po naiviSiih dnevnih cenah. Sprejemam v stroienie in bar vanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
20774-28
JAZZ-BOBEN
in jazz-trompeta, skoro novo, poceni naprodaj pri Viljem Zabukovec, Lož. Istotam dobite vsakovrstne harmonike po zelo nizki ceni. ______________________21790—20
Prodam dobro ohranjen KLAVIR
za ceno 2000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kupim«.	21775—20
ŽELEZNE SANKE naprodaj. Puškinova 6-1.
do 20 hesed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din
NAZNANILO.
Preselil sem svojo krojaško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul- 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po pust. Krojaški salon Jakob Erbus.	21798—25
21851—28
VDOVEC,
42 let star. s premoženjem
2.500.000 din iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din. ____________________21829—19
GOSPODIČNA,
26 let stara s premoženjem
270.000 din iščem trgovca ali slično Navodila daje .»NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din.
21830—19
POLICIJSKI DETEKTIV.
39 let star, rim. kat. samski in soliden, visoke postave in lepe zunanjosti, mesečna plača združena s pokojnino, uslužben v Zagrebu. Poročil bi prijetno in solidno gospodično ali vdovo iz dežele ali mesta. Resne ponudbe poslati z 10 din v znamkah na »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. ____________________21836—19
GOSPODIČNA,
21 let. židinia, dota 100.000 din. Gospodična, 2o let, rim. kat. dota 40.000 din. Gospodična, 23 let, dota 250-000 din — Gcsnodična — kuharica, 35 let, Slovenka, dota v gotovini in nepremičninah ca 100 tisoč din. Vdova. 39 let, dota
150.000 din. Velika izbira ostalih. Informacije pošilja proti nakazilu 10 din v znamkah »FIDES« Zagreb, Vlaška 66	_	21837-19
STAREJŠI URADNIK,
osamljen, želi prijateljstva z resno, samostojno gospo ali gospodično maihtii- ali srednje postave, v letih 58 do 68-Ponudbe z natančnim naslovom na ogl. odd. »Večernika« pod »Jesen življenja«.
____________21800—14
STRAŽNIK,
27 let star, rim- kat., zelo prijeten in stroeo soliden, mesečna plača 1500 din, združena s pokoinino, uslužben v Zagrebu. Poročil bi gospodič no iz dobre obitelie z dežele ali mesta. Iniormaciic pošilja p-roti nakazilu 10 din v znamkah »FIDES«. Zagreb — Vlaška 66.___________21838—19
SAMOSTOJNA
GOSPODIČNA
srednjih let. osamljena, želi resnega prijateljstva z boljšim samostojnim gospodom v starosti do 45 let. Ponudbe na j ogl. odd- »Večernika« im d »‘Sjvna 824'<
21778 —19
Proda se malo rabljena ŠPORTNA OBLEKA Dravska ul- 6, krojač Kos.
21859-28
POROKE! SLIKA NEVESTE prvovrstno in poceni Foto Kieser nasproti Grajskega kina.	21356-28
do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din
LOČENKA,
29 let stara, dota v gotovini 70,000 din iščem zakonskega druga. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Proti nakazilu 10 din.
Proda se nov
AMATERSKI RADIO.
gramofon, 10 velikih. 20 navadnih plošč, ogledati popoldne, Betnavska c. 136.
21806—20
srebro.
brilijante, zastav-tjalne listke išče nujno za nakup
jOgenem
Maribor, Gosposka 15
Prodani
KRATEK GLASOVIR.
skoro nov, svetovne znamke-Aškerčeva 16-1, vrata 6.
21795—20
jabolk
m nuui
Foto-atelje
1AMA«
do 20 oesed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din
NEMŠČINO
poučuje po uspešni metodi posamezno ali v skupinah. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21858-21
po naj višjih cenah.
tosipina Bole
sadje, zelenjava in deželni pridelki en gr°s - Maribor, Koroška c. 20 na dvorišču.
preglednosti to č n o s t> enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
Sodna ul. 1 Prvovrstno delo Nizke cene
do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din
SEDAJ JE ČAS:.
da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, po praviti, emajlirati, niklati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ako jih tozadevno zaupate strokovno znani lfteha-ničui delavnici Justina Gustinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja 14. podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 21-30. Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. 21717-22
Continental
POŠTNI URADNIK,
36 let star, mesečna plača 1800 din iščem zakonsko dru žico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. proti nakazilu 10 din
21832-19
MARIBOR
Gregorčičeva 24
?•!. 25« 10
D K W MOTORJI
rezervni deli — popravila pri zastopniku D K W motorjev mehanična delavnica
MARJAN KOMEL
MARIBOR - TEZNO
VDOVA,
Popolnoma sama, 36 let stara. drtta v gotovini 200.000 din, iščem zakonskega druga. Navodila daic »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din.
21833—19
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ni. 30 Ljubljana. Prešernova ul, 14
STROJEVODJA.
34 let star, mesečna plača 1800 din, iščem zakonsko dru žico. Navodila daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din.
21834—19
Zahvala
PRI
ŽIVČNI
SLABOSTI
Za izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega ne. pozabnega soproga, očeta, strica, gospoda
poskusite
Radoslava L Knafliča
Ons zavoj HO - din Dobi k w vkkhi lekarni Po ielji pošljemo literalu*u Polijemo di*k,wlnu
se zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Lipoldu, Vavdi, Mohorku za poslovilne govore v imenu JNS, učiteljskega društva in Sokola I. in drugim gg. predstavnikom. Nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, stanovskim tovarišem, prijateljem ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
MARIBOR, 11. januarja 1941.
žalujoča družina Knaflič.
Dva gospoda želita .
ZNANJA z dvema dekbcamn- sokdue, vesele narave, čedne zunanjosti radi družbe Slika za-željen a, diskretnost zalainče-na Dr-rise no ogl. odd. »Večen ika« pod V srečno bodočnost«.	21770—lš
UČITELJ.
27 let star, rim kat., visoke postave in zelo soliden, ni kadilec niti alkoholik, mesečna Plača din 1650.— združena s Pokojnino, želi spoznati radi ženidbe prijetno gospodično z dežele ali mesta. Informacije pošilja »FIDES«, Zagreb —
- nakazilu 10 din v znamkah.
21835-19
POSESTNIK,
star 25 let, s premoženjem 60000 din želi poročiti dekle-Ponudbe poslali poštno ležeče 367. Vurberk pri Ptuju. — Za odgovor priložiti znamko , za 3 din.	21749—19
Stran 16.
»V e S e r n I k«
V Mariboru dne 11. I. 1941.
LASTNA MODERNA POPR AVLJ ALN3CA
RABLJENE APARATE VZAMEMO V RAČUN
NEOBVEZNO
PREDVAJANJE!
I. KARBEUTZ, MARIBOR, Gosposka ul. 3, Tel. 26-42
veritas
StatHftdjke
SipUltHO-iOtUO
»Sofra«
GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADISČE
H , *	: I 'i
Anton Bremec
Celje
za sigmrauje zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd.
Štampiljke 17 (jumiia m kovin
Oglejte si veliko zalogo Zahtevajte cenik
Modemi šlageiil ta ples In petje edino na ploščah
Hroda ja v Mariboru
SCHHEIDER
ZAGOEB.NIKOUČiVAlO
in siliva
lurčičeva i
Ginu lastHstn a Hzrtkor: neme & Heroi: Zahtevajte brezplačne sezname
rtoftkl i Pri spolni slabost*
(spolni Impotenci) poizkusite hormonske pitale
NORMO-SEKS
Uobivujo 6u v vseli lekarnah. o(J pilul cim i>l, 100 pilul din 217, 300 pilul diu 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po poiti diskretno razpošilja i KR. OV. I*EKAHNA i'rtl SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“. Zagreb. I.angov trfl 3.	ttu-*
Steznike
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob izgubi našega nenadomestljivega očeta, brata, strica, gospoda
po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) .
Novi naslov:
I. Kocmut. Meljska cesta l
Najnoveiši modeli
INajnižje cene Ceniki franko
Vsakovrstne
hAuaALo
na njegovi zadnji poti, najlepša hvala. Posebno smo hvaležni še vsem darovalcem lepih vencev in cvetlic ter pekovskemu pevskemu društvu in poštni godbi.
Maribor, dne 11. januarja 1941
papirja In cunj kupuje in plačuje po najviijih dnevnih cenah
0. ŽELEZNIK
trgovina vseh vrst surovin
Mariboi. Pobiežia. Cankaiieva 16
Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43
otroških vosiiko«, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevosnih tricikljev, pnevmatike pri
F. BATJEL, MARIBOR
Aleksandrovo costa ]( o Togoten it. 24-14
So&a Radia
Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom!
Generalno zastopstvo in
skladttče
Staro železo, baker medenino, svinec, cink. star oatrir. čutile krojaške odrezke. tekstilne odpadke. claževino. ovčjo volno, eoveio dlako kuouie vedno do nai-vlšllb cenah Arbelter Dravska ol. IS. Te 26-23.
Radio Bremec — Celle
Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje
TISKOVNA
DRUŽBA Z O. Z-------
Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45
izd W m urejuje AlJUi.l llHS.MhAK v Mariboru’ I’isku Mariborska tiskarno d. d., prcdstuvni!> ^>1	UI.ILLA	v	/Mariboru.	—	Uglasi	po	ccnlku	-	Kokopisi	se
M	o. Uredništvo in ugrava; Maribor, K.qgaliika ulica <1. — Tole ton uredništvu štev. 25-67. in uprave ftev. 2S-6Z. — Pošuu čekovni račun štev. 11. 409.