kočevske
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
F™
Začnimo z ustvarjalnim delom
Čeprav nekoliko pozno, se nam /,di potrebno osvetliti gospodarjenje v letu 1986 in to zato, da bi realno ocenili trenutek, v katerem se nahajamo, ter perspektive razvoja v luči izvajanja stabilizacijskega programa oziroma resolucije za leto 1987 in ustrezne zakonodaje.
Zato, da ugotovimo, da je bilo poslovanje kočevskega gospodarstva v letu 1986 ponovno slabo, ni potrebno izdelati nekih posebnih analiz. To nam pove že nekaj osnovnih podatkov, ki jih lahko primerjamo z rezultati na nivoju SRS:
dela. Ugotovimo lahko, da je ta kategorija za ca 25 % nižja kot je enaka v SRS. In zakaj je ta podatek zaskrbljujoč? Vemo, da se iz dohodka gospodarstva pokrivajo vse potrebe — osebne, splošne, skupne in investicijske. In če imamo nižji dohodek kot ga imajo v povprečju občine Slovenije, je popolnoma razumljivo in normalno, da imamo tudi nižje osebne dohodke, slabše razvito šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo ipd. ter tudi za toliko nižjo možnost investiranja v osnovna sredstva gospodarstva.
	Občina Kočevje	SRS
Akumulativna sposobnost	3,9	5,0
Reprodukcijska sposobnost	9,8	9,9
Dohodek na delavca v (000 din)	3.135	4.097
Čisti OD na delavca	106.186	120.568
Bistveni podatek, ki nas v primeru analize stanja kočevskega gospodarstva mora zanimati, je dohodek na delavca, to je družbenoekonomska produktivnost
Vendar se od tu naprej vedno najdemo v precepu, ker si želimo vsaj približno enake osebne dohodke kot ostalo gospodarstvo ter tudi enak
Iz vsebine:	
• Iz javnih razprav o šolstvu	2
• Predlog priznanj OF	2
e Iz delovnih organizacij	3
• Na pohod	4
• Urejeno in čisto okolje	5
• Kultura	6
• Šport	7
e Gremo v kino	8
• Kolpa ’87	8
družbeni standard. To pripelje do tega, da gredo vse tc želje ne račun akumulacije gospodarstva oziroma konkretno, da je za leto 1986 dohodek gospodarstva narastel za 102 %, akumulacija pa samo za 11 %, in sicer na račun hitrejše rasti splošne, skupne in osebne porabe od rasti dohodka. V letu 1986 smo ustvarili akumulacije v višini ca 215 starih miljard din (ta sredstva bi n. pr. zadostovala za izgradnjo nove osnovne šole ali pa za 12 km ceste). Če vemo, da imamo tako skromen ostanek dohodka na eni strani ter na drugi kar 75 % odpisano — zastarelo opremo, lahko trdimo, da si s takšnim načinom ustvarjanja in razporejanja dohodka žagamo vejo kakršnegakoli razvoja. Ko govorimo o vzrokih za takšno stanje, sigurno ne moremo mimo nekaterih objektivnih pogojev poslovanja, ki so zaradi strukture našega gospodarstva vplivali na rezultate poslovanja. Predvsem mislimo tukaj na izvozno psmerjene delovne organizacije, ki so v celoti izvažale s precej močno izgubo, in sicer zaradi nerealnega tečaja dinarja, ki je bil prevrednoten pa do nizkih izvoznih stimulacij ter heskladij pri kreditiranju izvoza.
Podobno stanje je tudi v kmetijstvu, ki se resolucijsko definira kot prioritetna panoga, pri praktičnih ekonomsko-sistem-skih ukrepih pa je vedno postavljeno v nezavidljivi položaj. Vendar smo prisiljeni pioudariti, da so objektivni pogoji gospodarjenja vplivali negativno v celotnem gospodarstvu SRS. To pa ne more biti izključni razlog slabega poslovanja.
Po naši oceni je glavni razlog nižje dohodkovne uspešnosti samo struktura gospodarstva, ki je skoraj v celoti izrazito delovno intenzivna (potrebuje mnogo delavcev in malo opreme). To je vidno v konkretnih primerih TEKSTILANE, TR1KONA in VEZENINE, ki imajo veliko število delovne sile, majhen dohodek in kar po vrsti najnižje osebne dohodke. Zato smo si v resoluciji za leto 1987
postavili kot osnovni cilj začetek prestruktuiranja gospodarstva, ki pa se prepočasi uresničuje.
Omeniti moramo tudi osebne dohodke (tudi zaradi interventnega zakona na tem področju). Le-ti znašajo v kočevskem gospodarstvu za leto 1986 v povprečju okoli 100.000 din in so za 12 % nižji kot v SRS (pri tem pa ne smemo pozabiti, da je dohodek nižji za 25 %). Ko govorimo o kadrovski politiki, večji in kvalitetnejši proizvodnji ipd., se moramo zavedati, da je višina OD takorekoč edina stimulacija. Ne moremo namreč graditi razvoja na nizkih osebnih dohodkih. Vendar moramo vedeti tudi to, da ne moremo trošiti tistega, kar nismo ustvarili. To se je zgodilo v nekaterih OZD konec leta 1986 predvsem zaradi bojazni pred zamrznitvijo osebnih dohodkov, izplačevali so se osebni dohodki, ki niso imeli kritja v poslovnih rezultatih.
Takšna politika nekaterih OZD je povzročila tudi nezadovoljstva v ostalih delovnih kolektivih, ki so se obnašali racionalno in razporejali dohodek tudi za razširjeno reproduk-
Krajevna skupnost Kočevje — mesto Žirija za podeljevanje priznanj in nagrad
Razpis predlogov za priznanja krajevne skupnosti Kočevje — mesto v letu 1987
Na podlagi 7. in 52. člena statuta Krajevne skupnosti Kočevje — mesto in na podlagi sklepa sveta Krajevne skupnosti Kočevje - mesto objavlja žirija za podeljevanje priznanj in nagrad pri Krajevni skupnosti Kočevje - mesto
javni razpis
predlogov za priznanja Krajevne skupnosti Kočevje — mesto v 1. 1987
Kakor vsako leto bo KS Kočevje — mesto tudi letos podelila priznanja krajevne skupnosti organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge za njen razvoj in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Priznanja bodo podeljena na svečan način.
Razpisana so naslednja priznanja:
1.	kipec bronaste jelke	1
2.	zlati grb mesta	3
3.	srebrni grb mesta	3
4.	bronasti grb mesta	3
5.	zlata spominska plaketa	3
Organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in ostale organizacije ter skupnosti naj iz svoje sredine predlagajo za priznanja zaslužne, delovne občane, organizacije združenega dela in ostale skupnosti, ki so s svojim delom prispevale k utrjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter k razvoju mesta in krajevne skupnosti.
Pismene predloge za podelitev priznanj organizacijam in posameznikom posredujte najkasneje do 25. aprila 1987 na naslov:
Krajevna skupnost Kočevje — mesto Žirija za podeljevanje priznanj in nagrad 61330 Kočevje Trg zbora odposlancev št. 8
Kočevje, 24/3-1987	v iz - •
1	Ks Kočevje — mesto
Predsednik
žirije za podeljevanje
priznanj in nagrad:
Alojz PETEK, 1. r.
cijo; interventni zakon o omejevanju osebnih dohodkov pa je v glavnem prizadel takšne delovne organizacije.
Moramo omeniti tudi mednarodne ekonomske odnose. Stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša 1,6, kar pomeni, da za 1,6 S izvoza uvozimo blaga in storitev v višini 1 S. Če vemo, da polovico deviznega priliva »pobere država« za fiksne in garantirane obveznosti, pomeni, da z izvozom ne pokrivamo potreb po uvozu surovin, repro-materiala in opreme. Ne glede na to, da izvoz še vedno ni stimulativen, mislimo, da je to spodnja meja pokritosti. Kljub zgoraj kritičnim mislim, moramo biti pri nadaljnjem razvoju optimistični. To se je delno zasledilo tudi v pogovoru z vodilnimi delavci gospodarstva
občine Kočevje, ki po vrsti ugotavljajo, da se da mnogo narediti znotraj samih delovnih kolektivov — od racionalizacije materialnih stroškov, izboljšanja organizacije dela, kadrovske politike itd. (in to je v nekaterih OZD že leta 1986 prišlo do izvoza). Zmerni optimizem ne sloni na nerealnostih tudi po naših ocenah, saj so v delovnih kolektivih že začeli izvajati nekatere strukturne spremembe, ki se morajo rezultirati v višjem dohodku (npr. aktiviranje investicij v DO Oprema, LIK, novi proizvodni programi v DO ITAS, DO KOVINAR, DO TEKSTILANA ipd.). Seveda pa uspehi ne bodo prišli sami po sebi. Potrebno se je pač organizirati, čim manj diskutirati ter začeti z ustvarjalnim delom.
Dušan Popovič
40 let obstoja in delovanja Avto-moto društva Kočevie
Osnovna naloga in cilj Avto--moto društva Kočevje v njegovem 40-letnem delovanju in tudi v prihodnje je izvajanje dejavnosti, ki v kar največjem obsegu ustrezajo interesom članov organizacije in ostalim motoriziranim občanom. To je bilo poudarjeno na svečanosti, ko so člani tega društva proslavili štiri desetletja obstoja in delovanje te pomembne organizacije.
V juniju 1946 se je začelo uveljavljati delo komisij za tehniko in šport, v okviru teh pa je bil ustanovljen odbor za avtomobilizem. Bili so to težki in lepi časi množičnega prostovoljnega dela, ki so ga mnogi opravljali s
posebno prizadevnostjo v prid napredka avtomobilizma in vzgoje voznikov. Avtomobil je postal množično prometno sredstvo. V dokaz temu je podatek, da je bilo ob koncu minulega leta na območju naše občine 5.008 registriranih vozil (od tega 4.299 osebnih vozil). Vozniška dovoljenja je posedovalo 7.473 oseb, od tega B kategorijo 5.887 oseb. Minulo leto je opravilo izpite 243 oseb, ki so si pridobile 280 vozniških kategorij.
Kot v minulih letih pa bodo v tem društvu tudi letos posvetili pri svojem delu največ skrbi vzgoji in varnosti v cestnem pro-
metu. Za uresničitev teh nalog bodo izvedli več akcij, bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z drugimi organi. Z raznimi akcijami bodo udeležence v cestnem prometu seznanjali s pomenom prometne kulture, ki v posameznih primerih ni na zadovoljivi višini.
Pri svojem delu se društvo srečuje s posameznimi težavami, kot so razsežnost in redka naseljenost občine in ostali problemi. Pohvalno je to, da je na lanskoletni slavnostni seji Avto-moto zveze Slovenije kočevsko društvo za uspešno in prizadevno delo prejelo priznanje.
Viktor Dragoš
skih odredov Hrvaške je moč ugotoviti, da so dobili hrvaški udeleženci zelo dober vtis o disciplini in oboroženosti slovenskih partizanov.
Na tem srečanju so se dogovorili, da naj bi ta jubilej proslavili v Grbajelu 1. maja letos z odkritjem spominske plošče in v Belici 24. maja z odkritjem plošče.
Izjavnih razprav o šolstvu
DO Gramiz Kočevje
Delavci so na zboru 25. 2. 1987 podprli predlog za izgradnjo nove šole. O samoprispevku in drugih virih financiranja niso razpravljali.
Komunalno podjetje Komunala Kočevje
Zbor delavcev je 24. 2. 1987 obravnaval plan razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje in podal naslednje pripombe:
1.	Zavedamo se, da moramo mladim omogočiti kvalitetno izobraževanje, če želimo, da bomo imeli v prihodnosti primeren kader glede na hitrost spreminjanja tehnologije in razvoj posameznih dejavnosti. Predvsem pa moramo zagotoviti sodobna učila in ostale izenačene pogoje šolanja za vse učence na območju občine Kočevje.
2.	Da bi bila akcija reševanja problematike razvoja osnovnega šolstva uspešna, moramo poskrbeti, da se bodo usposobili objekti, zgrajeni iz samoprispevka (BAZEN), ter dokazati, da znamo poleg izgradnje objektov le-te tudi uporabljati in vzdrževati.
3.	Plan stanovanjske izgradnje za to srednjeročno obodbje je usmerjen iz samega mesta v okoliške KS. Novograditelji so predvsem mlade družine z otroki. Le-te bo potrebno po predlaganih variantah voziti v mesto.
4.	Okoliške šole so potrebne obsežne adaptacije in obnoviti je potrebno učila, da bi bilo čim manj težav pri prehodu učencev iz nižjih letnikov v višje na centralno šolo.
5.	Iz navedenih pripomb in glede na dejstva, da nam je
Vpliv
dvoizmenskega...
Na koncu prejšnjega šolskega leta smo spoznali, da nam grozi turnus. Upali smo, da bo vseeno mogoče popraviti stanje, vendar smo izgubili upanje, ko smo dobili liste, na katere si napisal brata ali sestro, s katerim si želel biti v istem turnusu. Tedaj smo se zbali, da bodo razdirali razrede in ne bodo več isti sošolci in sošolke, s katerimi smo preživeli toliko dni skupaj. Ugibali smo, kako bodo razdelili razrede in upali, da bomo ostali skupaj s prijatelji v istem turnusu. Med počitnicami so se pričele drugačne skrbi. Začela sem premišljevati, kako bo, če bom z mamico in očijem v različnem turnusu. Tedaj bi bila doma sama s staro mamo. Vendar se je zgodilo ravno to, česar sem se bala. Z mamico sva v nasprotnem turnusu, da pa je zadeva še hujša, pa je oči začel delati v treh izmenah. Ko imam pouk zjutraj se vidiva z mamico samo pred poukom in na avtobusni postaji, ko pridem domov. Kadar imam pouk popoldne, smo pa skupaj samo zvečer. V tem kratkem času se ne moremo toliko pogovoriti, kot smo se včasih. Večkrat premišljujem, kaj bi sploh bilo z menoj, če ne bi bilo moje zlate stare mame.
Struna Bojana, 7. a
znano število rojstev oz. število učencev do leta 1993. Glede na stanje gospodarstva v občini in na padajoči življenjski standard občanov je potrebno zelo tehtno oceniti investicijo oz. eventualno iskati cenejše rešitve.
Slovenijales—LIK Kočevje
Iz razprav v tej DO lahko povzamemo sledeče:
1.	Delavci načelno podpirajo iz gradiva nakazano problematiko o razvoju šolstva v naši občini. Menijo celo, da bi se zadeva morala reševati že prej.
2.	Glede na to, da je v gradivu bila omenjena možnost financiranja iz sredstev samoprispevka in da sredstev od drugod (republika) ne bo, obstaja bojazen, da teh sredstev ne bo dovolj. Zato bo potrebno poiskati tudi druge vire financiranja in tako zagotoviti finančna sredstva v celoti, kajti v nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bo investicija ostala predolgo odprta oz. da se bo zavlekla (primer gradnja Doma starejših občanov Kočevje).
3.	Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje samega vzdrževanja takšnega objekta po končani izgradnji šole, ker bo to zahtevalo tudi precejšnja denarna sredstva (primer bazena pri OŠ Kočevje).
4.	V kolikor se bomo odločili za gradnjo nove šole, je potrebno zagotoviti ekonomično uporabo vseh sredstev in hitro gradnjo.
5.	Na podeželju je potrebno zadržati šolanje otrok na nižji stopnji, t. j. do 4. razreda osnovne šole.
6.	Delavci v TOZD Pod-preska sicer podpirajo gradnjo nove šole v Kočevju, vendar pri tem izpostavljajo problematiko v svoji krajevni skupnosti (voda, TV pretvornik, zdravstvo, želja po novi OŠ v Podpreski).
Delavci te DO so načelno za samoprispevek in za gradnjo nove šole, vendar jih motijo nekatere stvari iz prejšnjih obdobij, kar je potrebno pri sedanji akciji vsekakor upoštevati.
Nadalje menijo, da bo potrebno še precej družbenopolitične aktivnosti na tem področju, če želimo, da bo akcija uspela.
Glede na to, da informacijo podajajo že po sprejemu interventnih zakonov s področja osebnih dohodkov (Ur. 1. SFRJ št. 12/87), ko obstaja tudi možnost poračunavanja oz. vračanja dela OD in s tem seveda zmanjšanja OD, se jim porajajo dodatni pomisleki, kako bo to vplivalp na ljudi pri odločitvi okrog samoprispevka.
TOZD Gozdarstvo Draga
Na skupni seji političnega aktiva DO in KS so sprejeli naslednja stališča:
1.	Zavedamo se, da je razvoj šolstva v občini Kočevje odvisen tudi od zagotovitve ustreznih prostorskih zmogljivosti, vendar menimo, da vpričo zaostrenih pogojev gospodarjenja in občutnega padca življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov nismo sposobni v okviru občine Kočevje zagotoviti toliko virov sredstev kot bi bilo potrebno z ozirom na predloženi sporazum.
2.	Ugotavljamo, da finančna konstrukcija ni realna, saj bi predvidena investicija po grobi kalkulaciji veljala vsaj trikrat toliko.
3.	Ob upoštevanju realnih možnosti smatramo, da bi bili z lastnimi sredstvi sposobni izvesti program, ki je bil že predlagan v pripravah na samoprispevek v lanskem letu, in sicer:
—	izgradnja šolske stavbe s štirimi učilnicami in večnamenskim prostorom v Željnah
—	adaptacija in dograditev šole v Livoldu
—	rekonstrukcija gimnazijske stavbe in dograditev učilnic
—	adaptacija šole Mirka Bračiča (dodatni predlog).
4.	Kot možnost prostorske rešitve predlagamo tudi dograditev osmih učilnic k obstoječi novi šoli (nadomestna varianta za adaptacijo).
5.	Vzporedno je potrebno iskati možnost za usposobitev oz. aktiviranje bazena in adaptacijo Šeškovega doma.
6.	Gradnja osnovne šole se naj vnese v dolgoročni plan občine Kočevje.
7.	Dolgoročno je potrebno predvideti reševanje prostorskih zmogljivosti za športno in kulturno dejavnost.
8.	V primeru, da bi reševali prostorsko stisko šolstva z variantami (točka 3 ali 4), je realno pričakovati, da bi bili sposobni združiti sredstva v potrebni višini.
Smatramo, da je edina možnost zbiranja sredstev s samoprispevkom. Predlagamo, da bi bil % samoprispevka v KS, ki še ne plačujejo samoprispevka, 1,5 %, v ostalih pa 1 %.
9.	Širšo javno razpravo v DO »Snežnik« in KS Kočevska Reka bomo organizirali, da bo izoblikovan dokončen predlog progra-
KS Rudnik—Šalka vas
Na zborih občanov te KS so podprli gradnjo nove šole v Kočevju. Predlagajo pa, da bi prednost dali gradnji šole v KS Šalka vas ter adaptacijam šol v Stari cerkvi in Livoldu. Krajani se bolj zavzemajo za solidarnostne dneve kot pa za samoprispevek.
GP hotel Pugled
Na zboru delavcev 27. 2. 1987 so v zvezi s šolstvom sprejeli naslednje predloge:	usposobiti
obstoječe šole na podeželju ter s čim manjšimi stroški odpraviti kombiniran pouk, vsem osnovnošolcem zagotoviti pouk v eni izmeni, k obstoječi šoli v Kočevju dograditi nove učilnice (nekaj delavcev je bilo za izgradnjo nove šole).
Slavnosti ob 45-letnici srečanja hrvaških in slovenskih partizanov
Na posvetovanju predstavnikov Zveze združenj borcev NOV Hrvaške in Slovenije, ki je bilo konec marca v Delnicah, so obravnavali vprašanja medsebojnega sodelovanja. Dogovorili so se tudi o praznovanju 45-let-nice srečanja hrvaških in slovenskih partizanov, ki je bilo v Belici pri Osilnici in tudi v Grbajelu pri Hrvaškem Kužlju. Sestanek v Belici je bil 17. aprila 1942, v Grbajelu pa v dneh od 19. do 20. aprila istega leta. Na tem sestanku je bilo 11 partizanskih voditeljev. Glavni štab NOV in POS so zastopali tov. Aleš Bebler, politkomisar III. grupe slovenskih partizanskih odredov, Ivan Jakič—Jerin, namestnik komandanta omenjene grupe in Ante Novak, politkomisar Južnodolenjskega bataljona — Kočevskega. S hrvaške strani pa so bili prisotni Veljko Kovačevič, Viktor Lenac in tov. Abramovič ter člani štaba Primorsko—Goranskega odreda. Takrat so izmenjali obojestranske izkušnje iz dotedanjih bojev z okupatorjem. Dogovorili so se o stalni kurirski in signalni zvezi ter sporazumevanju preko Kolpe. Najvažnejši rezultat sestanka je bil vsekakor dogovor o skupnih operacijah, ki naj bi okrepile boj proti okupatorju in dale nov polet k razvoju oborožene vstaje v tem predelu Hrvaške in Slovenije, posebej pa v Zgornjem delu Kolpske doline. Iz poročila, ki ga je podal štab Primorsko—goranskega odreda Štabu partizan-
Vir financiranja naj bo samoprispevek.
Kočevski tisk
Na zboru delavcev 23. 3. 1987 delavci niso dajali predlogov, mnenj in pripomb na program razvoja šolstva. Ugotovili so le, da je ta razprava le priprava za uvedbo samoprispevka, za katerega pa niso pripravljeni prispevati.
Avto Kočevje
V razpravi o šolstvu so delavci na zboru 21. 3. in 24. 3. 1987 podprli predlog za gradnjo nove šole v Kočevju, ter opozorili, da se upošteva takšna gradnja, da bo imela dolgoročno dovolj učilnic. V kolikor referendum uspe, se tako zbrana sredstva smejo koristiti le za predlagani program. Uvesti je potrebno posebni nadzorni organ, ki bo sestavljen iz predstavnikov delovnih organizacij.
Služba družbenega knjigovodstva
Na zboru delavcev 26. 2. 1987 so podprli predlagani plan razvoja šolstva. Za odločitev je potrebna konkretna finančna konstrukcija. V plan je treba vključiti tudi Staro cerkev.
TOZD PTT Kočevje
Na zboru 24. 2. 1987 posebne razprave ni bilo. Družbenopolitične organizacije v TOZD PTT so predlagani plan podprli.
TOZD Prašičereja
Delavci so na zboru 25. 2. 1987 predlagali, da se za razreševanje problematike v osnovnem šolstvu solidarnostno dela 12 prostih sobot; na ta način bi se sredstva zbrala hitreje.
TOZD Vzdrževanje in varstvo cest
Delavci predlagajo, da se takoj pristopi k uvedbi samoprispevka.
DO Trikon
Delavci so izrazili mnenje, da je pereči problem šolstva v občini Kočevje potrebno rešiti z novogradnjo. Nekaj delavcev je kritično obravnavalo dosedanje reševanje tega problema. Izraženo je bilo tudi vprašanje, ali je pri nas še mogoče kak pereč problem rešiti brez uvedbe samoprispevka. Delavci so izražali nezadovoljstvo s svojim gmotnim položajem in neprestano rastjo cen. Nekateri so tudi izrazili zadovoljstvo z dvoizmenskim poukom. Izraženo je bilo tudi mnenje, da predhodni referendum za samoprispevek ne bi propadel, če bi obravnaval reševanje le enega perečega problema in to šolstva, kot je to bilo sklenjeno na zboru delavcev Tri-kona. Na koncu so delavci Tri-kona z večino izrazili potrebo po rešitvi problema šolstva z varianto B, to je novogradnjo z razpisom samoprispevka - (20 delavcev od 425 je bilo proti).
Kurirčkova pošta
Občinska zveza prijateljev odredov, pionirskih odredov in mladine je ob sodelovanju vod- ostalih je pripravila vse štev osnovnih šol iz območja potrebno za sprejem letošnje občin Delnice, Čabar in kurirčkove pošte, ki se bo na Kočevje, mentorjev pionirskih območju navedenih občin
mudila od 13. do 20. aprila. Pionirji Osnovne šole Vas—Fara bodo sprejeli kurirčkovo torbo od pionirjev Osnovne šole Stari trg ob Kolpi v naselju Bilpa. Pošta bo nadaljevala pot v Vas, Brod na Kolpo, Delnice, Skrad, Brod Moravice, Srpske Mora-vice, Ravno goro, Mrkopalj, Lokve, Črni lug, Gerovo, Osilnico, Plešče, Tršče, Prezid, Čabar, Podpresko, Kočevsko reko, Livold, Kočevje, Željne, Stara cerkev in Struge. Vrstniki iz Strug bodo predali torbico pionirjem Ribnice.
Kakor vsa leta nazaj, od leta 1963, ko je prvič odšla na pot kurirčkova pošta, bodo v številnih krajih ob prihodih te pošte priredili mitinge in srečanja, vse z namenom, da se pionirje čimbolj seznani z bogatim izročilom narodno osvobodilnega boja.
Predlog priznanj OF
Predsedstvo OK SZDL je na seji 18. 2. 1987 obravnavalo predlog žirije za priznanja pri OK SZDL Kočevje za dobitnike srebrnih priznanj OF v letu 1987. Žirija je predlagala, da se srebrno priznanje OF podeli šestim predlaganim:
ANA ARKO, roj. 1925, stanuje v Nabrežju 3, Kočevje. Predlaga jo predsedstvo OO ZZB NOV Kočevje za njeno dolgoletno delo v okviru ZZB NOV Kočevje in v okviru humanitarnih dejavnosti.
FRANC CIMPRIČ, roj. 1948, stanuje v Vasi 8 a. Predlaga ga predsedstvo KK SZDL Kostel za njegovo družbenopolitično delo v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah.
RUDI OREL, roj. 1952, stanuje v Cankarjevi ulici 13, Kočevje. Predlaga ga OK ZKS Kočevje za njegovo uspešno družbenopolitično delo na področju uresničevanja delegatskega sistema in za uveljavljanje novih metod in oblik dela družbenopolitičnih organizacij.
ANDREJ PEČNIK, roj. 1940, stanuje v Kočevski Reki B-3. Predlaga ga Predsedstvo KK SZDL, svet KS in svet ZK v KS Kočevska Reka za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah ter za razvijanje samoupravnih odnosov v tej KS.
ANTON ŠTIMEC, roj. 1921, stanuje na Roški cesti, Kočevje. Predlaga ga predsedstvo OO ZZB NOV Kočevje za dolgoletno družbenopolitično delo v okviru ZZB ter za prizadevno delo pri ohranjanju revolucionarnih tradicij NOB.
Nonet »Rog« Željne. Predlaga ga Zveza kulturnih organizacij Kočevje ter KO za družbene organizacije in društva pri P OK SZDL za prizadevno delo za ohranjanje in širjenje starih ljudskih pesmi.
Dokončni predlog žirije bo sprejela OK SZDL v mesecu aprilu.
Prašičereja na Kočevskem
Prašičereja na Kočevskem ima dolgoletno tradicijo. Njen začetek je v Cvišlerjih. Po dobrem delu na Mlaki je leta 1977 zrasla nova farma v Klinji vasi. Marsikdo je nasprotoval razvoju prašičereje, vendar so dobri delavci z dobrim delom prispevali k izgradnji farme in večanju kapacitet.
Prašičereja je v zadnjih 20 letih poslovala 15-krat pozitivno, a v zadnjih 9 letih 8-krat. Če vemo, da je prehrana večinoma iz AP Vojvodina ter iz uvoza, se postavlja vprašanje, kako je možno tako uspešno poslovati v kmetijstvu.
Odgovor na tako vprašanje pa
je:
—	vsi delavci imajo rešeno stanovanjsko vprašanje,
—	delavce iz okoliških vasi redno vozimo na delo in iz dela,
—	porodnišničar je v letih 1977-1985 oskrboval 250 plem. svinj in 500 kom. sesnih pujskov, danes pa 500 plem. svinj in 1000 sesnih pujskov,
—	delavec v vzreji oskrbuje 5400 kom. pujskov od 5—55 kg, v pitanju pa 2500 kom. pitancev,
—	vsaka plemenska svinja v povprečju sprasi 6,15 krat in da 57,21 kom živorojenih pujskov (povprečje SR Slovenije je 4,97 prasitev in 47,40 pujskov),
—	gospodarnost prireje pujskov v letu 1986 v SR Sloveniji je najboljša v Klinji vasi,
—	najdaljša življenjska doba merjascev v Klinji vasi je 893 dni (povprečje SRS je 740 dni),
—	merjasec v Klinji vasi da v letu dni 1842 potomcev (v SRS 1394 kom),
—	našo proizvodnjo spremljajo preko računalnika Biotehniške fakultete v Domžalah, tako da spremljamo na tisoče proizvodnih parametrov za vnaprej,
—	delavci v Mešalnici naredijo 60 ton krmil, prav toliko surovin pa morajo dnevno razložiti, izdelati krmila in izdobaviti gotove proizvode; letna proizvodnja je 2000 ton krmil na direktno zaposlenega delavca,
—	pred leti smo zmanjšali število zaposlenih za 40 % in za toliko povečali storilnost.
—	poraba krme pri prašičih je zelo ugodna,
—	v lanskem letu smo dali v pospešeno amortizacijo in sklade 255.045.500,- din,
—	delamo na inovacijah, ki bodo bistveno zmanjšale obratovalne stroške ter nadaljnjo porabo krme in izboljšale zdravstveno stanje prašičev.
K dobrim rezultatom je v veliki meri prispevala tudi delovna disciplina.
Božidar Popovič
Modernizacija ceste Mirtoviči—Osilnica
Na regionalni cesti MIRTOVIČI-OSILNICA so se že začela pripravljalna dela na modernizaciji cestišča. Krajevna skupnost "Osilnica je imela sestanke s krajani, ki so z veli-
Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjske območne skupnosti
Letos mineva 10 let, odkar so bile oblikovane in organizirane Dolenjske Temeljne rizične skupnosti in Dolenjska območna skupnost Novo mesto, ki deluje v okviru Zavarovalne skupnosti Triglav v Ljubljani. Te skupnosti so bile organizirane kot družbeno pravne osebe za območje občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Kočevje.
Zavarovanci iz območja naše občine so v letu 1985 plačali premije v skupnem znesku 369.694.000,- din (20,9 % delež
za območje te skupnosti), v letu 1986 pa 705.361.000,- din, (18,9 odstotni delež za območje celotne skupnosti). Pregled dohodkov za izplačane odškodnine v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 kažejo, da so prejeli zavarovanci v letu 1985 izplačane odškodnine v znesku
280.777.000,	- din, v letu 1986 pa
653.045.000,	- din (povečanje z indeksom 233).
Omenjena skupnost izboljšuje delo pri reševanju škode. V primerjavi z drugimi skupnostmi v SRS je rešila največ škod, in sicer kar 95 %. Pri reševanju škod imajo vrsto problemov in težav, ki jih skušajo hitro in uspešno reševati.
Viktor Dragoš
kim zadovoljstvom podprli prizadevanja, da se z modernizirano cesto v dolini Petra Klepca odpre okno v svet. Večina krajanov je že dala izjave, da odstopajo zemljišča, ki so potrebna za širitev ceste. Večji del ceste je že obsekan, pripravljajo pa se tudi že na prestavitev vodovoda, PTT in električnih linij. Pri izvajanju zemeljskih del bodo sodelovali krajani.
Cestišče bo široko 6 m in naj bi povezalo vse že asfaltirane odseke. Predvidena dolžina modernizacije ceste je 6,5 km.
Potrebna sredstva so delno zagotovljena, iščejo pa se še možnosti za zagotovitev vseh potrebnih sredstev.
Dela bodo izvajale enote JLA na odseku Mirtoviči—Ložec, od tam pa do Osilnice pa predvidoma Cestno podjetje Novo mesto. Pri delih bodo sodelovali tudi krajani, Hydrovod, PTT, Elektro Kočevje in Vodno gospodarsko podjetje HIDROTEHNIK iz Ljubljane, ki bo zgradilo obrežni zid med Kolpo in cesto, za katerega je zagotovila sredstva Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava.
Vinko Zajec
Eno izmed novo nabavljenih vozil. Obnovljen vozni park bo tudi v bodoče zagotavljal Avto Kočevju ekspeditivnost transportnih uslug, rentabilnost in konkurenčnost v nasičenem trgu tovrstnih uslug.
Novi proizvod Opreme Kočevje - TOZD Sintep
Delavski svet delovne organizacije Tekstilne tovarne TEKSTILANA Kočevje
razpisuje
B
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodja komercialnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne, tekstilne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost,
-	3 ali 5 let delovnih izkušenj v komerciali,
-	znanje tujega jezika.
Kandidati se morajo zavzemati za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Tekstilna tovarna »TEKSTILANA«, 61330 Kočevje, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
V proizvodnem programu za leto 1987 je uvrščen novi proizvod PVC-plastificirane težke tkanine OPRELON v petnajstih barvnih odtenkih.
Osnovni namen proizvoda je izdelava ponjav za zaščito tovora. Na zahtevo kupcev pa za posebne namene izdelujejo pla-stificirana platna oprelon s posebnimi lastnostmi — so negorljiva in samougasljiva, so antistatična, *odporna na nizke temperature in naftne derivate, so fungicidno zaščitena in uporabna tudi v prehrambeni industriji. Testiranje PVC plastifici-
rane tkanine oprelon je opravil Teksfilni inštitut Maribor. Testi so pokazali izredno kvaliteto proizvoda, ki uspešno konkurira podobnim proizvodom inozemskih proizvajalcev.
Oprelon ponjave omogočajo lažje vzdrževanje transportnih sredstev, bolje zaščitijo tovor, istočasno pa lahko površine ponjav uporabijo lastniki—uporabniki za potujočo reklamo.
Oprelon pa je enako učinkovito uporaben na nizu drugih gospodarskih področjih (izdelava skladišč itd.).
V. G.
■MMBmpMjg
Obvestilo
Pri tiskanju telefonskega imenika SR Slovenije 1987/88 je prišlo do pomote, tako da je potrebno javnost obvestiti o pravem stanju.
DO.Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje ima naslednje telefonske številke:
851-260 direktor, splošna služba
851-697 tehnična služba
851—993 komunalna operativa, energetika
851—	463 računovodstvo
852—	395 centralna čistilna naprava Kočevje.
In na katero številko je potrebno poklicati?
851—260 pokličite, če vas karkoli zanima v zvezi z DO, če rabite podatke o kadrih in ostalih splošnih zadevah (direktor je Ladislav Lenassi, vodja splošne službe Bernarda Poje, dipl. iur.)
851—697 pokličite, če gre za tehnične probleme v zvezi z deli, ki jih bc, izvajala DO (tehnični vodja Vladimir Briški, gradb. ing.)
851-993 pokličite:
—	če imate probleme z ogreva m (tisti seveda, ki ste uporabniki našega sistema ogrevanja), ali čc vas zanima karkoli s tega področja (vodja je Bojan Ciglič)
—	v kolikor rabite'gramoz (nasipni ali za beton) ali prevoz s kamionom (5 m3, 3 m3) ali strojno uslugo (rovokopač, greder, valjar), če morate izprazniti greznico, če naročate odvoz odpadkov s kontejnerjem ali odvoz vašega kontejnerja (vodja je Marjan Hočevar)
851-993 če so poškodbe na nekategoriziranih cestah, ulicah, trgih ali rabite pomoč delavcev, če imate delo s področja nizkih gradenj (kanalizacija, ceste, ploščadi, ograje, asfaltiranje), če želite določene informacije o vzdrževanju javnih površin (vodja je Franc Mišmaš)
—	če želite informacijo (ali želite opozoriti) o poškodovanih površinah v Kočevju ali želite naročiti košnjo trave, urejanje zelenic in zasaditev parkov, če gre za izobešanje zastav (vodja je Jože Košmrl)
—	če vas zanimajo cene in vrsta materiala, ki je v prodaji pri DO (referent prodaje Lado Eberle).
851—	463 pokličite:
—	če vas zanima kaj v zvezi z obračuni, plačili (vodja računovodstva je Katarina Struna)
852-	395 pokličite:
—	če je kaj v zvezi z delovanjem centralne čistilne naprave Kočevje, če je kaj narobe (ali ni dovolj jasno) glede dela in obračuna odvoza odpadkov ali kanalizacije (vodja je Bojana Klepač).
Seveda se bo zaradi dela na terenu zgodilo, da se na telefonu ne bo nihče javil (predvsem to velja za 851—993). Zato lahko pokličete na katerokoli telefonsko številko naše DO in poveste sporočilo — naročilo, ....
DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje ima delovni čas od 6. do 14. ure od ponedeljka do petka ter na vsako prvo soboto v mesecu.
Cene osnovnih komunalnih storitev
Na podlagi določb Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS 8/82), Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS 9/85), Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 (Ur. list SRS 2/87), Pravilnika o cenah Dp Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje ter sklepa skupščine SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje z dne 19. 2. 1987 je delavski svet DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje v razširjeni sestavi dne 24. 2. 1987 sprejel
sklep
o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev
1. ODVAJANJE ODPLAK	
— gospodinjstvo	23,— din/m3
— gospodarstvo	49,- din/m3
2. ODVOZ ODPADKOV	
- gospodinjstvo	13,— din/m2
— gospodarstvo	15,— din/m2
3. OGREVANJE	
— družbene dejavnosti	22.685,- din/MWh
— ostali	19.110,- din/MWh
— gospodinjstvo	240,— din/m2
— ostali	280,- din/2
Nove cene so v uporabi od 1. 3. 1987 dalje.
Predsednik delavskega sveta DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Bojana KLEPAČ
Obvestilo vrtičkarjem
Krajevna skupnost Kočevje—mesto bo tudi letos pričela z oddajo vrtičkov s 15. aprilom 1987.
Vse lastnike vrtičkov prosimo, da poravnajo najemnino zemljišča za tekoče leto v tajništvu Krajevne skupnosti Kočevje-mesto na Trgu zbora odposlancev 8.
Ker je zanimanje krajanov za vrtičkarstvo iz leta v leto večje, prosimo tiste krajane, ki ne želijo ali več ne morejo obdelovati vrtička, da to sporočijo v tajništvo KS Kočevje-mesto.
Prosimo, tudi vse krajane, ki menijo, da imajo za svoje potrebe preveliko zemlje za vrtiček, da to prav tako sporočijo na naš naslov. Tisti del zemlje, ki ga ne želijo več obdelovati, bi oddali drugim interesentom.
KS Kočevje-mesto
Zaklonišča v občini Kočevje
Okrepljena oboroževalna tekma, vse večje napetosti, ki nastajajo v mednarodnih odnosih, in stalno večanje kriznih žarišč ter virov in oblik nestabilnosti v odnosih med narodi opozarjajo, da je vojna nevarnost še vedno stvarnost časa, v katerem živimo.
Vse to nam narekuje, da v stalni skrbi za varnost naše države kljub težki gospodarski situaciji nadaljujemo kontinuiteto obrambnih priprav na vseh področjih družbene reprodukcije. Upoštevajoč omenjene ugotovitve ter dejstvo, da zaklonišča zagotavljajo učinkovito zaščito tudi pred učinki najsodobnejših bojnih sredstev, da se z njihovo uporabo bistveno izboljšujejo možnosti za delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni ter da v celoti povečujejo trdnost in odpornost obrambe, je Predsedstvo SR Slovenije 1980. leta sprejelo na osnovi ocene ogroženosti območja Slovenije ob vojnih akcijah stališča in usmeritve za graditev zaklonišč, katerih bistvo je:
Zaklonišča je treba graditi že v miru za zaklanjanje prebivalstva v vojni, v bivalnem okolju in delovnem okolju ter na javnih mestih.
Skupščina občine Kočevje je sprejela odlok o zakloniščih na območju občine Kočevje. Zaklonišča se gradijo v urbanističnem delu mesta Kočevje z odpornostjo 100 kPa. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 1984 zgrajenih za okoli 18,3 % prebivalcev zakloniščnih mest v republiki. V naši občini pa je 12,7 % zakloniščnih mest za prebivalce občine Kočevje oz. 24,5 % za prebivalce mesta Kočevje.
Po velikosti delimo zaklonišča v naslednje kategorije:
stičnem delu mesta Kočevje. Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti.
Investitorji, ki so oproščeni graditve zaklonišča, morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev zaklonišč 3	% od
skupne cene gradbenega dela stavbe. Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lasti plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % skupne letne stanarine oz. najemnine (plačevanje preko položnic za
Zaklonišča po velikosti	Zmogljivosti Neto pov. (m2)
I. zelo majhna	do 7	- 8
II. majhna	7- 50	8- 55
III. srednja	50-100	55-110
IV. velika	100-300	110-330
Investitorji morajo pri graditvi in adaptacijah stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v urbani-
Iz KS Kočevska Reka
Novo vodstvo KS Kočevska Reka si je za leto 1987 zadalo obsežen, vendar pa realen program dela. Težišče nalog je na komunalnem področju. Urediti nameravajo cesto skozi naselje Novi Lazi in Moravo, dokončati kanalizacijo v Moravi ter komunalno opremiti gradbene parcele v Štalcerjih.
Vaščani Morave bodo postavili dve avtobusni postajališči po vzoru Štalcerjev, dogradili gasilni dom in pričeli z novogradnjo mrliške vežice. Vaški odbor Štalcerji pa si je v svojem
programu med drugim zadal izgradnjo manjše brunarice pri športnem centru za shranjevanje športne opreme in slačilnico za tekmovalce.
Za izvedbo vseh navedenih nalog se bodo koristila sredstva samoprispevka, zbrana sredstva komunalnih prispevkov in združena sredstva KS. Vsi objekti, kjer je možno prostovoljno delo krajanov, bodo zgrajeni izključno na ta način, za material pa bodo zaprosili DO »Snežnik«, ki že vrsto let vlaga znatna sredstva za razvoj te KS.
G. S.
stanarine preko SSS občine Kočevje).
Lastniki stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb in prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od nabavne vrednosti stavbe oz. osnove za obračun amortizacije (plačevanje preko uprave za družbene prihodke SO Kočevje).
Do sedaj je tako zbranih sredstev 10.344.000,- din na posebnem računu Skupščine občine Kočevje za gradnjo javnih zaklonišč, s katerimi razpolaga svet za SLO in DS.
Če vzamemo ceno m2 zaklo-niščnega mesta (300.000— 400.000 din), lahko v naši občini zgradimo 25 zakloniščnih mest.
Projektivni atelje Ljubljana nam je v preteklem letu izdelal
Trata
V Kočevju poteka akcija zbiranja denarnih prispevkov za ureditev parka in sakralnih objektov na Trati, znani občanom in rojakom po svetu kot Corpus Christi.
Že pred desetletji (1962) je bilo na tem prostoru opuščeno staro pokopališče za severni del mesta ter pokopališče padlih borcev NOB (posmrtni ostanki le-teh so bili prenešeni v skupno grobnico na novo pokopališče).
Pred tem pa je bilo opuščeno (1952) pokopališče za južni predel mesta, Rudnik, Šalko vas in Cvišlerje (locirano je bilo na območju pri ambulanti). Z opustitvijo obeh starih pokopališč je bilo leta 1962 zgrajeno novo pokopališče ob Črnomaljski cesti. Vsi navedeni posegi so bili nujni glede na nagli razvoj mesta, saj danes šteje skupaj z Mahovnikom že 11.800, z Rudnikom in Šalko vasjo pa nad
12.500 prebivalcev. Mesto je tako že sedaj preseglo vse načrte in predvidevanja, ki so bila načrtovana za leto 2000.
Cerkev na severnem pokopališču (Corpus Christi) na Trati je iz 18. stoletja. Izredno stara pa je manjša pokopališka cerkvica, zgodovinsko znana po opravljanju bogoslužja v preteklosti po starejšem načinu. Žnačilna in svojevrstna pa je oblika gradnje. Na istem območju je tudi kapela »Božjega groba«, ki je zaključila »Križevo pot«, označeno s štirinajstimi zidanimi kapelicami. Vsako leto se je v času »Križevega tedna« po tej poti vila verska procesija, ki so se je morali organizirano udeležiti vsi učenci osnovne šole, dijaki gimnazije in državni uslužbenci. Tudi te kapelice so se morale umakniti novogradnjam industrijskih in stanovanjskih objektov, morda pa tudi v preteklosti dokaj slabemu in nekulturnemu odnosu
F .# *
Trgovina na Trati, o kateri je bilo v zadnjem času izraženih veliko pohval s strani kupcev.
KS Kočevje—mesto je pred kratkim dobila predlog zbora krajanov Trate, da se tej trgovini podeli priznanje mesta Kočevje. To bi bila hkrati tudi vzpodbuda drugim trgovinam v Kočevju.
do prevzetih kulturnih dediščin vseh kategorij.
S predelom Trate je povezanih niz dogodkov v preteklosti, ki bi nam lahko služili v turistično propagandne namene. Kot vemo, se je leta 1515 na Kočevskem razplamtel vsesplošni kmečki punt (upor), ki se je bliskovito razširil po celotnem ozemlju današnje Slovenije, na Koroško in na Hrvaško. Upor je bil krvavo zatrt.
Prav tu, na Trati pred to kapelo, je bila leta 1515 izvršena smrtna kazen nad voditelji kmečkega punta (enega izmed prvih v Evropi). Usmrčeni voditelji so bili kmet Jonke iz Mozlja, kmet Urban iz Slovenske vasi in kmet Konik iz Starega Loga. Na istem kraju pa je bila izvršena tudi smrtna kazen nad Elizabeto Stržaj, ženo upravitelja gradu Fridrihštajn, ker je sodelovala z uporniki in jim omogočila vdor v grad v času, ko so stražarji in drugi prebivalci gradu mirno počivali. Na ta način se je maščevala svojemu okrutnemu možu in nenasitnemu pohotnežu tedanjega časa, ki je bil upravnik gradu. Poleg vseh planiranih ureditvenih del na Trati bi bilo koristno, da se postavi primerno obeležje, ki bi obiskovalcem dalo jedrnato informacijo.
Načrtovana ureditvena dela bodo po zagotovilu organizacijskega odbora in ob vsestranskemu odzivu občanov-krajanov opravljena v planiranih rokih.
To bo vsekakor zelo lep prispevek k večji urejenosti in lepšemu izgledu mesta. Zgledu krajanov Trate bi lahko sledili tudi ostali.
Stane Jajtič
študijo zaklanjanja v občini Kočevje (urbanistični del mesta). V tej študiji so predvidene lokacije in pare. št. za izgradnjo javnih zaklonišč. Ko se bo zbralo dovolj sredstev, se bo pristopilo h gradnji javnega zaklonišča.
Preko SSS občine Kočevje smo poizkušali z zbranimi sredstvi sofinancirati povečano izgradnjo zaklonišč v Mestnem logu, vendar so vsi izvedbeni načrti že izdelani. Vsaka sprememba projekta pa pomeni angažiranje večjega dela zbranih sredstev.
Delovne ljudi in občane upravni organ za ljudsko obrambo redno seznanja s politiko in cilji izgradnje zaklonišč v naši občini preko vseh zborov občinske skupščine in prispevki v Kočevskih novicah.
Upravni organ za ljudsko obrambo občine Kočevje
Na pohod
V nedeljo, 26. aprila 1987, se bomo zbrali ob 7.30 uri na avtobusni postaji v Kočevju. Po krajši vožnji z avtobusom se bomo peš podali skozi znamenite roške gozdove (tudi v pragozd) mimo nekaterih znanih točk iz NOB na vrh Kočevskega Roga (1100 m). Do avtobusa se bomo vrnili po drugi poti.
Poskrbeli bomo tudi za strokovno vodstvo pohoda.
Nekje pod vrhom Roga je predviden tudi »bife na prostem«.
Vsi, ki se bodo pohoda udeležili, morajo biti primerno obuti in oblečeni. Otroci do 15. leta starosti morajo biti v spremstvu staršev ali druge odgovorne osebe.
ZTKO Kočevje
Porušena škarpa pri cerkvi
Med drugo svetovno vojno je bila ob bombardiranju Kočevja na dveh mestih poškodovana nosilna škarpa, zgrajena ob cerkvi na bregu Rinže iz klesanih kamnov.
Poškodovana škarpa je bila obnovljena nekaj let po vojni. Iz še nepojasnenega vzroka se je 27. marca zrušil del škarpe v Rinžo.
._______________________Y>'
„
Specialna prikolica izdelana za posebne namene. Izdelek Centra poklicnih šol Kočevje.
sV"'	k
Lažja transportna prikolica, nov proizvod SGP ZIDAR Kočevje TOZD Strojni obrati.
Kako industrija onesnažuje Kočevje
Pionirji osnovne šole Zbora odposlancev so sklenili, da bodo po svojih močeh sodelovali v akcijah sveta za varstvo okolja. Naše mesto naj bi bilo čim lepše - taka je želja mladih.
O tem je govora tudi v tem prispevku.
Kočevska občina je zelo velika. Slabo pa je razvita in močno onesnažena. Ravno v središču mesta so zgradili največ tovarn, ki močno onesnažujejo Kočevje in njegovo okolico. Melamin in LIK najbolj onesnažujeta mesto in gozdove. Tudi po radiu so povedali, da je 50 procentov poškodovanega gozda na Kočevskem. Blizu mojega stanovanja je Oprema. Tam topijo plastiko in izdelujejo cerade. Plini, ki pri tem nastajajo, onesnažujejo zrak, mi pa ga vdihavamo in se tako počasi zastrupljamo. Oprema ima nizek dimnik in se zato ves dim razprši in useda na tla. S tem, da so zraven zgradili igrišče, so napravili napako; dim se useda vsepovsod, na rastline, gugalnice, vrtiljak, pesek in drugo. Najbolj se to pozna poleti, ko je igrišče polno otrok. Takrat se mi tam
igramo, skačemo po travniku in delamo vse mogoče. Posledica tega pa je, da so nekateri otroci zaradi tako onesnaženega igrišča zboleli. To se je zgodilo tudi mojemu prijatelju in moral je v bolnico na zdravljenje.
Kočevje in okolico pa onesnažuje še vrsto drugih industrij. To so na primer: Mlekarna, Tekstilna industrija, TOZD Mesarija (klavnica) in druge. V Klinji vasi pa imajo farmo prašičev, ki onesnažuje zrak z amoniakom. To je plin, ki nastaja pri gnitju gnoja in razžira sluznice.
Želim in upam, da se bo zoper onesnaževanje Kočevja in njegove okolice poskušalo kaj ukreniti, da ne bodo naši prelepi kočevski gozdovi izumrli in z njimi tudi mi.
Sandi Mohorčič, 6. e
Akomulacija Prigorica
V Prigorici v ribniški občini je zgrajen jez, ki bo bistveno zmanjšal možnosti poplav. Potok Ribnica in Sajevec sta pregrajena z zemeljskim jezom, za katerim se bo ob visokih vodah ta zadrževala, prepuščala pa bo skozi odprtino velikosti 70 x 160 cm le ca 4 m3 vode na sekundo. Za pregrado se bo občasno nabrala voda. Računajo, da bo dvoletna voda popravila okrog 150 ha površine, za jezom pa se bo zbralo 8 milijonov m3 vode.
Izvajalec del je bil VGP Hidrotehnik iz Ljubljane. Vodja objekta ing. Tone Rigler je povedal, da je jez dolg 940 m, največja višina pa je 10 m. V njega so vgradili 110000 m3 dolomitnega materiala, 20000 m3 gline in 15.000 m3 humusa. Dela so izvajali od oktobra 1985, končana pa so bila konec preteklega leta, in to kljub temu, da
so imeli 67 dela nezmožnih dni zaradi slabega vremena oziroma visokih voda.
Vzporedno se gradi nad Ribnico še podzemni rov, ki bo ob visokih vodah odvečno vodo
speljal iz Bistrice v akomulacijo za jezom v Prigorici. Z dograditvijo obeh objektov bo bistveno odpravljena nevarnost poplav v Ribnici in navzdol do Kočevja.
Vinko Zajec
Onesnaženost zraka v občini Kočevje
Za ugotavljanje stopnje onesnaženosti in njeno rangiranje bi potrebovali kompleksne in pogoste meritve. Za to poročilo pa sem lahko uporabil le nekatere materiale republiškega značaja, ki vsebujejo tudi podatke za našo občino.
Po veljavnih podatkih dosega onesnaženost zraka v kočevski kotlini tretjo stopnjo. Ta podatek, ki velja samo za del občine, je bil ugotovljen še v času pogostih samovžigov premoga v rudniški jalovini. Zaradi pogostih inverzij je bilo možno dokaj hitro izmeriti močno onesnaženost ozračja z žveplenim dvokisom (S02); količina tega plina v zraku je glavni kazalec onesnaženosti.
V občini Kočevje so onesnaževalci zraka nekatere delovne organizacije. Melamin letno odda v ozračje ca 60 ton S02 in veliko količino hlapov topil, ki jih uporabljajo pri proizvodnji.
LIK trenutno kuri z lesnimi odpadki in občasno z mazutom; njegova polucija ni znana. Občasno oddaja velike količine dima, o čigar sestavi ni nič znanega. Podobno kot LIK, onesnažuje ozračje množica zasebnih kurišč, ki jih kurijo z drvmi (uporaba premoga v naši občini
je minimaina). Zaradi smeri gibanja najpogostejšega vetra lahko predpostavljamo, da navedeni domači onesneževalci tako zaradi majhnih količin izločenega S02 kot dejstva, da pline odnaša drugam, ne povzročajo poslabšanja zraka. Onesnaževanje zraka, ki povzroča izumiranje gozdov, prihaja od drugod, kar pa še ni proučeno. Znano je dejstvo, da so najbolj škodljive sekundarne polucije, ki nastanejo ob fotokemijskih spremembah plina visoko v ozračju. V dokaz temu je raziskava zastrupljenosti s težkimi kovinami, izvedena vse do vrha Risnjaka in v dolini Kolpe. Na samem Risnjeku je ugotovljena tako velika vsebnost svinca kot kje v Porurju (Zah. Nemčija) ali v ZDA. V dolini Kolpe pri Brodu ga je bistveno manj. Nedvomno gre za sekundarne polucije, ki nastajajo v reškem industrijskem bazenu in ravno te vplivajo tudi na ozračje Kočevske. Ker je ugotovljena tesna povezava med izumiranjem gozdov na Risnjaku in navedeno vsebnostjo težkih kovin, lahko zaključimo, da z juga in jugozahoda prihajajo strupeni plini, ki uničujejo gozdove Kočevske. Gradnja nove TE Plomin II bo
stanje še poslabšala, saj tudi morebitna čistilna naprava ne bo povsem odpravila onesnaževanja.
Konkretne podatke o ozračju Kočevske dajo usmeritve iz leta 1980 in mlajše. Povzemam jih po »Poročevalcu« skupščine SRS, št. 1 (1987):
V kurilni sezoni 1985—1986 je bilo Kočevje glede onesnaženosti z dimom na 16. mestu med 42 občinami Slovenije, kar je nedvomno posledica kurjenja z drvmi. Razlike med kraji so majhne. Drug podatek istega vira pa navaja, da je bila koncentracija S02 v Kočevju najnižja (0.02 mg/m3 proti največji 1.03 mg/m3). Znano je, da je ravno ta koncentracija merilo onesnaženosti zraka. Gibanje onesnaženosti ozračja z dimom je bilo v Kočevju naslednje:
Kurilna
Razvr- Koncen-stitev tracija
1980-	1981
1981-	1982
1982-	1983
1983-	1984
1984-	1985
1985-	1986
9.
4.
2.
15. 25.
16.
0.06
0.06
0.07
0.05
0.04
0.03
Ta pregled nas opozarja na veliko relativnost koncentracij,
Sodelujmo tudi mi
saj se njihove vrednosti zelo spreminjajo iz leta v leto.
Povzetek:
1.	Za kakovost zraka nimamo zadostnih kazalcev; morale bi se izvajati sistematične meritve.
2.	Onesnaženost z dimom je velika, koliko dejansko kvari zrak, pa ni znano, ker ne poznamo sestave dima.
3.	Kurjenje na smetišču v Mozlju bi se moralo opustiti, saj tudi občasno kurjenje odpadkov povečuje zadimljenost v kočevski kotlini.
4.	Direktni onesnaževalci — LIK, Melamin, Oprema in drugi — morajo poskrbeti, da v ozračje oddajajo čim manj raznih plinov. Seveda pa je to možno le z reciklažo, s filtri in z uravnavanjem režima kurjenja.
5.	Dolgoročno si moramo prizadevati, da se opusti čim več posameznih kurišč s težnjo, da se čim več porabnikov vključi v toplarno LIK.
6.	Z občinskim odlokom je treba prepovedati sežiganje odpadkov na vrtovih oziroma to rajonizirati.
Na onesnaženost od drugod ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšamo onesnaževanje, ki ga povzročamo sami.
Anton Prelesnik
Zavarovanje in varovanje virov pitne vode
Delovna skupnost Hydrovod Kočevje — Ribnica se že vrsto let prizadeva, da bi pričeli na območju ribniške in kočevske občine vlagati več skrbi za preprečevanje onesnaževanja okolja in v tej zvezi virov pitne vode. V minulem letu so izdelali kataster za okoli 80 vodnih virov na območju obeh občin z namenom, da bi se pripravile vse potrebne strokovne podlage, ki naj bi služile za izdelavo osnutka odioka o varovanju vodnih virov. Iz dosedanjih podatkov je moč ugotoviti, da zavarovanju in varovanju vodnih virov na
Turistična zveza Slovenije je za letošnje leto spet razpisala 19. tekmovanje slovenskih krajev za naslov najbolj urejenega naselja oz. kraja.
Komisija za varstvo okolja pri TZS se j c odločila, da razpiše to tekmovanje tudi letos, saj dosedanji rezultati kažejo, da je tekmovalnega duha čedalje več, da se vse bolj uveljavljajo novi, »neodkriti« kraji, da dobiva akcija vedno večjo družbeno veljavo, posledica vsega pa je seveda bolj urejeno delovno, bivalno in hkrati turistično okolje. Tekmovanje v naši občini naj bi zajelo vse kraje. Poročilo o svojih dosežkih sprejema Turistično društvo Kočevje do srede avgusta, ki ga bo nato za vso občino poslalo tekmovalni komisiji pri TZS. Tekmovanje ne bo želo zaželjenega uspeha, če pri njem ne bodo sodelovali vsi občani, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in tudi druga društva. V ta namen je potrebno združiti napor v vseh in skrb za urejenost svojega kraja.
Urediti je treba splošen izglcd neposredne okolice kraja (obrežij voda, obrobij gozdov, smetišč itd.), izgled javnih in stanovanjskih zgradb, urejenost javnih parkov, zelenic, nasadov, otroških igrišč, urejenost in osvetličenje vrtov, balkonov in oken, izgled in vzdrževanost šolskih zgradb, okolice šol in otroških vrtcev, urejenost kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov in njihove okolice, urejenost kopališč.
Posebno pomembna je prometna urejenost kraja, ki obsega stanje prometne in turistične opreme ob cestah ter snažnost cestišč (urejenost pločnikov in prehodov za pešce, urejenost in snažnost parkirnih prostorov, urejenost avtobusnih postaj in postajališč).
Da je urejenost javnih lokalov in njihove okolice predvsem stalna skrb in zavzetost njihovih lastnikov in upravljalcev, pa je skoraj ob tem odveč opozarjati. Vemo, da morajo biti gostinski lokali brezhibni, urejeni in čisti, pri čemer bodo to prav inšpekcije s stalnimi nadzori pospeševale. Pomembna je urejenost trgovskih lokalov in izložb. Tudi industrijski objekti in obrtne delavnice naj imajo urejeno okolje in naj ne bo žal sredstev za taka urejevanja. Posebno skrb je posvetiti urejenosti sanitarij, ki so, kot pravimo, ogledalo kulturnosti kraja.
Urejenost krajevne infrastrukture ima posebno pomembno vlogo. Pri ocenjevanju kraja bodo obiskovalci našega področja ocenjevali predvsem možnosti za zabavo.
rekreacijo in razvedrilo, kot so kulturne prireditve, kino predstave, razstave, čitalnice in knjižnice, razna igrišča, dalje možnosti za oskrbovanje in izvrševanje storitev, kot so: poštne, prometne, zdravstvene, bančne ter obrtne usluge (avtoservisi, benzinski servisi, pralnice, frizerske delavnice, čevljarske delavnice, možnost nabavljanja časopisov in drugih uslug) gostinske in trgovske in seveda tudi s prilagodljivim delovnim časom.
Posebno pomembna je tudi urejena vodna preskrba, kanalizacija, javna razsvetljava, urejeni pločniki, javni napisi in druge informacije (kot so: informativne table, prospekti, vodniki in zlasti poznavanje kraja).
V našem kraju bo posebno skrb posvetiti odlaganju smeti na neprimernih krajih, kot tudi popravljanju škod na cestah, ograjah in drugih napravah. Žal vse predolgo čakamo na popravila ali pa se to sploh ne opravlja, čeprav so nam znani storilci in tako tudi plačniki. Komunalne organizacije, ki opravljajo razna popravila bodisi za svoj naslov ali druge naročnike, so dolžni po končanih delih vzpostavljati najmanj prejšnje stanje, če že ne opraviti izboljšave.
Prav gotovo bomo občani veliko doprinesli k tekmovalnemu uspehu, če bomo z našimi gosti prijazni in vljudni in voljni dajati na kulturnem nivoju ustrezna napotila in pojasnila.
Kočevje spada v II. skupino, t. j. med izletniške in tranzitne
kraje, drugi kraji v občini pa v III. skupino (manjši turistični kraji).
Za izrazito turistični kraj bi morali imeti več objektov za nastanitev, ki pa morajo biti ustreznega komforta, teh pa žal razen Hotela Pugled s 60 ležišči, od tega le pol komfortnih, nimamo. Lahko se pohvalimo, da ima poleg Kočevja še Osilnica okoli 30 komfortnih ležišč, ki jih upravlja zasebni gostinec Kovač. Kočevje bo v tem letu verjetno pridobilo na Ljubljanski cesti še nov gostinski obrat s prenočišči, ki ga dograjujejo zasebnice Oberstarjeve, ki so trenutno v zdomstvu.
S. J.
Bo krematorij med Livoldom in Mozljem res ugasnil?
Pred leti začeta akcija, da naj bi krematorij na smetišču ugasnil, je v zimskem času na sestankih SZDL in zborih občanov ponovno oživela. Sklenjeno je bilo, da KS pokrene vse potrebno, da se smeti ne bi sežigalo. Ta naš predlog je podprl tudi IS SO in razširjena seja predsedstva Občinske konference SZDL in sveta za varstvo okolja. Tudi zakonodaja o varstvu okolja predvideva, da naj bi se odpadkov ne sežigalo.
KS predlaga, da naj se takoj preneha sežigali odpadke, da se surovine izbira, ostalo pa zasipava. Za posebne in nevarne odpadke pa je treba najti drugo
izven poplavnega Potrebno je opraviti
lokacijo področja, meritve dima v času inverzije in nizkega tlaka, ko je naša dolina takorekoč zalita z dimom, kot bi bila jezero. Takrat je onesnaženost zraka zelo velika. Ni pa poznan sestav dima; tu gore strupene snovi in strupeni odpadki. Črna odlagališča so po gozdovih, v strugi Rinže in drugod. Dolžnost slehernega občana je, da tega ne onesnažuje in da vpliva na tiste, ki to delajo, da s tem prenehajo. Le tako bomo po svojih možnostih pripomogli, da bomo mi in naši zanamci živeli v boljšem in bolj zdravem okolju.
Jože Grabrijan
območju, kjer deluje ta delovna skupnost, nismo posvečali dovolj skrbi. Razreševanje teh vprašanj, zlasti v pogledu varovanja vodnih virov, bi morala postati sestavni del planiranja družbenega razvoja. Zavedati bi se morali, da s stopnjevanjem onesnaženosti pitne vode in ostalih voda naraščajo tudi škode, ki bremenijo občane na območju obeh občin. V prizadevanju, da bi podrobneje proučili stanje vodnih virov na območju obeh občin, so v letu 1983 pričeli z raziskovalno nalogo: »Hidrološke raziskave vodnih virov«. Ta raziskava bo trajala predvidoma do prihodnjega leta. Dosedanje raziskave so pokazale, da pitne vode, ki ne bi bila potrebna posebnega postopka čiščenja v Kočevski dolini, nimamo. Stanje je nekoliko boljše v tem pogledu v okolici Sodražice. Ocenjujejo, da postaja površinski zajem pitne vode zaradi onesnaženja neprimeren. Tak način pridobivanja pitne vode bi terjal izredno drage čistilne naprave. Po dosedanjih izkušnjah je rešitev črpanje vode iz globin, v nekaterih primerih celo preko 200 metrov pod zemeljsko površino. Ne glede na vsa dosedanja prizadevanja je rešitev, da preprečujemo onesnaževanje virov pitnih voda ter da jih zavarujemo in varujemo, saj se moramo zavedati, da dobivamo pitno vodo v pretežni večini iz kraških podzemnih voda.
-d
Izumiranje gozdov
Izumiranje gozdov v VI. Gozdno gospodarskem območju Kočevje je enakoo obsežno kot drugod v Sloveniji. To je pokazala analiza na poskusnih ploskvah, ki so bile razporejene po celi Sloveniji sistematično v mreži 4x4 km. Podatki so zaskrbljujoči, še posebno zato, ker vemo, da izumiranja gozdov ne moremo preprečiti. Gozdovi na Kočevskem so v velikem deležu naravni (90 %), čeprav v različnih stopnjah degradirani, niso pa nič manj prizadeti kot gozdovi naših sosedov. Drevje različnih drevesnih vrst je ogroženo že do take mere, da bodo
nekatere drevesne vrste v desetih ali dvajsetih letih izginile iz naših gozdov. Med take vrste štejemo: navadno jelko, ki je glavna iglasta drevesna vrsta naših gozdov, gorski brest, jesen in javor. Naštete vrste poleg ozračja in bolezni (brest n. pr.) ogroža tudi jelenjad, ki onemogoča njihovo naravno pomladitev. To je realnost, ki jo lahko v gozdovih opazi vsak, pa čeprav bi ga nekateri radi zanikali.
Izumiranje gozdov povzroča onesnaženo ozračje, kisli dež in vse, kar iz atmosfere prihaja na tla. Nastaja kompleks za gozd
uničujočih vplivov, katerih delovanje niti ni dovolj pojasnjeno. Poznamo posledice, ki so katastrofalne. Vedno pa je človek kriv uničevanja narave, ker od nje hoče vse več in pri tem pozablja, da ni večna in neuničljiva.
Analiza propadanja gozdov iz leta 1985 je pokazala, da sta na Kočevskem najbolj ogroženi vrsti smreka in jelka. Za pojav izumiranja jelke vemo že dolgo, preseneča pa tako slabo stanje smreke. Seveda so možne tudi slučajne napake pri analizi, ker lahko neka poskusna ploskev zajame skupino dreves, ki je slučajno zelo slabo vitalna in potem ta rezultat vpliva na ostale vzorce. Zelo slabo bi bilo, če bi se ugotovljeni trend propadanja iglavcev nadaljeval, ker bi to ogrozilo gozd in lesno industrijo, ki uporablja samo les iglavcev.
Bukev tudi izkazuje visoko stopnjo skupne ogroženosti, čeprav je največ ploskev v kategoriji malo ogroženih. Listavci so nasploh manj ogroženi kot iglavci, ker so pol leta brez listja. Listnatih drevesnih vrst ne najdemo v kategoriji gozdov v propadanju, kjer pa je kar 71.5 % ielke in 18.7 % smreke.
Če upoštevamo vse stopnje ogroženosti ploskev, potem
lahko ugotovimo, da je kar
47,5	% vseh gozdov Kočevske že ogroženih. Izločitev kategorije malo ogroženih gozdov pa nam da 27.2 % ogroženost. Številke seveda lahko obračamo tako ali drugače, dejstva pa ne moremo spremeniti: Gozdovi nam izumirajo in tega sami ne moremo preprečiti. Lahko zmanjšamo poškodbe dreves zaradi sečnje in spravila, ne moremo pa zmanjšati vplivov ozračja. Lahko se le borimo kot družba, da bodo polucije v ozračju čim manjše, ker samo to bo ohranilo gozdove zdrave. Spremeniti pa moramo naš odnos do gozda in do vsakega drevesa.
Dokaj dobro vemo, kaj gozd zmore, kaj nam lahko da, vseh naših želja pa nam ne more uresničiti. Ne more dati dvesto tisoč kubikov lesa in hkrati preživeti nekaj stoglavo čredo jelenjadi. Družba se mora nečemu odpovedati, če hoče, da bo gozd tudi v bodoče funkcioniral kot naravni sistem in ne le kot lesna njiva. Pri tem pa mora družba zelo dejavno spremljati dogajanja v gozdu (ne le formalno) in od vseh uporabnikov tega prostora zahtevati polno odgovornost.
Anton Prelesnik
novice
Novice iz vrtca
V	vrtcu pripravljamo program dela za predšolske otroke iz KS. Znano je namreč, da imajo varovanci vrtca veliko raznih aktivnosti, za ostale predšolske otroke pa je premalo poskrbljeno. Zato smo začeli z aktivnostmi tudi za te otroke. Program dela, ki ga že pripravljamo, bo zajemal delo z otroki-varo-vanci vrtca in iz KS. Pobuda za to je bila sprejeta na januarski skupščini skupnosti otroškega varstva. Nosilec aktivnosti bo VVO Kočevje, sodelovali pa bi ZTKO, ZKO, OŠ, SŠTUD, Kulturni center, OK ZSMS in vsi drugi zainteresirani.
V	vrtcu smo predlagali naslednja področja dela:
—	organiziranje obiskov filmskih in lutkovnih predstav ter raznih igric v Šeško-vem domu, pustovanje, prihod dedka Mraza, smučarski tečaji,
—	orientacijski pohodi v bližnjo okolico Kočevja,
—	praznovanje prihoda pomladi, jeseni
—	organiziranje obiskov tovarn
—	organiziranje obiskov kmetij-
Verjetno je še mnogo tega. Vendar menimo, da si za začetek ne smemo postaviti preširokega programa, ki ga potem ne bi mogli izvesti. Saj še tega ne bomo zmogli sami. K sodelovanju vabimo vse zainteresirane. V začetku aprila bomo na SOV skupaj pripravili program, ga finančno ovrednotili in časovno opredelili posamezne aktivnosti.
VVO Kočevje
Člani GD Podpreska so ocenili svoje delo
V letu 1986 so mažurete, ki delujejo kot sekcija Delavske godbe Kočevje, imele 20 nastopov.
Ob koncu minulega leta je imelo gasilsko društvo v tem kraju 67 članov, od tega 18 članic in 8 podpornih članov. Upravni odbor je na osmih sejah številna vprašanja in področja požarnega varstva in ostalih nalog. Uspešna preventivna dejavnost in ostalo delo je po vsej verjetnosti vplivalo, da v minulem letu ni bilo na območju tega društva požarov. Mnogo so storili za ureditev lastnega gasilskega doma in njegove okolice.
Prisrčno so sprejeli v goste krajane Krajevne skupnosti Kam-
O pustovanju pri Kosteicih
por iz Raba, s katero je KS Draga pobratena. Večino del pri ureditvi doma so opravili člani društva, in to vse z namenom, da bi bili izdatki čim manjši.
Pridno so sodelovali z okoliškimi društvi. Udeležili so se proslave ob 100-letnici obstoja in delovanja Gasilskega društva v Prezidu, ki je bila v septembru 1986. leta.
Na nedavni letni konferenci so se ob sodelovanju predstavnikov Občinske gasilske zveze dogovorili, da bodo svoje naloge v letošnjem letu izvajali uspešno. Posebno skrb pa bodo posvetili izobraževanju članov in seznanjanju občanov z nevarnostmi požarov.
-d
»Pust je mastan okoli vust,« pravimo Kostelci. O pustovanju v naših krajih nekoč sem se pogovarjala s svojim očetom Alojzom Bizjakom iz Potoka, ki je star 46 let. Pripovedoval mi
je:
»Prvič sem šel obirat po hišah, ko mi je bilo pet let. Ob tej priložnosti sem oblekel velike hlače, zakrpan suknjič in si posadil na glavo klobuk s širokimi krajci, kot jih nosijo Mehikanci. Maske so najpogosteje predstavljale gospode, gospodične, kmete in različne živali. V maškare so se našemili stari in mladi. Maškare so najpogosteje hodile v skupinah po štiri ali pet, včasih pa tudi več. Hodili smo od hiše do hiše, peli, skakali in se zabavali. Med sprevodom skozi vas smo peli ljudske pesmi.
Zabavali smo se tudi tako, da smo zapeli ob zvokih harmonike ter tudi zaplesali. Z nami je hodil pogosto tudi vaški veseljak, ki nas je spravil v dobro voljo s svojimi smešnicami in kretnjami. Ko smo prišli v hišo, smo po njej trosili pepel ter peli in prosili za debelo repo. Na pustni torek smo jedli le posebna jedila: kuhano zelje s svinjskimi rebrci in suho svinino.
Najbolj čaščena pa je bila svinjska danka, ki so jo napolnili z nadevom iz koruzne moke, jajc, masla in slanine. Krofov nismo pekli pogosto, ker nismo bili dovolj vešči, po vojni pa je tudi primanjkovalo potrebnih surovin za peko. '
Kurenta smo zažgali in ga še gorečega vrgli v Kolpo ali v potok in dejali, naj odnese nesrečo in nezgodo. Ljudje so pogostili maškare s pecivom, svinjino, moštom ali domačim vinom. Pred pustom smo imeli doma prave dirke. Po podstrešju smo iskali primerna oblačila. Nato smo prosili matere, da so nam sešile obleke v podobah živali. Gospodinje pa so kuhale in pekle. Najbolj se spominjam naslednjega dogodka:
»S prijatelji smo se dogovorili,
da se bomo oblekli v konja. Doma smo izprosili vse, kar smo potrebovali. Ko smo vse zbrali, smo se pričeli šemiti. Dva sta bila za konja, jaz pa sem ju vodil. Ostali so zlezli v vreče in na voz. Na vreče smo napisali imena: pšenica, ajda, proso, koruza. Nato smo voz vpregli v konja. Odšli smo po vaseh. V Vasi smo šli v gostilno. Zunaj smo srečali svojega učitelja. Spraševal nas je to in ono. Pogajal sem se z njim, če hoče kupiti konja. Govoril sem v čisti hrvaščini, kot da nisem bil še nikdar v Kostelu. Učitelj nas ni spoznal. Komaj naslednji dan je izvedel, kdo smo bili.
Maškaram smo rekli pisniki. Posode, v katere smo nabirali darila, smo imenovali kerblji. Če so bile maškare zamazane, smo jim rekli zafrigljani pisniki. Imeli pa smo tudi navadno reči, da pisniki zovejo srečo.
Menim, da pustnih običajev ne smemo pozabiti. Ohraniti moramo naše izvirne maske in pustne šege. Danes je vse premalo maškar, ki znajo zapeti in razvedriti človeka tako, da vsaj za nekaj časa pozabi na vsakdanje skrbi. V današnjem času pa smo še posebej potrebni smeha in zabave.«
Andrejka Bizjak, 8. razred OŠ Vas—Fara
V dvorani Doma Jožeta Šeška v Kočevju bo 21. 4. 1987 ob 19.30 uri
koncert
našega zamejskega rojaka iz Trsta, Igorja Kureta, violinista ob spremljavi harfistke Barbare Faiman.
Vabljeni!
Trope Lučka, Kidričeva 2, Kočevje (I. stolpnica — pritličje) vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal iz domačih in uvoženih okvirjev (bifokalna in foto stekla). Optika je odprta od ponedeljka do petka od 8,—12. in od 15.—18. ure.
Maškarada na cesti med Kočevjem in Ribnico
S kolegico sem imel na pustno soboto lepo dogodivščino, ki jo velja objaviti.
V soboto, 28. 2. 1987 sva odhitela na glavno avtobusno postajo v Kočevje malo pred odhodom avtobusa, ki odpelje ob 20.15 uri. Ko sva pritekla na postajo, je avtobus že speljal, zato sva šoferju nakazala naj
Vesti iz Doma starejših občanov
Socialni delavci v domu
Ob koncu preteklega meseca so se v Domu starejših občanov sestali predstavniki centrov za socialno delo in občinskih skupnosti socialnega skrbstva iz tistih občin, iz katerih so stanovalci doma (Delnice, Novo mesto, Vrhnika, Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste Polje, Ribnica in Kočevje). Predstavniki iz nekaterih oddaljenih občin so bili odsotni.
V razgovoru so si izmenjali nekatere izkušnje iz njihovega področja dela, sporočili so svoje
potrebe po domskem varstvu ter opravili razgovore s stanovalci in si ogledali dom. Seznanili so se s poslovanjem doma ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Dogovorili so se, da se bodo tudi v prihodnje občasno sestajali.
Jože Novak
Uspel nastop iz Sodražice
V Domu starejših občanov Kočevje so 26. marca letos gostovali s kulturnim progra-
mom učenci osnovne šole in KUD Svoboda iz Sodražice. Pripravili so zelo pester program. Učenci so nastopili s pevskim nonetom in plesno skupino, KUD Svoboda pa s tamburaš-kim zborom. Nonet učenk je zapel nekaj znanih domačih pesmi, na harmoniko pa jih je spremljala njihova tovarišica Mojca Henigman. Plesna skupina je prikazala zanimiv program plesov, od klasičnih do najmodernejših. Izbrana garderoba je program še popestrila. Med pevskimi in plesnimi točkami so nastopili tamburaši. Za
dobro uro trajajoč program so doživeli nastopajoči prisrčen aplavz.
Vodstvo doma se je gostom za uspel kulturni program zahvalilo, hkrati pa čestitalo gostom in stanovalcem iz občine Ribnica za njihov občinski praznik — 26. marec.
Čestitk so bili deležni tudi vsi stanovalci doma, ki so v marcu praznovali svoj rojstni dan. Stanovalci so si zaželeli tudi v prihodnje takšnih prijetnih kulturnih srečanj.
Jože Novak
»Pepelka« v domu
Učenci 2. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja družboslovja so ob Dnevu žena pripravili za stanovalce Doma starejših občanov Kočevje prijetno igrico PEPELKA NAROBE. Stanovalci doma so z zanimanjem prisluhnili današnjemu času prirejeno igrico in z aplavzom nagradili mlade igralce. Zadovoljni so bili, da jim je bila tudi ob prazniku žena izakazana pozornost, saj je med stanovalci v domu več kot dve tretjini žensk. Odkar je pričel dom s sprejemanjem stanovalcev v lanskem letu, so v domu s priložnostnimi svečanostmi obeležili vse državne in republiške praznike ter občinski praznik in druge spominske dneve. Stanovalci doma želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Jože Novak
ustavi. Z nama je bil še neki moški. In avtobus je res ustavil. Vsi trije smo pohiteli do zadnjih vrat, ki jih je šofer odprl, a že v istem trenutku tudi zaprl. Nato pa je odprl še sprednja vrata. In ko je moja kolegica stekla k sprednjim vratom, jih je pred njenim nosom zaprl in odpeljal.
Zatem sva poiskala taksista in ga zaprosila, da naju pelje za avtobusom in da naj ga tudi prehiti. Ker je avtobus zelo hitro vozil, smo ga prehiteli šele v Mrtvicah. Taksist naju je odložil na avtobusni postaji v Novih Ložinah. Avtobus pa je peljal mimo in naju pozdravil s hupo. Tako nama je ušel zadnji avtobus. Ker sva bila pustno oblečena, nama nihče ni hotel ustaviti (ne za smer v Ribnico in ne v smeri za Kočevje). Tako sva v noči in na mrazu stala in čakala dobro uro.
Ker si drugače nisva mogla pomagati, sva se namenila poiskati telefon v eni izmed zasebnih hiš. S težavo sva ga našla. Od
tam nisva dobila po telefonu nobenega od domačih, ki bi naju prišel iskat. Pomoč nama je ponudil gospodar Koritnik. S svojim avtomobilom naju je odpeljal v Ribnico in naju rešil iz velike zadrege. Za to sva mu zelo hvaležna.
Šilc Gorazd in Vidmar Nevenka
Novo v založbi Borec
Založba Borec Ljubljana je izdala roman »Pogreznjeni otok«, ki ga je napisal France Fajdiga iz Ljubljane. Pisec v tem literarnem delu obravnava usodo Kočevskih Nemcev — bivših Kočevarjev, ki so se ob koncu leta 1941 in v začetku 1942. leta prostovoljno odselili iz posameznih krajev dela črnomaljske, dela novomeške in dela kočevske občine.
-d
Vse več novih bralcev
Kočevska knjižnica je bila lani zelo dobro obiskana. Izposoja iz leta v leto narašča in tako se širi krog novih bralcev, ki jim knjige prinašajo razvedrilo in sprostitev, ali odkrivajo nova spoznanja.
V letu 1986 beležimo 34.013 obiskov bralcev. Na dom je bilo izposojenih 93.662 enot knjižnega gradiva. Največ je bilo izposojenih leposlovnih knjig, in sicer 66.192 enot, 18.033 je bilo strokovnih, del, 2.725 revij in 6.709 kaset. Na njih so pravljice za otroke in tečaji tujih jezikov (angleščina, francoščina, italijanščina).
Knjižnica ima v svoji zalogi 38.727 knjig in revij ter 1.190 kaset. Lani smo kupili 1.589 novih knjig ter 85 časopisov in revij, za kar smo izdali skoraj štiri nove milijone din.
Knjižnica je pripravila tudi 34 ur pravljic in 12 drugih prireditev, katerih se je udeležilo ca 1.230 občanov.
Izposoja knjig je organizirana tudi v Podpreski, Osilnici in Domu starejših občanov v Kočevju. Knjige pa smo pripravljeni posredovati tudi v druge kraje občine, če je le zanimanje zanje.
Za tako lepe uspehe se moramo zahvaliti tudi številnim kočevskim delovnim organizacijam; 27 jih je, ki plačujejo članarino in tako omogočajo svojim delavcem brezplačno branje. Skupna naloga vseh nas pa je, da najdemo za knjižnico večje prostore, ker sedanja utesnjenost že ovira normalno delo.
Ema Štrumbelj
p!8i*BillS ®* m g s |j
Šh, 1 f S 's a
lili
vsem, kar so izpeljali, zelo uspešna. Prihodnost pa prinaša klubu marsikak problem. Vlečnice so zastarele, teptalec snega vsega več ne zmore, smučišče je potrebno povečati in urediti, veliko pozornosti je treba nameniti tečajem alpskega smučanja in tekom pa tudi skakalnemu športu, ki se ponovno oživlja. Sezone je resda konec, dela članom upravnega organa kluba pa ne bo zmanjkalo. Do naslednje zime ne bodo smeli pozabiti na smučarijo.
Arko Cveto
Smučanje
Občinsko prvenstvo v veleslalomu
Za konec kar dolge smučarske sezone v naši občini je Smučarski klub Kočevje izpeljal še drugi del občinskega in sindikalnega prvenstva v veleslalomu. Na dan žena, 8. 3. 1987, je bilo še tekmovanje za članske kategorije, čeprav nihče ni več verjel, da bodo snežne razmere to dovolile.
Poglejmo rezultate najbolje uvrščenih:
—	starejše veteranke (letnik 36 in starejše): 1. Drobnič Vida, 54,33.
—	starejše članice (letnik 42-51): 1. Oberstar Vanda, 51,44
—	članice (letnik 52-61): 1. Vogrin Ljubica, 28,14, 2. Klun Brigita, 34,31, 3. Mlakar Zinka, 37,2. — Mlajše članice (letnik 62—67): 1. Vesel Mateja, 28,5, 2. Piškur Sabina, 30,07, 3. Mihelčič Suzana, 33,45. _ gta
rejši veterani (letnik 36 in starejši): 1. Preložnik Slavko, 29,2, 2. Merhar Franc, 33,1, 3. Cetinski Miha, 36,73. — Veterani (letnik 37—41): 1. Pogorelec Stane, 28,25, 2. Jankovič Jože, 30,55, 3. Blažič Peter, 33,4
—	Starejši člani (letnik 42-51): 1. Žagar Rajko, 42,8, 2. Kovač Jože, 45.12, 3. Kobe Marko, 47,85. — Člani (letnik 52—61): 1. Vesel Lojze, 39,93, 2. Recek Igor, 41,2, 3. Šercer Ivo, 42,26.
Občinsko prvenstvo v smučarskih skokih
Na 25-metrski skakalnici v Ložinah je Smučarski klub Kočevje 22. 2. 1987 izpeljal občinsko prvenstvo v smučarskih skokih.
Rezultati najboljših:
—	pionirji B (do 11 let)
Furlan Boštjan, (12,5 m in 12 m)
—	110 točk
—	pionirji A (11 do 13 let)
Jolič Goran, (18 m in 16 m) —
153.5	točk
—	starejši pionirji (13 do 15 let)
Konda Boštjan, (20 m in 21 m)
—	187 točk
—	mlajši mladinci
Jerman Miloš, (21,5 m in
21.5	m) - 197 točk
—	starejši mladinci
Gorenčič Tone, (19 m in 20 m)
—	177 točk
—	člani
L Škulj Robi, (20,5 m in 21 m)
—	182 točk
2.	Marinčič Igor, (19,5 m in
19.5	m) — 173 točk
3.	Oražem Andrej, (20 m in 20 m) — 168 točk
Nastopilo je 10 članov, od teh 3 izven konkurence (druga občina). Med člani je bil sicer najboljši Lovšin Leon (občina Ribnica) s skokoma po 22 m in
190.5	osvojenimi točkami, vendar je nastopil izven konkurence.
Kobola Matija
- Mlajši člani (letnik 62-67): L
Mihelčič Goran, 41,14, 2. Janeš UbCmsko prvenstvo Damjan, 42,41, 3. Žagar Mia- V Smučanju '87 den, 43,24.	_____________________
Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji so prejeli za svoj uspeh medaljo.
Za sindikalno tekmovanje pa so tekmovalci glede na uvrstitev svoji ekipi prismučali določeno število točk. Največ točk so nabrali smučarji SOZD GK (ZKGP) - 41 točk, in si tako priborili 1. mesto v veleslalomu med sindikalnimi ekipami, drugo mesto so osvojili predstavniki LIK (37 točk in več boljših uvrstitev), tretje mesto IT AS (37 točk), sledijo: Osnovna šola (33), Snečnik (31), Melamin (25), Oprema (20), Ljubljanska banka in Kovinar (16), Kočevski tisk (16), NAMA (10), Liv Osilnica (10), Obrtno združenje (9), Inkop (4) TRIKON (2).
Prve tri ekipe je občinski sindikalni svet nagradil s pokali, vse uvrščene ekipe pa z diplomami.
Za skupnega zmagovalca med sindikalnimi organizacijami, kjer se upoštevajo točke veleslaloma in smuških tekov, pa je bil proglašen SOZD GK (ZKGP), ki je zbral 105 točk (41 vsi + 64 teki). Sledijo ITAS (37 + 41 = 78), LIK (37 + 15 = 52), Kočevski tisk (46), Oprema (42), Melamin (34), Osnovna šola (33), Snežnik (31), LB (16), Kovinar (16), Trgopromet (15), Obrtno združenje (14), INKOP (14), Trikon (12), LIV Osilnica (10), NAMA (10), SO Kočevje (10), AVTO (8).
Skupnemu zmagovalcu, ekipi SOZD GK, je predsednik Smučarskega kluba Kočevje, tovariš Peček Pavle izročil pokal, prvim trem ekipam pa diplome.
S to akcijo je Smučarski klub nekako zaključil letošnjo smučarsko sezono, ki je bila po
Občinsko prvenstvo v smučanju je že tradicija in lahko rečemo, da je pravi praznik športa, in najbolj množična športnorekreacijska manifestacija v naši občini. Tradicija tudi letos ni bila izneverjena, čeprav je zima hotela ponagajati. Po izkušnjah iz preteklih let je Smučarski klub tokrat razdelil tekmovanje v dva dela. V prvem delu so bila na programu tekmovanja v veleslalomu za mlajše kategorije (od pionirskih do mladinskih) in v tekih za vse starostne kategorije (po posebnem točkovanju tudi sindikalno prvenstvo). V drugem delu pa naj bi bilo še tekmovanje v veleslalomu za ostale starostne skupine.
Prvi del občinskega prvenstva je torej že bil. 28. februarja, se je na smučišču v Dolgi vasi zbralo neverjetno število smučarjev, vsega skupaj 473. To je bil velik problem za organizatorje, predvsem kako urediti proge, da bodo zdržale to maso tekmovalcev. Pa je le nekako šlo.
Poglejmo rezultate!
VELESLALOM - Mlajši pionirji - letnik 1976 in mlajši (103 udeleženci): L Jerman Dejan, 22,71, 2. Patafta Robi, 23,14, 3. Salamon Matej 24,05. — Starejši pionirji — letnik 1972-1975 (167 udeležencev): 1. Poje Gorazd, 37,02, 2. Čop Boris, 38,85, 3. Ličen Dejan, 38.89. Mlajše pionirke — letnik 1976 in mlajše (33 udeleženk): 1. Kajtna Mojca, 27,9, 2.
Orel Alenka, 28,65 , 3. Živano-vič Vesna, 29,77. Starejše pionirke - letnik 1972-1975 (35 udeleženk): 1. Guštin Maja, 23,69, 2. Povh Kristina, 25,92, 3. Lisac Damjana, 26,2. —Mladinci -letnik 1968-1971 (12 udeležencev): 1. Koruzar Andrej, 32,95, 2. Ličen Matjaž, 35,49, 3. Česnik Borut, 35,97. —Mladinke
-	letnik 1968-1971 (4 udeleženke):	1. Pretner Marjana,
49,72.
TEKI
— Mlajši pionirji — letnik 1976 in mlajši (3 km): 1. Pantar Simon, 16.45, 2. Tomazini Izidor, 21,16, 3. Stjepič Andrej, 21,50. — Starejši pionirji — letnik 1972—1975 (3 km): 1. Gorenčič Marko, 11,19, 2. Jurič Miha, 12,26, 3. Benčina Boštjan, 12,50. —Mlajše pionirke — letnik 1976 in mlajše (3 km): 1. Konečnik Jana, 16,10, 2. Šmalc Ida, 16,44, 3. Gorenc Renata, 17.53. — Starejše pionirke - letnik 1972—1975 (3 km): 1. Konečnik Katja, 15,45. — Mladinci - letnik 1968-1971 (10 km): L Gorenčič Branko, 50,32, 2. Ličen Matjaž, 54,29, 3. Gorenčič Tone, 58,23. — Mladinke — letnik 1968-1971 (5 km): 1. Pretner Marjana, 39,45.	—
Mlajši člani - letnik 1957—1967 (10 km): 1. Devjak Tomaž, 37,25, 2. Pust Ervin, 40,31, 3. Devjak Rado, 41,38. — Mlajše članice — letnik 1957-1967 (5 km): 1. Grže Miranda, 29,11, 2. Kocjančič Romana, 30,03. — Člani - letnik 1947-1956. (10 km): 1. Stjepič Džordže, 40,52, 2. Konečnik Janez, 41,26, 3. Grišin Marjan, 53,49. — Članice
-	letnik 1947-1956 (5 km): 1.
Bejtovič Jožica, 32,30, 2. Novak Milenka, 35,20,	3.	Kobola
Magda, 36,51. — Starejši člani -letnik 1937-1946 (5 km): 1. Kocjančič Franc, 24,33, 2. Škulj Vlado, 27.18, 3. Peček Pavel, 27,33. — Starejše članice — letnik 1937-1946 (5 km): 1. Mihelčič Nežka, 35,08, 2. Pogorelec Marica, 35,59. — Veterani — letnik 1936 in starejši (5 km): 1. Prelesnik Anton 24,34, 2. Božič Anton, 30,13, 3. Pretnar Alojz, 31,03.
Veteranke — letnik 1936 in starejše so bile brez svoje predstavnice.
Po posebnem točkovanju je bila v tekih razglašena tudi najboljša organizacija sindikata. Prepričljivo so zmagali tekači SOZD GK (ZKGP) s 64 osvojenimi točkami, sledijo: ITAS (41 točk), Kočevski tisk (30 točk), OPREMA (22 točk), LIK (15 točk), Trgopromet (15 točk), INKOP (10 točk), Skupščina občine Kočevje (10 točk), TRIKON (10 točk), Melamin (9 točk), AVTO Kočevje (8 točk), Obrtno združenje Kočevje (5 točk).
Organizator je vsem trem najboljšim v vsaki kategoriji, tako v veleslalomu, kot v tekih, podelil kolajne, prvim trem organizacijam sindikata v tekih je občinski sindikalni svet podelil pokale, vsem organizacijam, ki so se uvrstile pa diplome.
Posebno kolajno, kot spominsko darilo za delo v klubu, je prejel bivši predsednik Smučarskega kluba Kočevje, Marjan Bastar, ki je pred kratkim predal »dirigentsko palico« tovarišu Pavletu Pečku. Pri pripravi tega tekmovanja in njegovi izvedbi je sodelovalo več kot 50 občanov, članov različnih telesnokulturnih organizacij, največ seveda smučarskih delavcev. Tekmovanje je klub velikemu številu tekmovalcev potekalo brez posebnih zastojev. Proge so se dobro obnesle, poskrbljeno pa je bilo tudi za druge stvari: Smučarski bife je nudil pijačo in jedačo, redarska služba je skrbela za promet z vozili, zdravstvena služba je bila na mestu (na srečo brez dela), MORC, z njihovim vodjem Zdenkom Šulmanom, je skrbel za računalniško obdelavo rezultatov, Hribar Milan pa je s svojim ozvočenjem poskrbel za prijetno vzdušje.
Ni kaj - smučarji znajo svoj posel.
Arko Cveto-
TRIM smučanje
Smučarski klub Kočevje je za uvod v kar bogato smučarsko sezono v Kočevju organiziral TRIM akcijo na tekaških smučeh. 32 tekačev različnih starosti, predvsem pa starejših, se je L 2. 1987 pognalo na 5 kilometrov dolgo pot. Ni šlo za dirko, temveč le za opravljeno nalogo. Komur je uspelo, je prejel TRIM značko in nalepko.
Vse večji interes za tek na smučeh v Sloveniji in tudi v Kočevju je smučarski klub iz Kočevja »prisilil«, da organizira tečaj smuškega teka. Od 26. — 30. 1. 1987 se je 12 občanov učilo osnov te zanimive in zelo koristne športne zvrsti. Ob koncu tečaja so udeleženci opravili obvezen preizkus pridobljenega znanja. Bili so uspešni. Nekateri pa so to znanje že zelo dobro izkoristili na občinskem prvenstvu v teku na smučeh 28. 2. 1987.
Smučarji tekači si kmalu, ko snežne razmere to omogočijo, uredijo tekaške proge. Včasih si proge utrejo kar peš — s smučmi, največkrat pa s teptalcem snega. Smučina, ki jo uredijo, je primerna le za tek s tekaškimi smučmi. Marsikateri občan pa je prepričan, da so naši smučarji tako dobri, da so sneg steptali za sprehajalne poti. Ni jih malo, ki to pridobitev s pridom izkoriščajo za dnevni sprehod, marsikateri pa vzame s seboj še svojega štirinožnega prijatelja. Ker sneg le ni tako trdno steptan, da bi držal človeka,se proga seveda uniči. Delo smučarjev je tako zaman, saj proga ne omogoča več lepega in varnega smučanja. Zato za konec tale prošnja: Občani, če vidite urejeno smučino (kjerkoli), ne hodite po njej. Smučarji vam bomo hvaležni.
Arko Cveto
Smučarski tečaji za osnovnošolsko mladino
V organizaciji Šolskega športnega društva PIONIR iz osnovne šole Zbora odposlancev in s pomočjo Smučarskega kluba Kočevje so bili tudi letos izvedeni smučarski tečaji. Zima je bila letos za spremembo od nekaterih prejšnjih let organizatorjem na voljo. Cele polletne počitnice je bila smuka ugodna.
Zaradi velikega števila prijav so morali organizatorji tečaj izpeljati v dveh delih. Prvi del (od 26. - 31. 1. 1987) je obiskalo 137 učencev, drugi (od 22. — 7. 2. 1987) pa 67 otrok različnih starostnih kategorij. Zjutraj so se udeleženci odpeljali na smučišče v Dolgi vasi, opravili tečaj, vmes so vsi dobili malico, po končanem tečaju pa so se z avtobusom odpeljali domov. Na zadnji dan tečaja so imeli vsi tečajniki preizkus pridobljenega znanja — tekmovali so v veleslalomu.
Na tečaju je poučevalo 19 vaditeljev oziroma učiteljev smučanja. Otroci so bili zadovoljni, prav tako pa tudi starši, saj je marsikateri od njih spremljal ves tečaj kot gledalec. Nekateri, ki so opazili, koliko dela je z organizacijo vsega, so celo priskočili na pomoč in to na obeh tečajih.
Pa še dve anekdoti s tečaja ali kaj se lahko organizatorjem primeru.
1.	Že proti koncu tečaja pride oče k vodji tečaja in želi plačati malico za svojega otroka, ki v začetku ni bil prijavljen. Pa ga je eden izmed tovarišev le vzel v svojo skupino. Ko mu je vodja tečaja povedal znesek (seveda v novih dinarjih) - 8000 din, mu je oče ponudil, v dobri veri, da je dobro slišal, 1000 din, drobiž pa naj bi obdržali. Po razlagi, da
je slišal narobe, je oče svoj denar pobral in lepo odšel. Očitno je bil mišljenja, da je bila cena tečaja pretirana.
2.	V prijavnini za tečaj so imeli udeleženci vračunane stroške za malico, honorarje za učitelje smučanja in uporabo vlečnice. Sem in tja so prispeli na smučišče tudi drugi obiskovalci. Enemu od njih se je zdelo povsem normalno, da se njegov otrok, tako kot ostali udeleženci tečaja, »zastonj« prevaža z vlečnico. Ko je vodnik vrste zahteval, da vsi, ki niso v njegovi vrsti, izstopijo - čakali pa so na vlečnico, je omenjeni oče vad-niku očital nepadagoško ravnanje.
3.	Tečaj smučanja so imeli tudi naši najmlajši - cicibančki. Da bi bilo smučišče čimbolj pri roki (zgodnji popoldanski pričetek, bližina mesta, možna udeležba tudi tistih, ki niso imeli prevozov), je organizator pripravil tečaj na smučišču v Podgorski
ulici oziroma na koncu Grajske poti (najbolj poznano: pri Palčiču). Izkazalo pa se je, da je organizator pozabil vprašati za dovoljenje pionirje in mladince, ki so si to smučišče uredili za svoj poligon. Prihod cicibanov jim jc (kot kaže) prekrižal njihove načrte. Zelo »uvidevno« so se še z večjo vnemo po smukaško spuščali med vrstami cicibančkov in če se je kateri od njih slučajno znašel blizu smukaške trase, je lahko marsikaj slišal! Naši mladinci so kar nekam hitro pozabili, da so bili še pred kratkim cicibančki in da so si sami želeli naučiti smučati na varnem smučišču. Ni jim prišlo na misel, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se kdo pri polni hitrosti s svojimi 60. kilami zaletel v cicibančka s 15 — 20 kilami. Tak karambol se verjetno ne bi končal le z buško. Opozorila vaditeljev in tudi staršev, ki so celoten tečaj spremljali, kaj posebno niso zalegla.
Arko Cveto
Udeleženci slovesnosti ob podelitvi priznanj športnikom, telesnokul-turnim delavcem in organizacijam za dosežke v letu 1986 ter opravljeno strokovno in organizacijsko delo v preteklosti
Prehodni pokal KS Rudnik-Šalka vas
Športne igre krajevnih skupnosti občine Kočevje so privedene h koncu. Naj večja KS Kočevje sploh ni nastopila, kar daje slab vtis o namembnosti tega tekmovanja.
Po izločilnih tekmovanjih sta se 28. 3. 1987 v finalu srečali KS Kočevska Reka in KS Rudnik--Šalka vas. Tekmovanje je bilo istočasno v osmih disciplinah, in to v: šahu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, malem nogometu in streljanju. Doseženi rezultati so bili sledeči:
Od osmih disciplin so gosti zmagali v dveh (kegljanje in namizni tenis - moški), a v ostalih šestih domačini. Domačini so zmagali že drugič zaporedoma, za kar so prejeli lep prehodni pokal. Če bi uspeli tudi v naslednjem letu, bi ostal pokal v trajni lasti KS Rudnik—Šalka vas. Ob tej priliki moramo dati veliko priznanje našemu športnemu referentu Viktorju Gričarju, ki je veliko prispeval k
uspehu športne ekipe KS Rudnik-Šalka vas.
Božidar Popovič
Tekmovanje v kajaku in kanuju - Kolpa ’87
V organizaciji Kajaške zveze Jugoslavije in Hrvaške, Kajak — kanu kluba »Slavij a« — Zagreb, KŠD »Tone Ožbolt« Osilnica in pod pokroviteljstvom SGP Zidar Kočevje bo v dneh od L do 3. maja letos mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah — Kolpa 1987. Tekmovanja bodo na brzicah reke Kolpe pri Osilnici za prvenstvo SR Hrvatske, za memorial Toneta Ožbolta in izbirno tekmovanje za reprezentanco SFRJ.
-d
Športne vesti iz Kočevske Reke
Smučarski tečaj
Prizadevni člani športnega društva SNEŽNIK iz Kočevske Reke so tudi letos organizirali v času šolskih počitnic devetdnevni smučarski tečaj za otroke različnih starosti. Udeležba otrok na tečaju je bila nad vsemi pričakovanji, saj se ga je udeležilo 770 otrok. Tečaj sta vodila vaditelja smučanja Ficko Zlatko in Recek Igor z več pomočniki. Kljub velikemu številu tečajnikov je tečaj potekal nemoteno in brez kakršnih koli poškodb oz. nezgod. Ob koncu tečaja so se vsi udeleženci pomerili v veleslalomu.
Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji so prejeli medalje, diplome in praktične nagrade.
G. S.
Šahovska sekcija športnega društva »Snežnik« iz Kočevske Reke je organizirala tudi letos tekmovanje posameznikov v šahu. Udeležilo se ga je 12 šahistov. Zmagovalec za leto 1987 je postal Murn Igor iz Morave.
Sledijo:	Gabrič Stane,
Šega Franc, Cimprič Ciril itd.
G. S.
OPTIKA Ljubljana obvešča vse cenjene stranke, da je njena poslovalnica v Kočevju ponovno odprta, in sicer vsak torek in četrtek od 9. do 16. ure.
OPTIKA LJUBLJANA
27. april — OF
Temeljite predpriprave in dobro zasnovano politično delo komunistične partije Slovenije je že pred pričetkom druge svetovne vojne pripravil Slovenski narod, da je premišljeval bolj svobodoljubno kot je bilo običajno. V delovanju komunistične partije Slovenije se je zrcalila enotnost idej in akcijske enotnosti ter povezanost zlasti z demokratičnim krilom Sokola in s krščanskimi socialisti. Enotnost je bila kljub različnosti izhodišč utrjena v mnogih akcijah in stalnih konfliktnih spopadih z vladojočim režimom predvojne Jugoslavije. Centralni komite KP Slovenije je tako ob izbruhu vojne pričakal dogodke temeljito pripravljen. 6. aprila 1941 se je pričel splošni napad na Jugoslavijo. Opirajoč se na napredno usmerjene politične stranke in na politično neopredeljeno skupino naprednih kulturnih delavcev je KP Slovenije dala pobudo za ustanovitev Protiimperialistične fronte slovenskega naroda.
Ustanovni sestanek OF je bil sklican 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili na Večni poti št. 3 v Ljubljani. Na ustanovnem sestanku so bili razen
predstavnikov centralnega komiteja KP Slovenije Borisa Kidriča, dr. Aleša Beblerja in Borisa Ziherla navzoči še predstavniki krščanskih socialistov Tone Fajfar, predstavnik demokratičnega krila Sokola Jože Rus ter napredni kulturni delavci Josip Vidmar, dr. Ferdo Kozak in dr. Franc Šturm.
S tem ustanovnim sestankom se je začelo pq.vsem novo obodbje v že predhodnem dolgotrajnem boju Slovencev za narodnostne pravice in svobodno življenje.
Sočasno pa pomeni ustanovni sestanek pričetek vsenarodnega slovenskega osvobodilnega boja proti .okupatorju in sovržanikom slovenskega naroda vseh mogočih političnih barv.
Skupine, ki so se udeležile tega sestanka, imenujemo ustanovne skupine. Kot celota pa so odraz nadaljevanja predvojne napredne slovenske politične tradicije in delovanja. Najnaprednejša v idejah in načinu delovanja je bila prav komunistična partija Slovenije, ki je z jasno opredeljenimi cilji in političnimi izhodišči dosegla zaupanje v širokih množicah ljudi.
Pravilnost opredelitve predvojnega delovanja KPS in usmerjanja se je v času druge svetovne vojne pokazalo v povsem svojstveni organiziranosti OF in splošnem odporu slovenskega naroda v boju za svoj obstoj.
Organizacija OF ni bila elitna organizacija, temveč je bila organizacija in organiziranost slovenskega naroda, bila je živ organizem, ki je imel polno odzivnost na vsa dogajanja. Ves teror okupacijskih enot Nemčije, Italije in Madžarske ni bil v stanju zatreti svobodomiselnosti in želje po ohranitvi, po svobodi.
Celotno delo in delovanje OF se je potrdilo in potrjevalo v jeku najhujših bojev za obstoj slovenskega naro-
da, v organiziranju in izgradnji ljudske oblasti, ki je prišla do svoje polne izraznosti v demokratično izvoljenih odposlancih slovenskega naroda in zboru odposlancev slovenskega naroda na zasedanju v Kočevju od 1. - 3. oktobra 1943.
Idejna oblikovanost in enotnost smotrov OF za dosego postavljenih ciljev med vihro druge svetovne vojne, sprejeti sklepi in način dela bi nam morali biti vzor za neuklonljivost duha'tudi v današnjem času ekonomskih in drugih zagat, ki pretresajo skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije, s ciljem doseči višjo kvaliteto medsebojnih odnosov in spoštovanja.
Vladimir Gašparac
Vidmarjeva vila — Večna pot št. 3 v Ljubljani
I Spomeniki NOB na Kočevskem
Park herojev
Na Kočevskem je mnogo spomenikov in obeležij, ki ponazarjajo in pričajo o bogati kroniki dogodkov v narodnoosvobodilni borbi. Njihovo število se nagiba že k številki 70. Večinoma so bili grajeni v prvih povojnih petnajstih letih. V tej veliki vnemi za postavljanje spomenikov oz. obeležij je bilo veliko improvizacij, saj zaradi časovne stiske ni bilo moč formalno izpeljati vse postopke, ki jih določajo predpisi o gradnji tovrstnih objektov. Večinoma so akcijo vodile borčevske organizacije, ki so zadevo o gradnji zelo poenostavile, kakor je bilo poenostavljeno tudi financiranje ter zbiranje materialnih sredstev in organiziranje prostovoljnega dela. Zaključek tovrstne prakse je naslednji: če bi ravnali po vseh formalnostih in zbiranju številne dokumentacije in dovoljenj, bi bilo spomenikov in obeležij na Kočevskem polovico manj.
Vse akcije pri postavljanju spomenikov pa le niso potekale po tem vzorcu. Izgradnja PARKA HEROJEV pred stavbo SDK je temeljila na dolgotrajnih in temeljitih vsestranskih študijah in strokovnih pripravah. Pri občinski konferenci socialistične zveze je bil leta 1973 imenovan poseben gradbeni odbor, ki ga je vodil tov. Jože Košir. V odboru pa so bili
še akademski kipar prof. Stane Jarm, ing. arh. Marjeta Rupnik, Vlado Gašparac in še nekaj članov.
Ideja za ureditev PARKA HEROJEV se je porodila ob pripravah na proslavo tridesete obletnice zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda. Prejšnje jubilejne obletnice so bile vezane na pomembne dosežke. Tako je bil ob deseti obletnici (1953) odkrit veličastni spomenik OSVOBODITVE v centru mesta Kočevje, ob dvajsetletnici (1963) pa je bila odprta asfaltirana magistralna cesta od Škofljice do Kočevja. Vsi ti objekti so bili financirani po večini iz republiških sredstev. Ob trideseti obletnici pa ni bilo nobenih izgledov, da bi ta jubilej obeležili s kakšnim pomembnim objektom, ki bi ga financirala tudi širša družbena skupnost. Tako je obeležitev tega jubileja odpadla povsem na lokalno, t. j. na občinsko iniciativo, pa tudi financiranje. Profesor Stane Jarm je za 30-obletnico predlagal več zamisli; najbolj je bila sprejemljiva ideja o postavitvi PARKA HEROJEV. Najprej se je bilo treba odločiti glede velikosti kipov upodobljenih petih padlih herojev ter najti ustrezen prostor za postavitv spomenika. Osvojena je bila ideja bratov Dideic, da se spomenik herojem postavi na prostoru pred SDKJ,
ki v tem času še ni bil urejen. Profesor Zoran Didek je izdelal arhitektonske podloge ter odredil tudi vse potrebne, proporce, Slovenija projekt Ljubljana pa je izdelal gradbene načrte in statiko pod vodstvom ing. Jožeta Didka. Kipe je izdelal akademski kipar Stane Jarm. Vsi ti avtorji in Slovenija projekt so se odrekli plačilu. Tako je celotna ureditev znesla približno petindvajset milijonov dinarjev. Plačali smo samo gradbena dela. Izvajalo jih je gradbeno podjetje Zidar, dela pa je nadzorovala njegova uslužbenka ing. Rupnikova, ki je bila istočasno članica gradbenega odbora in zato poskrbela, da so bila dela hitro in zato tudi poceni izvršena.
Kočevska je v NOB utrpela veliko človeških žrtev. Dobra četrtina prebivalstva je našla smrt v bojih, v internaciji, taboriščih in drugih oblikah fašističnega nasilja. Kočevska je dala tudi osem narodnih herojev; pet jih je dalo življenje med vojno, trije pa še živijo. Pet padlih herojev je upodobljenih v skulpturah v PARKU HEROJEV. To so:
Ivan Omerza—Johan, roj. oktobra 1921 v Livoldu, je bil elektroinštalater, zaposlen na pošti v Kočevju. Padel je kot komandir čete Cankarjeve brigade v ».Jelenovem žlebu 26. marca 1943.
Anton Marincelj, roj. februarja 1917 v Banja loki pri Kočevju, je bil rudar. Decembra 1942 je bil kot komandant 1. bataljona Tomšičeve brigade težko ranjen. Od posledic teških ran je januarja 1943 umrl.
Jože Šeško, roj. decembra 1908 v Slovenski vasi pri Kočevju, je bil profesor, predvojni komunist in sekretar Okrožnega komiteja KPS. Bil je ujet, obsojen na smrt in ustreljen v Gramozni jami 11. maja 1942.
Dušan Remih, roj. februarja 1922 v Kočevju, je delal na Rudniku Kočevje. Bil je komandant bataljona v Tomšičevi in Bračičevi brigadi. Padel je v borbah z Nemci na Pohorju julija 1944.
Evgen Matejka-Pemc, roj. novembra 1909 v Kočevju, je bil elektrotehnik v Tekstilani v Kočevju. Padel je kot komandant XXXI. divizije v borbah za Primorsko 3. maja 1945. ^.Odkritje kipov umrlih narodnih herojev Kočevske je bilo v PARKU HEROJEV 1. oktobra 1973 ob 30-obletnici Kočevskega zbora in občinskem prazniku.
V PARKU HEROJEV je predvidena postavitev skulptur še živečim trem narodnim herojem Kočevske.
Jože Boldan-Silni, roj. avgusta 1915 v vasi Višnje v Suhi krajini, je bil komandant Šercer j eve brigade. Je polkovnik JLA.
Andrej Cetinski-Lev, roj. januarja 1922 v vasi Belica pri Osilnici, je bil komandant 8. Udarne brigade. Je generalpodpolkovnik JLA.
Širša oz. podrobnejša predstavitev likov narodnih herojev Kočevske bo sledila v naslednji številki Novic.
Naziv in Red narodnega heroja je uveden z ukazom Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije 15. avgusta 1943. S tem redom so odlikovani borci in poveljniki narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki so se izkazali z neizmernim junaštvom v borbi proti sovražniku in kot taki predstavljajo poosebljenje herojstva in ponosa ter slave naše nove vojske in so s svojimi karakternimi lastnostmi spoštovani med borci in ljudstvom.
Nace Karničnik
GREMO V KINO
Petek, L maja 1987
10.00 uri — SPUST prvenstvo SR Hrvatske in izbirno tekmovanje za reprezentanco
Sobota, 2. maja 1987
10.00 uri — SLALOM memorial »Tone Ožbolt« in izbirna tekma za reprezentanco
Nedelja, 3. maja 1987
10.00	uri — SLALOM prvenstvo SR Hrvatske in izbirna
tekma za reprezentanco
16.00	uri — Razglasitev rezultatov
april
20. in 21. Prismuknjenci, kanadsko ameriška komedija
22.	Srce in oklep, italijanski avanturističen
23.	in 24. Maščevanje inšpektorja C., angleška krim. komedija
25.	Ženska v ogledalu, italijanska ljubezenska drama
26.	7 gladiatorjev, italijansko španski zgodovinski spektakel
27.	in 28. (ob 18. uri) Maratonci tečejo častni krog
27. in 28. (ob 20. uri) Pariz teksas, nemško francoska drama 29. in 30. Rambo, ameriški akcijski
maj
L Vlak v snegu, jugoslovanski mladinski
2.	(ob 15. in 18. uri) Rdeči, ameriški zgodovinski spektakel, Oskar za režijo, fotografijo in stransko vlogo
3.	Oficir in džentelman (film naročen na željo 3.a družboslovne usmeritve SŠTUD), ameriški vojaški večkrat nagrajen film
4.	in 5. Ne pustiš svetu spati, francoska komedija
6. in 7. Cigani letijo v nebo (film, ki ostaja gledalcem v nepozabnem spominu zaradi prelepe glasbe in temperamentnih plesov; film o tekmi med ljubeznijo in ponosom)
8. in 9. ter 10. Haevy metal, ameriški animirani film
10.	Delo za določen čas, jugoslovanska sodobna komedija
11.	in 12. Škrlatna roža Kaira (nagrada kritike kanskega festivala; J. Daniels in Mia Farow v glavni vlogi; režiser Woody Alen)
13. in 14. Princeza z asfalta, francoska erotska drama
15. do 17. E.T. Vesoljček, ameriški fantastični in Dragulj iz Nila, ameriški avanturistični (avanture, humor, nepričakovane spremembe, eksotični kraji in Michael Douglas v glavni vlogi)
18. in 19. Dirka Kenonbol II. del, ameriška komedija (neverjetne vratolomne vožnje, hrup in smeh ter plejada znanih igralcev)
20. Jesenska sonata, norveška drama Ingmarja Bergmana
i vfc
Mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah
Kolpa 1987
od petka L maja do nedelje 3. maja 1987 Organizatorji:
Kajakaški savez Jugoslavije, Kajakaški savez Hrvatske, Kajak kanu klub »Slavija« — Zagreb, Kulturno športno društvo »Tone Ožbolt« - Osilnica
Generalni pokrovitelj:
splošno gradbeno podjetje kočevje n. sol. o.
Vabimo vas na ogled zanimivega tekmovanja z mednarodno udeležbo v kajakih in, kanujih na divjih vodah na brzicah reke Kolpe pri Osilnici.
Tekmovanje bo za prvenstvo SR Hrvatske, za memorial Toneta Ožbolta in izbirno tekmovanje za reprezentanco SFRJ.
Ogled tekmovanja je obenem tudi prijeten izlet v slikovito dolino ob reki Kolpi in Čabranki.
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
Poštnina plačana pri pošti
št. 61330 Kočevje
Ponedeljek, 13. 4. 1987
kočevske
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Iz vsebine 8. seje zborov, ki so predvidene za 29. in 30. april
ESA:	STRAN:
74 — Sklep o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOVJ	2
85	— Poročilo o poslovanju DO Hydrovod in
plan razvoja v letu 1987	2
86	— Poročilo DO Komunalno podjetje
KOMUNALA Kočevje o izvajanju	plana	4
za leto 1986
87	— Poročilo o delu Temeljne organizacije PTT
Kočevje za leto 1986	5
88	— Poročilo o delu TOZD Elektro Kočevje za
leto 1986	6
83 — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje	8
92 — Odlok o uvedbi postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega	9
ESA:	STRAN:
plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje za obdobje 1986-1990	9
81 —	Odlok o splošni prepovedi gradnje ob
izmeritvenih znamenjih pri točkah temeljne geodetske mreže v vizirnih linijah med točkami temeljne geodetske mreže	9
48 —	Odlok o zazidalnem načrtu Dolnje Ložine	10
51 — Odlok o prenehanju lastninske pravice na
območju zazidalnega načrta Dolnje Ložine	11
91 —	Program dela (srednjeročni plan) sklada
stavbnih zemljišč občine Kočevje za obdobje 1986—1990	12
90 —	Program dela sklada stavbnih zemljišč za
leto 1987	14
89	—	Sklep o vrednosti točke za določitev višine
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča	15
84 -	Premoženjsko pravne zadeve	15
Sklep o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOVJ
PREDLOG	ESA - 74
Predlagatelj: Komisija za odlikovanja in priznanja SO Kočevje
Na podlagi 7. in 195. člena statuta občine Kočevje ter 2.
4.	in 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na družbenopolitičnem zboru dne-------------------in na zboru
združenega dela ter zboru krajevnih skupnosti dne ______________sprejela
sklep
o	podelitvi domicila v občini Kočevje 15. udarni diviziji NOVJ kot priznanje za izredne zasluge v borbi proti okupatorju.
Domicilna listina se podeli na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine ob občinskem prazniku, 3. oktobra 1987.
Številka: 93—1/87—1/2	Predsednik
Datum: maj, 1987	občinske skupščine:
Stane ing. LETONJA
Obrazložitev
Pobudo za podelitev domicila je podala Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ. Pobudo je pisno podprlo Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV.
15. udarna divizija NOVJ je bila ustanovljena 13. 7. 1943. leta na Dolenjskem. V svoji sestavi je imela postavljene udarne brigade (Gubčevo, Cankarjevo, 12. in 15. — Belokranjsko) ter druge enote (I. slovensko art. brigado, Jurišni bataljon, brigado »Fontanot« in Avstrijski bataljon). V teh enotah so se bojevali tudi mnogi borci in borke iz Kočevske.
Divizija je delovala na območju Dolenjske, Suhe krajine, Kočevske in Notranjske. Kot priznanje za njene uspehe v toku narodnoosvobodilne vojne so ji občine Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj in Ribnica že podelile domicilne listine.
Enote divizije so vodile uspešne borbe na Kočevskem že od spomladi 1943. leta pa do končne osvoboditve. Zaradi uspešno vodenih akcij je bila divizija kmalu proglašena za udarno. V zaključnih bojih za osvoboditev domovine so enote 15. divizije osvobodile tudi Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Grosuplje in zmagoviti pohod zaključile v Ljubljani.
Iz kratke obrazložitve je razvidno, da so pogoji za podelitev domicila 15. udarni diviziji NOVJ izpolnjeni. Zato komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje predlaga vsem trem zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep o podelitvi domicila navedeni enoti.
Komisija za odlikovanja in priznanja SO Kočevje
Poročilo o poslovanju DO Hydrovod in plan razvoja v letu 1987
Delovna organizacija Hydrovod je leto 1986 zaključila s pozitivnim rezultatom. Distribucija in vzdrževanje celotnega sistema predstavlja še nadalje velik problem predvsem v obeh občinskih središčih. Stari cevovodi so vzrok velikih izgub, ki se gibljejo do 40 % črpane vode. Če bi hoteli korenito zmanjšati te izgube, bi bilo potrebno vložiti v rekonstrukcije veliko denarja. To nam preprečuje po eni strani nizka cena vode, po drugi pa tudi kompletno komunalno obnavljanje in dograjevanje posameznih področij.
Graditev vodovodnega sistema iz Slovenske vasi je za področje Kočevja in okolice prioritetnega pomena. Povečana potrošnja vode je v nekaj letih zmanjšala akumulacijo vode do take mere, da brez vključitve sistema v Slovenski vasi ne bi mogli zadovoljevati potrošnje. Da bo sistem dograjen, bo, potrebno vlagati do konca srednjeročnega obdobja velika sredstva.
Delovna organizacija lahko obnavlja dotrajane cevovode iz sredstev amortizacije in deloma iz prispevka za raz-
širjeno reprodukcijo. V letu 1986 so bili obnovljeni naslednji odcepi na vodovodnem sistemu:
1.	v Kočevju:
—	del Ljubljanske ceste
—	obnova po naselju CviŠlerji
—	Opekarska ulica
—	del Podgorske ulice z merilnim jaškom
—	Stara cerkev proti Gorenju
—	Kolodvorska ulica
—	Reducirna postaja Stari log
—	odcep po naselju Gorenje
—	podaljšek cevovoda za ulico heroja Marinclja
—	priključek za Dom Dušana Remiha
1.492.839,-
1.781.052,-
300.000,-
2.396.203,-
3.011.856,-
1.552.559.-
1.127.490,-
1.490.720.-
2.951.320,-
1.729.473,-
Nadaljevala se je izgradnja vodovoda iz Slovenske vasi proti Kočevju in vodovod Briga—Ajbelj. Vrednost del znaša 25.404.585 din.
2.	V Ribnici:
—	rekonstrukcija Kolodvorske ulice	5.250.509.—
—	zasutje vodohrana Loški potok	3.500.000. —
—	prva in druga faza vodovoda Loški potok	23.261.787,—
—	črpalni jašek za vrtino S-2 v Sodražici	8.305.393 —
—	vodovod Dane	5.261.666,—
Kljub relativno visokim sredstvom vlaganja v rekonstrukcije pa se stanje ne izboljšuje tako kot bi želeli Vzroki za slabo stanje komunalnih objektov so nizke cene storitev, dotrajanost samih naprav, nestrokoven pristop k reševanju problemov v preteklosti, zastoj pri obnovi celotnega sistema v preteklih letih. Danes, ko se srečujemo s problemom kvalitetne pitne vode, pa so težave še toliko težje rešljive.
Po nekaj letih trajajočih raziskav za kvalitetno pitno vodo lahko rečemo, da področje kočevske in ribniške občine ne premore pitne vode, ki bi bila primerna za uporabo brez kloriranja (izjema je morda le področje Sodražice, ki pa ne premore vode, da bi zadovoljevala celotno področje občin). Čeprav je črpanje vode iz izvrtin kvalitetno boljše pa ne moremo reči, da bo zaradi onesnaževanja narave tako tudi v prihodnje.
Zato ostaja še naprej glavni problem, kako zagotoviti potrošnikom zdravo pitno vodo. To pa bo verjetno takrat, ko bodo zgrajene ustrezne čistilne naprave, ki pa so tako drage, da cena vode, tudi če bi bila nekajkrat višja, ne bi pokrivala stroškov izgradnje in vzdrževanje takega objekta.
Večjih problemov pri distribuciji v letu 1986 ni bilo. V primeru popravil okvar na cevovodih se težje vzpostavi oskrba le na področju višje ležečih naselij, kot so Šalka
vas, Trdnjava, Roška cesta, Podgorska ulica in stolpnice v Kidričevi ulici. Ta problem bo več ali manj obstajal tudi vnaprej. Z zmanjševanjem izgub se bi stanje deloma lahko izboljšalo.
Poraba vode v letu 1986:
Vrsta odjema Kočevje		Ribnica	Skupaj	Struktura
gospodinjstvo	710.529	893.732	1.104.261	44,8
gospodarstvo	907.796	450.378	1.358.174	55,2
	1.618.325	844.110	2.462.435	100
V letu 1986 je bilo prodano 2.462.435 m3 vode, kar predstavlja 0,7 % manj kot leto prej.
Cene vode so se v.letu 1986 oblikovale 1. 2. in 1.7. Absolutni porast cen od 1. L 1986 do 31. 12. 1986 je znašal:
—	pri gospodinjstvu za indeks 197
—	pri gospodarstvu za indeks 268
Plan gradnje in rekonstrukcije vodovoda v letu 1987
Nadaljevalo se bo z izgradnjo vodovodov, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom. Kljub izpadu vira financiranja samoprispevka se del ne bo smelo prekiniti, temveč bo potrebno poiskati nove vire in nadoknaditi izpad. Tako bomo v letu 1987 nadaljevali z izgradnjo vodovodov:
—	Loški potok—Draga
-	Suhor-Kaptol
—	Slovenska vas—Kočevje
-	Kot-Sodevci-Blaževci (v občini Črnomelj)
—	Mozelj-Rajndol
-	Mestni log-naselje Dolga vas
Sredstva za te vodovode bomo pridobili pri Območni vodni skupnosti, Zavarovalnici Triglav, Ljubljanski banki Stanovanjsko-komunalni banki Enota Kočevje. Del sredstev za razširjeno reprodukcijo se prav tako namenja za izgradnjo sistema vodooskrbe, V planih omenjenih skupnosti so za gradnjo vodovoda namenjeni naslednji zneski:
Območna vodna skupnost Zavarovalnica Triglav Stanovanjska banka Prispevek za razširjeno reprodukcijo
92.000.	000 din
14.000.	000 din
57.000.	000 din 26.666.000 din
189.666.000 din.
Kljub potrjenim planom pa bo zaradi težav, v katerih smo se znašli, marsikateri dinar težko pridobiti.
Iz sredstev amortizacije se bodo obnovili odcepi na Ljubljanski cesti, Reški cesti, Roški cesti, Šalki vasi.
Kljub občutnim vlaganjem v boljšo preskrbo pa se zaradi zanemarjenosti sistema v preteklih letih, dotrajanosti in stalnih ponavljajočih problemov še nekaj časa ne bo moč rešiti sicer redkih, a toliko bolj perečih problemov občasnih izpadov pomanjkanja.
Veliko bi k temu pripomogel že nakup aparata za odkrivanje okvar na cevovodih, katerega nakup imamo v načrtu. Vendar je za našo družbo ceneje graditi nove vodovode z vsemi spremljajočimi stroški kot pa zbrati 40.000 DM za nakup aparata, s katerim bi že v enem letu lahko zmanjšali stroške elektrike in vzdrževanja za toliko, da bi poplačali vrednost nakupa aparata.
Hydrovod Kočevje—Ribnica Direktor:
Cveto Obranovič, oec.
Poročilo DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje o izvajanju plana za leto 1986
Vzdrževanje
DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje je v letu 1986 ustvarjala dohodek tako na področju osnovne kot na področju dopolnilne dejavnosti. Področje osnovne dejavnosti zajema tudi postavko vzdrževanje, ki je financirana preko SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. DO je v začetku leta 1986 pripravila plan za vzdrževanje:
L ulic, cest, javnih poti 2. trgov, parkirišč, pločnikov
Plan je bil sicer sprejet šele v sredini leta, vendar so bile vse aktivnosti na terenu vezane na planirane postavke. Zaradi pravilne vzpostavitve relacij med SIS za KCD — KOMUNALA — KS ni bilo težav pri realizaciji plana osnovne dejavnosti pa tudi plana dopolnilne dejavnosti.
Izvedba plana je začela seveda z zimsko cestnovzdrže-valno službo (del sezone 1985/86). S skromno opremo je bilo delo v celoti dobro opravljeno. Kasneje smo pričeli s spomladanskimi deli (popravilo makadamskih in asfaltnih vozišč, čiščenje javnih površin, popravilo cestnih kanalizacijskih jaškov) in nadaljevali z rednim letnim vzdrževanjem, ki je obsegalo:
3.	javnih parkov
4.	otroških igrišč
redno ročno in strojno čiščenje javnih površin, pranje tlakovanih in asfaltiranih površin, ureditev vertikalne signalizacije (tudi prehodi čez železniške tire),
ureditev horizontalne signalizacije,
čiščenje cestnih požiralnikov (meteorna kanalizacija),
ureditev javnih parkov (košnja, planiranje, zasaditve,
nove ali obnovljene klopi),
obnova dela Podgorske ulice.
Sezona zimske cestnovzdrževalne službe 1986/87 je pričela v sredini decembra in je predvsem zaradi nabave dveh novih vozil TAM speljana do konca leta zadovoljivo. Čas do konca leta je izkoriščen tudi za vrsto vzdrževalnih del na orodju in mehanizaciji, ki služi za letno vzdrževanje. Naloge iz plana so v posameznih delih potekale z rahlo zakasnitvijo po terminskem planu vendar to ni prizadelo standarda vzdrževanja.
Ne da bi prizadeli (zanemarjali) dela na vzdrževanju smo vzporedno izvajali dela na področju dopolnilne dejavnosti. Dela, ki so potekala v okviru SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, pa so bila:
—	ureditev centralne ploščadi na TZO,
—	ureditev Ljubljanske ceste z okolico (II. faza),
—	kanalizacija v Gornjem Mahovniku,
—	zasaditev brez v Titovem parku,
—	kanalizacija za stanovanjske dvojčke ob Mahovniški cesti,
—	kanalizacija ob cesti na Marof (odprt kanal!),
—	most v Dolgi vasi (pločnik, ograja),
—	most čez Rinžo pri Mlakarju,
—	povezovalna cesta v Šalki vasi (pri Babič),
—	meteorna kanalizacija v Turjaški ulici (Klepač, Rus,..),
—	pločnik ob Roški cesti (pri Dragoš),
—	pločnik Dom starejših občanov — Zdravstveni dom (delo ni dokončano).
Izpolnitev planskih nalog smo zagotovili s popolnoma novo notranjo organizacijo dela. Ta upošteva tudi nekatere posege, ki uporabnikom v začetku niso »šli v račun«. Skozi dogajanja (ob poslovnih rezultatih pa še bolj) se je izkazalo, da je šlo v organizaciji za pravilne odločitve. Predvsem smo skrbeli, da smo z organizacijskimi posegi (strojna izvedba del npr.) zadržali v celem letu 1986 planske cene — torej cene iz L L 1986. Ko stvari sedaj analiziramo, vidimo, da so bila še kako dobra tedenska in dnevna planiranja proizvodnje. Kot je že omenjeno, je v letu 1986 vzpostavljen boljši kontakt s strokovno službo SIS za KCD občine Kočevje in tudi s posameznimi KS. Z dokazovanjem na terenu se je izboljšala tudi likvidnostna situacija delovne organizacije, kar je vplivalo tudi na obseg izvršenega plana SIS za KCD občine Kočevje. Iz uzstrez-nih dokumentov je možno razbrati, da so sredstva SIS za KCD občine Kočevje v letu 1986 res dobro in odgovorno vložena.
Ob pregledu izvršenih nalog je možno oceniti, da je plan v celoti izvršen in da je pri večini nalog zaslediti tudi že kvaliteto, kar je bila ena od usmeritev in je tudi v bodoče. Dve postavki, ki sta bili planirani pa ne izvršeni, pa sta:
—	kataster objektov
—	tromesečna poročila izvršenih del po planu.
Zaradi zelo neugodne kadrovske zasedbe službe v DO (v prvi polovici leta 1986) ni bilo možno sprožiti naloge na izvedbi katastra objektov. Kataster (inventarizacija) bo opravljen v letu 1987 in ne bo predstavljal stroška v planu vzdrževanja v letu 1987.
Tromesečna poročila niso bila pripravljena prav tako zaradi neugodne kadrovske zasedbe, saj so vse naloge slonele na direktorju DO. Le-ta pa je praktično dnevno sodeloval s tajnikom SIS za KCD občine Kočevje in na ta način seznanjal s stanjem v DO. Enako je stanje prikazovano skozi vrsto sestankov v okviru SIS za KCD občine Kočevje. V letu 1987 pa bo kljub enakemu angažiranju le prišlo do periodičnih poročil, saj je kadrovski sestav DO dosti ugodnejši.
Rezultati poslovanja na področju vzdrževanja so v letu 1986 dobri, in to predvsem zaradi »zakasnele« zime, saj je bila izvedba zimske službe planirana od 15. 10. 1986 dalje, dejansko pa je zima (pluženje) nastopila šele 15. 12. 1986. Čeprav je bila izvedba zimske službe zelo veliko breme, smo v času od 15. 10. do 15. 12. 1986 uspeli z dopolnilno dejavnostjo pokriti neugodna finančna gibanja.
Ostale dejavnosti
DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje ustvarja dohodek tudi na področju osnovne dejavnosti:
—	odvoz in deponiranje odpadkov,
—	kanalizacija,
—	CČN,
—	oskrba naselij s toplotno energijo.
Področje dopolnilne dejavnosti pa obsega:
—	gramoznica Mozelj,
—	prevozništvo,
—	nizke gradnje (delno že omenjeno v poročilu).
Tudi v tem delu smo z novo organizacijo dosegli določene pozitivne premike. So pa seveda prisotne težave v zvezi z zelo staro vozno in strojno opremo (starost 10 — 12 let!). Brez kakršnihkoli vlaganj in drugih posegov smo »uspeli« zadržati osnovne dejavnosti nad izgubo, le CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA kaže večji izpad (23.268.000,— din) zaradi povečanih stroškov vzdrževanja.
Izhod iz zelo neugodnega položaja DO smo seveda videli v aktivnostih dopolnilne dejavnosti. To se je izkazalo kot pravilno. Ob solidnem vodenju osnovne dejavnosti smo z dopolnilno dejavnostjo zadrževali in izboljšali standard DO in tudi delavcev ter uspeli sprožiti obnovo osnovnih sredstev. Ob kompletni zamenjavi vodstva DO je prišlo do prožnejše organizacije dela in upoštevanja strokovnih rešitev. Temu sledijo že nekaj časa tudi ostali delavci DO, kar ustvarja določene rezultate. Vsi zaposleni se zavedamo, da napak, do katerih prihaja, ne smemo ponavljati. Vse naloge morajo biti uspešno opravljene.
Vse navedeno je pripeljalo DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje ob koncu leta 1986 do zelo ugodnega položaja. S prerazporeditvijo sredstev po zaključnem računu pa naj bi zagotovili nov korak k obnovi osnovnih sredstev in s tem seveda tudi DO. S tem pa pravzaprav zagotavljamo še boljši odnos do uporabnikov.
POROČILO o delu DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje za leto 1986 je bilo predloženo skupščini SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje, ki je bila 19. 2. 1987. Poročilo je bilo v celoti sprejeto.
Ugotovitve ob sprejemu zaključnega računa za leto 1986
DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje je v letu 1986 dosegla pomembne poslovne uspehe. Rezultati poslovanja so celo boljši kot jih je predvidel plan (pa tudi pričakovanje vodstva in ostalih zaposlenih).
Ob analiziranju, kako je prišlo do takšnih rezultatov, smo ugotovili, da so pomembne predvsem naslednje aktivnosti:
1.	angažiranje vodstva na terenu — v operativi,
2.	notranja organizacija dela,
3.	operativno planiranje,
4.	kadrovska obnova v vodstvu DO.
Povrnjeno zaupanje v vodstvo, predvsem v kasnejšem obdobju, je bil dodatni vpliv na proizvodnjo. Tudi hitra obnova osnovnih sredstev je pomembna poteza. Zaradi angažiranja v operativi smo bili manj »uspešni« v admini-
striranju, pa je zato na tem področju luknja, ki pa jo že celimo.
Delavcem je bil v preteklem obdobju zagotovljen določen standard. Osebni dohodki so se gibali v okviru delitve, ki je uveljavljena v komunalnem gospodarstvu Slovenije.
Delo v tehničnem sektorju je pridobilo (v zadnjem obdobju) na kvaliteti, saj je več koordinacije med udeleženci (dogovori o izvedbi posameznih nalog). Zato so naloge izvedene hitro in tudi kvalitetno.
V	računovodskem sektorju je prišlo skoraj do kompletne zamenjave kadra, kar je zelo pozitivno za konkretni primer. Ob kadrovski zamenjavi je sprožena aktivnost za prenos podatkov v avtomatsko obdelavo in tako je prišlo do pridobivanja kvalitetnih podatkov ob pravem času (osnova za dobro vodenje proizvodnje). Z zamenjavo kadra pa je prišlo tudi do težav, saj je bilo v računovodstvu kar veliko »nereda«.
S prihodom diplomiranega pravnika v splošni sektor pa se je tudi na tem področju obrnilo na bolje. Normativni akti se dopolnjujejo, delo samoupravnih organov in DPO je bolj urejeno, speljane so terjatve, tožbe,...
V	leto 1987 stopamo pripravljeni in seveda navajeni drug na drugega — kar je najpomembneje. Rezultati ne bi smeli izostati pa čeprav smo jih zastavili zelo smelo.
Vse tisto, kar v preteklem letu ni bilo v redu je ugotovljeno zakaj ni bilo, smo zavedli v plan 1987. Tudi vse ostalo je zapisano v plan — kot delovna obveznost ali kot navodilo.
V	poslovnem poročilu, ki obravnava poslovanje v letu 1986, je zapisano, da niso dovolj le poročila. Potrebna je zagnanost kompletnega vodstva (ki ne sprašuje za uro, za denar), ki sprotno seznanja delavce, s stanjem v DO, ki skratka živi z DO. Seveda je pomembna tudi pomoč širše skupnosti. Potrebovali jo bomo tudi v prihodnje.
V	obdobju od 1. 1. do 31. 12. 1986 smo ustvarili 408.875.373,50 din celotnega prihodka. Planiranega pa je bilo 301.000.000,— din. Plan smo dosegli 136 %. V primerjavi z letom 1985 smo celotni prihodek presegli za 298 %.
	Realizacija	Realizacija	Indeks
ELEMENT	31. 12. 1985	31. 12. 1986	3:2
1	2	3	4
1. CELOT. PRIHODEK	137.267.944,77	408.875.373,50	298
2. PORABLJENA SRED.	80.936.234,16	242.260.089,36	299
- od tega amortizacija	11.490.522,61	26.957.299,00	235
- od tega energija	3.260.316,00	10.424.218,00	320
3. DOHODEK	56.331.710,61	166.615.284,14	296
- obveznosti iz dohodka	13.322.011,00	40.766.500,00	306
4. ČISTI DOHODEK	43.009.699,61	125.848.748,14	293
- sklad skupne porabe	3.500.000,00	6.000.000,00	171
- stanovanjski sklad	1.050.413	3.553.331,00	338
- osebni dohodek	33.818.432,00	100.981.073,00	298
- rezervni sklad	2.253.268,00	6.664.611,00	296
- poslovni sklad	2.387.586,11	8.234.468,14	345
- drugi skladi	-	415.301,00	-
Kočevje, 20. 03. 1987	Direktor
Ladislav LENASSI, 1. r.
Poročilo o delu Temeljne organizacije PTT Kočevje za leto 1986
TOZD Ptt Kočevje opravlja svojo dejavnost na območju štirih občin: Kočevje, Ribnica, Grosuplje in deloma na območju občine Ljubljana—Vič—Rudnik. TOZD je združen v Podjetje za Ptt promet Ljubljana.
Naša glavna dejavnost je: Sprejem, dostava in vročanje poštnih pošiljk, telegrafskih sporočil in telefonskih poziv-nic ter posredovanje telefonskih pogovorov iz govorilnic.
Stranska dejavnost TOZD pa je:
—	storitve plačilnega prometa,
—	vplačila in izplačila hranilnih vlog ter izplačila čekov,
—	prodaja vrečk, filatelističnih znamk in filatelističnega pribora, poštnih in drugih vrednotnic ter razglednic,
—	pobiranje časopisnih naročnin.
Zaposlovanje delavcev v DO oz. TOZD je regufirano v srednjeročnem programu 1985—1990, letnem načrtu ter družbenih usmeritvah v merilu občine oz. SRS.
Na dan 31. 12. 1986 je bilo v TOZD zaposlenih 140 delavcev (4 delavci več kot v začetku leta). Letni glan je bil dosežen 100 %. V letu 1986 se je na novo zaposlilo 14 delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 9 delavcev (fluktuacija znaša 6 %), od tega 7 dostavljačev. Vzroki odhodov so predvsem v težjih pogojih dela v dostavni službi. Glede na slabo ponudbo delovne sile smo uspeli na novo zaposliti delavce v dostavni službi le z neustrezno šolsko izobrazbo. Seveda pa tako stanje na področju zaposlovanja v dostavni službi vpliva na kakovost našega dela, posebno pa še v času letnih dopustov, ko začasno zaposlujemo tudi šolajočo mladino.
Izobraževanje delavcev poteka v skladu s planskimi usmeritvami. Tako se je v letu 1986 ob delu izobraževalo 37 delavcev. TOZD ima 11 štipendistov na srednji ptt šoli.
V načrtu za leto 1986 nismo predvidevali povečanja števila ptt enot. Imamo še vedno 23 ptt enot: na območju občine Kočevja 7, Ribnice 5, Grosuplja 8 in Ljubljane— -Vič-Rudnik 3.
Avtomatskih central je 18 s skupno zmogljivostjo 9130 telefonskih priključkov. Od tega jih je v občini Kočevje 2980. Vseh vključenih telefonskih naročnikov je bilo na koncu leta 7848, od tega v občini Kočevje 2531. Skupna izkoriščenost naših central je 86 %, na območju občine Kočevje pa celo 98 %, kar je že daleč nad dopustno mejo za normalno delovanje. Tako visoka izkoriščenost že močno vpliva na kakovost telefonskega prometa. V preteklem letu smo na našem območju na novo vključili 773 telefonskih naročnikov, od tega največ v centrali Dolenja vas (235) in v centrali Velike Lašče (269). Na območju celotne občine Kočoevje pa je bilo na novo priključenih le 49 naročnikov.
Povpraševanje po telefonskih priključkih je zelo veliko, saj imamo vloženih skoraj 4000 prošenj. Največje povpraševanje je v mestih, Kočevje, Ribnica in Grosuplje.
Poštne storitve so v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 porastle za 2 %; plan je presežen za 1 %. Telegrafske storitve so večje za 1 % (za 2 % pod planirano višino). Najugodnejšo rast izkazujejo telefonske storitve, in sicer za 16 %. Planirani obseg je presežen za 12 %. Na tolikšno rast je vplivalo predvsem 773 novih telefonskih naročnikov, ki so bili vključeni pretežno na področju avtomatske telefonske centrale Velike Lašče in Dolenja vas.
Finančni pokazatelji poslovanja v letu 1986 so neprimerno manj ugodni kot fizični pokazatelji. Resolucija za leto 1986 je za ptt promet predvidevala hitrejši porast cen v primerjavi s cenami ostalih proizvodov in storitev z namenom, da se izboljša ekonomski položaj ptt prometa. Tako zastavljena politika cen ni bila uresničena. Kljub stalnim prizadevanjem pri iskanju notranjih rezerv, vsestranskemu varčevanju in zelo ugodni rasti opravljenih storitev, izkazujejo porabljena sredstva za 14 % višjo rast od ustvarjenega celotnega prihodka. Prispevki in davki iz dohodka pa so porastli celo za 18 % več kot celotni prihodek. Vse to se odraža na prenizkem čistem dohodku.
Osebne dohodke in skupno porabo smo usklajevali v okviru ZO PTT z rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu SRS glede na doseganje načrtovanih rezul-
tatov dela na nivoju delovne organizacije. Odbor udeležencev dogovora ša ni dal dokončnega podatka za leto 1986, vendar glede na rast osebnih dohodkov v SRS v preteklem letu objavljeno v Uradnem listu SRS, ocenjujemo, da smo sredstva za osebne dohodke razporedili v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v ptt dejavnosti SRS in sprejetim sklepom Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Bruto osebni dohodek na delavca je porastel za 127 %, čisti osebni dohodek pa za 123 % in znaša za 1986. leto 117.914,— din.
V poslovni sklad je bilo razporejeno celo 5 % manj sredstev kot leta 1985. Za lastne investicije ni ostalo iz doseženega čistega dohodka nobenih sredstev. Za pokrivanje obveznosti gospodarski infrastrukturi, skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin ter za vlaganja v nerazvita področja SRS pa smo morali dodati še iz akumulacije, dosežene v preteklih letih.
Realizacija plana investicij za leto 1986 znaša v občini Kočevje 19.451 tisoč din, kar pomeni 27 % realizacijo. V letu 1986 je bila dokončana izgradnja prizidka k stavbi Ptt Kočevje in izgradnja vzporednih kablov medkrajevnega kabla Ljubljana—Kočevje.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila pričeta izgradnja nobenega novega investicijskega objekta na tem območju; aktivnosti so bile izvršene pri pridobivanju tehnične dokumentacije.
Tudi plan investicij za leto 1987 na območju občine Kočevje ne predvideva (razen ojačevalnice Stari log in dupleksnih dvojčkov v KATC Predgrad) nobenih novih investicijskih objektov. Kljub velikemu povpraševanju po telefonskih priključkih in ostalih ptt storitvah na tem območju nam pomanjkanje finančnih sredstev onemogoča realizacijo srednjeročnega plana.
Kot je pri posameznih področjih že nakazano, je glavni problem v naši dejavnosti pomanjkanje denarja za investicije. Tudi če bi se bistveno spremenil odnos do cen za naše storitve, bi pri tej visoki izkoriščenosti naših zmogljivosti in pri tolikšnih potrebah po novih kapacitetah, predvsem na področju- telekomunikacij, sami ne zmogli realizirati niti najnujnejših postavk iz srednjeročnega programa razvoja. Stanje, kakršno je, bo potrebno reševati tudi s pomočjo vseh zainteresiranih dejavnikov na območju posameznih občin.
Marec, 1987	TOZD PTT KOČEVJE
Poročilo o delu TOZD Elektro Kočevje za leto 1986
Poslovni rezultat TOZD
Pogoji gospodarjenja v Elektrogospodarstvu Slovenije so se v letu 1986 tako poslabšali, da smo poslovali z izgubo preko celega leta tudi v dejavnosti distribucije in seveda tudi v TOZD Elektro Kočevje. Bistveno se nam je poslabšala likvidnostna situacija, zato smo imeli koncem leta 100,000.000 din posojil za obratna sredstva, česar v prejšnjih letih nismo potrebovali. Za ta posojila so se nam povečali stroški za obresti v višini 30,489.035 din. Pokrita izguba, ki po zaključnem računu za leto 1986 znaša 3,784.526 din in smo jo pokrili iz rezervnega sklada, je navidez majhna. Treba pa je vedeti, da smo morali po sklepu delavskega sveta SOZD EGS zmanjšati amortizacijo od knjigovodsko odpisanih osnovnih sredstev v uporabi za 210,496.017 din in za ta znesek zmanjšati tudi vrednost sredstev za investicije. Po Zakonu o celotnem prihodku smo s kompenzacijo obresti in razmejitvijo prispevkov ter osebnih dohodkov zmanjšali izgubo še za 60,414.865 din. Del tega zmanjšanja v višini 39,493.458 din prenašamo v leto 1987. Bojimo se, da se bo letos situacija iz leta 1986 ponovila. Po Zakonu o pokrivanju izgub elektrogospodarstva in premogovništva v letu 1986 ne bo elektrogospodarstvo prejelo niti dinarja, ampak bodo vsa zbrana sredstva namenjena pokrivanju izgube v premogovništvu.
Obratovanje in vzdrževanje
Za oskrbovanje odjemalcev z električno energijo imamo na območju občine Kočevje:
310 km daljnovodov napetosti 20 do 110 kV
245 km nizkonapetostnega omrežja in priključkov
40 km vodov za cestno razsvetljavo
125 kom TP 20/04 kV moči 74.710 kVA za široko
potrošnjo
23 kom TP 20/0.4 kV moči 12.760 kV A za industrijo
1	kom RTP 110/20 kV moči 40.000 kVA
2	kom mHE moči 150 in 260 kV A
Pri vzdrževanju 20 in 110 kV daljnovodov predstavlja poseben problem obnova gozdnih obsekov tras, saj ca 80 % teh vodov poteka po gozdu ali zaraščenih površinah. Do sedaj smo jih vzdrževali le s posekom kritičnega drevja in grmovja, podrast pa puščali, tako, da nam obnova obsekov tras ostaja še naprej kot zelo akuten problem. Pri drugih vzdrževalnih delih smo dosegli vidnejše rezultate. Zamenjali smo 4.252 m dotrajanih vodnikov na omrežju, 66 kom. drogov na daljnovodih in 60 kom drogov na omrežjih. Dopolnili smo 7 kom ozemljitev, 10 kom pa smo jih napravili na novo. Za potrebe odjemalcev smo izvršili 13 odmikov omrežja, in 9 vrnitev. Popravljenih je bilo 268 notranjih priključkov in napravljeno 129 novih. Izvršili
smo 128 popravil inštalacij ter izvedli 21 novih. Na cestni razsvetljavi smo zamenjali 243 žarnic in izvršili 27 drugih popravil. Opravili smo tudi mnogo manjših intervencij zaradi popravil večjih ali manjših defektov.
Defekti in motnje
Večjih defektov, ki bi povzročili daljše prekinitve dobave električne energije na naših napravah ni bilo, čeprav smo imeli kratkih prekinitev 243. Najdaljši izpad električne energije je bil dne 1. 8. 1986, ko je razpadel elektroenergetski sistem in je trajal za vse odjemalce 1 uro in 45 minut. Leto prej je tak izpad trajal le 41 minut.
Pomembnejši defekti na naših napravah so bili:
13. 2. 1986 — na TP Srednje Ložine je nastal preboj na transformatorju 100 kVA
6.	5. 1986 — na 20 kV kablovodu so nastali preboji na kablih pri LIK-u v Mestnem logu in na Itasu 6. 5. 1986 — preboj stikala PU 306 v celici št. 5 v RTF Kočevje
29. 8. 1986 — na daljnovodu Suha krajina je strela razbila progovno stikalo FLA—RU 24
22. 9. 1986 — v RTP Kočevje je na transformatorju 110/20 kV, 20 MVA nastal preboj.
Večina defektov je bila popravljena takoj po nastanku, le menjava stikala v RTP je bila izvršena po nabavi novega, transformator 20 MVA pa je bil odpeljan na popravilo v tovarno. (Na njegovo mesto smo montirali drug transformator enake moči iz obratovalne rezerve DO Elektro Ljubljana.) Zaradi defekta na tem transformatorju smo v času od 22. 9. do 24. 10. 1986 obratovali na zelo rizični meji le z enim transformatorjem 20 MVA, ki je bil polno obremenjen, a kljub temu oskrba z elektriko ni bila bistveno motena. V letu 1986 tudi ni bilo redukcij električne energije (niti za splošni niti za industrijski odjem).
Izvajanje investicij
Likvidnostne težave so močno ogrožale tudi investicijsko dejavnost. Pri nabavi materiala za gradnje smo se zato morali posluževati nabave materiala na konsignacije od veletrgovcev ali pa se dogovarjati za odlaganje plačil za nabavljeno blago. V letni plan investicij smo vključevali predvsem takšne objekte, ki so zahtevali več dela in manj materiala. To so bile predvsem rekonstrukcije omrežij in daljnovodov, da smo na ta način lahko zaposlili delavce tekom celega leta. Močno smo se angažirali tudi na objektih za tuje naročnike. Uspelo nam je pridobiti tudi nekaj bančnih kreditov in energetskih sredstev od Elektrogospodarstva Slovenije. Zaloge materiala smo zmanjševali do minimalnih vrednosti, tako da smo pristali samo pri tako imenovanih vročih zalogah.
Realizacija plana investicij TOZD je znašala 90 %, kar ocenjujemo kot zelo dobro glede na težave, ki smo jih imeli pri izvajanju. Analiza uresničevanja srednjeročnega plana 1986—1990 je pokazala, da smo zgradili manj transformatorskih postaj, ki jih kompletne nabavljamo v tovarnah, zato pa smo zgradili in rekonstruirali nekoliko več daljnovodov in nizkonapetostnih omrežij. S tem smo porabili več živega dela in manj materiala kot bi ga, če bi gradili več transformatorskih postaj. V letu 1986 smo zgradili naslednje objekte:
20 kV daljnovod — novogradnja	7,9 km
20 kV daljnovod — rekonstrukcija	8 km
transformatorske postaje 20/04 kV — nove	5 kom
transformatorske postaje 20/04 kV—rekonstrukcije 1 kom nizkonapetostno omrežje — rekonstrukcije 28,7 km izgradnja kabelskega nizkonapetostnega omrežja 1,6 km
Struktura finančnih sredstev, s katerimi smo izvajali navedene investicije, pa je sledeča:
lastna sredstva — amortizacija in
sofinansiranje	157,394.000	din	ali	47	%
energetska sredstva EGS	87,050.000	din	ali	26	%
tuja sredstva	36,600.000	din	ali	11	%
krediti za osnovna sredstva	53,440.000	din ali	16	%
Skupaj	334,484.000 din ali 100 %.
Iz normativov in količine zgrajenih objektov smo izračunali tudi povečanje produktivnosti, ki se je napram letu poprej povečala za 2 do 3 %.
Prodaja in obračun električne energije
V	okviru TOZD smo v letu 1986 prodali 84,644.246 kWh, kar je za 4,5 % več kot v letu 1985. Odjemalci v občini Kočevje pa so porabili samo 2,85 % več električne energije kot v letu poprej. Tekom leta smo imeli tudi precej živahno izmenjavo energije med sosednjimi TOZD v Sloveniji in tudi v SR Hrvatsko. Saldo izmenjave je znašal koncem leta 504.690 kWh v korist oddaje energije od nas. To je vplivalo tudi na to, da so bile izgube električne energije v omrežju, ki znašajo skupaj 9,19 % ali 8,606.544 kWh, za 0,01 % večje kot v preteklem letu. V letu 1986 smo v naših dveh malih vodnih elektrarnah prvič tudi sami proizvedli nekaj električne energije, in sicer 227.550 kWh.
V	preteklem letu se je električna energija podražila 22. februarja, 15. julija in 1. novembra, spremembe sezonskih cen pa so nastopile 1. aprila in 1. oktobra. Vsakokratno odčitanje števcev je povzročilo precej stroškov, saj so morali odčitavati števce tudi delavci, ki bi sicer delali na vzdrževalnih delih. Odjemalce obračuna VO smo tekom leta obračunavali redno mesečno, odjemalce MO dvomesečno in tiste na letnem obračunu redno po mesecih obračuna. Vse podatke za navedene obračune in evidence smo sami vnesli preko našega računalnika S 1 in po lastni zvezi večji del teh podatkov poslali v centralni računalnik v Ljubljani. Pri izvajanju inkasa z letnim obračunom s šestimi položnicami, ki smo ga dopolnili v preteklem letu, povzročajo težave pogoste spremembe cen, ki zahtevajo veliko dodatnega dela in boljšo računalniško opremljenost. Tekom leta smo intenzivno sodelovali pri izdelavi investicijskega programa za izdelavo informacijskega sistema ter sistema zvez do nadzorništev v okviru cele naše delovne organizacije. Naša TOZD potrebuje v letu 1987 zmogli-vejši računalnik ter hitrejšo prenosno pot do Elektronsko računskega centra EGS v Ljubljani, z boljšim pisalnikom, da bo mogoče določene dokumente, ki nam jih izdeluje ERC, napisati v TOZD, medtem ko jih sedaj izdelujejo v Ljubljani.
Zaradi slabših plačilnih zmožnosti odjemalcev smo posebno skrb posvetili opominjanju ter izterjavi obrokov za plačilo električne energije. Večjih sporov ali tožb z odjemalci glede obračuna električne energije v letu 1986 nismo imeli. V preteklem letu smo prijavili 571 novih odjemalcev ter odjavili 383 odjemalcev, kar se v večjem delu nanaša na preselitve odjemalcev (razliko med tema dvema številoma predstavljajo novi odjemalci). Tekom leta je zapadlo v žigosanje 1018 števcev. Uspeli smo zamenjati skoraj vse zapadle števce, razen nekaj primerov, ko so nam odjemalci že več let nedostopni. 362 števcev pa smo zamenjali zaradi raznih predelav, okvar in podobno.
Precej težav smo imeli s stikalnimi urami, ki preklapljajo dvotarifo. Evidentiranih imamo 3783 stikalnih ur. Celo pri novih stikalnih urah elektronske izvedbe opažamo veliko napak in zastojev. Problematika se je posebej zaostrila zato, ker moramo po novih predpisih tudi stikalne ure v
določenem roku dajati v umerjanje. Po izvršeni demontaži in montaži ter umerjanju v več primerih ugotavljamo, da potem delujejo stikalne ure še slabše kot pred umerjanjem. Zato smo pospešeno sodelovali pri izdelavi investicijskega programa za uvedbo sistema mrežnotonske komande na našem področju.
S tem bi pri krmiljenju dvotarife odpadle nesolidne stikalne ure, namesto teh pa bi imeli pri odjemalcih posebne sprejemnike, ki bi jih po obstoječih energetskih odvodih upravljali z enega mesta. Ta novi način zahteva precejšnja finančna sredstva pa tudi dobavni rok tovarne Rade Končar, ki te naprave izdeluje, je precej dolg. Upamo, da bomo s tem uspeli.
Medsebojni odnosi delavcev
Zaradi izgube v elektrogospodarstvu Slovenije smo imeli težave tudi z izplačili osebnih dohodkov. Končno je komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o skupnih merilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke udeležencev v dohodkovni povezavi od komiteja za delo pri republiškem izvršnem svetu dobila dovoljenje za mesečna izplačila osebnih dohodkov v višini rasti osebnih dohodkov v poprečju gospodarstva Slovenije. Na ta način smo v letu 1986 dosegli povprečni bruto OD v višini 196.294,17 din. Zaradi teh izplačil osebnih dohodkov dobivamo v občini Kočevje stalne očitke, da izplačujemo previsoke osebne dohodke, medtem ko nam hočejo v občini Ribnica vsi najvitalnejši elektromonterji oditi v Riko, zaradi neprimerno boljših delovnih pogojev in tudi višjih osebnih dohodkov kot jih imamo pri nas. Kako bomo ta problem reševali v bodoče še ne vemo, znano pa je, da so pogoji dela pri nas zelo težki. To nam kažejo tudi zdravstveni pregledi, ki jih morajo delavci na podlagi določil Zakona o varstvu pri delu in s ciljem preventivnega preprečevanja in odkrivanja obolenj delavcev, ki opravljajo dela s povečano stopnjo nevarnosti opraviti vsako leto. Rezultati pregledov v preteklem letu so porazni. Od skupno 83 pregledanih delavcev
je bila v skladu z zahtevami, obremenitvami in škodljivostmi pri delu ter pozitivno zakonodajo s področja varstva pri delu in v cestnem prometu dosežena naslednja slika:
Za svoje delo je zmožnih 45 delavcev ali 54 %, z nekaterimi omejitvami lahko opravlja dela še 17 delavcev ali 20 %, ocene delovne zmožnosti ni bilo mogoče podati za 18 delavcev ali 22 %, začasno nezmožen za svoje delo je eden, drugo delo pa sta zmožna opravljati dva delavca. Ti rezultati nam kažejo dejansko težke pogoje dela na terenu, ki ga ti delavci opravljajo v vseh vremenskih razmerah in pogojih. Beležimo tudi zelo visok procent bolniških izostankov, saj znašajo ti samo 5 % manj izostankov kot izostanki za redne letne dopuste.
Večletna izguba v elektrogospodarstvu, očitna nenaklonjenost javnih občil naši panogi, kot tudi očitki dnevne politike vplivajo na to, da se tudi mladi ljudje nočejo več vključevati v našo panogo. Tako nam ostajajo nepodeljene razpisane štipendije že za elektromonterje, da o štipendistih na fakulteti za elektrotehniko - energetiko sploh ne govorimo, ker ne dobimo nikogar.
Planirane aktivnosti v letu 1987
Za dosego vsaj takšne obratovalne pripravljenosti kot smo jo imeli v preteklem letu bomo v tekočem letu posvetili skrb predvsem rednemu vzdrževanju gozdnih obsekov tras daljnovodov, zamenjavi dotrajanih drogov in prešibkih vodnikov na omrežjih in daljnovodih ter sprotnemu popravilu defektov.
Na področju izgradnje novih objektov smo prisiljeni delati podobno kot v letu 1986 v okviru srednjeročnega plana, s tem, da zagotovimo vsem delavcem delo preko celega leta. Izvedli bomo tudi novo notranjo organizacijo del, ki je v fazi sprejemanja na samoupravnih organih. Na ta način bomo skušali doseči še večjo produktivnost.
DO ELEKTRO LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD ELEKTRO Kočevje o. sub. o.
R. GRUDEN, 1. r.
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje _____________________________________________________________________________________
Predlagatelj: Komisija za odlikovanja in priznanja
Na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje
na seji družbeno političnega zbora dne_____________in
na seji zbora združenega dela ter seji Krajevnih skupnosti dne___________________sprejela
Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje
1.	člen
Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: Nagrada in plaketa Jožeta Seška se sestoji iz denarne nagrade in plakete. Denarna nagrada se podeli samo fizičnim osebam in znaša dva povprečna mesečna osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v prvih šestih mesecih leta, v katerem se nagrada podeli.
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 17-1/87-1/2 Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KOČEVJE: Stane ing. LETONJA
Obrazložitev:
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kočevje ugotavlja, da zaradi visoke stopnje inflacije
denarna nagrada, opredeljena v sedanjem določilu odloka, ne predstavlja več vsebine prvotno zamišljene nagrade. Zaradi visoke stopnje inflacije je bila podeljena denarna nagrada v letu 1986 manjša od enega povprečnega osebnega dohodka v letu 1986. Komisija predlaga, da se iz navedenega razloga določilo 2. odstavka 5. člena odloka spremeni, saj mora denarna nagrada predstavljati dejansko nagrado za posebne uspehe, ki jih posameznik doseže na gospodarskem, družbenopolitičnem, znanstveno socialnem, kulturno prosvetnem in športnem področju.
Predsednik Komisije za odlikovanja in priznanja SO Kočevje:
KLUN Andrej, 1. r.
Odlok o uvedbi postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje za obdobje 1986—1990
PREDLOG
ESA - 92
Obrazložitev:
Predlagatelj: Skupščina SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje
Na podlagi 592. člena Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/1976), 51. člena Zakona o cestah (Ur. 1. SRS, št. 38/1981), 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/1982) in na podlagi 198. člena Statuta občine Kočevje (Ur. 1. SRS, št. 6/79, 28/82 in 34/84) je Zbor združenega dela občinske skupščine Kočevje na seji dne________________sprejel
Odlok
o uvedbi postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje za obdobje 1986—1990.
1.	člen
Izvršitev nalog na področju gospodarjenja z javnimi cestami ter komunalnimi objekti in napravami skupne rabe je nujna za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990 in za družbeno reprodukcijo ter zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.	člen
Organizacije in skupnosti, ki so v skladu z 10/ členom Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje za obdobje 1986—1990 zavezanke plačila prispevka kot podpisnice tega sporazuma in še niso pristopile k sporazumu, so dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje za združevanje sredstev za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje na osnovi navedenega sporazuma. Rok za izvedbo postopka za sklenitev sporazuma je 30 dni od začetka veljavnosti tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka:
Datum: marec, 1987
Predsednik
Skupščine občine Kočevje:
Stane ing. LETONJA
Na 10. seji Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje dne 19. februarja 1987 je bil sprejet ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja v občini. S sprejetjem tega sporazuma je prenehal veljati Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za združevanje, obnovo in graditev komunalnih in cestnih naprav in objektov v občini Kočevje za obdobje 1984 do 1988 (Ur. list SRS, št. 9/87).
Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje za obdobje 1986—1990 je od 84 podpisnikov sprejelo 65 (77,4 %), 2 (2,4 %) sta bila proti, 17 (20,2 %) pa sporazuma še ni podpisalo. Organizacije in skupnosti, ki so kot podpisniki sporazuma zavezanci združevanja sredstev, so:
—	delavci v OZD oz. TOZD, ki imajo sedež na območju občine Kočevje;
—	delavci v delovnih skupnostih, ki ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela v OZD, SIS in drugih, samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge za uporabnike družbenih sredstev in niso organizirani v delovnih skupnostih;
—	delavci, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Združevanja sredstev pa so oproščeni: vse šole, Zdravstveni dom, Lekarna, Vzgojno varstvena organizacija, Dom Dušana Remiha, Dom starejših občanov in Kulturni center.
K navedenemu sporazumu niso pristopili vsi uporabniki, kar pomeni izpad planiranih sredstev in onemogočitev izpeljave sprejetih programov. Ker je dejavnost, za katero se združujejo sredstva po tem sporazumu posebnega družbenega pomena in je financiranje dejavnosti nujno za izvršitev določenih nalog, ki so v družbenem planu občine opredeljene kot nujne za družbeno reprodukcijo, je Skupščina SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje na svoji 10. redni seji sprejela sklep predloga Skupščini občine Kočevje, da sprejme predpis, s katerim bi bile posamezne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje za združevanje sredstev za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje na osnovi omenjenega sporazuma.
Postopek za samoupravno sporazumevanje o združevanju sredstev urejajo načela Zakona o združenem delu (592. člen), Zakon o cestah (51. člen) in Zakon o komunalnih dejavnostih (40. člen).
Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri točkah temeljne geodetske mreže v vizirnih linijah med točkami temeljne geodetske mreže
PREDLOG:	ESA 81
Na podlagi 115. čl. Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 (Ur. list SRS št. 30/83) ter na podlagi 196. člena Statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne__________sprejela
Odlok
o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri točkah temeljne geodetske mreže in v vizirnih linijah med točkami temeljne geodetske mreže.
1.	čl.
Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem Odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri trigonometričnih točkah 1. reda št. 185 Cerk in št. 174 Sv. Ana ter gravimetrični točki št. 22 v Kočevju, in v vizirnih linijah med točkami: med trigonometrično točko 1. reda št. 185 Cerk in trig, točko 1. reda 174 Sv. Ana, med trig, točko 1. reda 185 Cerk im trig, točko 1 reda št. 375 Gorjanci, med trig, točko 1. reda št. 185 Cerk in trig, točko 1. reda št. 376 Debeli vrh, med trig, točko 1. reda št. 185 Cerk in trig, točko 1. reda št. 193 Bijela Lasiča, med trig, točko 1. reda št. 185 Cerk in trig.
točko 1. reda št. 184 Tuholič, med trig, točko 1. reda št. 185 Cerk in trig, točko 1. reda št. 175 Snežnik, med trig, točko 1. reda št. 174 Sv. Ana in trig, točko 1. reda št. 173 Kuželj, med trig, točko 1. reda št. 174 Sv. Ana in trig, točko 1. reda št. 396 Zaglavica, med trig, točko 1. reda št. 174 Sv. Ana in trig, točko 1. reda št. 375 Gorjanci. Splošna prepoved velja za nadzemne in podzemne objekte v razdalji 5 metrov okrog izmeritvenega znamenja in za gradnjo nadzemnih objektov v razdalji 5 metrov od vizirne linije.
2.	čl.
Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih naslednjih zemljiško-katastrskih parcel: parcela št. 1080/1 v k. o. Borovec, parcela št. 896 v k. o. Potiskavec, parcela št. 115 k. o. Podtabor in parcelah 1282/1 in 1282/2 v k. o. Kočevje (nova izmera).
3.	čl.
Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško katastrskih načrtov v merilu 1 : 2880 za k. o. Kočevje 1 : 1000 in na kopijah temeljnih topografskih načrtov v merilu 1	: 5000
(1 : 50000), ki jih hrani in vzdržuje medobčinska Geodetska uprava občin Kočevje in Ribnica in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih te uprave.
4.	čl.
Investitorji posameznih objektov pri točkah, navedenih v 1. členu tega Odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške Geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri Geodetski upravi Kočevje - Ribnica.
5.	čl.
Ta Odlok začne veljati 8: dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina občine Kočevje Številka: 8/1 —44/1—87 Datum: 19. 3. 1987
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja
Obrazložitev:
Najpomembnejše točke temeljnih geodetskih mrež so:
- točke trigonometrijske mreže 1. reda (s točkami astro-
nomsko geodetske mreže - La Placeove točke, geoidne točke — in točkami bazne mreže),
-	fundamentalni reperji nivelmaja z veliko natančnostjo (mreže NVN),
-	stebri za opazovanje premikov zemeljske skorje,
-	točke temeljne gravimetrijske mreže.
Naštete točke temeljnih geodetskih mrež so tolikanj važne, da moramo vztrajati na njihovi ohranitvi.
Postavljena in določena taka posamezna točka izgubi takoj na svojem pomenu:
-	če se poleg točke (izmeritvenega znamenja) postavi objekt (zgradba), saj se s tem zaprejo posamezne vizure s te točke,
-	če se prepreči dostop do točke (do izmeritvenega znamenja) in s tem onemogoči meritve na taki točki.
Nujna obveznost Geodetske službe je zato v skrbi, da se ohranja uporabnost teh točk.
Na osnovi skupnega dogovora in soglasja med geodetsko službo in graditelji predvidenih objektov se bo sprejela taka rešitev, da bo zavarovana in ohranjena uporabnost geodetske točke; projektirani objekt pa bo prav tako, morda le z nekajmetrskim odmikom, služil predvidenemu namenu.
Zavarovanje v vizirnih linijah med točkami velja za zemljišča, ki se jih dotika območje, ki je 5 m vstran oziroma pod vizirno linijo.
Geodetska uprava
Odlok o zazidalnem načrtu Dolnje Ložine
PREDLOG:	ESA 48
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlog in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in .... člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne
Odlok
o zazidalnem načrtu Dolnje Ložine
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt DOLNJE LOŽINE, ki ga je izdelal Urbanistični zavod, projektivni atelje Ljubljana, projekt št. 3069, november 1985 (zazidalni načrt za območje Dolnje Ložine 1 mapa, komunalna infrastruktura 1 mapa).
2.	člen
Obravnavani kompleks obsega zemljišča znotraj meje,
ki jo omejujejo: na S in SZ gozd, na Z kmetijske površine, na J delno kmetijske površine delno gozd in na V kmetijske površine.
3.	člen
Kompleks organizirane gradnje obsega mejne parcele v k. o. Koblarji: 642, 641, 651, 660/1, 655, 627, 309, 619, 612, 613, 605, 617, 604/1, 604/2, vse le delno, 611 in vse tiste parcele, ki so znotraj te obrobne parcelacije.
4.	člen
Vse parcele znotraj navedenih meja spadajo v zazidalni kompleks, ne glede na to, ali so posebej opredeljene. Površine se smejo uporabljati samo za namen, za katerega so z zazidalnim načrtom določene.
5.	člen
Zazidalni načrt Dolnje Ložine predstavlja izgradnjo stanovanjskih individualnih objektov okoli starega vaškega jedra. Gostota naseljenosti je 42 prebivalcev/ha. Predstavlja tudi izgradnjo dovoznih poti skupaj z dvoriščnimi
površinami, javnimi površinami in sanacijo objekta (kapelica) na središčnem prostoru obstoječega dela.
6.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov, so naslednji:
—	urbanistično arhitektonska podoba naselja je v celoti usklajena s krajinskimi značilnostmi;
—	v osrednjem obstoječem delu naselja se ohrani prvotna gradbena linija (ki je lahko v celoti prestavljena) in obdrži stara urbanistična arhitektonska podoba vaškega jedra;
—	oblikovanje objektov: pritlični objekti z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem, vkopano kletjo, najmanjši dovoljeni naklon simetrične strehe je 35°, kritina v temni barvi;
—	severozahodna skupina objektov mora obvezno imeti temno kritino;
—	tlorisne oblike objektov pravokotne, minimalna razlika med slanicama naj znaša 3,0 m;
—	ni nujno, da so vsi projekti za hiše enakega tipa; prilagojeni naj bodo terenu po skupinah;
—	gospodarski del stanovanjskega objekta (garaža, drvarnica) je arhitektonsko enotno oblikovan v sklopu osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta: ni dovoljen kot samostojni objekt;
—	maksimalne tlorisne dimenzije gospodarskega objekta za gojenje malih domačih živali so 3,00 x 3,50 m, streha simetrična dvokapnica min. naklon 35°, kritina temna;
—	najmanjši dovoljeni odmik gospodaskih objektov za gojenje malih domačih živali od stanovanjskega objekta je 15,00 m;
—	postavljanje pomožnih objektov, razen tistih, ki so predvideni v zazidalni situaciji, ni dovoljeno;
—	obvezno je upoštevati predvideno ozelenitev, še posebej ozelenitev severozahodne skupine objektov;
—	upoštevati ozelenitev z določenimi vrstami grmovnic in drevja;
—	ohraniti je potrebno lipi pri hišah št. 1 in 4 ter divja kostanja ob kapelici;
—	na severnem delu, kjer zazidava sega v gozd, je potrebno pri posegih uničeni gozdni rob ponovno oblikovati v skladu z gozdno gojitveno metodologijo;
—	višinske kote pritličij, odmiki posameznih stanovanjskih objektov od ceste oz. parcelnih mej, so določene v zakoličbenem načrtu zazidave.
7.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na komunalne nap-
rave: voda, elektrika. Fekalne vode morajo biti speljane v nepretočno vodotesno greznico. Meteorne vode s streh in utrjenih površin so speljane v ponikovalnico oziroma v cestni meteorni kanal...
Komunalne naprave se uredijo na podlagi dokumentacije za izvedbo.
Vsi električni in telefonski vodi se izvedejo kabelsko.
Vozne površine v kompleksu so asfaltirane, pešpoti tlakovane.
8.	člen
Zazidalni načrt se izvaja v celoti ali etapno. V primeru etapne izvedbe obsega I. etapa objekte št. 1 — 17, II. etapa objekte št. 20—43.
Začasna namembnost zemljišč, na katerih ni predviden poseg v prostor v I. fazi, ostane za kmetijsko rabo.
9.	člen
Adaptacija ali novogradnja objektov v osrednjem obstoječem delu naselja časovno ni vezana na etapnost gradnje.
10.	člen
Obstoječi stanovanjski objekt na parceli št. 614 se lahko adaptira brez sprememb gabarita objekta, gospodarski objekti kmetije pa se lahko povečajo pod pogoji, ki jih določi občinski organ za urejanje prostora v soglasju z izdelovalcem zazidalnega načrta.
11.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri pristojnem občinskem upravnem organu.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 351-22/85-3/1 Datum:
PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane ing. LETONJA
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Dolnje Ložine
PREDLOG	ESA - 51
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 10., 11., 15. ter drugih členov zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), .... člena statuta občine Kočevje Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) ter v zvezi z družbenim planom občine Kočevje za obdobje 1981 — 1985, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne------------------
Odlok
o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Dolnje Ložine
1.	člen
S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljiščih, ki so namenjena za individualno stanovanjsko gradnjo v naselju Dolnje Ložine. Območje je zajeto v zazidalnem načrtu Dolnje Ložine, ki ga je izdelal Urbanistični zavod, projektivni atelje iz Ljubljane, št. projekta 3069, november 1986.
2. člen
Meja območja, ki je predvideno za realizacijo zazidalnega načrta Dolnje Ložine, obsega naslednje mejne par-
cele v k. o. Koblarji: 642 , 641, 651, 660/1, 655 , 627, 309, 619, 612, 613 , 605 , 617, 604/1, 604/2, vse le delno, 611 in parcele, ki so znotraj te obrobne parcelacije.
3.	člen
V območju iz 2. člena odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki:
k. o. Koblarji
pare. št.kultura raz. površina m2 lastnik
617	travnik	5	(4482) del	Modic Stanislava, Janez. Dol. Ložine 3/4
619	gozd	3	(462) del	Modic Stanislava. Janez. Dol. Ložine 3/4
641	njiva	4	(2064) del	Modic Stanislava. Janez. Dol. Ložine 3/4
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na zemljiščih, navedenih v 3. členu tega odloka, lastninska pravica, zemljišče postane družbena lastnina, občina pa pridobi na njem pravico upravljanja.
Prejšnji lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki imajo na zemljišču pravico uporabe; vse v skladu z določili zakona o stavbnih zemljiščih.
5.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
642
614
615
616 618 628/1
623 622
624
629
630
631 633
645
646 644
647
628/2
travnik	4
njiva	4
sadovnjak travnik	5
travnik	5
travnik	5
travnik	4
stavbišlče njiva	5
pašnik	4
njiva	5
travnik	4
dvorišče dvorišče
dvorišče
pašnik 3 travnik 5
(10813) del Modic Stanislava, Janez, Dol. Ložine 3/4 1276	Modic Stanislava, Janez, Dol. Ložine 3/4
1131	Modic Stanislava, Janez. Dol. Ložine 3/4
907	Modic Stanislava, Janez, Dol. Ložine 3/4
3117	Modic Stanislava, Janez. Dol. Ložine 3/4
1663	Modic Stanislava. Janez, bol. Ložine 3/4
884	Henigman Marija. Dolnje Ložine 7
236	Verderber Alojz, Dolnje Ložine 8
1453 Troha Štefan. Dolnje Ložine 6 984	Lončarevič Nedeljko, Dolnje Ložine 7
346	Lončarevič Nedeljko, Dolnje Ložine 7
1913	Lončarevič Nedeljko, Dolnje Ložine 7
793	Martinčič Franc. Bogdana. Dol. Ložine 1
530	Štimec Jožef. Jožefa, Dol. Ložine 3
245	Štimec Jožef, Jožefa, Dol. Ložine 3
309	Ožbolt Boža, Dol. Ložine 2,
Lončarevič Marija, Srednje Ložine 2, Lončarevič Štefan, Branka,
Tesarska 3/6, Kočevje
497	Troha Štefan, Marija, Dol. Ložine 6
944	Dušenovič Milan, Nada, Sred. Ložine 5.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane ing. LETONJA
Obrazložitev:
Zaradi vremenskih neprilik ni bilo možno izvesti obodne parcelacije kompleksa, ki ga zajema zazidalni načrt. Zato so prve 4 parcele navedene v predlogu odloka kot del, pred objavo odloka pa bodo že odmerjene in predstavljene z novo izmero in parcelno številko.
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora, odsek za urbanizem in urejanje prostora
Program dela (srednjeročni plan) sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje za obdobje 1986—1990
ESA - 91
Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje
Program dela (srednjeročni plan) sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje za obdobje 1986—90
Splošno:
Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje je na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ustanovila z odlokom o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 35/85) občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 9. 1985.
Glavne naloge sklada so naslednje:
—	financiranje stavbnih zemljišč, ki jih pridobiva občina v družbeno lastnino ali ki se prenašajo na občino od drugih družbeno pravnih oseb;
—	organiziranje in financiranje urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
—	upravljanje z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaganje s temi sredstvi v skladu s svojim finančnim načrtom;
—	opravljanje drugih nalog, ki jih določajo zakon in predpisi občinske skupščine.
Organi sklada so:
—	upravni odbor sklada
—	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča
—	stalna in začasna delovna telesa.
Upravni odbor je na sejah zborov 26. 11. 1985 ustanovila občinska skupščina. Upravni odbor je imel prvo sejo 21. 12. 1985, na kateri je sprejel statut sklada, imenoval komisijo za oddajanje stavbnega zemljišča in ustanovil komisijo za odpiranje ponudb in izbor izvajalcev.
Zaradi volitev in s tem spremembe delegatov v zboru združenega dela in zboru KS, je občinska skupščina iz sedanjih delegatov na seji zborov dne 14. 4. 1986 ustanovila nov upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč.
Skupščina občine Kočevje je nadalje s svojim sklepom dala še soglasje na statut sklada, Izvršni svet pa je prav tako s svojim sklepom ugotovil, da je sklad konstituiran. S tem so bili ustvarjeni pogoji za vpis ustanovitve sklada v sodni register, kar je bilo izvršeno 23. 4. 1986. Po dostavitvi sklepa sodišča o vpisu v sodni register se je pri SDK odprl žiro račun sklada.
Administrativna in strokovna ter tehnična dela, ki so potrebna za delovanje sklada, opravljajo upravni organi DPS.
Programiranje in financiranje nalog sklada:
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Svoj program oblikuje na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Na podlagi programa sprejme sklad finančni načrt, s katerim se opredelijo potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višina sredstev za delovanje organov sklada in delovne skupnosti. Letni program dela in finančni načrt sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina.
Program dela za leto 1986—1990
V tem srednjeročnem obdobju bo sklad na podlagi planskih aktov občine in njene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev izvajal naslednje aktivnosti:
—	dajal pobude občinski skupščini za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice;
—	uresničeval predkupno pravico občine;
—	financiral pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
—	sprejemal investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč;
—	skrbel za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odločal o oddaji investicijskih del izvajalcem;
—	spremljal izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč;
—	upravljal s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.
Glavna in prva naloga sklada v tem srednjeročnem obdobju je, da uredi financiranje. Na podlagi zakona je kot osnovni in stalni vir prihodkov nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tako za zazidana kot tudi za nezazidana stavbna zemljišča. V zvezi s tem bo potrebno:
—	da skupščina občine Kočevje podpiše dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila;
—	da skupščina občine Kočevje sprejme odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča;
—	da se izvede točkovanje stavbnih zemljišč;
—	da se izvede postopek za odmero in pobiranje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v smislu zakona. Sklad stavbnih zemljišč bo dal občinski skupščini pobudo
za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice na naslednjih ureditvenih območjih:
—	zazidalno območje Mestni log—Dolga vas Cl in C2
—	zazidalno območje Dolnje Ložine
—	zazidalno območje Vas Fara—Hrib
—	zazidalno območje Livold.
Na navedenih območjih bo sklad tudi uresničeval predkupno pravico občine.
Pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter oddajanje v graditev se bo izvajalo na naslednjih območjih:
1.	Zazidalno območje Mestni log—Dolga vas
1.	faza C1 in C 2
—	C 1 predstavlja 29 enodružinskih hiš, ki naj bi se organizirano gradile v okviru stanovanjske zadruge- parcele so v povprečju velike 825 m* 1 2 3 4 5;
—	C 2 predstavlja blokovno gradnjo; predvideni so objekti P + 2; predvideno število je 150 stanovanj, od tega 50 % dvosobnih, 30—35 % enosobnih in 15—20 % dvo-inpol (oz. 3)-sobnih stanovanj: zazidalna površina C1 je 54.387 m2, C2 pa 63.583 m2, površina za javne namene znaša 29.424 m2; celotna velikost kompleksa je 13 ha 83 a 94 m2.
2.	Zazidalno območje Dolnje Ložine
—	predstavlja izgradnjo stanovanjskih individualnih objektov — 50 stanovanjskih hiš; velikost zazidalnega območja je 7,2 ha.
3.	Zazidalno območje vas Fara — Hrib
- Predvidena je izgradnja stanovanjskih individualnih objektov — 36 novogradenj in ene nadomestne gradnje; velikost zazidalnega območja je 5,05 ha.
4.	Zazidalno območje Livold
Ureditveni načrt.
Oddajanje stavbnih zemljišč:
O oddajanju stavbnega zemljišča v graditev bo odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča. V zvezi s tem bo potrebno predhodno sprejeti ustrezen pravilnik, ki bo določal pogoje in merila za oddajo stavbnega zemljišča.
Predvideni stroški pridobivanja in urejanja stavbnega zemljišča na območjih, ki so zajeta v srednjeročnem planu sklada stavbnih zemljišč:
(cene — preračunane na december 1986)
— v zazidalnem območju Mestni log-Dolga vas Cl in C2
L priprava s. z.	27.233.000
2. opremljanje s. z.	
a) kom. objekti in naprave skupne rabe:	
— ceste	277.933.000
— javna razsvetljava	1.300.000
— kanalizacija za odvod meteorne vode	180.000.000
- hidrantna mreža	1.813.000
SKUPAJ:	461.046.000
b) kom. objekti in naprave individualne rabe:	
— vodovod	52.837.000
— kanalizacija za odvod sanit. vode	96.048.000
— elektro omrežje	33.207.000
— PTT omrežje	20.000.000
SKUPAJ:	202.092.000
opremljanje skupaj	663.138.000
skupaj 1 + 2	690.371.000
— v zazidalnem območju Dolnje Ložine —	50 stanov, hiš
L pridobivanje zemljišč	12.239.880
2. priprava zemljišč	10.885.000
3. opremljanje s. z.	
— PTT omrežje	11.622.709
— elektro omrežje	67.960.900
— ceste	200.497.500
— vodovod	34.950.000
SKUPAJ:	315.031.109
315.031.109	
338.155 989	
skupaj 1 + 2 + 3	
— zazidalno področje Hrib pri Fari	
1. pridobivanje zemljišča	3/.806.600
2. priprava s. z.	34.025.940
3. opremljanje s. z.	
— prometna ureditev	127.822,500
— elektro omrežje in javna lazsv.	84.396.000
— telef. omrežje	17.945.842
— vodovod	ni podatkov
SKUPAJ:
230.164.342
301.996.882 Skupaj 1+2 + 3
SKUPAJ STROŠKI:
230.164.342
1.330.523.871
Sredstva, potrebna za realizacijo plana, se bodo zagotovila iz naslednjih virov:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
2.	sredstva, pridobljena z oddajo s. z. v družbeni lastnini investitorjem
3.	sredstva, zbrana iz prispevka investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje s. z.
4.	namenska sredstva organizacij
5.	sredstva kreditov.
Program dela sklada stavbnih zemljišč za leto 1987
ESA - 90
V letu 1987 bo Sklad na podlagi planskih aktov občine in njene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja s. z. za graditev izvajal aktivnosti na območjih:
—	Mestni log — Dolga vas
—	Dolnje Ložine
—	Livold
—	pozidava posameznih škrbin.
1.	Zazidalno območje Mestni log — Dolga vas:
Kompleks predstavlja graditev po sprejetem zazidalnem načrtu. Gradnja bo potekala v dveh fazah in sicer C 1 in C 2.
C 1 predstavlja graditev 29 enodružinskih hiš, ki se bodo organizirano gradile v okviru stanovanjske zadruge.
C 2 pa predstavlja blokovno gradnjo in izgradnjo družbenega centra. Izgradnja C 2 je predvidena v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Kompleks se opremi s komunalnimi objekti in napravami, glede na etapnost izgradnje pa se najprej opremi C 1.
Sklad pridobi gradbeno dovoljenje za izgradnjo komunalnih objektov in naprav ter po predhodnem zbiranju ponudb sklene pogodbe z izvajalci del.
2.	Zazidalno območje Dolnje Ložine:
—	predstavlja izgradnjo 50 stanovanjskih hiš; gradnja bo potekala v okviru stanovanjske zadruge.
Po sprejemu ZN naroči Sklad parcelacijo zemljišča. Naroči se izvedbene projekte za komunalne objekte in naprave ter pridobi gradbeno dovoljenje za izgradnjo le-teh
Zemljišče navedenega kompleksa je pretežno v zasebni lasti, zato predlaga Sklad sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice. Po sprejetem odloku bo izvršen prenos pravice uporabe zemljišča na občino.
Postopek pridobivanja in priprave zemljišča bo izvršen v letošnjem letu, opremljanje in oddaja parcel stanovanjski zadrugi pa bosta lahko stekla šele spomladi leta 1988.
3.	Zazidalno področje Livold:
— v letu 1987 bodo potekale aktivnosti v zvezi s pripravo projektne dokumentacije za to naselje.
4.	Izven organizirane gradnje predvidevamo pozidavo posameznih škrbin, in sicer 25 posameznih parcel. Sklad bo ta zemljišča pripravil in oddal zainteresiranim graditeljem.
Sredstva, potrebna za realizacijo programa dela v letu 1987
L Pridobivanje in komunalno opremljanje s. z.:
1.	v zazidalnem območju Mestni log—Dolga vas:
(opremljanje C 1) a) opremljanje:
—	skupne rabe:
1.	ceste 1—7 (utrditve in zgornji ustroj)
2.	javna razsvetljava
3.	meteorna kanalizacija
—	individualne rabe:
1.	vodovod
2.	sanitarna kanalizacija
3.	elektrika - NNO
4.	PTT omrežje
SKUPAJ:
20.203.038
1.300.000
20.485.475
8.250.430
14.977.173
12.019.340
4.739.602
81.975.058
2.	v zazidalno območje Dolnje Ložine:
1.	pridobivanje zemljišča	12.239.880
2.	priprava s. z.	10.885.000
23.124.880
3.	v zazidalnem območju Livold:
— priprava projektne dokumentacije —
ureditveni načrt	5.500.000
4.	priprava posameznih parcel:
II.	Sredstva potrebna za uresničevanje predkupne pravice
10 parcel (800 m* 1 2 3 4 x 740 din)	5.920.000
III.	Sredstva, potrebna za delovanje sklada 44.140.000
SKUPAJ vsi stroški:	176.962.966
Finančni načrt za leto 1987 PRIHODKI:
1.	denarna sredstva, zbrana od nadomestila
za uporabo s. z.	32.625.674
2.	sredstva, pridobljena z oddajo
s. z. v družbeni lastnini investitorjem	25.632.600
3.	sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje s. z. 126.673.192
184.931.466
ODHODKI:
1.	pridobivanje in komunalno urejanje s. z. 126.902.938
2.	sredstva, potrebna za predkupno pravico	5.920.000
3.	sredstva, potrebna za delovanje sklada	44.140.000
4.	sredstva za poravnanje dolga SIS za KCD 7.968.528
184.931.466
Sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
ESA - 89
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 21. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v
občini Kočevje (Uradni list SRS, št___) na seji zbora
združenega dela dne__________in na seji zbora krajevnih skupnosti dne____________sprejela
sklep
o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.
Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje znaša za leto 1987, 0,50 din.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 35-1/87-3/1
Datum;	PREDSEDNIK
Skupščine občine Kočevje:
Stane ing. LETONJA
Obrazložitev:
Na območju mesta Kočevje se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Sredstva, zbrana iz tega naslova, se zbirajo na žiro računu Sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje in so namenjena za pridobivanje stavbnih zemljišč ter komunalno opremljanje.
Višina letnega nadomestila za m2 se zavezancu določi na podlagi skupnega števila točk, glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter glede na vrednost točke (določila odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča).
Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč je na 3. seji dne 23. 3. 1987 sprejel predlog o višini točke za leto 1987; predlagana je vrednost 0,50 din.
Predlagana vrednost je izoblikovana v skladu z letnim programom dela sklada za leto 1987, in sicer na podlagi programa izgradnje komunalnih objektov in naprav skupne rabe.
marec 1987
Sklad stavbnih zemljišč
Premoženjsko pravne zadeve
Predlagatelj: Izvršni svet
Skupščini občine Kočevje — zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti predlagamo, da v skladu s 102. in 103. členom Ustave Socialistične republike Slovenije in 187. členom statuta občine Kočevje ter na podlagi sklepa IS SO Kočevje sprejme naslednje
sklepe:
L Zemljišče pare. št. 2784 pot, seznam I. za k. o. Ceplje, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja za občino Kočevje.
2.	Zemljišče pare. št. 2781/4 pot v izmeri 114 m2 in št. 2781/5 pot v izmeri 84 m2 seznam I. za k. o. Čepljc, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja za občino Kočevje.
3.	Zemljišče pare. št. 2816/3 pot v izmeri 91 m2, št. 2816/4 pot v izmeri 90 m2, št. 2816/5 pot v izmeri 1 a 61 m2 in št. 2816/7 pot v izmeri 2 a 66 m2 seznam I. za k. o. Štal-cerji, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravica razpolaganja za občino Kočevje.
Obrazložitev:
Ad 1.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Kočevje je predlagala,"da se ukine del poti, ki poteka v k. o. Čeplje od naselja Zadre do Brezovice. Ukinitev dela poti je potrebna, ker ni znakov te poti v naravi oz. je spremenjena v kmetijsko zemljišče.
O pobudi za ukinitev poti je razpravljal Izvršni svet in sprejel sklep, da se ukinitev dovoli.
V skladu z ustavo je bil izveden postopek za prenos navedene nepremičnine iz javne imovine v sklad družbene lastnine.
Na oglasni deski je bil 30 dni izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke da podajo mnenje, predloge oz. morebitne zadržke. Le-teh ni bilo.
S tem je sklep utemeljen.
Ad 2.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Kočevje je predlagala, da se ukineta dve poti v naselju Zadre. Ukinitev je potrebna, ker ni znakov te poti v naravi oz. je spremenjena v kmetijsko zemljišče.
O pobudi za ukinitev poti je razpravljal Izvršni svet in se s predlogom strinjal.
V	skladu z ustavo je bil izveden postopek za prenos navedenih nepremičnin iz javne imovine v sklad družbene lastnine. Na oglasni deski je bil 30 dni izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke da podajo svoje razloge oz. pripombe. Le-teh ni bilo.
S tem je sklep utemeljen.
Ad 3.
Krajevna skupnost Kočevska Reka je predlagala, da se izbrišejo poti št. 2816/3, 2816/4, 2816/5 in 2816/7 — vse k. o. Štalcerji. Poti so speljane preko predvidenih gradbenih parcel. Za potrebe občanov je zgrajena nadomestna pot.
O pobudi KS je razpravljal IS in sprejel sklep, da se dovoli ukinitev poti.
V	skladu z zakonom in ustavo je bil izveden postopek za prenos navedenih nepremičnin iz javne imovine v sklad družbene lastnine.
Na oglasni deski je 30 dni visel oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo pripombe. Le-teh ni bilo. S tem je sklep utemeljen.
Marec 1987
Odsek za urbanizem in urejanje prostora