17. seja poslovodnega sveta Vesna Bleiweis Spremljati tudi finančno in premoženjsko stanje IVlercator Gasilo delavcev in združenih kmetov X* Ljubljana, julij/avgust 1983 št.: 7-8 17 poslovodnog veča analizirati ne samo bilans uspeha, nego ‘hiansijsko i materijalno stanje Starci iz bilansa uspeha pokazuju prilično dobar položaj K i njegovih članova. Bilansi stanja koji su pokazatelji k^sijske stabilnosti 1 finansijskog položaja organizacije po-’ medjutim, drukčiju sliku. Analizama baš tih bilansa ‘j0 do sada posvečivali naročitu pažnju. Glavna tema ove Poln** Poslovodnog veča, bila je baš odred ji vanje finansijskog članova SOUR. W«alize podataka iz bilansa uspeha, pomoču kojih odredju-privredjivanja, su nedovoljne za stvaranje realne i UV(v} ksne slike stvamog položaja svake organizacije«, bile su ne ^či direktorice M-Inteme banke, Drage Vaupotič. ' ~ wv.cnji vcnijt. Al/g Poslovanja ne može ni biti. Analiza tih pokazatelja za ,? celinu, a i za svakog njenog člana pokazuje izraziti _ Hrulil4« _____________ .. ___________ ^ * v*Au.gc uuguiuuiic picisiiičiiit;. wuiujs viastiuii prtfinaaru- yisok sredstava, u pojedinim organizacijama ukazuje na kratko^ zaduženosti. Ako torne dodamo još i izuzetno skupe ^brzo h’ mje zaključiti da je takvo ponašanje dovelo, ili če t>r°j o^°vesti do pojava gubitaka ih na granicu rentabiliteta veliki b°svpt;®anizacija- Radi toga podacima iz bilansa stanja moramo maksimalnu pažnju.« ^ba metodološki pripremiti tu analizu, za koji vremen-^aliže lQb. kako i ko je mere preduzeti na osnovu rezultata te V&nee ~ Pr>sutne je upoznao direktor razvojno planskog sektora r uiuju. jritrL&uivice je, naime, autur sam. kira s0^°™e že\hno dodati i zaključnu misao generalnog direk- >°?SŠotren> usl°vi privredjivanja neče praštati ništa i nikome, lne trgovini! Taj zaoštreni položaj, naročito trgovine na ^rue-,, ,ra nas prisiliti da najzad nešto i sami uradimo, kako na C*1fl /~\ .•'C* o-rtrti^rt ♦rtl^rt 1 v,rt »-»v-vi-lvn lAifU r*»i/^i/v»-»rt1i»^rtrt44rt. *-vrtrt1rt..rt J^ln°g p0?1 stanja na koje ukazuje analiza finansijskog i mate-Pojedinih organizacija, mora biti osnova za ocenu la u svakoj organizaciji i SOUR u celini.« J t °cJnoQ U1 ocenu vlastitog stanja i program mera za ublazava- ri tom otstranjivanje uticaja spoljnih faktora na poslovanje. qo&rino^lslu su dobrodošle sve inicijative i svi predloži koji ^ reševanje problematike i na nivou SOUR. r'1*Volno^iI^r® mora biti izradjen do 10. septembra i dostavljen anskom sektoru Radne zajednice SOUR. Uoi ^uča w f^avnom :amercialna problematika je na sednici obuhvatila hi>v?je Usn*.« e?t?ie o različitim aranžmanima koji su, više ili 01 ^rtilclim?^ sklopljeni u cilju obezbedjivanja tržišta osnov-V . 1 onima što ih obično nazivamo luksuzom. stoue’ ^to^srneSuazmera izmcdju količine repromaterijala za tov 'Udi kojn , us merili u polj opri vredne organizacije SOUR, i jiv^ptriji Soup romanizacije prodale klaničko preradjivačkoj t>osl0bra{ju R- Taj problem nesrazmere zahteva posebno paž-^JB^agovore na ta pitanja dobičemo na sledečjo sednici Prevod S. M. V Podatki iz bilanc uspehov kažejo dokaj dober položaj sozda in njegovih članic. Drugačno sliko pa da analiza bilanc stanja, iz katerih ugotovimo finančno stabilnost in položaj organizacije. Prav analizam teh podatkov pa doslej nismo posvečali posebne pozornosti. Osrednja tema te seje poslovodnega sveta je bila prav ugotavljanje finančnega položaja v članicah sozda. »Samo analize podatkov iz bilanc uspeha, na podlagi katerih ugotavljamo uspešnost ali neuspešnost gospodarjenja, so določno premalo za kompleksno sliko dejanskega položaja posamezne organizacije.« To so bile uvodne besede direktorice M-Interne banke, Drage Vaupotič. »Iz podatkov bilanc stanja lahko ugotavljamo finančno stabilnost in premoženjsko stanje organizacij, kar je za ocenjevanje celovitosti uspešnosti poslovanja nujno. Analiza teh podatkov za sozd kot celoto in za vsako posamezno njegovo članico kaže izrazit trend prelivanja obratnih sredstev v investicijska in druge dolgoročne plasmaje. Razmerja med lastnimi in tujimi viri sredstev v posameznih organizacijah pa kažejo na visoko stopnjo zadolženosti. To, in pa izredno dragi kratkoročni krediti, s katerimi organizacije vračajo investicijske kredite, je, oziroma bo pripeljalo v izgubo ali pa na mejo rentabilnega V uničenih sadovnjakih in hmeljiščih v Loki in hmeljiščih na Kompolju smo se mudili le dan po katastrofi. To sta področji, kjer je neurje s točo povzročilo največ škode. V Loki in na Kompolju je kot jajce debela in naježena toča, združena s silovitim viharjem dobesedno sklestila vse. Pogled na razdejane nasade je žalosten. Betonska žičnica na Kompolju ni zdržala divjanja neurja, 14 hektarov hmelja je na tleh, želene grozdke hmelja pa so ledena zrna dobesedno zbila v zemljo. Tisto kar je ostalo na žicah je skleščeno, stolčeno, uničeno. Nič bolje je ni odnesel hmelj v Loki. Dopoldne pred neurjem so strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in Poslovne skupnosti za hmelj skupaj z delavci tozda Proizvodnja še ocenjevali letino. »Izredno kvaliteten pridelek hmelja je uničen. Morda bomo obrali 20% pridelka, vendar je to tretjerazredni hmelj, ki nima cene. Vse priprave na obiranje so stekle in obrati moramo, da zavarujemo propada same rastline. Tudi preventivno škropljenje ne bo dosti pomagalo, da ne bi to, kar je še od bujnih rastlin ostalo začelo rjaveti in propadati«, je pripovedoval, obratovodja. Nič manj žalosten pogled kot je pogled na hmeljišča, ni žalosten pogled na uničen, po mnenju strokovnjakov, najlepši nasad jablan. V Loki letos ne bo niti kilograma kvalitetnih jabolk. Terasasto zasajen sadovnjak, 25 hektarov ga je, kaže žalostno podobo. Jablane se šibijo pod obtolčenimi, razcefranimi plodovi. Drevesna skorja razpokana, obtolčena, ranjena. Vrhovi, brsti, mladike ranjeni, okelščeni. »Preventivno škropljenje je namenjeno zavarovanju in zdravljenju samih dreves. Plodovom ni več pomoči. Najmanj dve leti iz teh nasadov ne bo poslovanja marsikatero organizacijo. Zato je treba podatkom, ki izhajajo iz bilance stanja posvetiti vso pozornost.« Kako metodološko pripraviti tako analizo, za kakšna obdobja in kako in zakaj ukrepati na podlagi njenih ugotovitev, je prisotne seznanil direktor razvojno planskega sektorja, France Kastelic. Tej izredno strokovni informaciji bomo v prihodnji številki posvetili vso pozornost in jo bo v celoti predstavil avtor sam. Tem ugotovitvam naj dodamo še sklepno misel generalnega direktorja sozd, Mirana Goslarja: »Zaostrene gospodarske razmere ne bodo prizanašale nikomur, zlasti pa ne trgovini. Zaostren položaj zlasti trgovine na debelo nas mora prisiliti, da sami vendarle nekaj storimo, tako v smislu organiziranosti kot v smislu drugih racionalizacij v poslovanju. Resnost stanja, ki ga je pokazala analiza normalne letine« nadaljuje Ivan Možic. Takoj po katastrofi so na najbolj prizadeta območja odhitele komisije za ugotavljanje škode. Uradni podatki govorijo samo zase: letošnji izpad celotnega prihodka, nastal zaradi toče, bo znašal 69 milijonov dinarjev. Od tega znaša škoda na uničenih osnovnih sredstvih (betonska žičnica na Kompolju) 24 milijonov dinarjev, 33 milijonov naj bi prinesla prodaja hmelja in 13 milijonov prodaja jabolk. Hmelj in jabolka naj bi prinesla devizne dinarje v vrednosti cca 500.000 DM. Zato moramo izgubo oziroma škodo ocenjevati predvsem s stališča izgube izvoza in nerealiziranega plana izvoza za letošnje leto. Prav nerealiziran izvoz bo v Kmetijskem kombinatu sprožil še plaz ostalih problemov kot so zagotovitev lastnih deviznih sredstev za oskrbo z repromateria-li, potrebnimi za ostalo proizvodnjo, razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v tistem delu, ki se nanaša na status izvoznika. »Nastala škoda bo letos delno finančnega in premoženjskega stanja posameznih organizacij mora biti osnova za oceno poslovanja v vsaki organizaciji in v sozdu kot celoti.« Od tod tudi sklep, da mora vsaka organizacija, članica sozda za svoje potrebe in glede na razmere oceniti svoj položaj, izdelati program ukrepov, s katerimi bi lahko ublažila ali odstranila vplive zunanjih faktorjev na poslovanje. Dobrodošli pa bodo tudi vsi predlogi in vse pobude, ki bodo prispevale k reševanju problematike na ravni sozda. Program ukrepov mora biti izdelan do 10. septembra in posredovan razvojno planskemu sektorju v Delovni skupnosti SOZD. Tekoče zadeve komercialnega poslovanja so zadevale predvsem obvestila o najrazličnejših aranžmajih, ki smo jih bolj ali manj uspešno pripravili, bodisi zato, da zagotovimo oskrbo z blagom oziroma artikli, pomembnimi za življenje prebivalstva, ali pa tistega, čemur pravimo »luksus«. Nesorazmerja med dobavljenimi repromateriali za prirejo živine, ki so bili usmerjeni v sozdove kmetijske organizacije, in živino, ki je iz teh organizacij prodana klavniško predelovalni industriji sozda, terjajo posebno obravnavo. Odgovore na ta vprašanja naj bi dobili na naslednji seji poslovodnega sveta. pokrita s sredstvi iz naslova zavarovalnine, vendar pa je izpad celotnega prihodka in dohodka tako velik, da ga sami nikakor ne bomo mogli nadomestiti. Če temu prištejemo še izpad, ki ga zaradi povzročene škode pričakujemo še v letu 1984 (30 milijonov celotnega prihodka in 17 milijonov dohodka) in 1985 (22 milijonov celotnega prihodka in 11 milijonov dohodka), je na dlani, da Kmetijski kombinat sam tega zalogaja ne bo zmogel,« je ob obisku v našem uredništvu dejal direktor M-Kmetij-skega kombinata, Albin Ješelnik. »Pripravili bomo sanacijski program in za sanacijo skušali zagotoviti čim več tujih virov sredstev. Obseg škode naj ilustrira tudi naslednji podatek: v prvem polletju letos je kombinat ustvaril 66,5 milijona dinarjev celotnega prihodka (izgubljen celotni prihodek znaša 6,9 milijona din) in 8,6 milijona dinarjev dohodka (izgubljen dohodek zaradi ujme znaša 2,5 milijona din). Tolikšen izpad celotnega prihodka in dohodka, predvsem pa izpad deviznih sredstev bosta terjala korekcijo pianov v Kmetijskem kombinatu, predvsem pa tudi izvozno-uvoznega plana sozda kot celote. Neizpodbitno dejstvo je, da Kmetijski kombinat sam ne bo zmogel sanirati nastalega stanja. Zato ostaja vpršanje kako tudi s skupnimi napori in močmi v okviru sozda zagotoviti optimalne pogoje za čimhitrejšo sanacijo in realizacijo programa, ki ga bodo pripravili v Kmetijskem kombinatu. Odgovor na to vpršanje bodo morale poslati strokovne službe sozda in pa naša medsebojna povezanost, ki se mora manifestirati tudi s solidarnostjo v primeru naravnih katastrof. Podrta žičnica na Kompolju Ogromna škoda M-KK Sevnica i Vesna Bleiweis Uničen pridelek Neurje s točo, ki je 3. in 4. avgusta letos divjalo nad Sevnico in njeno okolico je sevniškemu Kmetijskemu kombinatu uničilo pridelek hmelja in poškodovalo cca. 25 hektarov sadovnjakov do take mere, da jablane ne bodo obrodile še najmanj dve leti. Mercator na Gorenjskem ★ Ob 35 letnici Mercator-Kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Žiri ★ Podeljena odlikovanja Odlikovanja so prejeli RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Viktor Maček Tovariš Maček je prejel odlikovanje za dolgoletno vodenje delovne organizacije in za prizadevno družbenopolitično delo v zadnjih letih predvsem v krajevni skupnosti Žiri. Tovariš Maček je leta 1961 prevzel opravila direktorja zadruge. S svojo sposobnostjo in prizadevnim delom je veliko prispeval k razvoju in napredku zadruge ter razvoju zadružništva v kraju samem. Je aktiven družbenopolitični delavec, saj je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Zlasti je delaven v krajevni skupnosti, kjer ima zasluge pri razreševanju vprašanj na področju infrastrukture in organizacije delegatskega sistema. Veliko je prispeval k vsesplošnemu razvoju in napredku Zirov. Kmetijski zadrugi Žiri v letu 1961 je opravljala naloge finančne knjigovodje saldokon-tistke. S svojo vestnostjo, natančnostjo in prizadevnostjo pri delu je zgled mlajšim delavcem. Tovarišica Kogovškova je bila dejavna tudi v samoupravnih organih zadruge. Anton Pivk je prejel odlikovanje za dolgoletno prizadevno delo v delovni organizaciji. Tovariš Pivk je združeval delo v zadrugi od 1949. leta dalje, vse do upokojitve. Kot komercialist je s svojo strpnostjo, vestnostjo in odgovornostjo pri delu veliko prispeval k ustvarjanju in povečevanju dohodka zadruge. Tovariš Pivk je dejaven tudi v krajevni skupnosti. MEDALJA DELA RED DELA S SREBRNIM VENCEM Emil Govekar je prejel odlikovanje za dolgoletno uspešno delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo. Tovariš Govekar je pričel z delom v zadrugi leta 1962. Najprej je delal na področju družbene proizvodnje, odkar pa je bila ta ukinjena, daje velik poudarek zasebnemu kmetijstvu. Zasluge ima pri razvoju in preusmeritvi kmetij ter pri povezavi kmetov z zadrugo in ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov. Tovariš Govekar deluje na družbenopolitičnem področju v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in občini. Zlasti opazen je njegov prispevek v osnovni organizaciji sindikata. Marija Kogovšek je prejela odlikovanje za dolgoletno vestno opravljanje delovnih nalog. Tovarišica Kogovškova se je leta 1964 zaposlila v Kmetijski zadrugi Rovte kot računovodkinja. Po pripojitvi te zadruge h Lidija Kogovšek je prejela odlikovanje za dolgoletno prizadevno delo v delovni organizaciji. Tovarišica Kogovškova je najprej delala v Kmetijski zadrugi Rovte kot odkupovalka kmetijskih pridelkov oziroma repromateriala za kmetijstvo, po priključitvi te zadruge h Kmetijski zadrugi Žiri pa je od 1961 dalje prodajalka v trgovini z mešanim blagom. Pri delu je vestna in si prizadeva, da bi bili kupci čimbolje postreženi. S tem veliko prispeva k rasti prometa in ugledu prodajalne. Breda Bogataj je prejela odlikovanje za 20-letno prizadevno delo v delovni organizaciji, kjer je najprej opravljala naloge fakturistke, od 1974. leta dalje pa uspešno vodi prodajalno. Z veliko truda je tovarišica Bogatajeva premostila začetne težave nanovo odprte prodajalne ter znala pridobiti kupce in ugoditi njihovim željam. Tovarišica Bogatajeva deluje tudi v samoupravnih organih zadruge in sindikalni organizaciji. Različen pristop do gorenjskega kmeta m liliji Smo mar slabši, manj vredni kmetovalci Kranj - Dejstvo je, da si kmetje Kmetijsko gozdarske zadruge Sora Žiri, vključeni v sestavljeno organizacijo Mercator, režejo boljši kos kruha kot kmetje ostalih gorenjskih zadrug. Poleg republiških in občinskih premij prejemajo iz sredstev, zbranih za kmetijstvo v Mercatorju, še »interne kompenzacije« oziroma dodatno plačilo za živino. Odkup kmetijskih pridelkov poteka po dogovoru, dobro pa so preskrbljeni tudi z reprodukcijskim materialom. Ugodnosti za ene, ne pa tudi za druge, postavljajo gorenjske kmetei v neenak položaj. Medtem ko se prvim »cedita mleko in med« (kot je karikirano označil razmere v žirovski zadrugi eden od razpravljalcev na majski problemski konferenci o kmetijstvu), se kmetje ostalih zadrug nemočni sprašujejo - smo mar slabši, manj vredni kmetovalci. Kmetu je navsezadnje tudi težko razložiti, da je temu tako, ker je zadruga povezana z Mercatorjem, ki lažje, bolje... skrbi za svoje člane. -VIR: GLAS; Kranj, 9. 8.1983 Vida Novak — M-KGZ Sora Žiri Prispevek k modernizaciji zasebnega kmetijstva V Mercator-Kmetijsko gozdarski zadrugi »Sora« Žiri, ki danes šteje 85 delavc in 290 združenih kmetov, v letošnjem letu praznujemo 35-letnico ustanovil zadruge. Ob počastitvi jubileja so bila šestim dolgoletnim zaslužnim delavce zadruge izročena odlikovanja Socialistične federativne republike JugoslavJJ zadruge izročena odlikovanja Socialistične tederativne repuDmce jugosi**-Odlikovanja je izročil predsednik skupščine občine Škofja Loka, Matjaž CeP Ob jubileju Mercator-Kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Žiri, naj na kr^ orišemo pot, ki jo je v obdobju 35 let od svoje ustanovitve leta 1948 preho zadruga. Takoj po končani drugi svetovni vojni se je pričelo organizirati in razvijati zadružništvo v Žireh, kar je omogočilo, da so napredni kmetovalci 19. marca 1948 ustanovili prvo kmetijsko zadrugo v Žireh \ povojnem obdobju. Takrat so se v zadrugi zaposlili tudi prvi delavci. Začetek kmetijske zadruge je bil težak, saj je bila brez osnovnih in obratnih sredstev. Kljub temu se je zadruga iz leta v leto krepila, kar je bil plod velike prizadevnosti in zgledne zadružne zavesti vseh članov zadruge in zaposlenih delavcev. Z vztrajnim delom je zadruga napredovala in se razvijala tako pri širjenju poslovanja kakor tudi po poslovni moči in številu združenih kmetov - članov ter zaposlenih delavcev. Vendar bi bil napredek zadruge hitrejši, če ne bi slovensko zadružništvo tako pogosto doživljalo raznih reorganizacij in sprememb, ki niso ugodno vplivale na rast zadružništva. V letu 1961 sta se združili KZ Žiri in KZ Rovte v enovito zadrugo z novo firmo, Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri. Konec leta 1980 se je zadruga na osnovi razprav in uspešnega izida referenduma vključila v SOZD Mercator. Kljub temu, da nekateri izven zadruge tega koraka niso odobravali, danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila naša odločitev pravilna. Zadruga vseskozi posluje s pozitivnim rezultatom. Samoupravno odločanje in vpliv samoupravljalcev in razvoj zadruge je resnično velik. Svoje dejavnosti je širila in prilagajala tako, kot je bilo gospodarsko najbolj opravičljivo. Vsa leta je imela veliko posluha za sofinanciranje različnih komunalnih del in območju zadruge. Veliko je prispevala k elektrifikaciji hribovitih vasi. Prizadevanja kmetijskih proizvajalcev so pripomogla, da je zadruga iz leta v leto dosegala zastavljene plane v živinorejski proizvodnji, to je proizvodnji mesa in mleka. Za preteklo obdobje, predvsem zadnjih 14 let, je značilna hitrejša modernizacija zasebnega kmetijstva. Večja vlaganja v modernizacijo dajejo sadove v večji blagovni proizvodnji. Na osnovi programov pospeševalne službe, ki deluje pri zadrugi, je bilo vloženih v zasebno kmetijstvo okrog 2 milijardi dinarjev posojil. Kljub vsem težavam, ki se porajajo na področju kmetijstva in ostalih dejavnosti zadruge, so delavci, ki združujejo delo v zadrugi - nekateri od njih so tudi še v pokoju - s svojim prizadevnim delom in s svojim znanjem mnogo pripomogli, da je napredovala kmetijska blagovna proizvodnja, kakor tudi vse ostale dejavnosti, ki jih zadruga razvija. V sedanjem času, ki je v znamenju bitke za stabilizacijo gospodarstva, ko se srečujemo z vrsto težav in problemov, se združeni kmetje in delavci zadruge prav dobro zavedamo, da moramo še več delati, dosegati še boljše rezultate, moramo torej več proizvajati. Na skromni slovesnosti, prirejeni v počastitev jubileja zadruge, so bila šestim dolgoletnim zaslužnim delavcem zadruge izročena odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ob tem moramo poudariti, da se vsi zavedamo, da zadruga danes ne bi bila to, kar je, če v njej ne bi bilo združenih toliko prizadevnih in delovnih kmetov, ki so resnično predani poklicu, ki ga opravljajo. Čeprav je njihovo delo težko, zahtevno in traja vsak dan od jutra do večera, in čeprav s strani družbe ni bilo dovolj cenjeno, so ga in ga še vedno opravljajo vztrajno, pridno in z ljubeznijo ter z željo po nenehnem vsestranskem napredku, sprejemanju novega, boljšega - tako da bodo uspehi boljši, da bo pridelane še več hrane, kar je danes tako pomembno. Izmed takšnih kmetov - in pri žirovski zadrugi jih ni malo - zadruga že nekaj časa vsako leto predlaga kandidate za dobitnike zadružnega priznanja, ki jih podeljuje Zadružna zveza Slovenije najzaslužnejšim združenim kmetom in delavcem v kmetijstvu. Letos je zadružno priznanje prejela kmetica iz Rovt, Zinka Bolčina. Priznanja so bila podeljena na rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal 1?.^ ( 1983 v Cankarjevem domu v bJ < ijani- , ^ ! Zinka Bolčina živi in t kmetiji, ki je usmerjena v kokj^ ; nirano proizvodnjo mleka ( sa, s pašno-košnim sistemom- a, j de na možnosti (kmetija je s ^ ? zmerno majhna) dosega ze 5 bre uspehe. Vse tržne viške 0" jf ^ ja zadrugi. Tovarišica Bolčin ^ ( zelo napredna, gospodam3 ^ f uspešna kmetica, njena sp°° ^ nost in pridno delo se odražaj, kmetiji, ki vztrajno napreduj6,. ^ varišica Bolčina je dejavna tu6* ^ področju samoupravljanja/^ drugi zaporedni mandat je zadružnega sveta M-KGZ Žiri. Zelo pomembno je tudi udejstvovanje pri aktivu km° ^ žena v okviru zadruge. Tum pogledu je vestna in dosledu • Prepričani smo, da bi t3]^,)i? kmetov in kmetic, kot je 1;^ va, lahko našli še veliko in z6 ^ si, da bi jih v teh ne ravno roz časih, bilo vse več. .(j Za to si bo morala priza^jj! p tudi širša družba, saj nalog6’ bo moralo izpolniti kmetij si ’ ^ so majhne! » Vsem odlikovancem, tako p tom kot delavcem, iskreno °e spf 1( mo ob doseženih delovnih H hih! « Travnik v strmini - foto Kancijan Hvastija steber sozda — skupen informacijski sistem in Enotna elektronska obdelava podatkov Slobodan Milinkovič Obšli smo študijske faze Že večkrat sem se oglasil s prispevki na temo elek-j^onske obdelave podatkov in skušal prikazati njihovo uporabnost in učinkovitost pri izvajanju posa-^znih poslovnih funkcij. Tokrat, ko sem vabljen k s°delovanju o teh vprašanjih, pa bi rad predstavil razmišljanja o organiziranosti in potrebnosti vzposta-itve informacijskega sistema, slonečega na računalniki obdelavi podatkov v veliki asociaciji kot sozd. j... 0 najnovejših ugotovitvah teo-eii fi*ernov je delovna organiza-« kot sistem vsota treh podsiste-in°V: ^njalskega, upravljalskega ^formacijskega. Vsi trije podsi-0c, ^ so med seboj povezani in sish^i' usPešnost delovanja fji erTja kot celote (delovne orga-(^ije torej) ni dovolj izvajati llh°12vajati, prodajati, delati) in trPK V^ati (voditi, odločati), po-a° ie urediti tudi tretji podsi-ske ^er na osnov' informacij-rri0 ga Podsistema lahko zagotovi-, °Ptimalno delovanje prvih da Najbrž je vsakomur jasno, p0 ,e teko jasnovidno zastavljena njg^tema izvajanja in upravlja-2ultaf moreta dati optimalnih re-cijeat°v brez kvalitetne informa-^ tem PNmeru informacijo Sred° ena^’mo z energijo, ki nepo-a° sproža in uravnava proce-i 'f Veri. nstalih dveh podsistemih. $ cije ar Pa ie opazovanje informa-kot blaga ali izdelka pre-N>Vr’^e ne zasledujemo njenega kUrn ne®a učinka. Tu pa lahko k Sv °> da bo kibernetika pokaza-^fek^0 Pravo vrednost le, če bo §ai0? Povratnega informacijske-lovjjp sprožala in uravnavala de- S*s,enkh°CeSe’ Prec^vsem v velikih V. Sv0;a^ sistem si mora zgraditi t inrlformaciiskl Podsistem. Ka-sarri(.,, i- Pa ie odvisno od njega in0 s ^a- be ^Pierjavo med gradnjo stav- 3 gradnjo informacijskega ti t1alni<5uerria’ temelječega na raču- 4 Slejfj.kl obdelavi podatkov po-ir kotenj.. kak° bi morala ta stvar gradimo v nekaj zapore-jti« - ^V^ed seboj povezanih fazah: tjk ProjeiiT0 laz o opravijo arhitekti, lekt (■. anti, ki izdelajo idejni pro-asnovo stavbe) ter določijo %it;a0Snovne elemente. Določijo htj 1°) torej, KAJ želimo ustva- laze opravijo gradbeni . ki izdelajo konkretne l2Vedb. lri pripravijo posamezne f0v°r n 6 Pro)ekte. Dajo torej od-azp, a podlagi navodil iz prve tretja NO ustvariti. ®tri, okrt • °. opravijo razni moj-k /miki. Ti na podlagi navo-vkhjcjjJPge faze stavbo zgradijo. staVu orei sistem, ki mu pravi->^hišk« • Temu delu bi v raču-žaclja sis^Z^u rekH operacionali- ! ^°rahr}u- fazo Pa predstavljajo p,r kl stavbe, stanovalci. falaišknV\deno: uporabniki raču-°rrriacij °odelanih podatkov, in- 1 k,0 Potelrneru gradnje stavbe lah-' analogijo z gradnjo ^bec(i,J.l'skega podsistema, te- analogijo z gradnjo s' P°danf na računalniški obdelali že rpc, pv. V našem sozdu smo ta i ^ 1 ticisem sozau smo ave polobli računalniške obdela? ^raš-m V,’ vendar pa se mora-ki 0rrnaciiJ,1’ kje smo z izgradnjo st ^UnJ keSa podsistema, kjer fa 0 Za Wk uP0rabljali kot sred-rv.obvladovanje posa-* iet0 hžje sk)vnih funkcij, ne sa-predvsem za Cl/ izva^aMmk°vitejše °Prav- ake,^ lalske m upravljalske * ■ b Cik la^olil ''ak0 s Posarv,0rn.krkično primer-ižaj stavbe \/Xnkri' fazami gradili i’prvo fa našem sozdu smo, Pvkii^ui, 'i:5ii^tidleb^ed±^ P it Ve ne izdelave izved- ega delaniSm° ?°eil1 °d *a, tore] nismo raz- čistili niti odgovora na vprašanje KAKO. Če bi govorili v jeziku informatike, bi rekli takole: snovanje informacijskega podsistema, ki sloni na računalniški obdelavi podatkov, mora pripraviti skupina (team) strokovnjakov na osnovi interdisciplinarnega pristopa k reševanju postavljenega problema. To pomeni, da bi morala biti skupina sestavljena iz strokovnjakov različnega strokovnega profila, od ekonomistov do organizatorjev splošne in računalniške usmeritve, skratka tistih, ki obvladajo posamezne poslovne funkcije. Naloga te skupine strokovnjakov je opredeliti informacijske tokove po posameznih poslovnih funkcijah, določiti količino, vrsto in pretok podatkov, ki glede na poslovne funkcije in njihove medsebojne povezave vstopajo v delovni proces, določiti obliko in količino informacije. V povezavi s strokovnjaki druge faze, ko iščemo odgovor na vprašanje KAKO, razvijalci računalniških obravnav določijo načine (re)organiziranja poslovanja v posameznih poslovnih funkcijah ter z organizacijskimi predpisi zagotovijo izvajanje tako organiziranega dela in poslovanja. Od pravilnega načrtovanja oziroma pravilnega izvajanja tako opredeljenega dela in poslovanja v posamezni poslovni funkciji je nepo-- sredno odvisna tudi operativna (rezultatska) uspešnost naslednje faze, t.j. razvijanja posameznih računalniških obravnav. Ko je razvijanje posamezne računalniške obravnave (aplikacije) opravljeno, nastopijo v tretji fazi programerji, ki na podlagi navodil iz prejšnje faze izdelajo programe, jih skupaj z razvijalci računalniških obravnav testirajo in izdelajo navodila za operativno izvajanje. S tem je predoperativni del informacijskega sistema za posamezno poslovno funkcijo končan. Po testni fazi se začne faza eksploatacije; lahko rečemo, da je stvar stekla, ko je končan tudi zadnji, operativni del. Če bi aplicirali na naš sozd, bi morali reči najprej tole: za vzpostavitev informacijskega podsistema bi morali najprej popolnoma jasno in konkretno opredeliti poslovne funkcije v naših dejavnostih, za katere želimo računalniško podprte informacije. Lahko bi naštel nekaj poslovnih funkcij, kjer bi se računalniško podprte informacije tudi v našem sistemu učinkovito uveljavile. O tem sem že pisal, zato sem se omejil le na osnove metodološkega pristopa k snovanju informacijskega sistema in bežno nakazal nekaj najosnov-rlejših povezav. Še vedno pa ostaja dejstvo, da snovanje informacijskega sistema zahteva temeljito analizo pretokov podatkov in informacij vseh poslovnih funkcij. Šele temu sledijo opredeljevanje prioritet in ritma izdelav posameznih informacij. Iz te zasnove izhajajo konkretne potrebe po strojnih (hardware), programskih (softwa-re) ter kadrovskih (lifeware) kapacitetah. V našem sozdu pa smo zadevo obrnili na glavo. Najprej smo kupili stroje, potem določali, kaj bomo delali, zdaj, ko nekaj delamo, pa smo zadovoljni s tem, kar pač pdčnemo. Ali pa smo s tem pristopom koristili vzpostavljanju računalniško podprtega informacijskega podsistema, je drugo vprašanje. Moj osebni odgovor je - ne. Popolnoma se zavedam te kvalifikacije (zavestno tvegam, da mi bo prilepljena etiketa) in trdim, da je temu krivo neznanje, nezainteresiranost in neorganiziranost. Dejstvu, da računalnik kot napra- va ne sodeluje v vzpostavljanju pravega informacijskega sistema, botruje tudi to, da nimamo organizirane posebne službe, ki bi se ukvarjala s problemi organizacije, predvsem pa za tovrstno problematiko nimamo skupnega jezika in skupnih moči. Nobenemu od velikih sistemov ni uspelo uresničiti nekaj kakovostnega, vrednega, če ni strnil vseh potencialov v skupnem naporu za dosego skupnega cilja. Resnost in težavnost snovanja in izvajanja strokovno in materialno tako zahtevne zadeve, kot je informacijski sistem velikega delovnega sistema, je neprimerno večja, kot smo v našem sozdu pripravljeni dojeti. Povsod po svetu je dobra tretjina celotnega delovnega sistema namenjena organizaciji delovnih procesov. V SOZD Mercator se očitno ne zave- damo potrebe po organizacijski enoti, ki bi na strokovno s(p)odo-ben način urejevala zadeve organizacije in organizacije razvoja informacijskega sistema (ORIS). Lahko bi si vzeli za vzgled tiste velike delovne sisteme v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer so to dojeli in temu ustrezno organizirali strokovne teame in službe. Mi pa smo ostali oz. naredili tole: kupili smo nekaj železnih škatel z zelo zamotanimi elektronskimi vezji in jih porinili v roke nekaj ljudem brez poprej izdelane organizacije poslovanja in brez zahteve, da ta škatla služi tudi za vzpostavitev informacijskega sistema. To je, milo povedano, neprevidno. Pričakovanje, da bo računalnik sam rešil naše na informacijah temelječe probleme, brez ustrezne organizacije in ustreznega števila usposobljenih kadrov, je vsekakor preoptimistično. Za nezadostne uspehe, ki jih dosegamo na tem področju, neupravičeno meče slabo luč na ljudi, ki z računalnikom delajo, organizacijo, informatiko ter kibernetiko pa izpostavlja nezaupanju in včasih celo posmehovanju. Poudariti pa želim še nekaj: to, kar se posebej poudarja na vseh ravneh naše družbe: nujna je upo- raba sodobnih načinov in metod organizacije dela in poslovanja, opiranje na lastne moči, večja uporaba znanstvenih dosežkov v delovnem procesu. Če hočemo tudi sami kaj prispevati k temu, potem se moramo problema snovanja informacijskega sistema, ki bo temeljil na uporabi računalništvo, lotiti na pravem koncu. Zato nam ni treba na novo odkrivati Amerike, povsod kjer se da, uporabimo znanje, ki že obstaja. Nehajmo pa že enkrat s prakso, da dobimo ošpice takoj, ko se v organizacijah pojavijo delavci, ki bi radi uveljavili nekaj, kar je za večino teorija in novost, čeprav to isto stvar drugod že s pridom uporabljajo. Nehajmo že enkrat tem ljudem lepiti etikete filozofov, češ filozofirajo, delajo pa ne; mi, ki delamo po starem, mi resnično delamo. Tak pragmatizem oziroma tako pojmovanje nas ne bo pripeljalo nikamor. Dokler ne bomo sposobni tudi kvalitetnega skoka v uporabljanju računalnika v vzpostavljanju informacijskega sistema in dokler informacije ne bomo obravnavali kot energije, ki sproža in uravnava delovne procese, bomo še vedno govorili samo o kvantitativnem dometu njegovega delovanja. Do aprila bo treba uskladiti v ozdih Priporočila sindikatov Vklapljanje v enotni sistem Marca letos so zbori slovenske skupščine sprejeli zakon o družbenem informiranju. Z njim so dobile tudi informacijske službe, samoupravni in poslovodni organi ter sindikalne organizacije v ozdih številne naloge in obveznosti. Ne gre zgolj ali predvsem za formalno normativno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v ozdih z zakonom. To je sicer treba opraviti do konca marca prihodnjega leta, pri čemer bi bilo smotrno to usklajevanje opraviti hkrati z dopolnjevanjem oziroma spreminjanjem samoupravnih aktov, vendar ne pred sprejemom osnutka republiškega zakona o javnem obveščanju, ki naj bi prinesel nekaj novosti tudi za obveščanje v ozdih. Tako bi se izognili dvakratnemu usklajevanju. To pa ne pomeni, da v zvezi z uresničevanjem zakona o družbenem sistemu informiranja zdaj ni treba ničesar napraviti. Nasprotno, le temeljite priprave, obravnave predlogov za izboljšave in spremembe, ki jih bodo pripravile informacijske službe in poslovodni organi, v sindikalnih organizacijah in na samoupravnih organih lahko prispevajo k spreminjanju odnosov na tem področju, k boljšemu delovanju sistema informiranja v ozdih in tudi k boljšim pravilnikom o informiranju, kjer se bodo zanje odločili. Kaj je treba razmisliti v ozdih? Več pomembnih tem je, o katerih bo treba v ozdih v okviru uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja spregovoriti in predlagati izboljšave. 1. Da bi odpravili podvajanje pri zajemanju in izkazovanju podatkov ter si zagotovili vse potrebne podatkč in informacije, je treba v ozdih oceniti stanje pri zajemanju in izkazovanju podatkov za lastne in širše družbene potrebe ter predlagati ukrepe za racionalizacijo. Hkrati je treba razmisliti tudi o načinu zagotavljanja javnosti in dostopnosti podatkov in informacij. O tem naj bi po priporočilu ZSS v ozdih razpravljali delavski sveti in sprejeli ustrezne sklepe. Predlagali na bi jih odbori za informiranje na podlagi strokovnih gradiv, ki jih morajo pripraviti informacijske službe - to so knjigovodstvo, računovodstvo, plansko analitski sektor, sekretarji delovnih organizacij in tozdov, tajništva samoupravnih organov in organizatorji obveščanja. Osnovne organizacije sindikata ter konference oziroma njihovi izvršilni organi naj politično ocenijo razmere. predlagane ukrepe strokovnih služb in poslovodnih organov ter spodbudijo razpravo o tem na samoupravnih organih. 2. Za uveljavitev smotrnega sistema informiranja v ozdih bo treba proučiti ustreznost obstoječe organiziranosti informacijskih služb in hitreje uvajati sodobno poslovanje (računalniška tehnologija). Pri tem bodo morale informacijske službe zagotoviti preglednost svojih podatkov ter za to oblikovati kataloge podatkov na podlagi predpisane metodologije. Sodobna informacijska tehnologija sama po sebi še ne zagotavlja tudi hitre obdelave in izkazovanja pomembnih podatkov. V ozdih so računalniki še vse premalo izkoriščeni, oziroma računalniških programov ne uporabljajo tudi za načrtovanje in predvidevanje poslovnih procesov za organizacijo in podobno. Za to so potrebni bolj poenoteni programi in metodologija. Z večjo izrabo računalnikov pa vse bolj izstopa problem zaščite in varnosti podatkov in računalniške opreme, zato bodo morale informacijske službe in poslovni organi tudi temu nameniti ustrezno pozornost. Tudi pri tem naj bodo sindikalne organizacije spodbujevalec razprave. Obravnave devetmesečnih rezultatov gospodarjenja so primerna priložnost za razpravo o vseh vidikih sistema informiranja v ozdih. 3. Sindikat kot politično organizacijo predvsem zanimajo vsebina, dostopnost in razumljivost informacij, ki jih delavci s posrednim ali neposrednim obveščanjem dobijo za svoje delo in samoupravno odločanje. Temeljna lista informacij kot minimalen fond najbolj pomembnih informacij (usmerjevalnih, Odločevalskih in kontrolnih) v ozdih še ni uveljavljena. Lista iz leta 1980 je ostala v praksi preizkus, zato jo bo treba dopolniti (informativna služba RS ZSS), jo vnesti v pravilnike o informiranju v ozdih ter temu prilagoditi sistem zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov. Uveljavitev poglavitnih kazalcev gospodarjenja in drgih potrebnih podatkov in informacij pa terja tudi razmejitev in uskladitev dela med informacijskimi službami. To hkrati pomeni, da je za celovit sistem informiranja v ozdih treba opredeliti podatke, ki jih (kon- kretno) morajo dajati posamezne informacijske službe. Hkrati pa bi morali vse službe, ki zbirajo, obdelujejo, »ustvarjajo« in posredujejo podatke, vsebinsko in organizacijsko povezati oziroma združiti (tudi službe za avtomatsko obdelavo podatkov). V večjih ozdih se bodo verjetno odločili za pravilnike o informiranju. Opomnik, kaj vse sodi v tak pravilnik, bo pripravila informativna služba republiškega sveta ZSS - seveda pa ga bo treba v ozdih konkretizirati ter prilagoditi lastni organiziranosti. Zakon o družbenem sistemu informiranja v posameznih členih prinaša načela, ki so pomembna za delovanje sistema informiranja v ozdih; treba jih bo upoštevati oziroma razdelati: a) vsak dajalec podatkov je odgovoren za njihovo resničnost, celovitost, provočasnost in dostopnost, uporabnik pa pri uporabi podatkov navede vir podatkov in je odgovoren za njihovo celovitost ter dosledno in pravilno uporabo; b) s samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona se določijo tudi načini in oblike zagotavljanja podatkov in informacij javnosti; c) zakon in samoupravni splošni akti določajo vrste podatkov, ki so predmet posebne zaščite in ravnanja, način njihove zaščite ter ukrepe in postopke, s katerimi se preprečuje njihova nepravilna, zlonamerna ali nepooblaščena uporaba, prikrivanja in spreminjanje; d) javnost in dostopnost podatkov se zagotavlja z izkazovanjem podatkov na enostaven in razumljiv način, z izmenjavo podatkov in informacij z ‘ objavljanjem v sredstvih javnega obveščanja in z neposrednim obveščanjem; e) vse informacijske službe so v mejah svojega delovnega področja odgovorne za resničnost, celovitost, pravočasnost, razumljivost in dostopnost podatkov, ki jih zbirajo, obdelujejo in izkazujejo; f) informacijske službe v okviru svojih pravic in obveznosti evidentirajo, zbirajo, obdelujejo, hranijo, izkazujejo podatke in informacije, zagotavljajo javnost in dostopnost podatkov, pripravljajo in posredujejo gradivo za samoupravno delegatsko odločanje, na zahtevo delavcev, njihovih delegatov in organov upravljanja pa morajo informacijske službe pravočasno zagotoviti tudi podatke iz drugih informacijskih služb; g) za vzpostavljanje in delovanje informacijskih služb je odgovoren poslovodni organ oziroma tudi drug organ, določen z zakonom in samoupravnim splošnim aktom. O politiki izvoza Sonja Dolinšek — M-Med narod na trgovina Ključ naše uspešnosti je enotnost Za sestanek sva se dogovarjala ves teden, potem pa sem ga »vrgla na finto«. Ko sem potrebovala njegov podpis, sem počakala, da je končal dva telefonska razgovora, vstopila in medtem, ko je podpisoval, pripravila svinčnik in papir ter ga pričela spraševati. Spoznal je, daje v pasti, se nagajivo nasmehnil in na vprašanje ali je DO Mercator-Mednarodna trgovina ekonomsko uspešna in zakaj, preprosto dejal: »Ključ našega uspeha je v enotnosti. Vsi tozdi so že takoj ob združitvi pod skupnim imenom pričeli združevati sredstva, dejavnost se je zato lahko razširila, praktično takoj smo izkoristili možnost povezave komercijalnih odnosov, poenotili nagrajevanje, složno pripravili investicijske plane in razporedili sredstva zanje.« »Za vse to je bilo treba dosti več delati. Ali...« Prekinil me je: »Ne nismo zaposlovali novih delavcev, pač pa smo vsi malo bolj poprijeli in rezultat je že tu. Povečana produktivnost prav v vseh tozdih, tako da je v letu 1982 produktivnost, izražena z dohodom na delavca, narasla v delovni organizaciji v povprečju za 58%. Lahko povem, da smo imeli v letu 1982 celo 12 delavcev manj kot prejšnje leto.« gospodarska situacija ni dobila nepripravljenih. Zavedamo se tudi tega, da v samem sozdu še nismo izkoristili vseh možnosti za Franci Slak, pomočnik direktorja M-Med-narodne trgovine DO MMT za ekonomsko področje nil nekaj nečastnega, za mamico nujno zlo, meni pa edini pametni način nakupovanja, zato sem ga zbodla: »Pri današnjem padanju vrednosti denarja je takšno obnašanje verjetno res oceniti za »zaprto«, če že ne celo negospodarno?« »Dokaj užaljeno me je pogledal: »Da se razumeva - nismo se prekomerno zadolževali v tujini, kjer pa vemo, da se valute spreminjajo v našo škodo - in to smo vedeli prav vsi, in vsa ta leta!« »Za smotrne odločitve prav gotovo ne zadostuje samo teoretično znanje, potrebni so praksa, izkušnje, marljivo delo, poznavanje trenutnih razmer in tako imenovanih tokov v gospodarstvu...« »Široko se je zasmejal: »Ostaniva kar pri delu - to največ šteje! Če ni bleščečih potez, tudi bolečih porazov ne more biti - tega so me naučile čebele, ki jim posvečam svoj prosti čas.« Oba sva obmolknila - ni bilo več kaj reči. Tiho sem pospravila svoje papirje, pokimala v pozdrav in odšla po dolgem hodniku. Hm, čebele! ... Konstituiran TOZD Ajdovščina V reštavraciji Delavskega doma (Mercator-Hoteli-gostin-stvo, TOZD Ajdovščina), je bila v sredo, 10. avgusta slovesna prva seja delavskega sveta nove gostinske TOZD Ajdovščina. Volitve v samoupravne organe v novo TOZD so bile že 29. julija, na prvi seji pa se je delavski svet konstituiral. Za predsednico je bila predlagana in izvoljena delavka iz poslovne enote Kavama Evropa, Marija Roshaiipl, za njenega namestnika pa Mihael Homar iz poslovne enote Delavski dom. Na prvi seji novega delavskega sveta so tudi imenovali vršilca dolžnosti direktorja TOZD Ajdovščina. To funkcijo je sprejela dosedanja direktorica Kavarne Evropa ing. Jožica Blaznik. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki tiska in direktor turistične poslovne skupnosti iz Ljubljane, Bruno Thaler. Zahvala Kar mimograde je minilo osemindvajset let, ki jih je preživela Tatjana. V najlepših letih jo je uničila zahrbtna bolezen Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, iz TMI in sozda , Mercator, se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja. Njenim sodelavcem v tozdu TMI se zahvaljujemo za denarno , pomoč njenemu sinu in njej darovano poslednje cvetje. Se posebna zahvala tovarišu Janezu Selanu za poslovilne besede j ob njenem grobu. Sin Saško, mama Ivanka, sestra Jadranka in brat Edo- »Verjetno je prav v tem izhodišče za uspeh?« Zvedavo in odkrito me je pogledal - vedno hoče sobesedniku izvrtati misli, preden se odloči povedati svoje - in prostodušno dejal: »Osebno postavljam na prvo mesto doseženo dolarsko vrednost izvoženega blaga - v absolutnem znesku in šele na drugo mesto obseg dela na delavca.« Nekaj mi ne gre skupaj... »Povsod poslušam in berem, da prinaša izvoz (zlasti na konvertibilno področje) samo izgubo, zlasti zaradi razlike v cenah - kako je potem velik izvoz največja prednost za DO?« Kot iz puške mi odgovori: »Obseg dela, s tem pa tudi dohodek na zaposlenega nas uvršča v sam vrh zunanjetrgovinskih organizacij pri nas. Velik delež ustvarjenih deviz združujemo s proizvajalci, s katerimi ustvarjamo skupen dohodek. Z združevanjem deviz pridobivamo blagovne fonde in s tem povečujemo izvoz. Čeprav je konkurenca na zunanjem trgu velika, so naši komercijalisti sposobni plasirati blago po takšnih cenah, da je v končni fazi, ko je reproveriga zaključena, rezultat dober tako za proizvajalca, kot za trgovca.« »To se lepo sliši, ampak isto si verjetno prizadevajo tudi drugi?!« »Ravno to hočem povedati - želeti si, ni dovolj! Blagovne fonde s^ zagotavljamo tudi z odpiranjem odkupnih mest (že sedaj jih imamo preko petdeset) po vsej Jugoslaviji in s sovlaganjem v proizvodnjo (Uniš Sarajevo, M-Kopi-tama Sevnica, Sladkogorska, Ae-ro, Steklarna Boris Kidrič, Slovin Ormož, itd.). Naša prednost je v tem, da smo pričeli s sovlaganji že pred sedmimi leti in da nas tržna pridobivanje blagovnih fondov. Želimo si pridobiti zaupanje vseh organizacij v sozdu in razširiti sodelovanje. Še vedno so delovne organizacije, ki se za uvoz ali izvoz blaga poslužujejo drugih zunanjetrgovinskih organizacij. Vzroki so predvsem v slabi povezanosti in neenotnosti.« Počutila sem se malce nelagodno, kajti izrazi kot »informatika, v komercijalnem smislu, reproveriga, blagovni fondi, menjava...« se mi vedno zde nekakšno »nakladanje«, kar sem mu tudi omenila. »Tudi sam se moram še sedaj potruditi, da povem stvari v ekonomskem jeziku. To pa zato, ker sem se vedno raje posvečal reševanju problemov kot pa govorništvu. Vendar se je določenim izrazom in načinu govorjenja res težko izogniti in konec koncev je bistvo vsega našega dela le njegov rezultat!« Videti je bilo, da bo razgovora konec, imela pa sem občutek, da mi vsega še ni povedal. Kot bi uganil mojo zadrego, je prekinil krajši premolk: »Ena bistvenih stvari, ki jih še nisva obdelala in je, po mojem, osnovna značilnost dobrega gospodarja (čeprav nekaj let nazaj to niti slučajno ni bilo »sodobno« pri nas), je geslo: na tujem se zadolži samo toliko, kolikor lahko v najkrajšem času vrneš - čeprav so nas zaradi tega imeli za »šparov-ne« in »zaprte«. Še vedno sem prepričan, da predstavlja dosledno vztrajanje na tem načelu vsa leta tisto neprecenljivo vrednost, ki se nam obrestuje!« Ob tem sem se spomnila, da je kredit za mojo staro mamo pome- Lanskoletna finančna izkaznica DO Celotni prihodek 4,9 milijard 44% več kot leta 1981 Dohodek 663,5 milijonov 55% več kot leta 1981 Cisti dohodek 405,2 milijonov___________58% več kot leta 1981 Izvoz na konvertibilno področje 24.698.000,00 dinarjev Uvoz 8.511.000,00 dinarjev Plan izvoza je bil presežen za 48%, plan uvoza pa realizirn do 72%. Mercator-Contal NYTONE - od prenosni — -—:-------- do ^ -if skih sprejemnikov, Mile Bitenc glasbenih centrov in stolpov; tu ponujajo zvo^fi NAMCO, BNS zvočnike &t\Ce nanrave. na mikrovalovni Končno lastna prodajalna # •'»-.j Drugo leto teče, odkar je Contal (tozd Mercator-Mednarodne trgovine) napravil pravi »boom« s prodajo glasbenih centrov in stolpov BENYTONE. Kdo ve, kje vse so razne glasbene naprave, ki jih je Contal do nedavna prodajal v verjetno »najvišji« ljubljanski trgovini, tam v desetem ali enajstem nadstropju stolpnice za Bežigradom. pisarne), temveč tudi za prodajalce - pravzaprav referente. Zdenko Mir je zagotovo eden tistih, ki je bil z vso to stvarjo najbolj obremenjen in prav njemu se je najbrž odvalil največji kamen od srca, ko so končno pred dvema mesecema brez rompa in pompa odprli konsignacijsko prodajalno na Titovi 89 v Ljubljani. Seveda je takšna, prodaja sila nepriročna, ne le za kupce, ki so se drenjali v dvigalu in čakali potem še pred vrati prodajalne (pardon, Tam, koder je bila nekdaj Grma-dina mlekarna, je zdaj pravi HI-FI studio. V konsignaciji je mogoče dobiti AUDIOLINE avtoaparate, zvočnike, antene, pa akustiko BE- naprave, pa mikrovalovne SHARP (za gostinstvo in ® jn -dinjstva), sesalce NILFI-^ kaj. . 0 H” Ko je nastajal tale zapis .j pa Ce ZKS v Mercator-Izbira-aaonija Ptuj. Na prvi akcijski konferenci smo razpravljali o dohodkovnem povezovanju med trgovino in proizvodnjo ter o problemih oskrbe. Poleg članov OOZK iz tozdov in DSSS smo na konferenco povabili še predsednico občinskega komiteja ZKS Ptuj, predstavnika ZSMS ter sindikata v naši delovni organizaciji. Po uvodni predstavitvi sozda Mercator in delovne organizacije Mercator-Izbire Panonije Ptuj so razpravljalci opozorili na težave pri oskrbi naših prodajaln, predvsem pri manjkajočih vrstah blaga. Žal je teh vsak dan več, naš prodajalec pa prav tako iz dneva v dan bolj sprejema vlogo delilca blaga. Da bi si zagotovili potrebne količine blaga za redno oskrbo potrošnikov na našem območju, je potrebno vložiti veliko naporov, predvsem pa je nujno skleniti s posameznimi proizvajalci samoupravne sporazume, ki pa, žal tudi več ne jamčijo, da bomo blago v resnici tudi dobili. Predplačilo na naročeno blago postaja ob današ- njem pomanjkanju blaga skoraj vsakodnevna zahteva pri vse večjem številu naših dobaviteljev. Zahteve po devizni soudeležbi so vsak dan pogostejše: tudi prodaja blaga za dinarje deviznega izvora se širi, čeprav menimo, da postavlja kupce v neenakopraven položaj. Zavedamo se, da so razmere ne le naši, temveč problemi širšega področja republike in države, zato bo izhod treba najti z dogovarjanjem in sporazumevanjem, v okviru DO Mercator-Izbire-Panonije Ptuj pa bomo morali izkoristiti vse notranje rezerve: izboljšati odnos do dela, organizacijo dela ter se zavzeti za skrbno kadrovsko politiko. Tudi znotraj ptujske trgovine kot panoge bomo morali še napredovati pri povezovanju. Ob zaključku konference smo se dogovorili, da bo predsedstvo pripravilo predlog sklepov konference ter jih posredovalo vsem OOZK v DO MIP in udeleženkam konference. ^lavci Elektroporcelana v MIP lstina Antolič ^bisk iz Arandjelovca očedim meseca junija je delovna organizacija MIP sindikalna delegacija Elektroporcelana iz °Vca‘ sodelovanje med obema Vsak 1Voma tra^a že Polnih enajst let. Po izmenjavi huj^nih obiskov članov smo bili tokrat gostitelji Dva in pol dneva trajajoči obisk iz Arandjelovca je potekal v vzdušju bratstva in prijateljstva, novih poznanstev, saj vsakokrat prihajajo drugi delavci. Seznanili smo jih z gospodarskimi razmerami občine in delovne organizacije, jim predstavili niz problemov, s katerimi se srečuje trgovina, pri čemer so bili močno presenečeni nad založenostjo naših prodajnih polic. Pripoved o zgodovini mesta Ptuja, njegovih znamenitostih, predvsem pa ogled Ptujskega gradu in pokušnja dobrega vina so dvignili vzdušje med gosti. Cas je bil tudi za organiziranje športnih iger v malem nogometu, jssgp šahu, kegljanju moških in pikadu za ženske. Igralci niso stremeli za tem, da bi zmagali posamezniki ali skupine, temveč so bili nadvse zadovoljni, da lahko sodelujejo. Ker je ptujska občina predvsem kmetijska, so si gostje iz pobratenega Arandjelovca ogledali sodobno urejene kmetije na območju krajevne skupnosti Hajdina in turistično kmetijo pri Emeršiču v Cirkulanah. Razdalja med Ptujem in Aran-djelovcem je več sto kilometrov, vendar se zdi bratsko mesto tako blizu, kot zna biti blizu le iskren prijatelj, s katerim se je vez pričela tkati že pred desetletji. Mercator v SV Sloveniji V Iz ptujskega Tednika: Pri Mercatorjevi Zarji v Ormožu človek res ne ve, ali je tisto nad trgovino rebus ali reklamna tabla? Pripis: dokler smo pometali pred svojim pragom, smo lahko imeli še neko zadoščenje, zdaj pa to že sodi v rubriko Drugi o nas... Srečanje kupcev in delavcev trgovine Kristina Antolič Ne le preko pulta Z željo po poglobljenem zbližanju delavcev MIP s kupci ter v prizadevanju, kako jim ustreči v okviru naših možnosti, prirejamo srečanje potrošnikov in delavcev delovne organizacije Mercator-Izbira-Panonija v soboto, 27. avgusta ob 17. uri popoldne na prostoru pred blagovnico na Titovem trgu na Ptuju To je že drugo takšno srečanje. Prvo je bilo ob 10-letnici blagovnice. Organizator pričakuje veliko udeležbo, tako potrošnikov kot delavcev MlP-a. Za lačne in žejne bo poskrbljeno, pa tudi za tiste, ki se radi zavrtijo. g ' Predstavniki Mip z gosti na družabnem veieru pri Lovskem domu Ptuj. Tudi na račun tanjše kuverte Kristina Antolič Odprta Rimska peč V soboto, 6. avgusta, je bila otvoritev enega najsodobnejših objektov tozda Maloprodaja v sestavu DO MIP, market RIMSKA PEČ na Ziherlovi ploščadi 10 na Ptuju. m2, s čimer je ena največjih prodajaln s prehrambenim blagom na Ptuju. K vsaki večji samopostrežbi gre tudi bife. Na pogled prijeten in prostoren, v njem pa bo moč dobiti tudi topli obrok hrane. O pomenu novega objekta za DO MIP je ob slovesnosti glavni direktor Franc Tomanič povedal: »Trenutkov, kakršen je danes, ko odpiramo market Rimska peč v najlepšem delu mesta Ptuja, je zadnje čase vedno manj. Gospodarski trenutek nas sili v preudarno ravnanje z naložbami. Na odpovedovanje in večje delovne učinke se bo potrebno čimbolj navaditi. V severozahodnem predelu mesta Ptuja, kjer je povsem novo stanovanjsko naselje, so ob izkopavanju temeljev pri gradnji blokov pa tudi marketa naleteli na različne predmete še iz časa Rimljanov. V neposredni bližini novega objekta so našli del rimske peči, ki je danes restavrirana pod stekleno kupolo, nekaj metrov od trgovine. Po njej je dobil novi market ime RIMSKA PEC. Še bolj kot so si želeli objekta v MIP-u, so to želeli krajani tega predela Ptuja. Gradnja se je pričela 17. novembra preteklega leta in trajala 262 dni. Market je montažnega tipa, njen izvajalec je Marles iz Maribora. Celotna površina meri 1.275 Kolektiv samopostrežbe RIMSKA PEČ, ki bo odslej zadovoljeval potrošnike v KS Boris Ziherl v Ptuju. Predstavljamo Roziko Šeruga Zlati znak Rdečega križa Na proslavi ob 30-letnici krvodajalstva občine Ptuj, ki jo je organizirala občinska organizacija Rdečega križa Ptuj, v soboto, 4. junija, je med 96 prejemniki priznanj bila tudi naša delavka Rozika Šeruga, ki je za 29-kratno darovanje krvi in vodenje krvodajalske skupine v delovni organizaciji M-Izbira Panonija Ptuj prejela zlati znak rdečega križa Slovenije. Rozika je zaposlena v skladišču Galanterija tozda Veleprodaja. Ob prejemu tega priznanja sem ji iskreno čestitala in jo prosila za majhen klepet. Tudi tokrat nasmeha na njenem obrazu ni manjkalo, ko mi je iz žepa delovnega plašča pokazala rdečo škatlico, v kateri je bilo priznanje. »V delovni organizaciji, kjer je zaposlenih 1385 delavcev, je 120 krvodajalcev, od tega je 70 aktivnih. Našo krvodajalsko skupino vodim približno tri leta, in sem z njo zelo zadovoljna. Kako sem postala krvodajalka? Pred približno 15 leti je moj oče zbolel in so mu v bolnišnici menjali kri kar trikrat. Ko sem takrat še kot učenka oziroma vajenka o tem premišljevala, se mi je utrnila misel: »Kaj, ko bi tudi sama postala krvodajalka?« Nedolgo zatem sem se pridružila krvodajalcem. V 13 letih, odkar sem krvodajalka, sem darovala kri že 29-krat; tudi po trikrat letno mi odvzamejo kri. To prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo pomeni zame največji prispevek, ki ga zdrav človek lahko da, to je dragoceno tekočino, ki rešuje življenje,« je menila Rozika. Člani kolektiva ji iskreno čestitamo! Kristina Antolič Tudi ta objekt ni mogel mimo zakonskih omejitev, utemeljevanj, tehtanj, kontrol, zlasti pa krčenj od prvotne široke zasnove do današnje oblike in velikosti. Vse ovire in težave so za nami in tako danes praznujemo ob novi delovni zmagi. MIP je nastal z združitvijo Panonije in Izbire; poslovanje DO se je začelo z januarjem 1979. Smo član velike Mercatorjeve družine, v kateri smo udeleženi v skupnem prihodku s 13 odstotki ter z 10 odstotki v številu zaposlenih. Delovno organizacijo sestavljajo tri temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb. Ob združitvi smo imeli skoraj dve milijardi celotnega prihodka, danes, po petih letih skupnega dela in združitve v sestavljeno organizacijo združenega dela ocenjujemo, da ga bo konec leta že sedem milijard. Združitev, skupen razvoj in razvojne ter poslovne možnosti v Mercatorju so razvidne, zato je bila združitev upravičena. Market Rimska peč je rezultat združenih sredstev sozda, lastnih vlaganj in sredstev izvajalca, zlasti Marlesa in dobaviteljev opreme. Žal nam ni uspelo privabiti k sodelovanju banke, pa vendar objekt stoji, tudi na račun tanjše kuverte delavcev MlP-a. Ni prvič pa tudi ne zadnjič, da . pri nas tako konkretno skrbimo za razvoj ter pomagamo reševati naš gospodarski položaj. Objekt meri 1275 m2, od tega 110 m2 za potrebe krajevne skupnosti Boris Ziherl. Prodajnega prostora je 653 m2, skladišč 295 ter ostalih pomožnih prostorov 217 m2. Skupna vrednost naložbe je okrog 50 milijonov dinarjev. Gradbeni objekt z zunanjo ureditvijo je veljal 36 milijonov dinarjev, oprema z montažo Stanko. 1 ! 1 2 E E Z v tl k h v 8,2 milijona, dokumentacija, arheologija in ostalo nekaj nad 5 milijonov dinarjev.« V Rimski peči je zaposlenih 31 delavcev, ki so razmeroma mlad kader, od katerega pa potrošniki pričakujejo kar največ. Na dan otvoritve, pa tudi še po nekaj dneh je bilo v trgovini moč dobiti vse, kar gospodinje potrebujejo. Gneča, kakršna je bila prvi dan, se je malo ublažila, vendar je trgovina dobro obiskovana. V tozdu Maloprodaja načrtujejo, da bo kar za dobro staro milijardo mesečnem prometa. ometa, Otvoritev je bila združena s ^ jevnim praznikom, pri čemer bila podeljena tudi številna Pr nanja. Skupščina krajevne skw nosti Boris Ziherl je ob krajev116 prazniku podelila DO MIP Pr*zfl0. nje za uspešno sodelovanje. čili so ga poslovodji Rimske P66 ’ Jožetu Bezjaku. l0. Stanko Bračič, najstarejši P°® ri vodja tozda Maloprodaja, je ooV novi market Rimska peč. Iz ptujskega Tednika: ■ A veš. Sima, zakaj so tisto novo trgovino imenovali -Rimska peč-? - Najbri zato, ker bo v njej spričo visokih cen vsakemu kupcu postalo v*** - Ne, pač pa zato, ker boš ti v njenem bifeju kuhan in pečen! K Novi market RIMSKA PEC na dan otvoritve, kjer se je zbralo več sto krajanov - potrošnikov novega predela mesta Ptuja. Foto: Kristina Antolič ^ razširjene seje konference sindikata M-Nanosa Sergej Paternost 26. julija letos je bila sklicana razširjena seja konference sindikata M-Nanos, ki ^kupaj z odborom za koordinacijo dela osnovne organizacije zveze komunistov j-O ter predsedniki delavskih svetov vseh tozdov obravnavala šestmesečne rezul-poslovanja delovne organizacije. Seji je prisostvoval kot gost član predsed-tva občinskega sindikalnega sveta Postojne Milan Radič. Uvodoma je tovarišica ^jberna obrazložila nekatere bistvene elemente poslovanja za prvo polletje 1983: /^onomičnost je ostala na ravni prejšnjega leta, medtem ko se je produktivnost P°večala za 3,64%, rentabilnost poslovanja pa za 3,8%. blaga se je povečala za Ka,°’Medtem ko je fizični obseg aSel za 10%. aloge so za 11% višje, izboljšal *a 7^ koeficient obračanja blaga Vis; • °> vendar ni bil dosežen v ki je bila določena s pla-Zaloge so se obrnile 3,71 je dosežen v višini 50%, VgA-^kana prodaja blaga pa je za 28% v odnosu na prvo polletje 1982. V razpravi, ki je sledila, je predsednik PO Tone Čeme poudaril, da so že ob prvem trimesečju opozorili na razmere, v katerih se je znašla trgovina, in predvidevali ukrepe, vendar se stanje ni spremenilo, temveč so se pogoji poslovanja še poslabšali. Predvsem gre to na račun zamrznjenih marž in visokih obrestnih mer. Za izboljšanje poslovanja delov- ne organizacije bi morali ukreniti naslednje: - prilagajati se kupni moči prebivalstva in ukiniti neprekinjeno poslovanje trgovin, - ukiniti nerentabilne poslovalnice, - specializirati se in konkretizirati prodajo v večjih središčih - ukiniti prodajo industrijskega blaga, ki ni donosna - poostriti odgovornost za nei- Ob otvoritvi novega marketa v Razdrtem je prisotne pozdravil tudi predsednik IS skupščine oči ne Postojna, Franc Glažar. zvrševanje sprejetih sklepov - izboljšati organizacijo poslovanja v smislu racionalizacije in zmanjšanja stroškov. Pojasnil je tudi vzroke izgube v tozdih Indus in Trgovina Rakek, ki so predvsem posledica novih naložb oziroma visokih anuitet in obrestnih mer. Konferenca je sprejela naslednje sklepe 1. Predlagamo, da pristojni organi poslovno ovrednotijo ekonomski položaj trgovine ter sprejmejo predpise, ki urejajo pridobivanje dohodka v trgovini oz. da se spremeni obrestna mera predvsem za poslovanje z blagom za osnovno preskrbo. 2. Potrebno je pospešiti dohodkovno povezovanje s proizvodnimi organizacijami združenega dela (predvsem z agroživilstvom) po načelu združevanja dela in sredstev. Predpogoj za to je, da nam družba prizna položaj v pogojih pridobivanja dohodka z drugimi dejavnostmi. Sedanja akumulacija v trgovini je vse manjša, kar nam onemogoča združevaje sredstev oz. povezovanje s proizvodnjo. g Poslovodnim organom ter samoupravnim organom v tozdu Grosist predlagamo, da se lotijo sanacije ter ukinejo tisto industrijsko blago, ki ni dohodkovno donosno. Istočasno naj se izpad v poslovanju nadomešča z blagovnimi skupinami, kjer je to mogoče (prehrana, pijača, široka potrošnja). Nanosove vesti V tozdih maloprodaje oz. tistih, ki so poslovale z izgubo, naj v sanacijskih programih svojo aktivnost usmerijo na sledeče: - Ukinitev nedonosnih poslovnih enot - Specializacijo in koncentracijo prodaje v večjih središčih - Ukinitev neprekinjenega obratovalnega časa - Zaostritev odgovornosti za neizvajanje sprejetih ukrepov - Boljšo organizacijo v smislu racionalizacije dela in zvišanja storilnosti. Tudi prispevek k turizmu Sergej Paternost Odprta trgovina v Razdrtem Že v drugi številki letošnjih Nanosovih vesti smo poročali o začetku gradnje nove poslovalnice v vasi Razdrto. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je uresničila dolgoletna želja vodstva tozda Izbira Postojna in krajanov Razdrtega in okolice - odprt je novi objekt. Svečani otvoritvi 1. julija je prisostvovalo večje število krajanov in vabljeni predstavniki skupščine občine Postojna in krajevne skupnosti Razdrto. Otvoritveni govor je imel direktor tozda Izbira in Postojne Iztok Mislej, nato pa sta spregovorila še predsednik IS skupščine občine Postojna, Frač Glažar, in predsednik sveta krajevne skupnosti Razdrto, Rudi Blažek. Trak je prerezala novozaposlena delavka Marija Mrše. Naložba je stala blizu deset milijonov dinarjev. Objekt je samopostrežna trgovina z delikateso, vendar brez mesnice in bifeja. Celotna površina s skladiščnim prostorom in pomožnimi prostori znaša okrog 200 m2. Izvajalec del je bila SCT - TOZD »Gradnje« iz Postojne s kooperanti. Trgovina je bila nujno potrebna za vas Razdrto kot tudi za okoliške vasi, saj je stara poslovala v higiensko nemogočih prostorih. Pohvaliti moramo svet krajevne skupnosti Razdrto in njegovega predsednika Rudija Blažeka za spodbujanje novogradnje in za požrtvovalno delo in pomoč, ki so jo nudili pri gradnji stavbe in ureditvi okolice. Pričakujemo, da bo nova trgovina prispevala tudi k razvijanju turizma v tej vasi. Slobodan Milinkovič Sergej Patemost Pravnik svetuje Lastna udeležba pri stanovanju Osnovna organizacija ZSMS v DSSS Mercator-Na-nos je odločno okrepila svojo aktivnost, zavedajoč se resnosti družbenih prizadevanj za stabilizacijo. Načrt mladincev v letu 1983 je zajel naslednja področja: Člani osnovne organizacije bodo preučili in izvajali program aktivnosti občinske konference ZSMS za leto 1983. Člani izvršnega odbora bodo razvijali kolektivno delo in bodo zadolženi za konkretna področja. O svojem delu bodo redno poročali osnovni organizaciji. Osnovna organizacija ZSMS bo vzpostavila akcijsko sodelovanje z osnovno organizacijo ZK in izvršnim odborom ZSS. Aktivno se bo vključila v prizadevanja in program aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij na ravni DO. O vprašanjih, ki so izrazitega pomena za življenje in delo mladih, bodo na sestankih izvršnega odbora in osnovne organizacije zav zemali stališča ter jih posredovali odgovornim organom, nosilcem funkcij in poslovodnim organom. To zadeva naslednja področja: - SLO in DS: zadolženi Božidar Blažek in Ivanka Obid - stanovanjska problematika: zadolženi Darinka Slabnik in Bruna Čeč - kadrovska problematika in izobraževanje: zadolženi Irena Gnezda in Marija Terčelj - informiranje: zadolženi Ana Leskovec - sindikat: zadolžena Mimica Černetič - idejnopolitično ' izobraževanje: zadolžena Teja Bole Člani osnovne organizacije se bodo vključili v razvoj samoupravljanja ter v delo in prizadevanja delavske kontrole. Organizacijsko in kadrovsko se bodo vključili v izvedbo nalog na področju SLO in družbene samozaščite. Aktivno bodo sodelovali v procesu obveščanja. Prizadevali si bodo, da bodo obveščeni sami in seznanjali bodo kolektiv s svojim delom in aktivnostmi. Razvili bomo različne oblike športne dejavnosti in si prizadevali za srečanja na tem področju. Na področju kulture bodo predvsem pripravljali kulturne sporede ob praznovanju družbenih dogodkov in jubilejev ter poskrbeli za kulturno udejstvovanje našega kolektiva. Zavzemali se bodo za idejno-po-litično izobraževanje članov osnovne organizacije. Skušali se bodo bolj usposobiti za delovnje v političnem sistemu socialistične demokracije, predvsem z idejnim in akcijskim usposabljanjem mladih v delovanju družbeno političnih organizacij, v samoupravnih organih in delegacijah za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti. Skušali bodo zagotoviti udeležbo svojih članov na eni izmed mladinskih delovnih akcij. Skrbeli bodo za dosledno izvajanje akcijskega programa DS skupne službe, ki velja za vse. Poseben poudarek je na idejnopolitični vzgoji mladih. Načrt, ki so ga pripravili predvideva razgovore o temah, kakor so n. pr.: »Samoupravni socializem v odnosu do kapitalizma in t. i. realnega socializma« (pojem lastnine, nasprotje med produkcijskimi silami in proizvodnimi odnosi, itd.), »Družbenopolitične organizacije -subjektivni faktor« (ZKJ in razlika med večpartijskim sistemom na zahodu, enopartijskim sistemom na vzhodu in našim sistemom, s posebnim poudarkom na delegatskem sistemu, itd.), »Neuvrščenost«. Na enem sestanku naj bi bila obdelana ena sama tema, če pa bo zanimanje, ji bodo namenili več sestankov. Teme naj bi bile obdelane v letu 1983. Program bo posredovan OO ZSM vseh tozdov Mercator-Nano-sa z namenom, da bi bile OO ZSM v TOZD obveščene o programu idejnopolitičnega izobraževanja OO ZSM v DSSS in da bodo lahko tudi same organizirale podobne tematske sestanke. Aktivnost mladine se torej pridružuje stabilizacijski aktivnosti. Na ta način so mladinci v pomoč družbi na pravem mestu in v pravem času. Tozd Izbira tudi v Hrvatski Sergej Patemost Poslovalnice na reškem področju V zvezi s plačevanjem lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanja oziroma stanovanjske pravicde na družbenem stanovanju v družbenem sektorju je še vedno marsikaj nejasnega, kar bomo skušali v tem sestavku popraviti. Določila o lastni udeležbi vsebuje Republiški zakon o stanovanjskem gospodarstvu, Ur. list SRS št. 3/81, in sicer v 33. členu. Citiramo določila tega člena: »Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini oziroma se preseli v večje ali večvredno stanovanje ali pridobi posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše, mora prispevati lastna sredstva glede na vrednost stanovanja v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi. Sredstva lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice so vračljiva.« Kdor se torej preseli v večje ali večvredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, plača lastno udeležbo glede na razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega novopridobljenega stanovanja. Kdor pa se preseli iz večjega v manjše stanovanje, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju Z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novopridobljč' nega 'stanovanja. Prav tako je tisti, ki se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, upravičen do vrnitvi vplačanih sredstev lastne udeležbe v skladu z določenimi merili in kriteriji. Nadalje navajamo primere, ko ni potrebno plačati lastne udeležbe. Te obveznosti ni dolžan prispevati: - zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrt1 drugega zakonca ali po razvezi zakonske zveze, - občan, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, namenjenemu osebi, ki opravlja službeno obveznost (kurjači, vratarji), - nosilec družbene funkcije, ki je pridobil stanovanjsko pravico v kraju zunaj stalnega prebivališča, za čas opravljanja funkcije v tem kraju. Vsi pogoji, merila in kriteriji ter postopki za določitev višine ter vračila lastne udeležbe se določijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Za lastno udeležbo se štejejo lastna sredstva kot tudi namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva občana v banki. Na podlagi gornjih določil zakona bi lahko sklepali* ^ ni treba plačati lastne udeležbe poleg v zakonu navede* nih primerov tudi tistim, ki se preselijo v manjše aj manjvredno stanovanje ali tistim, ki se preselijo v enak0 ali enakovredno stanovanje. Tozd Izbira Postojna ima poleg poslovalnic na območju občin Postojna, Sežana in Ajdovščina trgovine tudi v sosednji republiki Hrvatski, na področju Reke. Pogovarjali smo se z vodjem maloprodaje Reka, Jero-limom Ramičem, ki nam je posredoval nekaj podatkov o delu teh poslovnih enot. V okolici Reke je devet poslovnih enot tozda Izbire - osem klasičnih vaških trgovin in ena samopostrežna. Poslovalnice so raztresene na področju okoli 35 km. V njih je zaposlenih 20 trgovinskih delavcev, ki bodo ustvarili Poslovalnica Podkilovac, ki je bila v sodelovanju s krajevno skupnostjo Jelenje na novo adaptirana. okoli 10 starih milijard dinarjev prometa. Zaenkrat vse poslovalnice poslujejo rentabilno, čeprav jih je večina v zasebnih hišah in morajo za uporabo plačati visoko najemnino. Na njihovem področju so največje krajevne skupnosti v Jelenju in Čavlah. Z njimi zelo upešno sodelujejo. Sadovi dobrih odnosov se kažejo v tem, da je krajevna skupnost Jelenje prepustila tozdu Izbira pravico uporabe poslovnih prostorov v vasi Podkilovac in Zareti-či. V Podkilovcu že posluje sodobno urejena trgovina, medtem ko ‘so v Zaretičih gradbena dela pri izgradnji stavbe v teku in bo predvidoma trgovina lahko začela poslovati ob prazniku republike. Tudi v Čavlah je krajevna skupnost prepustila Izbiri poslovne prostore za tgovino, ki že uS^jaif posluje. V Čavlah se pogov ^ j tudi o gradnji yečje sarnop^di ne trgovine z manjšim s ščem. -jn1 Sedaj urejujejo lastninske .jv se za zemljišče in idejni na ^ di v vasi Podhum nameraval diti v domu krajevne sodobno trgovino. V ta bila sklenjena pogodba s *’ skupnostjo Jelenje, s prepušča pravico uporabe ^ v’-* štorov, s tem da Izbira oPra $ ^ potrebna preureditvena °e ^ f kim uspešnim sodelovanj meravajo v bodoče P|0v^!j| družbene prostore vse P°® nih ‘l ce, ki še poslujejo v zaseD* šah, in s tem povečati čo0°MSe\ je, kot je splošno znano, PrvjeriJ v vaških trgovinah mi m n1 . ga sploh ni. Vodja maloprodaje Reka Jerolim Ramič Nanosove vesti ^dba naj bo neprekinjena ^obodan Milinkovič V zdravem telesu zdrav duh Analiza udeležbe Mercator-Nanosa na Mercatoriadi ^ na Ptuju je pokazala, da v DO Nanos nimamo j^avilno organizirane rekreativno športne dejavnosti, ^dvsem zaradi tega, ker se delavci z rekreacijo uk-^rjajo neorganizirano in občasno, ter zaradi neo-Pr^mljenosti športnih ekip s športnimi rekviziti. ga?ar.adi omogočanja celoletne or-j^irane rekreativno športne de-^osti so nujni naslednji ukrepi: ja" oblikovanje stalnih športnih .^•Pin za rekreativno vadbo po ^vilniku športnih iger sozda Mercator, tiv Ornog°čanje celoletne rekrea-ne vadbe vsem športnim skupi- nam na ta način, da se ekipe včlanijo v športna društva pri TKS, kjer ta društva delujejo, kjer pa jih nimajo, se organizira rekreativna vadba v lastni izvedbi, - omogočanje nakupa športne opreme in pripomočkov. Cilj je trajna rekreativna športna dejavnost kar največjega števila delavcev Mercator-Nanosa, kar bo hrabra Sp asojevic Sergej' Paternost «5 let neprekinjeno M-Nanosu .Predstavljamo vam delavko Gabro Spasojevič, ^ že polnih 35 let združuje delo pri isti delovni °rganizaciji, to je Nanosu v Postojni. •hiorT- >. sc.............. 'halo n/2 vlakom. Šele ie merhln 86 je. P°dietie' ^ ^bos _ Preimenovalo v k°’ so do^m m° nazaj v Post°i-^terim ^’11 mar>jši avtobus, s vozili ™ delo. or^aritka ° P°koj itve, kot kal-7' do me ovni čas so imeli of°dilo, d!,6',u,re- Večkat se je bioRo ,b koncu delovnika Pfevo^ S 1 domov, ker ni bilo Vornjakj, s katerimi so se večinoma prevažali, so bili na vožnji in »potniki« so morali mimo čakati na njihovo vrnitev. Prehrano so si uredili v skladiščnih prostorih. V menzi, kot so takrat imenovali družbeno prehrano, so dobivali ob 12. uri skupen obrok za malico in kosilo. Tudi sestankovanje je bilo drugače urejeno kot danes. Vsi sestanki, od poslovnih do sestankov družbeno političnih organizacij, so bili po končanem rednem delu. Tudi udeležba na sestankih ni bila nikdar problematična. Gabra meni, da so generacije, ki so se zaposlile takoj po vojni, dosti prispevale in dosti prestale, kot se temu reče, zaradi težkega povojnega gospodarskega in političnega položaja. Delavci, kot je Gabra, naj nam bodo za vzgled, predvsem po delavnosti, vztrajnosti in skromnosti. V imenu sodelavcev ji želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva v nadaljnjem življenju. osnova za občasna kontrolna in izločitvena tekmovanja. Uspehi izločitvenih tekmovanj bodo merilo za oblikovanje tekmovalnih skupin po panogah, in sicer tako, da bodo skupine in posamezniki razvrščeni po dosežkih v skupine Nanos - 1, Nanos - 2, Nanos - 3 itd., ne glede na to, s katerega območja so tekmovalci. Na ta način bomo omogočili enoten nastop najboljšim tekmovalcem v Merca-tor-Nanosu. S tem namenom smo ustanovili tri stalna rekreativna območja: Čabar, Portorož z Obalo ter Postojno. Vodstvo in vse družbenopolitične organizacije Mercator-Nanosa so takšno usmeritev enotno podprli. Osnovni problem je, kot vedno, zagotovitev sredstev za začetne stroške. Redni letni stroški so znosni, začetni stroški pa so nekoliko večji, ker je treba zagotoviti športna oblačila, obutev in pripomočke za okoli 200 športnikov. Načrtujemo oblikovanje posebnega sklada, v katerega bi tozdi združevali sredstva za športno-rekreativno dejavnost delavcev. Ker ima ta dejavnost večinoma naravo javnih prireditev (treningi, tekmovanja ...), je to hkrati zelo ugodna priložnost za predstavitev Mercator-Nanosa navzven. Najvišji uspeh pa bodo zdravi delavci z občutkom pripadnosti »hiši«, ki jim poleg dela in zaslužka omogoča tudi zdrave, tovariške medsebojne odnose. Nemalokrat smo se prepričali, da so taki odnosi eden od najmočnejših gonilnih dejavnikov za doseganje boljših delovnih uspehov. S tako dejavnostjo pripomoremo k osnovnemu cilju naše družbe: zdravemu, prayilno naravnanemu in visoko učinkovitemu delavcu - samoupravljalcu. Krvodajalstvo j* V eni izmed prejšnjih številk smo objavili dve sliki s slovesnosti ob podelitvi priznanj dvema delavcema delovne skupnosti skupnih služb za 25-kratno darovanje krvi. Priznanji sta prejela Jernej Bombač in Ivo Šavor. Danes obveščamo o priznanju, ki ga je ob 30-letnici krvodajalstva podelil republiški rdeči križ Slovenije naši delovni organizaciji za zasluge pri krvodajalstvu. Poleg pisnega priznanja smo prejeli tudi zlati znak. Priznanje je zasluženo zaradi množičnosti, predvsem pa za dol-goleto plemenito delo pri razvijanju solidarnosti med ljudmi. Danes že vsakdo ve kaj pomeni darovanje krvi. To je humana akcija, s katero rešujemo življenja vseh, ki kri potrebujejo, pri tem pa se ustvarjajo trdnejše vezi med ljudmi, predvsem pa tovarištvo, nesebičnost, bratsvo ter enotnost, ki so nujno potrebni za mirno sožitje med narodi. Ob tej priložnosti čestitamo tako delovni orgnizaciji kot tudi vsem njenim delavcem. Hkrati obveščamo vse delavce Mercator-Nanosa in ostale občane, da bo občinski odbor rdečega križa Postojna organiziral odvzem krvi v dneh 29., 30. in 31. 8. 1983 od 8. do 14. ure v prostorih fizioterapije Zdravstvenega doma v Postojni. Priznanje za zasluge za krvodajalstvo ob 30-letnici krvodajalstva, ki ga je podelil skupaj z zlato značko Republiški rdeči križ Slovenije delovni organizaciji Mercator-Nanos. Franček iz Kopra javlja Kako na dopust z regresom Hura! Franček in Franca sta dobila regres za dopust! Zdaj pa gremo! - Kam? Samo to je še vprašanje. Vse drugo smo že rešili. Regres je tu, ponudbe so tu, in to najbolj privlačne: eno ali dvo posteljne sobe, z WC, s hladno ali toplo vodo, s pogledom na morje ali zid. Polni ali polpenzion... Zdaj pa Franca, izbiraj! Franček bo samo spal ob tebi in tudi smrčal. Ti, Franca si glavni komercialist. No, pa začnimo z računico. Franček kot šef dobi 3.280 dinarjev. Franca kot penzionistka pa 1.500 dinarjev, to je skupaj 4.780. Franček priloži 500, od penzioni-sta pa ne moremo kaj več zahtevati. Ja, pa še tale honorar, to bo približno 360, skupaj 5.140; seveda, če bo honorar. Startna vsota je tu. Zdaj samo še: Kam? Dosti želja, malo denarja. Kje je pa bencin? Pa boni? Ni vprašanje, pravi Franca, bencin in boni, to je tvoj problem, dragi Franček. Začeli smo se boriti za prostor in, seveda, za ceno.« Sonce je samo pri nas..., morje čisto kot kristal ..., hribi in pogled z njih, samo pri nas... pa naše doline, pa zdravilni bazeni, samo pri nas...« »Če prideš k nam v zdravilišče z berglami, greš domov brez njih« -če ti jih ukradejo, seveda. Torej dobre ponudbe, karseda. Tudi cene so zapisali zraven. Dnevni penzion stane 700-800 dinarjev + turistična taksa. Pa vzemi najnižji penzion, in to samo za deset dni 10x750; ker bodo ločene sobe, znaša 7.500, taksa je 300, je 7.800 din. Pa Franca tudi vsak dan porabi za sadje, kozarček vinčka 100, Franček pa 200, ker je glavar družine, to je zopet 3.000, skupaj 10.800 za deset dni. Kaj pa zdaj? 4.780 sva dobila za regres, porabila bova 10.800. Kje iskati primanjkljaj 6.020? No, sva sklenila oba, ne bova se obnašala kot ZIS, da bi jemala kredite, našla bova druge vire, ampak šla bova. Šla bova brez samoprispevkov sorodnikov, šla bova brez zadolžitve, šla bova brez intervencij sosedov, šla bova na najino breme. Samo kako? Dragi Franček, je zaupljivo rekla Franca: vsak dan 2 dl manj, jaz pa ne grem več k frizerju vsak 10. dan, ampak vsak 20. dan. Kopalke bodo kar dobre še od lani, ti pa nobenih novih srajc. Tako je rekla Franca. Škoda, da se tudi soseda Milika ne ravna po najinih načelih. Pa še nekaj sem predlagal. Imava sorodnike v daljnjem svetu, kaj pa če bi šla k njim, saj bi šlo na devizne stroške, ne bi porabila dinarskih sredstev? In veste, kaj mi je še rekla Franca? »Ja, Franček, kdo bi pa to še verjel, da ne bova porabila najinih deviz!« Je ta Franca od hudiča. Ali pa tudi ne. Pojdeva in nobenih besed, sem se opogumil. Pa pravi Franca: »Če bo honorar, greva za 5.140, to se pravi, da greva za 5 dni, za deset dni bi bilo po domačih cenah 7.800, za 5 dni je 3.900, za ostalih 5 dni, pa bo poskrbela inflacija.« Na kaj vse misli moja Franca! Zakaj se ona ne piše Milka? Ona bi vse že poprej predvidela, ne šele, ko je vse končano. Franca, Franca, zakaj nisi Milka! Sj bi bilo isto. Spet bi nastradal jaz. Torej, kaj je, Franca? Greva ali ne, na dopust? Seveda greva, Franček. Ko nama bo zmanjkalo denarja, bova zaprosila za solidarnostno pomoč. Vem, da boš vprašal, od koga. Od sosedov, ki kaj imajo. Ali misliš, da si bo kdo upal reči ne? Če bo treba, pa bova uvedla samoprispevek. Verjemi mi, na to še vedno padejo. Franca, ta Franca in vaš Franček iz Kopra. •‘vT " Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Paternost (telefon: (067) 21-441) Mercator na Dolenjskem Dolenjski tozd obnavlja iz lastnih sredstev Ljuba Sukovič — M.Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto Otvoritev pod Gorjanci M-Velepreskrba, TOZD Standard iz Novega mesta je v soboto 2. julija letos, predala namenu nanovo urejeno prodajalno v vasici Gaberje pod Gorjanci. Planinci jo nedvomno poznajo, saj se tu začne markirana pešpot na Gorjance in njihove znane planinske in izletniške točke, kot so Krvavi kamen, Miklavž, Gospodična, Trdinov vrh itd. postrežna trgovina z delikateso, prodajo kruha, sadja in pakiranega mesa ter mlečnih izdelkov, ki je bila ta dan založena med drugim tudi s pralnim praškom, detergenti za pomivanje posode, zobno kremo, čokolado, kavo in mesom. Leseno stopnišče vodi v prvo nadstropje, ki je namenjeno pro- Zunanji izgled objekta je v planinskem slogu, ki se prav poda krajem, kjer so se »dogajale« Bajke in povesti o Gorjancih znane po pisatelju Janezu Trdini. Celotna naložba za preureditev, nadzidavo in premostitev struge potoka je znašala 11 milijonov dinarjev, vse iz lastnih virov financiranja, to je iz sredstev, namenjenih za investicije, in sredstev za investicijsko vzdrževanje tozd Standard. To pomeni, da so bila dela izvedena brez pomoči kreditov in brez združenih sredstev sozda Mercator. Naložba ni velika v primerjavi s predhodno - PC Ločna, vendar je za kraj, ki je tako odmaknjen v področje Gorjancev od najbližjih centrov Brusnic in Novega mesta, velikega pomena, saj je poslovalnica do zdaj životarila v majhnih starih in dotrajanih prostorih. Ob otvoritvi se je zbrala množica krajanov, ki so prišli tudi iz oddaljenih zaselkov Gorjancev. Zbranim je o pomenu nove trgovine spregovorila predstavnica krajevne skupnosti Gaberje, ki je na kratko orisala razvoj kraja in njegov zgodovinski pomen med NOV ter izrekla zahvado našemu tozdu za prispevek k razvoju kraja. Ključe preurejene trgovine je poslovodji Zvonetu Cunku izročil direktor tozda Standard, Ciril Jarnovič, ki je zaželel kolektivu čimveč delovnih uspehov. S preureditvijo in nadzidavo poslovne stavbe so se razpoložljivi prodajni prostori podvojili in znašajo skupaj s skladiščnimi 190 m2. Načrte so izdelali v Mercator-Te-hni, tozd Investa iz Ljubljane, izvajalec del pa je bilo SGP Pionir iz Novega mesta. Gradbena dela so pričeli v oktobru 1982, zaključek pa je bil predviden že za 1. maj 1983, vendar so se dela pri opremljanju in usposobitvi prostorov zavlekla, zaradi česar je bila uradna otvoritev za praznik borcev. Prodajalna Gaberje je imela v prejšnjem letu 16,3 milijona din realizacije, za letošnje leto pa ima planirane za 20% več, vendar bo v novih razmerah dela bržkone presežena. Preureditev je bila nujna tako iz varnostnih kot iz poslovnih razlogov, saj se je s povečanjem prodajnih in skladiščnih prostorov razširil tudi izbor blaga. V pritličju je lepo urejena samo- Pridobitev v Metliki Pred petnajstimi leti je bila na križišču Ceste bratstva in enotnosti s cesto, ki pelje v Črnomelj, v Metliki zgrajena samopostrežna trgovina, ki je takrat sicer zadoščala bločnemu naselju v bližni. Danes pa je postalo breme oskrbe tistega dela Metlike, ki se je prav v zadnjih letih močno razvil, za samopostrežno preveliko, zlasti še, ker se je v njej ustavljalo zaradi bližine prometne poti, veliko potnikov, pogosto pa so kupci prihajali tudi z one strani Kolpe. Izboljšanje oskrbe občanov v tem delu mesta je bilo zato nujno, opredeljeno pa je bilo tudi med temeljnimi cilji srednjeročnega plana občine. Sredi marca so zato sredi novega naselja blokov in individualnih hiš v Šestovi ulici zasadili prve lopate za novo samopostrežno trgovino, ki bi razbremenila že obstoječo trgovino, sicer edino v tistem delu Metlike. Objekt se kljub neugodnim razmeram, ko je akumulativna sposobnost maloprodajne trgovine izredno slaba, zrasel v izjemno krtkem času - v štirih mesecih, torej v dogovorjenem roku in, kar je še pomembnejše, po dogovorjenih cenah. Samopostrežno Šestova, tako so jo poimenovali po ulici, v kateri stoji, so v tozdu M-Rožnika Metlika odprli 15. julija. Investicijska vrednost novogradnje je znašala dobrih 14 milijonov dinarjev. Poleg lastnih sredstev tozda Metlika in združenih sredstev sozda Mercator so s krediti pomagali še Marles, dobavitelji opreme, Mercator Interna banka ter Ljubljanska banka, Temeljna Dolenjska banka Metlika. Samopostrežna z bifejem ima 277 m2 uporabnih površin, od tega 132 m2 prodajnih prostorov, 84 m2 je namenjeno skladiščem, 66 m2 pa je pomožnih prostorov. V trgovini se je moč oskrbeti z izdelki osnovne preskrbe, z živih in delikateso, manjša pa je izbira galanterijskega blaga in gospodinjskih potrebščin. Prejšnjim sedemindevetdesetim zaposlenim v tozdu Metlika se je pridružilo še 10 prodajalcev, ki so letos končali šolanje in so bili vso učno dobo njihovi učenci, kar je v današnjem času, ko postaja brezposelnost vse bolj pereč problem, zelo pomembno. Kot je po dobrem mesecu poslovanja povedala poslovodki-nja Sonja Čečelič, je založenost trgovine glede na razmere, kakršne vladajo na trgu, dokaj dobra. Odločili so se, da bodo kar najbolje sodelovah s svetom potrošnikov ter tako izbiro oziroma ponudbo prodajnih artiklov sproti prilagajali potrebam in željam kupcev naselja. Ob otvoritvi se je zbrala precejšnja množica domačinov in okoličanov. Vse foto: Ljuba Sukovič daji tekstila, pohištva, bele 20 ke in galanterije, ter v sklah drobno železnino, barve &, urejene tudi garderobe in je za delavce in pisarniški P Za žejna grla in proti Pr^e^ov| 5 so s poskušnjo svojih 12 pred trgovino poskrbeli n /gjcMcj bavitelji M-Agrokombinat Fructal Ajdovščina, Bade j-viP in Radenska s STILOM- ^ pfoj pet kupcev z večjim raV; z n je poskrbel Kraš iz Zagret? mi darilnimi paketi svoji “h nih kakovostnih izdelkov- ^ ^ n Kupci so nadvse zadov^^rf^fj-hajali iz trgovine, čeprav ^ ^ gneče malo dlje stali v vr Na tekstilnem oddelku je bila vrsta pred pultom * nogavicami. vO in nogavice. ^Poslovnega poročila M-Kopitarne Sevnica biltenu M-Kopitarne Preskrba v izrednih razmerah Naloge SLO in DS Pobili mednarodno posojilo ^ začetku letošnjega leta smo, po daljšem zamuja-Ju> uspeli dokončno nabaviti opremo po investicij-programu za preusmeritev proizvodnje obrata v proizvodnjo lesenih ortopedskih podplatov za 7V°Z- Na novih strojih pa proizvodnja še ne teče, kot Pričakovali. Pojavljajo se napake na strojih, pa tudi na novo sprejeti delavci, ki delajo na teh strojih, 1^niajo delovnih izkušenj. šeKer srno v letošnjem letu dobili mednarodni kredit v °Pr 0St' ^8 000 US $ za nabavo °bmrne za proizvodnjo lesene sip .Ve za izvoz, moramo vsi zapo-Vqj 1 vložiti vse sile, da bo proiz-cj0 ^ stekla brez zastojev, da bo-bn Str°ii Polno izkoriščeni, da se betji^duktivnost povečala. Skr-nje Moramo za boljše izkorišča-b0rnSUrovin in materiala. Le tako izvrw° ^hko pokrivali obvezo za goi ^ na®’b izdelkov, kar je bil po-2a Pridobitev kreditov. st^pOrvem polletju letošnjega leta Uvozili za 18,940.070 din (po tečaju ZIS), ka je le 40% letnega plana. Možnosti za izpolnitev letnega plana imamo, saj so pogodbe za izvoz v II. polletju že sklenjene v vrednosti 21.232.895 din (po tečaju ZIS), samo realizirati jih moramo. Produktivnost je v primerjavi z letom 1982 za celotno podjetje narasla za 2%, razen v obratu kopit, kjer je za 6% nižja. Veliko pozornost bomo morali posvečati boljšemu izkoriščanju lesa in ostalega izdelavnega materiala, saj je analiza za prvih šest mesecev pokazala, da je izkoristek precej slabši v primerjavi s prejš- njim obdobjem oziroma s planom. Vse to se pokaže tudi pri rezultatih poslovanja v obdobju I.-VI. 1983. Materialni stroški so v primerjavi z lanskim polletjem narasti! kar za 60%, skupni prihodek samo za 42%, tako da je dohodek višji le za 16% in znaša 84.428.990 din. Prav tako so se povečale obresti na kredite in obveznosti iz dohodka, tako, da znaša čisti dohodek za prvih 6 mesecev 54.906.777 din, kar je za 1% manj kot v enakem obdobju lanskega leta. V bodoče moramo še bolj paziti, da se zaloge surovin in materiala ne bodo nesmotrno povečevale, ker nam vežejo obratna sredstva. Ker lastnih sredstev nimamo, najemamo kredite, za te pa plačujemo visoke obresti, saj je od 10. 7. 1983 dalje obrestna mera 34%. V prvem polletju 1983 smo ustvarili 16.511.517 din pozitivne razlike, kar predstavlja 7% akumulacije na lastno ceno. Vsi obrati so poslovali pozitivno. Nada Senica Drugi o nas Drugi o nas ■ Drugi o nas ^ 16. g. 1983 Grčar piše v Delu, da je Sr 11° Plinskega štedilnika v j, ern Trgoavtu trikrat dražje bi biia e§a štedilnika. Na računu I raba p_naPisana specifikacija, po-^esek ateriala, nič ur, le končni toltožbi " 11-380,00 dinarjev. Po briz^g,.1 stranke so v Trgoavtu bežali ~ - so se zmotili in račun .8.608,00 dinarjev, hkrati ra^un pripisali, kakšno Sooi°Pravili ter cla upoštevajo Ptranka pa se tudi s tem k a tr-> n* strinjala in vse pove-I u ob^emu inšpektorju. Kmalu U *nšpektorja so stranko ri S0otoA: P^heali v Trgoavto, ter 1 u^bali v , P ne bodo nič zara-I j ^ aka!? Hvala bogu, da ne- ^ delovne organizacije ne upoStevaio :itvi v sozd .. sporazuma I^ Žle^*11- 8-1983 v sevni-115 milijo- to{eari.eTv škode zaradi neurja zatoUboieen • tk0Haj ves Ih -O pa sorte goldin izvozu. | Sadu zapustila le štrclje v Prvovrstnih jabolk,, ki jih ^IL^VENIJE - LJUBLJAMA "Sfea,,c° ski kombinat Sevnica je doslej odkupil 90 ton pšenice, vendar odkup še traja. Po republiškem planu naj bi oddali v tej občini 150 ton pšenice. Letošnja akcija je približno enaka kot lani, s tem, da so vložili vanjo več priprav, saj so ljudje iz zadruge stali domala za vsakim kombanjem, ki je žel in sproti podstavljali vreče. Dolenjski list, 28. 7. 1983 Prvotno so gojili kumarice za vlaganje - v kamniški Eti namreč le v okolici Studenca v sevniški občini. Letos pa imajo nove proizvajalce tudi na območju KS Bb-štanj in Loka. Eta odkupuje I., L, in III. vrsto, pri čemer prvovrstne ne smejo presegati šest centimetrov v dolžino, kar opozarja na nujnost vsakodnevnega pobiranja. Tovornjak sevniškega kmetijskega kombinata (Mercator) jih je minulega tedna pobral že drugič. A. Ž. se je pogovarjal tudi s pridelovalko Miro Gričarjevo, ki meni, da se bo še več zasebnikov odločilo za pridelovanje kumaric za vlaganje, tako da bo tovornjak dobil nove vmesne odkupne postaje. dih bo za hotel letošnja sezona dobra. »Lesninar«, julij - avgust Maja je kadrovsko-socialni oddelek DS Lesnine organiziral seminar za poslovodje trgovine s pohištvom na Vrhniki v hotelu Mantova. Povzemamo mnenje dveh udeležencev seminarja: Adam Su-bašič iz Tuzle je imel pripombe le na hotel Mantova na Vrhniki - v tem hotelu so udeleženci seminarja prenočevali in imeli plačan polni penzion - zaradi skupnega stranišča in kopalnic za deset sob. Ante Stipšič pa je povedal, da je v hotelu Mantova bil že pred 25 leti in predstavljal si je, da bi moral biti takšen hotel danes Vsaj dvakrat boljši. Gospodarstvo Dolenjski list, 4. 8. 1983 V ribniškem gospodarstvu je več dolžnikov kot upnikov, saj dolgujejo okrog 900 milijonov di- Dnevnik, 6. 7. 1983 Pod naslovom »Prizadevanje za polne mesnice« lahko preberemo, da je za normalno preskrbo v mesnicah cerkniške kmetijske zadruge potrebno tedensko zaklati 8 do 10 glav živine (koljejo v Postojni). Ob današnjih cenah, vse dražjih kmiilih, različnih nesorazmerjih, ki tepejo pridelovalce, je to vse težje delo. V občini je kar 900 kooperantov, ki oddajajo živino in vse je treba obiskati in se z njimi domeniti za oddajo. Lastniki jo prodajajo po 240 dinarjev za kilogram, v mesnici pa jo lahko letno odkupijo 50 kg po 223 dinarjev. V zadrugi imajo tudi prakso, da vsak lastnik živali lahko prisostvuje tudi pri klanju in tehtanju, da ne bi imeli pomislekov o goljufanju. Zadruga plačuje kmetojn toplo tehtanje in nosi tudi kalo klanja; med toplim in hladnim mesom je tudi do 6% razlike. Gostinstvo - turizem Dolenjski list, 11. 8. 1983 V anketi o turizmu je sodelovala tudi Milica Jelez, vodja recepcije v hotelu Sremiču v Krškem, ter povedala, da je hotel 85 procentno zaseden. Petino gostov predstavljajo tujci, predvsem Američani, ki sodelujejo pri remontu v jedrski elektrarni. Po njenih napove- PROlETARCt VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI 'k DELO narjev kratkoročnih kreditov. Tujini dolgujejo blizu 83 milijonov, domačih dolgoročnih kreditov pa je 286 milijonov dinarjev. Relativno je najbolj zadolžen Mercatorjev TOZD Jelka, ki za blagovnico dolguje 55 milijonov dinarjev. Nobena ribniška delovna organizacija ali tozd pa polletja ni zaključila z izgubo. Maloprodaja Dolenjski list, 28. 7. 1983 »Trebanjska preskrba pod lupo« je prispevek I. Z., ki piše, da prehrambena bilanca trebanjske občine za leto 1983 predvideva delno pomanjkanje. Oskrba z osnovnimi živili je bila dobra, če izvzamemo meso v prosti prodaji: za nekatere izdelke pa je prodaja omejena, čeprav jih ni primanjkovalo. Dovolj je bilo na zalogi kruha in mlečnih izdelkov, razen sira. Kave pa v prvem polletju skoraj niso videli. Bencina in nafte je dovolj, pač pa je še vedno težko dobiti petrolej za kosilnice in kurilno olje. Po uvedbi kartončkov, normalno poteka tudi prodaja plina. Priznanje M-STP Hrastnik V prvi polovici letošnjega leta je bil na obisku v naši delovni organizaciji glavni republiški inšpektor za področje SLO in DS, tovariš Klemenčič, s svojim sodelavcem, inšpektorjem tovarišem Glavnikom. Pregledala sta obrambni in varnostni načrt naše delovne organizacije. Inšpekcijski pregled je zajel obdelavo vseh sestavin obrambnega in varnostnega načrta z vidika čimbolj še preskrbe občanov v razmerah racioniranega preskrbovanja v neposredni vojni nevarnosti oziroma sami vojni. Preverjeno je bilo, kako imamo urejene ter usklajene samouprav- ne splošne akte z novim zakonon o SLO in DS. Pregledani so bili dokumenti, ki v naši delovni organizaciji opredeljujejo naloge s področja SLO in DS. ' Inšpekcija republiškega sekretariata za SLO in DS, s katero so sodelovali tudi tovariši iz občin skega oddelka za ljudsko obram bo, oddelka za notranje zadeve tei poverjeništvo za trgovino in pre skrbo občine Hrastnik, bistveni) pripomb na organizacijske te ostale rešitve, kakor tudi na nor mativno usklajenost z veljavno za konodajo ni imela. Na seji komiteja za SLO in D,‘ smo obravnavali ugotovitve ir špekcije. Izhajajoč iz dejstva, d smo bili pohvaljeni, smo sprejel sklep, da delovna organizacij kandidira za pridobitev priznanja, ki ga podeljuje republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju SLO in DS. Priznanje nam je bilo podeljeno. Sprejel ga je predstavnik DO, predsednik komiteja za SLO in DS na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Hrastnik, 20. julija letos. Priznanje se podeljuje ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Drugi o nas S premogom, ki ga v občini porabijo po 5000 ton na leto, gre težje. Dobave so manj redne, ker dobavitelj - Mercatorjev TOZD Gradišče - nima dodatnih sredstev za sovlaganje v rudnika Banoviči in Kolubara, od koder prihaja premog. Nedeljski dnevnik, 10. 7. 1983 Draga Klemenc iz Ljubljane piše v rubriki »Pritožno knjigo, prosim«, da je za kupca vse dobro, tudi 14 dni star jogurt, ki ga je kupila v Šmarjeških toplicah, kjer je bila na dopustu, v Mercatorjevi trgovini pri mostu. Prodajalka ji je zagotavljala, da je jogurt svež in da so ga pripeljali pred pol ure. Ker ni imela očal je verjala prodajalki in kupila več lončkoy; šele doma je videla, da je jogurt, ki ga je kupila ta dan, to je 22. junija, star natančno 14 dni - datum na pokrovčku je bil 8. 6. 1983. Seveda je bil jogurt neužiten. Jeza tovarišice Klemenc je verjetno popolnoma splahnela, ko je čez en mesec brala o svoji smoli. Dnevnik, 6. 7. 1983 Miši v trgovini - prebiranje poročil sanitarnih inšpektorjev je pogosto prav zanimivo. Kaže namreč, da imamo precej sreče, da ne pride do večjih zastrupitev in podobnih obolenj, razlog pa je skoraj vedno nečistoča. Odločbo o popolni zatisnitvi talnih oblog in deratizaciji so morali izdati v Mercatorjevi trgovini na Grablovčevi ulici, kjer so ugotovili, da so trgovino obiskovale tudi miši. Prihajale so iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka, pot pa so našle skozi odprtine za povezavo hladilnih naprav v trgovini. Tednik, 30. 6. 1983 Pod naslovom »Tisk in trgovci«, K. D. piše, da so komunisti delov- Drugi o nas ne organizacije M IP Ptuj na prc blemski konferenci o dohodkov nem povezovanju med trgovino i proizvodnjo med drugim opozori tudi na pisanje sredstev javneg. obveščanja o nesposobnostih trgovine, da bi zagotovila zadovoljivo oskrbo. Menijo, da je vse preveč kritik na rovaš trgovine, vse premalo pa poročajo o težavah, ki jih imajo trgovci pri zagotavljanju oskrbe, ker mnogokrat prejmejo le 10% od naročene količine blaga. Ptujski MIP je za potrebe cele severovzhodne Slovenije prejel le tisoč tub zobne kreme. Ob taki količini zobne kreme o pravični razdelitvi le te niti sanjati ne moremo... Večer, Tednik, 11. 8. 1983 Osem let stara želja se je uresničila, piše J. R., saj so v Ormožu predelali namenu 1.380 m2 pokritih skladiščnih površin, kar je veljalo 50 milijonov dinarjev. Novo skladišče je plod dobrega sodelovanja med občinsko skupščino M-Zarjo ter republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve. KB Maribor je prispevala 24 milijonov, SoB Ormož 6 milijonov, ostalo pa so združena sredstva sozda Maribor in delovne organizacije M-Zarja Ormož. DO M-Zarja Ormož ima sedaj 54 prodajaln na območju občine Ormož, štiri prodajalne pa v občinah sosednje republike. Večina je potrebnih obnovitve. Ob ustanovitvi pred 20 leti delovna organizacija ni imela lastnega prostora, danes pa jih ima čez 7800 m2. Novi skladiščni prostori pa pomenijo v strukturi prodajnih prostorov 20 procentno povečanje. Delo, Dnevnik, 7. 7. 1983 Na trgovski šoli čedalje manj novincev- predlani se je vpisalo na Šolski center za blagovni promet 240 novincev, leto pozneje samo 210, za letošnje šolsko leto pa je prijavljenih samo 170 novincev in od tega samo 60 do 90 prodajalcev, to pa je premalo, da bi pokrili potrebe trgovskih organizacij. Slavnostna povorka okrašenih kmečkih voz, zapravljivčkov in traktorjev je krenila proti središču Nove vasi na Blokah, kjer ima sedež ena od sedmih zadružnih enot Kmetijske zadruge Cerknica. Tako so se začele že tradicionalne Kmečke igre, ki jih organizira Kmetijska zadruga Cerknica. Začele so se z vriskanjem in harmoniko. Igre pomenijo praznik za delavce in kmete - zadružnike, če ne že za kar celo cerkniško in loško dolino z bloško planoto vred. Zbrana množica gledalcev je navdušeno spremljala potek tekmovanja v različnih veščinah, ki še danes pomenijo vsakdanja kmečka opravila. Dodali pa so jim še nekaj sodobnejših veščin kot vlečenje vrvi, kolesarjenje čez dm in stm in ježo težkih, delovnih konj. Približno 4500 obiskovalcev prireditve je uživalo v merjenju moči močnih mož, ki so vlekli vrv, vzpodbujali kosce, žanjice in grabljice, navijalo za gozdarje in traktoriste, ko pa so se čez drn in strn pognali konji, za njimi pa še kolesarji, je množica kar vzvalovila in navdušenega vzklikanja ni bilo konca. Letošnja povorka je štela približno 30 vozil, med njimi je bila zlasti zanimiva kočija iz leta 1919, ki jo je v parado poslal igralec Boris Kralj. Najmanjši voziček pa je vlekel Pavličev osel, ki je po besedah uradnega napovedovalca simboliziral tudi nekaj »ukrepov od zgoraj«. Organizatorji prireditve pravijo, da tako velike povorke doslej še ni bilo. Prireditev je organizator izkoristil tudi za slovesno izročitev diplom in priznanj, ki so jih rejci živine, člani zadruge, prejeli za plemenske živali na novosadskem sejmu. V tekmovalnem delu so se med seboj pomerile ekipe zadružnih enot iz Nove vasi, Cerknice, Loške doline, Begunj pri Cerknici, Cajnarjev - Žile, Unca in Grahovega. Ekipno je zmagala ekipa zadružne enote Nova vas, drugi so bili tekmovalci iz Cerknice tretji iz Cajnarjev - Žile, sledili pa so jim tekmovalci iz Unca, Loške doline, Grahovega in Begunj. Hitra kosa, mrzla rosa, rada trav-ca se kosi... so lahko prvi zapeli kosci iz Žile, sledili so jim Begunj-čani in tekmovalci iz Loške doline. Grabljice pa so pokošeno travo zgrabile v kopice takole: Prve -tekmovalke iz Cerknice, druge - iz Nove vasi in tretje - iz Loške doline. Oves je najhitreje požela Danica Petrovčič iz Cerknice, takoj za njo je srp odložila Angelca Hiti iz Mercator na Notranjskem Žile, nato pa še Ana Hiti iz Nove vasi. Kako se ravna in streže traktorju, je najbolje in najhitreje pokazal Emil Zabukovec iz Nove vasi, sledila sta mu Jeronim Steržaj iz Unca in Alojz Avsec iz Loške doline. Najmočnejši fantje in možje so doma iz Nove vasi, malo manj močni so v Cerknici in Uncu. Le sekaj, sekaj smrečico... je veljalo za prvake v gozdarskih veščinah iz Nove vasi, sledili so jim Cerkničani, le malo za njihovim pa je padel tudi hlod zadružnikov iz Unca. Grahovski tekmovalec, Janez Gornik, pa je prvi pridirjal skozi cilj konjskih dirk. Sledil mu je Andrej Rok iz Žirovnice in kot tretjega je konj Cigan prinesel v cilj Poldeta Kočevarja iz Nove vasi. Biciklisti so se z vožnjo čez drn in strn (dirkalna kolesa niso ravno primerna za travnik) odrezali takole: 1. Franc Gliha, 2. Omerzel Zvone, 3. Roman Šarh. Četrta je v cilj pripeljala drobna, štirinajstletna Mateja Gliha, edina predstavnica nežnega spola v tej znameniti dirki. Tekmovanje se je končalo pozno popoldne, nadaljevalo pa z obvezno veselico do jutranjih ur. Za sladkosnede obiskovalce so članice aktiva kmečkih žena pripravile izbiro potic in peciva, da so se šibile police. Slo je za med! Domačega Zapravljivček v povorki kruha in potic si le redkokdo še napeče sam. Praznik zadružnikov cerkniške občine pa ni namenjen samo merjenju moči in spretnosti, temveč je združen z obiski zamejskih Slovencev. Kmetijska zadruga namreč že vrsto let sodeluje z zadružniki iz občine Dolina pri Trstu. Zato so predstavniki te občine in zadružnikov stalni gostje na prireditvi, naši zadružniki pa jim obiske vračajo. Občina Dolina pri Trstu je slovenska občina, ki ji širitev tržaške industrijske cone jemlje zemljo tako, da so njeni kmetje v resnici »kmetje brez zemlje«. Zato so sklenili na nadomestnih zemljiščih, predvsem na hribovitih predelih (približno 136 hektarov) rediti plemensko živino. V ta namen so ustanovili svojo zadrugo (27 članov) in bili dolgo bitko z italijanskimi oblastmi, da so zadrugo sploh lahko registrirali in začeli delati. To pa je že druga zgodba, ki ne sodi v zapis o cerkniškem praznovanju. Dodajmo pa tole: v prihodnje bi na takem praznovanju želeli videti tudi nekaj narodopisnih značilnosti cerkniške in loške doline. Saj so zgodbe o slivniških coprnicah, bloških smučarjih in zgodbe o cerkniških vodah pa polharjih še žive. Le malo je treba pogledati k MERCAtojj - ] 1 staremu Valvasorju in povpra^ strokovnjake, ki se s tem akvarij ^ jo. Potem bodo ta in tej prired'1' bj JU. X ULCill UUVXU td XII tej pi n ~ | Kil podobne uživale ugled tudi bi domače doline, zato pa nam ^ gre, kajne? Bloke z loško m gl kniško dolino zaradi naravnih gc pot in znamenitosti to tudi zas W žijo. k «/££jl£ Osel, igrača otrok domačina Pavliča - znamenitost Nove vasi. Vse foto- h« Počitniško potepanje ob Celovški cesti ali kje so tiste gostilne ^sna Bleiiveis Oja, kdor bo tam mimo šel, vsak bo takoj spoznal... 1 y Počitnice so že zato, da... delamo tisto, kar sicer ne. fr n ker sem fanatičen pripadnik firme: kupujem samo njenih trgovinah, jem samo proizvode njene indu-zahajam samo v njene oštarije. Od Centra do w J A A AAA A A\_/ V A V X •*. J ^ —-- — avelj, povsod mi leže, jih najdeš z lalikoto, jih naj-e§ miže. srca Evr0pe> Evropa rjlš gajska kavarna. Bela kavica, iase . Opečen rogljič, opravljiv OtJ?ijls v zgodnjem dopoldnevu. fei gansko zatišje. Ob petih čaj-j ’ ^vica, drobno pecivo, Šilce ve^evca> damski krožki. Proti resni gospodje, z nekaj da sediš sama?« To je bil je ]?rž uvod v zapeljevanje. Sedel pij.,rneni in me hotel posiliti s Pa °- To je bilo za začetek, kajti st^talo bi morala verjetno pri-na A Sarna. »Gubi se, ostavi Ženu ^ lru'-« govori v oguljeno in zaš-pingvinsko obleko odet iačo uA An mežika. Prinese pi-kij ’,kl io je naročil tudi zase. Vsa-eli jT,0 gre mimo mežika. Ugibam tega a napako, ali pa bi morala iz nabrati v brabljicah napisan Wg- Nenadoma opazim, da tudi "Ta <1’ sedi nasproti, mežika. jske« Aa tega nista prinesla iz voj-I kilo ia kislim in nenadoma mi je jrfrla sv^0’dabilabbodobrovnov-v°Je zanesljivo zdravstveno namenjeno mem z 0,5 encijana vred. »Madona, punca rukn ga. Pol je vse laži.« »Mimi a si vidla konkurenco?« »Jaz ne stanujem v Kolizeju.« »Nč hudga, pa še boš. Časi so tok zajeban, da nkol ne veš kuga bo jutr.« Mimi medtem mežika točilnemu. Ta mirno njenemu kavalirju vrne od stotih le za petdeset jurjev drobiža. Z rokohitrsko spretnostjo ga Mimi iz kavalir-jeveaga žepa preseli na vam, v svojo torbico. »Danes nisi nikoli zadosti predviden« mi pojasni, ko opazi moj pogled. »Fikret se opet zajebao. Napravio šesto dete. Da ti ga napravim?« beza vame »Dobar sam ja za te stvari!« V hipu mi postane jasno, zakaj revolucije ojeklenijo proletariat in zakaj je jekleno kladivo njen simbol. Žanjejo pa itak natakarji. Dekle je po pivo šlo... pod Halo Tivoli Še nekaj metrov naprej. Hlad. Košati kostanji. Mrzlo pivce. Z vrta štejem marke, ki se valijo proti morju in v Narodno banko. Še trije se pripeljejo mimo in moj delež državnega dolga bo v celoti poravnan. »Malo točeno«, naročim. »Vam bom prinesla kar steklenico, videti ste hudo žejni,« se mimogrede počoha med stegni, dregne v nos in odvihra. »Spozna se na goste,« mimogrede ugotovim, ko vidim, kako si pred mojim sosedom malo bolj kot je potrebno odpne bluzo in srkne iz njego- teh štirih omarah polne. Smeha ne morem več ustaviti. Iz previdnosti položim roko čez usta in se režim v dlan. Spreleti me oster pogled ene od omar. Komaj zadržujem krohot, ki se poraja ob najrazličnejših pohištvenh asociacijah. Omara se dvigne »osebno, prosim!« Trije priimki jo zmedejo. »Poklic?« »Poklicno sem tukaj.« »To počnete redno?« »Ne, samo poleti, pravzaprav danes prvič.« »Pridite, se bomo na postaji natančneje pogovorili!« Začnem prepričevati, da ne počnem nič nečednega, samo svoje delo opravljam. Beseda prepričevanja ne pomaga. Za kriščevo milo voljo prosim naj poiščejo en izvod Mercatorja. Res ga najdejo. Pokažem kolofon: novinarka: Vesna Bleiweis. »Kaj pa tista dva priimka?« krogla na omari se skloni in me strmo gleda. »Ja,« jecljam, »eden je dekliški, drugi pa je plemiški naslov.« »Me imate za norca? Plemiški naslov? S tem smo pometli! Jasno?!« skozi zdrave zobe sika krogla. »Potem je pa partizansko ime!« Krogla se zdrzne, jaz še bolj, ko se v hipu zavem svoje neumnosti. »Dobro, samo drugič pazite, kako se obnašate. Videti ste prismuknjeni, na take moramo malo bolj pogledati.« »Trapa,« me prešine, ko mimo sosednje ograje korakam novim dogodivščinam naproti. Na dvorišču so v stroju stale Marice in Milice. Vse je bilo tako modro. Tudi večerno nebo. Dolga je dolga, ta šišenska vas... Zažeja me po kulturi. »Device sedmerih jezer« so kot nalašč za prosvetiteljske namene. Združeno s hladnim pivom ne bo škodilo ne meni ne jezernim rožam, made in Hongkong. Devic na platnu je bolj Nepotešeno se odpravim dalje proti znamenitemu ljubljanskemu objektu. Tam so svoje čase žogo-brcarji intenzivno preživljali »postne dneve«. Zdaj pa je vse drugače. Od daleč mami mili glas pevca. Temu se ne moreš upreti. Greš za milino. Mile strune električne kitare, sintetizator, orkester enega. Hrup pa tak kot prvomajska budnica. Ne bi bila naše gore cvet, če ne bi začela za šankom. Prijazno nudijo. Vse sorte. Kleko-vačo. Ker pa Slovan ne pije sam, se mi pridruži znanec, po naravi blag in miren človek. Sosedje se nekaj derejo in kvantajo z dvema damama, ki sedita skriti v kotu, kot v zakristiji. Nenadoma se na naju z znancem zlije dež. Sladak dež, takoj okusim. Dami sta napačno usmerili curek. Sosedje se pa krohotajo. Ora, pomešana z žganjem mi curlja z las na vrat. Znanec pa, še predno ugotovi, kaj mu teče za vrat, naroči dva deci Radenske in adijo pričeska ene od nepravilno usmerjenih dam. Radenska tudi za pranje glave. Sledi znančeva zahteva za sklic samoupravne intervencijske skupine. Dami se v hipu zresnita, pristopita, se opravičujeta in v isti sapi naročata za naju pijačo. Z znancem se preseliva pod vedro julij- sko nebo, na vrt. Vrt se polni, plesišče spominja na okupacijo v petih komadih, kolikor trajajo glasbeni vložki. Med množico gostov mrgoli sem in tja tudi natakar. Doživim še eno potrditev slovanskih navad. Tudi noben Slovan ne lula sam. Posledice teh kolektivnih del in nalog so očitne. Kar prisrčna mlakica pred, in v kotičku, kamor se tudi cesar poda peš. Najboljša literatura pa je itak straniščna. Morda bi kazalo v obliki grafita napisati »Stopi bliže, nimaš tako dolgega kot si misliš«, ali pa kaj podobnega, vsekakor pa vzgojnega in dvojezično. Oj preljubi Avguštin, Avguštin... vulgo Gustl Rožnati, nebesno modri, pom-pejansko rdeči, sončno rumeni in kaj jaz vem kakšni golobnjaki na koncu gmanjne me zvabijo še pod eno staro kostanjevo krošnjo. Prelepo, da bi se vse končalo mirno. Gostilna>,Tista čisto zaresna,stara, prastara, ljubljanska. Tukaj pa je vse kot mora biti. In je, če odšteješ nekaj steklenic, ki kot narodna pesem krožijo od ust do ust in končajo za plotom. Ce odšteješ tistih nekaj pravih, sončnih, južnih krilatic, dodaš dva ali tri domorodske posebneže, ki so ostanki preteklih let, je oštarija čisto ta prava. Kaj pa dekle tukaj delaš, rompompom Ja. In kaj vraga me je gnalo, na to potepanje od Evrope do Gustelj-na? Nič. Firbec. Zdaj vsaj vem kolikšen prispevek dajo gostilne k ohranjevanju folklore. Tudi kakšna -druga folklora bi bila lahko predmet obravnave poslovodečih udov tega društva. Pa o tem kdaj drugič. Na isti strani in na enak način. A la carte! Srečanja s preteklostjo Slovencev Alojz Lovrenko — MIP Ptuj Ptujčani v Beli Krajini i,'i^ P°d 0 v belem, s traj ŠVedra^?-,plavih las, v nek brzojeb °k‘tv0jga "Slovenijo, od * “bi h izbico ra“c>. primi brat€ * *'*vo r’ * ****** ***1 P”« revolucii° do: lvfj3aviti !vOV naPrej. Posk . vo]0 ekonomsko l&c9 ne de->kecirPa enga h;Hu^ičieto r bnf enkr'V ,abo obrtniš! *Uš(ieWf reku’ da nej v »TakfhZi,zdrugeg; ^ video klh Plavih oči Ko morje su.« vega vrčka. »Vas bom jaz postregel, tovarišica. Malo se ga je nalila, saj veste, dan je dolg,« se pred menoj prikloni bleščeče bela srajca. Spijem, plačam, se zahvalim. Natakar tudi. Majolka bod pozdravljena... . Senčka, le sem in tja se oglasi kak len ptičji čiv-čiv. Mir. »Ponudimo vam lahko... običajni taran-tata in hišno posebnost.« Sprijaznim se s hišno posebnostjo. Potem ugotovim, da so to cinki masti na kurjem ajmohtu. Kura pa je zagotovo bila domača, saj galofakne -nimajo toliko masti. Uživam mir, ne motijo niti gosti, niti natakarji. Razmišljam o dolgočasnem večeru, ko sedejo za bližnjo mizo štiri omare. Spominjajo me na omaro moje babice. Široka, nerodna omara, na vrhu pa je čepela zdrak-slana lesena krogla. Gledam jih, in vedno bolj mi gre na smeh ob tej svoji asociaciji. Prisegla bi, da je bila krogla na babičini omari izdelana iz polnega lesa. Zalotim se pri priseganju, da so tudi krogle na malo ali pa so vsaj obnovljene, ene tudi z dinarji balkanskega porekla. Ampak jezera pa so. Ravno toliko je vode, da si device ne zmočijo kapitala, ki ga sicer ženske običajno morajo izgubiti, če hočejo živeti od obresti. V bifeju pod kinom ugotovim, da s hladnim pivom ne bo nič, lahko pa bi se dalo kaj početi z natakarjem, hladnim kot špricer. Če odštejem ledeniški pogled za blagajniškim pultom, je bilo vse ostalo zelo vroče. Kaj ne bi bilo! Šišenska mularija je edina dojela valorizacijo deviškega kapitala in si izmenjuje izkušnje. Ta bogata izmenjava je pritegnila tudi sicer hladnega natakarja. Ta je očitno venel mulcem, da na širšem območju družbeno politične skupnosti tudi starih devic ni več. Za te pa je itak značilno, da so predvsem samo stare. V gozdu zelenem pa hišca stoji... Nisem potešila ne kulturne, ne notranje, tekorekoč organske žeje. Osnovna organizacija sindikatov MIP je v nedeljo, 3. 7. 1983 organizirala izlet v Belo Krajino. Izleta se je udeležilo veliko zaposlenih, tako da smo se odpeljali s Ptuja kar v petih avtobusih. Prvi naš obisk je veljal Brestanici, nekdanjemu Reihenburgu, koder smo si ogledali muzej slovenskih izgnancev, pričo žalostne usode zavednih Slovencev, ki jih je okupator hotel iztrebiti. Ogledali smo si, kako so Nemci, Italijani, izseljevali naše ljudi, posebno inteligenco, ker se jim je zdela nevarna. Nameravali so iztrebiti 220 do 260.000 ljudi, vendar se jim to iz raznih okoliščin - svetovnih - ni posrečilo. Zbirno taborišče je bilo tudi v Brestanici. Tam smo videli koncentracijsko taborišče, kakršna so imeli Nemci posejana po Evropi. Ni mogoče opisati, kaj vse so počeli v taboriščih. Človečanske pravice in dostojanstvo so bili do skrajnosti izničeni. Na Helsinški konferenci je bil sprejet zakon o človekovih pravicah. Na vhodnih vratih taborišča je pisalo »Arbeit macht frei« (delo osvobaja) ali »Jedem das seine« (Vsakomur svoje). Brestanico smo zapustili z grenkim občutkom, zakaj videli smo nekaj, kar ni v skladu s človeškimi odnosi med narodi. Res se bojimo, da se kaj takega ne bi ponovilo, saj vidimo, da se oboroževalna tekma nadaljuje. Skozi Krško nas je vodila pot v Kostanjevico na Krki, kjer je največji kapucinski samostan v srednji Evropi. V njem sta galerija Božidarja Jakca in knjižnica velikih mojstrov. Tu so najstarejše knjige. Samostan je pravokotne oblike in ima 234 arkad. Slike v 6 sobah so grafike, pasteli in olja. Tu je že 8 let zapored Forma viva. Tu smo videli več stoletij stare in novejše slike, ki so prej skrite samevale in jih je zob časa že načel, zdaj pa so na ogled vsem ljubiteljem umetniških del, med njimi celo nekatere Van D’Eyckove. Iz Kostanjevice smo se odpeljali proti Črnomlju. Ogledali smo si spomenik žrtvam, kjer so vklesane besede: »To zemljo, ki je v svoji krvi rodila ljudem teh sončnih mest in vasi, je žlahtna kri bogato namočila za setev, ki v svobodi dozori.« Besede povedo dovolj o trpljenju teh krajev, preden je bilo vojne konec. Odpeljali smo se dalje proti Žužemberku, Kočevju, Vinici in Kanižarici. Vinica, rojstni kraj Otona Župančiča, velikega pesnika in prevajalca. Na plošči v Vinici piše: »O rodni dom, streha očetova, hiša ti. Oton Zupančič.« Konec naše poti je bila ravno Vinica. V avto kampu ob Kolpi smo imeli kosilo in se osvežili s pijačo. Malo smo pozabili na vsakdanje delo in skrbi in veselo zaplesali. Igral nam je ansambel Veseli krokarji iz Vinice. Vinica je bila naseljena 2500 let pred našim štetjem. Na Žeželj-skem hribu so živeli Iliri v Slemi-nah. Prvi vdor Turkov je doživela leta 1505. Vinica je postala v 18. stoletju utrdba. Grad zdaj razpada. Šola je bila ustanovljena leta 1822. V marčni revoluciji 1848 so. se kmetje uprli grofu in cerkveni gospodi in jim požgali poslopja. 1818. jo je uničil požar. Oton Zupančič se je tam rodil 1878. leta. Iz Vinice je v NOB padlo 138 ljudi. Leta 1943 so uspešno odbili napad Nemcev in ustašev. Vračali smo se po hrvaški stram skozi Karlovac, Zagreb, Krapino, Dugo Reso - rojstni kraj Ive Lola Ribarja. Na Ptuj smo se pripeljali ob 10. uri, zadovoljni z izletom. Videli smo znamenitosti Bele krajine, ki je tako tesno povezana s starejšo in novejšo zgodovino. Želimo si še več takih izletov, če bomo živi in zdravi. 14. STRAN MERCATOR Tozd »Golovec« prenavlja Mile Bitenc IIM/B na novosadskem V »proletarskem« predmestju — oskrbovalno središče sejmu Potrošniki so veseli vsake nove trgovine, veseli pa so tudi, če stara prodajalna z adaptacijo postane skorajda nova in če ima na prodajnih policah seveda več kot prej in še tisto, česar prej ni bilo. Da je temu res tako priča tole: Tozd Golovec je ob koncu julija skorajda »čisto potiho« odprl prenovljeno samopostrežbo na Proletarski 4 v Mostah. Tistega dneva dopoldne se je pred trgovino zbralo nekaj sto radovednežev, ki so vsi tudi pričakovali nekaj skupnega: da bo lepša in preglednejša trgovina imela tudi kavo, prašek, zobno pasto in mehčalec, pa lak za lase in še kaj »kritičnega«. Niso se ušteli, saj je bilo vsega dovolj in če ne bi prvih nekaj ur pri vratih stal tudi mož postave, bi tisti najbolj neučakani trgovino zagotovo razdejali. Kljub hudi poletni pripeki nihče ni segel po osvežilnih pijačah, v pravem butiku delikates se je znašel le redko-kateri kupec. Vsem je bil cilj skupen: dobiti za vsako ceno kavo in prašek, pa čeprav »imamo pri nas vsega dovolj, ampak, saj veste, rezerva,« kot mi je dejal neki kupec, sicer doma iz Krškega. kaki dve desetletji kljubovala času in nudila vsakdanje usluge tisočim kupcem, je tako naposled prenovljena. Po prenovi pa tudi močno kliče sosednji bife in trgovina s tehničnim blagom in pohištvom v prvem nadstropju. Načrti se pripravljajo in upam, da bom lahko kmalu napisal, da so malice v prenovljenem bifeju še okusnejše in da na novo urejenem tehničnem oddelku lahko dobiš celo barvni TV sprejemnik za dinarje. tovariš Škof sta z dobro pripravljenim planom preureditve in tudi s pravilnim zaporedjem del uspela doseči to, da je sedanja adaptacija vzela le dober mesec in pol časa. Razen adaptacije samopostrežbe so bile na novo napeljane vse instalacije, na novo so uredili strojnico, hladilno tehniko in seveda v prodajnem prostoru postavili novo opremo. Prodajnega prostora žal niso mogli povečati, so pa samo prodajo uredili bolj smotrno in predvsem povečali delikateso ter galanterijski oddelek; tako so hkrati ugodili željam kupcev. Na vse to so računali kajpak trgovci in seveda tudi dobavitelji, saj so skupaj za založenost trgovine složno in dobro poskrbeli. V lepo urejeni samopostrežnici, ki ji je s svojimi »posegi« tudi aranžer dodal svoje, je bilo marsikaj ali vsega dovolj. Nova oprema je bolj funkcionalna, vse je pregledneje naloženo in izbira pestrejša kot prej. Povečana je delikatesa in ob obnovitvi smo našteli preko 50 vrst salam, klobas, sirov. Klasično mesnico so ukinili (meso imajo sedaj predpakirano) in na ta način pridobili prostor za prodajo okusnih slaščic: tako se lahko širi tudi Konditorjeva ponudba. Naj k temu zapisu dodam še nekaj misli, ki sem jih zapisal v pogovoru z direktorjem tozd Golovec, Andrejem Skitom. Povedal je, da tako za tozd kot za Moščane Proletarska velja za nekakšen oskrbovalni center in adaptacija in razširitev je bila predvidena že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Žal tega zaradi nekaterih omejitev niso uspeli realizirati niti toliko, da bi zagotovili najnujnejše tehnične pogoje. Kaj pa stroški prenove? Ko bodo zbrani vsi računi, bo to naneslo nekako 8 milijonov dinarjev; stroške bodo pokrili iz sredstev interne akumulacije. Nekoliko z zamudo - Mercatorjev oddelek na novosadskem letos poleti. sejr - Morda še nekaj številčnih podatkov: prodajni prostor je velik 245 m2, skladišča v kleti 175 m2, 132 m2 odpade na ostale pomožne prostore. Gradbena grupa v M-Rožniku, pravzaprav tovarišica Zuličeva in V septembru bodo po besedah Andreja Skrta preuredili bife, istočasno pa nekako osvežili prodajni prostor v prvem nadstropju. Na račun zmanjšane izbire pohištva bodo ponudili več izbire svetil, bele tehnike, gospodinjskih aparatov in akustike. Tudi tisto, kar je »za kulisami« je spremenjeno. Tu mislim na skladišča in druge pomožne prostore, ki so bolje izrabljeni, priroč-nejši in tudi primemo hlajeni. Trgovina na Proletarski, ki je M-Emba je na sejmih v Novem Sadu pravzaprav orala ledino-Benko je v Vojvodini zelo priljubljen. Foto Mile Bitenc ran Mercator ‘o triindvajsetih letih Mile Bitenc Prenova v bližini središča Ljubljane Prodajalna na Jeranovi, ki bo decembra »imela 23. rojstni dan«, je pred dobrim mesecem dni postala čisto drugačna. Temeljita prenova je povsem spremenila notranjost, razporeditev blaga in s tem se je seveda tudi povečala izbira. Trgovina, ki je bila včasih klasična, delno samopostrežna, je nekaj manjših prenov v minulih letih že doživela. Tokrat pa so jo takorekoč »obrnili na glavo«, saj so spremenili tudi vhod, premestili delikateso in prodajo kruha in z adaptacijo tudi pridobili nekaj več prodajnega prostora. čarani, saj je bilo v prodajnih policah dovolj praškov in zobnih past, pa ženskih hlačnih nogavic in še česa, kar sicer bolj poredkoma pride na prodajno mesto. Načrte za preureditev je napravila gradbena skupina pri Mercator-Rožniku; prav tako so predvideli tudi novo opremo - ne le za samopostrežbo, temveč tudi za sosednjo klasično mesnico. Dejal sem že, da je tudi sicer več vsega na prodajnih policah. Več ponudi delikatesa, v prodajo so vključili večjo izbiro slaščic našega Konditorja, pestrejša je izbira sadja in zelenjave. Prav ob otvoritvi so se mnogi dobavitelji (predvsem iz hiše) močno potrudili in pripravili tudi tisto, kar je sicer teže dobiti. Ob otvoritvi se je zbralo toliko krajanov, ki so si vsaj ob odprtju obetali večjo izbiro. Niso bili razo- »Toliko je vsega, kot v dobrih, starih, zlatih časih,« je dejal poslovodja. In imel je čisto prav. Nova samopostrežba Stadion $V Občinski praznik v niku so po svoje obeležijJf ^ • di naši sodelavci iz M'5 j. £ Hrastnik, ko so 30. junO® v prli novo samopostrežni p v. naselju Novi log. Okoli ’ v je že sedaj precej naslednjih letih pa je (f bena in individualna S n3, nja stanovanj še predvi ^ V je tako dobil potrebno v-vino za preskrbo z najo» nejšim blagom. . pf Celotna površina nov ^ dobitve znaša 700 m • z osnovno preskrbo p. predela Hrastnika Pr®®nst> predela irrasrniKa e1- 0sv‘ -c Ijeno in tudi dovolj moz" V N« bo za razširitev ponuo ^ samopostrežbi je P°s Ol-o' ir* oddelek za delikateso, dajo sadja in zelenjav®’ .^0 ^ ha, imajo pa tudi kia ^ mesnico. STP Hrastnik ie *3 V & prostore, dograjene doa $ ^ ze, kasneje pa so trli{i]1 ttZ krediti, deloma z . ;sre^'St* sredstvi in združeninn a vi-stvi SOZD Mercator ' no uredili za P°s °st ^ id Predračunska vre<"Liiiar" vesticije znaša 2 ^ ^ 600 milijonov dinail ^ Mile B“e"e Ogradna križanka agraria ICopS1 vami je nagradna križanka našega poslovnega partnerja AGRARIA iz Sejtn ‘ vina, ki so na fotografiji, so nedavno na ocenjevanju na ljubljanskem Če bost i no 83<< Preiela 23 kvaliteto visoka priznanja. Katera, pa boste izvedeli, tešev j križanko pravilno rešili. Med pravilnimi reševalci bomo izžrebali pet £at •ev’ k0^0 Preieli nagrajena vina od Agrarie. Agj. ® ^Polnite kupon in ovojnico z rešitvijo z oznako »Nagradna križanka P°šliite na naš naslov: Mercator, Studio za EP, 61000 LJUBLJANA, s najpozneje do 15. 9. 1983. S takšnimi ali drugačnimi sporočili, ki jih pripravljamo skupaj z Radensko se srečujemo v vsaki številki Mercatorja. Vedno zapišemo kaj novega vabljivega; pa najsi gre za turistično ponudbo, novo pijačo ali kaj drugega. STIL, ste, dragi bralci, prav gotovo že dodobra spoznali, saj je marsikomu v tistih pasje vročih poletnih dneh dodobra pogasil žejo. STIL se je že povsod močno uveljavil in tudi v Mercatorju smo se na razne načine lotili, da bi STIL približali trgovcem, potrošnikom. STIL tu in tam, STIL tudi v Mercator Turistu. Skupna zamisel Radenske in Mercatorjeve propagande je konec julija postala dejanje: v Mercator Turistu bomo to poletje vsakemu, ki pride po turistične informacije, ki vprašuje za dopust, izlet, ki kupuje vozovnico ali pa kaj drugega, postregli s hladnim STILOM. Pravzaprav malo, kajne! A so to pozornost stranke sprejele z navdušenjem, presenečenjem, s hvaležnostjo. Že pred samo turistično poslovalnico na Tavčarjevi 6 nekaj »diši po Radenski«, saj je pod Radensko marelo na stojalu več prospektov o Prekmurju in objektih Radenske, v stilu STILA je urejena izložba in tudi notranjost. Ni kaj, stil, ga ima Mercator Turist in STIL, Radenski, seve! Ko smo že skupaj z Radensko, pa še nekaj kratkih sporočil. V Radencih in Moravcih, pa seveda povsod tam naokrog je vedno lepo, tudi zdaj, ko se izteka poletje, ko tu in tam že zadiši po jeseni; med številnimi vinogradi, na Goričkem, kjer je polno gob, pri lončarjih in še kje. V hotelih Radin in Termal (Radenci oziroma Moravci) imajo pripravljene vedno vabljive programe in če se odločite vsaj nekaj dni dopusta preživeti tam, se boste dobro odpočili, doživeli to in ono in obenem lahko opravili še nekaj koristnega: zdravniški pregled. Povsod je dovolj raznih športnih objektov, od trim steze pa do igrišč za tenis, naj novejša so pred kratkim odprli v Moravcih. Ce ste pristaši nagcev, potem boste morda za kakšen dan skočili v Banovce, koder so pred nedavnim odprli prvo naturistično termalno kopališče. Se veliko vabljivega bi lahko zapisali iz tega koščka naše domovine. Pa ne bomo, kajti dosti že veste, več pa vam povedo tudi pri Mercator Turistu ali pa, če pokličete v Radensko. Mile Bitenc Izid žrebanja nagradne križanke Lek Ljubljana Do predpisanega roka smo prejeli na naš naslov 695 pravilnih rešitev nagradne križanke Lek Ljubljana. Nagrade prejemejo sledeči izžrebanci: • Franc Pungerčar, M-Sadje zelenjava, Ljubljana, Poljanska 46 a • Ciril Jarnovič, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3 • Martina Gruden, M-Rožnik, TOZD Jelka, Ribnica Pravilna rešitev iz prejšnje KUPON številke ZA POŠILJANJE KRIŽANKE Bp iLk bilM L I hriteniin Lrni. m Hv 5. J m Uk s l P-0 spLlK -POR. OČ I L „ Hoj^E^ElKf^K pa A PSD R.5.R •t> o t> aTTTaI e p 1L E DghRo Al: R B A—-mj M @&piIU:TAN jjlŽlTlKAM ®^ ^ V ® KtlAjgsSe.Rad E l- C UK) TAR R G t NM. Ro . t-o TEr-.sisikE o- A-ce v i o e> la u R I 0-0 S A--- • Av.;.V Of? j ZM ER Alfo 5'R E AL M K. A P L A N :T V gj? OR Rfr t RA OD ki s* TA 0 N KO mn Ak A Ril DM ft RT L Ime in priimek Naslov iz delovnega mesta DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. ^ Si?1 v Prodajalno ai: Se bomo odpravili «SLs Pripri izlet’- borT10 k ' <*,2cl^niLOŽniku nekai okus 5 VSftln tudi poceni. I i’ tuH^J ^kšoega radi { 5tev itorili a ^c?rna- Cisto prav 1 r >vrcortoror ■ * '' ž. k ®Sa, da bi naštei , K^Canom Vllski prodai£ c Stari^°st Več pa,se ponujc vplavi podhod™B< Neptun prodajalna rib in ribjih delikates Ljubljana, Titova 64 Tržnica Bežigrad (Plava laguna) telefon: (061) 329-860 Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 16. ure. Ob sobotah od 8. do 12. ure sto v kotu stiska majčkena, ljubka prodajalna. Majhna, a z veliko izbiro. Ko vstopiš, se mimogrede spomniš na tiste besede: mizica, pogrni se! In skoraj tako je v tej modri trgovinici, ki nosi ime po bogu morja, Neptunu. Tisto, kar preseneča, so razne ribje solate, solate iz mehkužcev in tudi ribje marinade. Celo poletje jih ponujajo in ponavadi lahko izbirate vsaj med desetimi različnimi jedmi. Pripravljajo jih v lastni I ohinji in ni potrebno posebej poudarjati, da so vsak dan sveže. Dobre so, okusne in tudi poceni. Zato je prav, da jih poskusite Da, ta prodajalna je pravzaprav tudi degustacija. Postrežejo vam s tremi ribjimi solatami ali marinadami in potem je seveda odločitev za nakup lažja. Ce morda pričakujete goste, jih boste verjetno presenetili, če boste na mizo postavili nekaj, kar je iz morja, kar je dobro in kot nalašč za zdravo prehrano. Morda vas bo zamikalo, da bi kaj podobnega pripravili sami, doma. Na vse to so mislili v Drogi in če želite, vam radi povedo tudi recepte. Vse, kar je potrebno za pripravo jedi, od rib, pa do začimb, boste seveda dobili v Neptunu. Po svojih biokemičnih sestavinah predstavljajo ribe in drugi morski organizmi popolno hrano. Vsebujejo vse hranljive elemente, ki so neobhodno potrebni za človekov razvoj. Znano je namreč, da bi lahko bila vsakodnevna prehrana človeka sestavljena samo iz rib in drugih morskih sadežev. Zato ribe niso več samo morska specialiteta, pravzaprav kulinarična po- sebnost ali nadomestilo drugeg mesa, temveč izredno pomembei in zelo izdaten vir neobhodno pc trebnih beljakovin in vitaminov. Ko že pišem o tem, naj za ilu stracijo navedem še tole: v 10 gramih govejega mesa je 19,5°/ beljakovin, 100 gramov sardel p vsebuje kar 21,6% beljakovin. Ri be vsebujejo tudi vrsto vitamino' (A, D, BI in B2) in snovi, ki ščitiji telo in obnavljajo živčne in mož ganske celice. Zal pa to dejstvi vse prevečkrat zanemarjamo. Mimogrede: koliko rib pojemi Jugoslovani? Odgovor je: zelo ma lo. V primerjavi z drugimi dežela mi, ki dajejo prav morski hran veliko poudarka, jih mi zaužijemc malo. Raziskave so pokazale, da ji eden poglavitnih vzrokov za take skromno potrošnjo rib pri na: prav v premajhnem poznavanji ribje prehrane, njene priprave ir koristnih lastnosti. Vrnimo se spet v Drogino pro dajalno Neptun, kjer si lahko zt pokušino naročimo razne solate ali marinade, pa tudi ocvrte osliče sardele, kalamare ali kaj drugega Ob tem v Neptunu postrežejo s kozarčkom dobrega vina ali pa s okusnim Droginim čajem. V Neptunu pa lahko kupimo globoko zmrznjene ribe (vedno jih imajo dovolj na izbiro), ki so že očiščene, torej pripravljene za peko ali cvrtje. Razen tega je na prodajnih pobcah Neptuna vedno dovolj ribjih konzerv in konzervirane zelenjave, prodajajo vse vrste Droginih čajev, kečupe, instant polento in še vrsto izdelkov iz lastne proizvodnje. Droga ima, to smo že omenib, pisano paleto čajev. Tudi planinskega, s katerim pomagamo naši smučarski reprezentanci. In če zbirate odrezke polovice škatel, zato da bi si prislužili značko YU SKI POOL ali pa skodelico za čaj, potem teh odrezkov ni potrebno pošiljati v Portorož. V prodajalni Neptun jih lahko že kar zamenjate za želeno darilo. Še veliko bi lahko povedali o tej Drogini prodajalni pri bežigrajski tržnici. Neptun ji je ime in ponuja celo paleto izdelkov Droge. Ce je še ne poznate, boste storili čisto prav, da jo obiščete. In mimogrede se boste lahko še okrepčali z »ribjo« malico, popili kozarček dobrega vina ali čaja in kaj kupili tudi za seboj. Mile Bitenc M-ETA malo drugače Vesna Bleivveis Kisle kumarice mso vse Živilsko industrijo Eta iz Kamnika smo že predstavili v eni prejšnjih številk, vendar le toliko, kolikor smo pobrali iz elaborata o njeni združitvi v sozd Mercator. Kakšen pa je vsakdanji delovni in življenjski utrip v tem pretežno ženskem kolektivu, pa naj pove današnji zapis. Za sogovornike smo si izbrali tri tovarišice: vodjo proizvodnje, Anico Rak, predsednico IO Osnovne organizacije sindikata, Danico Zmrzlikar in namestnico sekretarja OO ZK, Marico Tajč. Zakaj ravno te tri? Pogovor smo namreč začeli z združevanjem v sozd Mercator, kjer so morali tako strokovni delavci kot družbenopolitični delavci odigrati izredno aktivno vlogo, da so rezultati referenduma o združitvi tako pozitivni, kot je malo kje. Dejstvo je, da se je v sozd združila organizacija z 80-letno tradicijo in samostojnostjo. Ne gre skrivati, da članstvo v veliki asociaciji prinaša poleg prednosti tudi obveznosti, ki so največkrat predmet subjektivnih razlag in obravnav na različnih ravneh. S takim vprašanjem se je naš pogovor tudi začel. Besedo je povzela Anica Rak. . I »Ze dalj časa smo vedeli, da sami, majhni, slabo tehnično opremljeni, z nekoliko zastarelo tehnologijo prpizvodnje, ne bomo kos zaostrenim gospodarskim razmeram. Zato vprašanje o odločitvi glede združevanja v veliko asociacijo združenega dela ni bilo več aktualno, aktualna je bila le odločitev kam. Ta odločitev pa je terjala skrbno analizo tako našega lastnega položaja kot položaja organizacije, pri kateri bi vložili pobudo za združevanje. Med vsemi partnerji, ki smo jih obravnavali, je bil Mercator za nas najbolj sprejemljiv. Predvsem zaradi razvejane maloprodajne mreže, dosedanjega dobrega sodelovanja, organizirane kmetijske proizvodnje in ne nazadnje zaradi možnosti, ki jih Mercator s svojim sistemom združevanja investicijskega kapitala daje za razvoj posameznih dejavnosti. To so bile bistvene točke, na katere se je opirala naša odločitev o izbiri partnerja. Poleg tega pa velja omeniti tudi dejstvo, da je bila naša pobuda v sozdu dobro sprejeta in tudi mi ocenjeni kot soli- Sodba sodišča združenega dela Poročali smo že, da se Mercator preko svoje organizacije M-Med-narodna trgovina vključuje v odkup in izvoz divjačine. Tudi o spornosti koriščenja hladilni-ških kapacitet, ki so na voljo v M-Velepreskrbinem tozdu Hladilnica smo poročali (»Odgovornost za poslovno moralo«). Iz dogodkov se je izcimila tožba na dveh stopnjah, pa tudi dve sodbi. Sodbi sta identični. Sodišče združenega dela je tako na prvi kot drugi stopnji ugotovilo ničnost pogodbe oziroma spornega člana pogodbe in samoupravnega sporazuma, ki je zagotavljal ekskluzivnost pravice do koriščenja hladilniških kapacitet v tozdu Hladilnica Agrotehniki Grudi. Z odpravo spornih členov navedenih dveh pravnih aktov je verjetno rešen tudi spor med dvema članicama sozda in zagotovljeno koriščenje hladilniških kapacitet, ki po mnenju pristojnega upravbnega organa zadoščajo za hlajenje vse v SR Sloveniji in izven nje odkupljene divjačine. Ostane pa odprto vprašanje racionalne delitve in organizacije dela med izvozniki. V to pa se sodišče ni spuščalo. In prav je da se tudi mi ne. den in dober poslovni partner, ki bo lahko dopolnil reprodukcijsko verigo.« »Kakšna pa so bila konkretna vprašanja v zvezi z obveznostmi? « »Več jih je bilo. Strnemo pa jih lahko v naslednje: vprašanje obveznosti iz naslova članstva v M-Interni banki, odnos med Delovno skupnostjo in Eto, oziroma vprašanje storitev Delovne skupnosti sozda glede na nespremenjeno organiziranost same Ete, združevanje sredstev za investicije, uveljavljanje in uresničevanje planskih obveznosti in samoupravnih pravic in obveznosti v sozdu,« je odgovorila Marica Tajč, ki je po poklicu sicer pravnica. »Odgovori na vsa vprašanja so terjali skrbno pripravo tako strokovnih delavcev kot vodstev družbenopolitičnih organizacij. Ker pa smo si bili povsem enotni predvsem v odločitvi, da lahko le v velikem sistemu zagotovimo nadaljnji razvoj in boljše pogoje, ni bilo težko najti tudi odgovorov na povsem konkretna vprašanja.« Kako so se v Eti pripravili na združitev, kaže tudi zapis v njihovem internem »Obveščevalcu«.- Na podlagi tako skrbne strokovno in politično podprte priprave je izid referenduma o združitvi živilske industrije Eta v SOZD Mercator res normalna posledica. Usklajeno delovanje vseh odgovornih za utrip življenja v M-Eti se odraža tudi v tistem delu, ki mu običajno pravimo »sindikalno delo.« O tem je spregovorila predsednica IO osnovne organizacije sindikata, Danica Zmrzlikar. »V okviru sindikata delujejo komisije. Več jih je: za družbeni standard, šport, kulturo, inovacije. Najbolj delovna je komisija za družbeni standard, kar je tudi razumljivo. Urejanje zadev s stanovanjskega področja, področja organiziranja letovanja, zdravstvenega varstva in drugih oblik, so tekoče naloge komisije. Lahko se pohvalimo, da v sezoni, čeprav imamo omejeno število dni koriščenja dopustov v tem času, lahko zagotovimo teden dni počitnic za 64 družin. Obostoječim šestim prikolicam bomo letos dodali še sedmo, tako bomo podaljšali čas bivanja na 10 dni. Organizirana športna vadba v začetku ni naletela na širši odmev. Tudi to je razumljivo, da pretežno ženski kolektiv prinaša povsem ženske probleme izkoriščanja prostega časa, obstaja pa tudi problem z vožnjami, saj večina delavk živi v okoliških krajih. Odkar pa smo uvedli smučarijo (2 leti nazaj) pa je aktivnost žena mnogo večja. K temu pripomore predvsem to, da imamo zaposlenega smučarskega učitelja in pa možnost koriščenja dopusta po urah v izven sezonskem času. Sezona traja nekje od konca maja pa do konca septembra, srede oktobra. Nemalokrat se pozimi zgodi, da se delavke (vedno več jih je) sredi dopoldneva, ko opravijo tisto, kar je potrebno, odpeljejo na smučarijo ali pa odidejo domov.« »Malce nenavadno koriščenje dopusta,« pripomnimo. »Za nas je najbolj sprejemljiva rešitev,« odgovori Anica Rak. »Izven sezone težko organiziramo delo tako, da bi delavce zaposlili poln delovni čas. V sezoni pa morajo delavci dati vse od sebe, da lahko vse surovine sproti pospravimo. Že dejstvo, da imajo delavci zaradi narave dela v sezoni pravico koristili le 12 dni dopusta, govori v prid tej odločitvi.« »Odmev na ogled kulturnih prireditev je zaradi problema z vožnjami slab. Organiziramo ogled gledaliških predstav tako v Kamniku kot v ljubljanskem Cankarjevem domu,« je o kulturni dejavnosti povedala predsednica sindikata. Anica Rak pa je razložila, kako je z njihovimi inovacijami. Je predsednica komisije za inovacije in kot vodji proizvodnje ji ni vseeno ali predlogi za tehnične izboljšave in inovacije beležijo samo v glavah in predalih ali pa res zaživijo. »O pravih inovacijah bi težko govorili, lahko pa govorimo o koristnih predlogih in tehničnih izboljšavah, ki nastajajo na podlagi poznavanja določene tehnične opreme. Rezultati tega poznavanja pa so vidni, saj smo sami izdelali kar nekaj naprav, od pa-sterizatorja do polnilne linije. Vsaki od naprav smo dodali nekaj svojih zamisli in idej in danes te, sicer na pogled okorne naprave brezhibno delujejo. In kar je najpomembnejše, prihranili smo precej dragocenih deviz. Prihranili smo devize za uvoz opreme, pa tudi za nadomestne dele.« »Kaj pa nagrajevanje tega dela?« zavrtamo v sogovornico. »To je problem, ki ga pravzaprav še nismo čisto doreldi. Pravilnik o nagrajevanju inventivnega dela sicer imamo, vendar pa so vprašanja količine in kvalitete prispevka posmeznega inovatorja, če jim tako rečemo, tako kočljiva, da ga je težko pravično in pravilno ovrednotiti. Pri nas je koristen predlog, tehnična izboljšava ali pa izdelava neke že znane opreme, skoraj vedno rezultat kolektivnega dela. Zato se tudi team, ki nekaj ustvari, redko poteguje za denarno nagrado, kompenzira pa z drugo obliko, predvsem kot strokovno ekskurzijo z ogledom za našo proizvodnjo zanimivih tehnolo- ških in tehničnih dosežkov. Ogledi tega pa rodijo nove ideje, ki jih spet koristno uporabimo.« Ogled prostorov, kjer se odvija proizvodnja, potrjuje ugotovitev predsednice inovacijske komisije. Na pogled okorne naprave, vendar pa izdelane na podlagi lastne pameti in prihranjena marsikatera deviza sta dokaz, da tudi v majhnem kolektivu, kjer lastna pamet nekaj velja, lahko uspešno živi ideja »znanost za proizvodnjo«. Prav ogled delovnih prostorov, kjer sta vlaga in razjedajoč vonj po kisu prevladujoča, nas napelje na vprašanje o zdravstvenem varstvu. »Enolično, ponavljajoče se gibanje telesa ter vlaga in kis, ki v času paprike, kumaric, pese in še druge zelenjave ogrožata zdravje, kasneje, izven sezone pa gorčična in druga semena, ki dvigajo prah, terjata tudi organizirano zdravstveno varstvo. Vsako leto pošljemo na okrevanje 14 delavk za 20 dni. Same zdravstvene storitve pa imamo zagotovljene v kamniškem zdravstvenem domu. Ugotavljamo pa, da sporazumevanje v zdravstvu na podlagi svo bodri menjave dela »ne klapa«. To vSt bolj postaja igrica »daj«, vsernaijJ pa tudi »dam«. Tega, kar smo P** čakovali, od sodelovanja zdr® stvene službe pri izvajanju P1:' ventivnih zdravstvenih pregled0, socialnih anemnezah in drugih*' devah, ki bi jih morali skupno or. jati zdravstvena služba in delovP organizacija, nismo dobili. Pa ■ hočete tudi s sumljivimi »bo10; ikimi« smo si marsikdaj na* isle kumarice niso vse. Vedo, . lorajo naprej, da ne smejo zaoS , in da so dolžni zagotoviti raZ^ i delo za nekaj sto rok. »Pri0 ^ «61 ličevanju sporazuma o združi te v SOZD Mercator ne bom K i • ustila niti za ped, saj sem v vel Kaj, kdo, kdaj, komu, zakaj? so temeljna vprašanja, ki si jih v tajništvu organov samoupraV' Ijanja SOZD Mercator redno zastavljamo. Na vprašanja kaj, kd° in kdaj vedno najdemo odgovor. Nerešljiv pa postane odgovor komu in zakaj. Kajti vse prevečkrat se nam zgodi, da moramos posebnimi urgencami zahtevati odgovore, ki naj bi prišli v sklad0 s sklepi pristojnih organov nazaj v pristojno službo Delovne skup" nosti SOZD. O vse preveč samoupravnih aktih in drugih zadevah-kjer je potrebno soglasje članic sozda (ne samo preko delegat' skega sistema) moramo stališča tozdov in delovnih organiza00 dobesedno izprosjačiti - da o rokih, ki so določeni bodisi ^ predhodne obravnave, bodisi za sklepanje ali oblikovanje staksc-sploh ne govorimo. Kje obležijo in se ustavijo povratne inform^ cije? Roki so včasih prekoračeni tudi za 2 meseca,'sprejeta stališča pa diametralno nasprotna tistim, ki jih je sprejel pristojni samo°' pravni organ. Konkretno: samoupravni sporazum o trajnem P0" slovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skup° poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami P" drobno v sestavu SOZD Mercator se je rojeval celo leto. Ko 3 delavski svet SOZD oblikoval predlog, je bil ta soglasno spre.jp:' Danes, 2 meseca po izteku roka, pa ugotavljamo, da razen redki0 izjem organizacije o predlogu niso rekle »ne bev ne mev«, ali P nas niso obvestile. Vse gradivo je bilo dostavljeno direktorje10 organizacij, ki jih sporazum zadeva. Prosimo tiste, ki so zadev odložili v počitniške predale (rok za odgovor je potekel 30- ’ 1983), da po njih pobrskajo, zadevo pa poženejo v tek; tiste P3’\g so zadevo sicer pognali v tek, a nas niso obvestili, kako so s odločili, da pogledajo, kje se je ustavila. Vesna Bleiwe«s h le: Rj N er h 6b, k N Razstava plemenske živine 0 Ob praznovanju praznika občine Logatec, ki bo 11. septembra 1983 . M-KZ Logatec priredila razstavo plemenske živine, ki jo redijo njeni čl ^ Poleg njih bosta na razstavi sodelovali še Biotehnična fakulteta in N' ,j Sora iz Žirov. Razstava bo od 10. do 13. ure v Hoterdščici. Pokrovi razstave je SOZD Mercator. K Od; eri, oil, lt>0 sirp Mi K KORŠ vabi Udeležite se enodnevnega izleta na Nanos, ki bo v soboto, 10. 9. 1983. Mercat*^ Avtobus nas bo čakal v Ljubljani, v soboto, 10. 9. 1983 na Aškerčevi 3, od koder nas bo odpeljal ob 6.30 uri do Razdrtega. Od tu bomo odšli na vrh primorskega očaka, kjer nam bodo za 100 dinarjev postregli z enolončnico. Iz Razdrtega pa se bomo vračali proti večeru med 19. in 20. uro, o čemer se bomo še dogovorili na kraju samem. Cena izleta (za tiste, ki se bodo odpeljali z avtobusom iz Ljubljane), je približno 400 dinarjev. V ceno je všteta tudi enolončnica. Prijave (z denarjem vred) zbira, kot vedno, Sonja Bastar do 5. 9. 1983. Vsi, ki se ne bodo prijavili za prevoz z avtobusom iz Ljubljane, morajo za prevoz poskrbeti sami. Na Nanosu se dobimo! Glasilo delavcev in z<*r0^ nih kmetov SOZD Mercator mn Kmetov j, sub. o., Ljubljana, Aškercev**^ Izdaja Center za obvesc Aškerčeva SOZD Uredništvo: Ljubljana . gr*' Ureja uredniški °db®r' stina Antolič, Jože cer0,.. Sonja Dolinšek, Sergej v pi-nost, Anton Kočevar, Nad-* htar in Mirko Vaupotič jjo-Odgovorni urednik Ja* vak (telefon: 221-044) . .4VeiS Novinarka Vesna B‘e (telefon 221-010) Tajnica redakcije Katja novec (telefon: 221-010) Tehnicm urednik Dus jovic jat0 Oblikovna zasnova Novak Tisk ČGP Delo_____ davK Pfs fi: jo Ml; 'Ho lo ti, M, |lQ H, sk hi, oc Ms av ste E ‘hi to. 11SK COir iTvii- -jg* ■ Izhaja zadnji petek v n nreiemajo jafS1 .. in upokojenci SOZD - Jf, Naklada: 12.000 izvonj^^^v