r t »V «\ junici GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 17-18 (527-528) " Leto XI. NOVO MESTO, 28. APRILA 1960 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje "-Delo« v Ljubljani Vsa Dolenjska je danes prepletena s cvetjem in zelenjem. En sam bujen cvetoč vrt Je ta lepi kos naše domovine ob Krki, ti naši ljubi griči in nase žlahtne vinske gorice, te Baše lepe bujne hoste, mirne doline ter bajni Gorjanci in tajinstveni roški gozdovi, belokranjski brezovi gaji in zasanjana Kolpa, prostrano Krško polje in kraji vzdolž Save. *n ko človek potuje ob mirnih vaseh po avtomobilski cesti, ki so jo zgradile zveste roke naše mladine, bi mislil, da je to deželica večnega miru, kjer ljudje od pamti-veka žive v miru, da je to deželica, ki nikdar rez žrtev bi ne bilo našega najlepšega praznika — Prvega maja, praznika delovnih ljudi. Na koledarju bi sicer bil prvi maj, toda če •>! ostalo po starem, bi bil ta prvi maj z lece Preklet in zastražen od žandarjev, kot je b,I° v stari Jugoslaviji in kot je še danes rnnogokje na svetu. Zasužnjen jugoslovanski "Clavski rod bi stiskal pesti, trgal verige in okove in prav na ta dan bi se ječe spet polile z uporniki, z borci za pravičnejši svet, ** svobodo in pravico. Toda ta skozi stoletja prekleti, tolikanj Ppulžani, ta skozi stoletja brezpravni delavci rod, ki sta mu leta 1848 Marx in Engels naPisala "Komunistični manifest", ta bojni ■k°Kram vscn delovnih ljudi na svetu, da, ta *°zl stoletja tolikanj zaničevana raja, je pod i°Hkanj preganjano in zaničevano zastavo ^°uiunistične partije prevzela vso Jugoslavijo ■*oJo oblast. »Komunistični manifest-« Mar- xa in Engelsa postaja v Jugoslaviji stvarnost in zato je Prvi maj v Jugoslaviji še prav posebno velik praznik vseh delovnih ljudi. Praznujemo ga s petjem in cvetjem in z veselimi srci ponosnih svobodnih ljudi. Tik pred našim velikim praznikom je končal V. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije svoje delo. Mogočno zborovanje te naše vseljudske socialistične organizacije, ki so mu prisostvovale delegacije sorodnih organizacij domalo vsega sveta, se je končalo z zmagoslavnim obračunom našega dosedanjega dela za boljše in še lepše življenje našega delovnega ljudstva, za utrditev bratstva med narodi in za utrditev miru v svetu. Jasne, odločne in vedre besede našega velikega delovnega človeka, maršala Tita, so zmagovito pripovedovale, kaj vse lahko dosežejo ljudje, ki si sami svobodno kujejo svojo usodo. Delavec pri stroju ni več samo številka v tovarni, ampak je človek, ki soodloča o usodi svoje tovarne, ki soodloča o dobičku, ki ga pomaga ustvarjati s svojimi rokami. Nič več samo mezdni delavec, ampak človek — ustvarjalec, ki soodloča o življenju svoje komune. Delavec ni več samo garač, TONE SELISKAR je ampak soupravljač vsega življenja, ki ga obdaja. Zaveda se, da mora biti to življenje vedno lepše, kulturnejše. Vsa vrata so mu odprta. Tudi univerza mu je odprla vrata na stežaj. Naš delovni človek se dviga nezadržno v ponosnega, svobodnega in izobraženega graditelja velike, mogočne socialistične družbe, v kateri bo vsak naš delovni človek užival s polnim zamahom vso našo veliko kulturno dediščino in v kateri lahko sodeluje povsod, kjerkoli se kaj usodnega odloča zanj in za njegove otroke. Ali me ni malce preveč zaneslo od navdušenja? Morda celo pretiravam? Kar sami presodite, da sem pravzaprav še premalo vsega tega povedal. Ozrimo se okoli sebe! Petnajst let je minilo od osvoboditve. Ali še pomnite, recimo, kakšno je bilo Novo mesto takrat in še dokaj let po osvoboditvi — in kakšno je danes? Saj ga ni več poznati! Ali še pomnite, kakšna je bila še nedavno tega cesta iz Ljubljane do Novega mesta? Toliko, da si vratu nisi polomil in kakšna je danes! Stari ljudje še pomnijo, koliko n.-ših ljudi je moralo v tujino prav z Dolenjske, ker doma ni bilo kruha zanje. Iz nekaterih dolenjskih občin se je izselilo v Ameriko trideset do petinštirideset odstotkov vseh ljudi. A danes? Vsakomur, kdor hoče delati, so vrata v tovarne odprta. Neka rojakinja iz Amerike, doma iz Žužemberka, mi je lansko leto, ko bila tu na obisku, pripovedovala: »Pri nas doma je bilo troje deklet. Imele smo en sam par čevljev. K prvi maši je šla z njimi ena, k drugi druga... Danes pa so dekleta v Žužemberku lepše oblečena kot pri nas v Ameriki!« Ne, pa kaj bi našteval, saj vsi dobro vemo, da smo si lepo postlali in da si bomo lahko še lepše uredili svoje življenje. Začeli smo in ne moremo nehati. V tem mlinu naših delovnih ljudi je morda koga tudi priškrnilo, zlasti tiste, ki so takrat, ko jc naš delavec stradal, imeli vsega v izobilju, Nič zato, če javka. A če bo rokave zavihal in z nami vred pošteno delal, mu ne bo nič hudega. Saj jim tudi ni; če pa stoka za izgubljenim, naj le stoka, to nas ne bo ganilo, ker nas nima zakaj ganiti, kajti mi vsi, ki delamo, smo dobre volje, ker vemo, da s svojim delom ne moremo in tudi nočemo nobenega ogoljufati, tako kot so to delali nekdanji izkoriščevalci delovnega ljudstva. Ce kje na svetu, tedaj si delovno ljudstvo v Jugoslaviji lahko s ponosom potrka na prsi nad doseženimi uspehi, nad svojimi zmagami. In če je bil poprej Prvi maj simbol junaške borbe delavskega razreda proti izkoriščevalcem, tedaj je to v Jugoslaviji že za nami. Mi v Jugoslaviji smo v tej borbi zmagali. Naša socialna revolucija je bila zmagovita tako temeljito, da nas ne more nobena sila več omajati v našem pohodu v socializem. — Ako pomislimo, da je še nedavno tega po stezah dolenjskih host štorkljalo le nekaj komunistov s puškami na rami in smelo dvigalo upor po vsej naši zemlji, ki se je razplamtel v mogočen obračun z okupatorjem in z vsemi domačimi izdajalci in pijavkami, tedaj se lahko veselimo Prvega maja kot veličastnega praznika vseh naših borbenih delovnih ljudi, kot veličastnega praznika naših zmag na poti k sončnemu socializmu. Vsa Dolenjska do zadnje hribovske vasi Bele krajine in Spodnjega Posavja prižiga v ta praznik delovnih rok in borbenih src svojo veselo pesem vstajenja in zmagoslavja. OBNOVLJENA ZVESTOBA mladine in naroda Korduna, Like, Žumberka, Bosanske Krajine, Banije, Gorskega Kotara, Kozare, Pod grmeča, Bele krajine in osrednje Dolenjske naši socialistični domovini, visokim idealom bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in dragemu tovarišu Titu Le Še mesec (n pol nas ločita od glavnih prireditev VII. zleta bratstva in enotnosti, ki bodo od 17. do 19. junija v Novem mestu. Za nami so že nekatere prireditve kot pohod na Triglav, obisk Baze 20 in zimski izlet s smučarskim tekmovanjem na Gorjancih. Prvega junija bo krenila s partizanskega Roga »Štafeta bratstva in enotnosti«, ki bo v devetnajstih dneh obšla vse kraje, ki sodelujejo na tem zletu. Krenila bo z Baze 20 in se preko Ogulina, Bihaća, Drvarja, Banje Luke, Prijedora, Siska in Karlovca vrnila v Novo mesto, kamor bo prispela na dan glavne prireditve. V času, ko bo štafeta tekla preko znanih partizanskih pokrajin: Korduna. Like, Žumberka, Bosanske Krajine, Banije, Gorskega Kotara, Kozare, Podgrmeča, Bele krajine in ostale Dolenjske, bodo šte- vilna mladinska tekmovanja v raznih športnih in drugih panogah v Krškem, Črnomlju in v Novem mestu. Ponosni smo, da je prav ob 15. obletnici osvoboditve jugoslovanskih narodov ta velika prireditev v našem okraju; na njej bo sodelovalo okoli 15.000 članov raznih telesno-vzgojnih in drugih organizacij iz osmih okrajev Hrvatske, Bosne in Slovenije. Zleti bratstva in enotnosti imajo že dolgoletno tradicijo. Njihov predhodnik je bil zlet v vasi Trnovo v občini Glina leta 1944, ki je bil odločen odgovor vsem tistim, ki so hoteli sejati razdor in sovraštvo med naše narode. Na njem so sodelovali razen mladine Banije, Korduna in Bosanske Krajine še pripadniki VII. ba-nijske in VIII. kordunske divizije ter drugih vojaških enot, ki so se borile v tem ča- su na tem področju. Po osvoboditvi so bili zleti v krajih, ki so znani iz narodnoosvobodilne borbe, kot so Vel. Kla-duša, Slunj, Cazin, Vrgin most, Bihać in Sisak. Letos, ob fS. obletnici osvoboditve, bo taka prireditev pri nas. Znano je, da so bili naši predeli med narodnoosvobodilno borbo čvrsto povezani z zgoraj navedenimi kraji. Kdo se ne spominja napada IV. kor-dunaške brigade na italijansko kolono pri Dragatušu leta 1942, skupne akcije XIII. pro-Ictarske in naših brigad na belogardistično postojanko Su-hor istega leta, napada na Pleter je, napada naših brigad v Žumberku, borb naše XVIII. divizije v Gorskem Kotaru in nepozabnega juriša Cankarjeve brigade na ustaško postojanko v Bosiljevem? Poleg skupnih vojaških akcij smo imeli prav na teh področjih Zdravstveno zavarovanje kmetov NAD 70.000 NOVIH ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC RAZDELJENIH KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IN ČLANOM NJIHOVIH DRUŽIN — KMETJE SE ZE POSLUŽUJEJO PRAVIC, KI JIH JEM DAJE NOVI ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV To. česar ne bi nikdar dočakali v stari državi, so kmet-}e nase republike doživeli letos s 1. aprilom: začel je veljali 7akon' ^»^^svstvenem zavarovanju rxjneti]akih pio-izvajalcev. Uresničitev novega zakona so kmečke družine v našom okraju toplo pozdravile že ko so pristoini organi zakon pripravljali, še bolj pa zadnje tedne, ko so dobili prve zdravstvene izkaznice v življenju. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je s svojimi podružnicami v Črnomlju, Brežicah, Vidmu-Krškem in z izpostavo v Sevnici skupa j z ObLO in s kra jevnimi uradi opravil v preteklih mesecih ogromno delo. Zbrati jc bilo treba precej podatkov in opraviti marsikaj, da soljudje dobili v roke zdravstvene izkaznice. V vsaki občini je delalo po 10—15 komisij. Izdajanje izkaznic je potekalo na splošno zelo dobro. V občini Novo mesto, Žužemberk in dr. so kmetje doslej dvignili 95 do 96 odstotkov izkaznic. Ne-kolikan j slabše je šlo v nekaterih predelih občine Videm-Krško (Šutna, Črneča vas), v okolici Vinice pri Črnomlju in še kje. Tam, kjer posamez- PLANINCI IN UUBITEUI GORJANCEV! Obiščimo Gorjance 1. maj.. — na naš največji praznik! Da bo omogočen obisk čim večjemu številu ljubiteljev narave, je avtobusno podjetje »Gorjanci« uvedlo na prošnjo odbora Planinskega društva na progi Novo mesto—Gabrje, posebni avtobus, ki bo vozil v nedeljo 1. maja 1960 ob 8.15 s trga v Novem mestu in v ponedeljek 2. maja 1960 ob 8.15 ter se obakrat vračal iz Ga-brja ob 20.30 v Novo mesto. Vožnja v obe smeri z rezervacijo prostora stane 180 din. Na svidenje pri Gospodični! Odbor PD Novo mesto niki iz že znane doleojske starokopitnosti niso dvignili izkaznic, jih bodo morali poslej dvigniti osebno na sedežu okrajnega zavoda v Novem mestu ali v njegovih »podružnicah v Brežicah, Vidmu-Krškem oz. v Črnomlju. Občinski ljudski odbori bodo vsem kmetijskim proizvajalcem, ne glede ali so ali niso dvignili izkaznice, zaračunali zakonite prispevke: splošni prispevek (2% od katastrskega dohodka) in za vsakega družinskega člana po 1200 din. letnega prispevka. 1. maja — nova koča na Toplem vrhu l Pod pokroviteljstvom predsednika Lovske zveze Slovenije dr. Jožeta Benigerja bo 1. maja ob 10. uri pri novi koči na Toplem vrhu proslava z otvoritvijo koče. Že 30. aprila ob 20.30 uri bo taborni ogenj in spuščanje taket, ob ognju lovske šale, 1. maja ob 5. uri budnica, ob 7. uri zbor članov LD Loka, ob 9.30 sprejem gostov, ob 10. uri bodo zatrobile lovske fanfare iz Ljubljane, nato pa bodo slavnosti govori s kratkim kulturnim sporedom. Po zaključku programa bo prvomajsko rajanje i«n športna tekmovanja. Vabimo prebivalstvo, da se prvomajske proslave na Toplem vrhu v čim večjem številu udeleži! PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo izšla zaradi prvomajskega oddiha v četrtek 12. maja 1960. VREME ZA CAS OD 28. APRILA DO 8. MAJA: V splošnem bo prevladovalo lepo vreme. Padavine pričakujemo okrog 29. in okrog 3. maja. Dr. V. M. Prvi kmetje so se medtem že začeli posluževati pravic, ki jih jim daje novo zavarovanje: obiskali so zdravnike, več jih je bilo sprejetih v bolnišnice., kupili pa so tudi že precej zdravil v lekarnah. Veliko je zanimanja, koliko prispevajo novi zavarovanci za posamezae zdravstvene usluge, zato bomo o tem v prihodnji številki Dolenjskega lista obširneje pisali. Ugotoviti je treba, da je bilo opravljeno s tem pomembno delo in da so na splošno ljudje povsod pozdravili skrb socialistične skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Prav gotovo smo s tem v splošni skrbi za ljudsko zdravje naredili velik korak naprej. Skupnost bo s težkimi milijardami dinarjev pomagala, da bo novo zavarovanje zaživelo, ker samo prispevki kmetov in njihova delna plačila posameznih uslug nikakor ne bodo dovolj za kritje tako obsežaega zavarovanja. skupne bolnišnice, pomagali smo drug drugemu pri prehrani prebivalstva, ranjencev ts vojske. Tudi nešteto drugih vezi nas veže prav iz časov teh najtežjih dni v zgodovini naših narodov. Zato ni čudno, da je na prošnjo organizatorjev prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo predsednik Centralnega odbora Zveze borcev tovarii Aleksander Rankovič. To pokroviteljstvo pomeni za udeležence veliko priznanje, hkrati pa je to spodbuda, da se na ta zlet vsestransko in kar ■najbolje pripravimo. Udeleženci zleta iz sosednjih republik pričakujejo, da jih bo naša partizanska Dolenjska sprejela v Novem mestu, Krškem in Črnomlju s tisto gostoljubnostjo, kot so nas sprejeli oni na zletih v Bihaću in Sisku. Zato pozivamo vse organizacije in vse prebivalce našega okraja, da se aktivno vključijo v delo pri pripravah za zlet in da se v čim večjem številu udeleže teh svečanosti.. NIKO BELOPAVLOVIC predsednik pripravlj. od- borba za VII. zlet bratstva in enotnosti Pozdravi XI. novomeške MDB Prisrčne prvomajske čestita ke in lepe pozdrave vsem bralcem Dolenjskega lista pošiljajo brigadirji XI. novomeške MDB Janko Brodarič iz Srbije. V minulem tednu so dobili novo priznanje za dobro delo na cesti: imenovani so bili za drugič udarno brigado! Jutri seja obeh zborov ObLO Novo mesto Jutri, 29. aprila, bo ob 9 30 v dvorani Doma JLA v Novem mestu skupna seja obeh zborov ObLO. Pregledali bodo, kako izpolnjujejo podjetja družbeni plan, kako napreduje nagrajevanje in izobraževanje delavcev. Posebej bo razprava o gospodarskem stanju in razvoju IMV Novo mesto, na dnevnem redu pa so tudi poročila komisij za pravne predpise, za gospodarstvo in za volitve ter imenovanja. SEM NAROČNIKOM. BRALCEM. SODELAVCEM DOPISNIKOM IN VSEM DRUGIM PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN JIM ŽELIMO PRIJETEN PRVOMAJSKI ODDIH! Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA S. SVETLA IN SREČNA BODOČNOST JE NJIHOVA -RADOST IN ' VESELJE STA NJIHOV POZDRAV PRAZNIKI DELA' Stran 2 r DOLENJSKI LIST Stev. 17-18 (527-52831 Rdeči prapori vihrajte! Pred sto leti so v zahodni Evropi in Ameriki rasle tovarne, ki pa niso bile last delavcev in jih delavci niso upravljali. To so namesto njih delali lastniki tovarn -kapitalisti. Ti so delavcu plačevali le toliko, da se je lahko preživljal, ostali denar pa so pobrali zase, za svoje trebuhe in nove tovarne — oboje je hitro raslo, medtem ko je delavec delal po 14, 16 pa tudi 18 ur na dan za zelo skromno plačo in hujšal. Naš planet Zemlja takrat kapitalistom še ni bil premajhen. Tržišča še niso bila zasičena. Kapitalistom se v skladiščih še ni kopičilo blago, ki ga ne bi mogli prodati. Temu obdobju kapitalizma pravimo zato tudi obdobje »mirnega«« razvoja (in se razlikuje od nekaj desetletij kasnejšega vojnega — imperialističnega, ko je hotela Nemčija z vojno dobiti nova ozemlja, kamor bi nemška industrija prodajala svoje izdelke). Delavci so delali v sramotno težkih pogojih, plače so bile nizke, delovni čas pa neomejen. Razen tega delavci tudi niso imeli nobenih političnih pravic in sploh nobenih pravic. Kljub temu so ustanavljali svoje organizacije, ki so se borile v začetku za manjše pravice potem pa za vedno večje. Buržoazija jih je sicer preganjala, toda sindikalne in delavske politične organizacije so se v teh bojih krepile. Resnice ne moreš za vedno skriti in pravice ne za vedno premagati! Delavci so dobili prvo svoje mednarodno združenje in krepko vodstvo leta 1864, ko so v Londonu ustanovili Prvo inter-nacionalo. Postajali so vedno bolj razredno zavedni. Ideja, ki je prebudila v delavcih razredno zavest in dala prvo smernico, za kaj naj se delavci bore, je bila: osemurni delavnik. Ta misel je bila stara sicer že nad 200 let, vendar je šele takrat, ko je bila ustanovljena prva internacionala, dobila • svoj revolucionarni pomen in vsebino. Kajti kaj nam pomagajo zamisli, če pa ni nikogar (nobene organizacije), ki bi jo izpeljala! Za osemurni delovni dan se je zavzel tudi Karel Marx, vendar pa Prva internacionala ni sprejela sklepa o osemurnem delavniku. Temu so namreč nasprotovali prudonisti. Sprejet je bil le sklep, »da je omejitev delovnega časa nujno potreben pogoj, brez katerega se ni moč premakniti na poti osvoboditve delavskega razreda.« »ALLONS ENFANTS DE LA PATRIE . . .« Leto 1871. Pariška komuna, komuna delavcev in napredne inteligence, ki se niso hoteli več boriti za buržoazijo, ampak zase, za svoje pravice. Kaj bi se borili za bur-žuje? Njim je dobro v vojni in miru. Boj je bil težak. Po komunardih je tolkla francoska in pruska buržoazija. Bur-žuji, pa čeprav med sabo sovražni, so se vedno strnili v borbi proti delavcem, medtem ko za delavce tega ne moremo reči. Peli so marseljezo in padali. Jean — delavec — borec na barikadi, Marcel — otrok, ko je nabiral za komunarde krogle, Marie — Jeanova žena, ko je nesla borcem kosilo... Peli so marseljezo, ko so jih streljali na pariškem pokopališču ... Pariška komuna je propadla, z njenim padcem pa je bilo praktično onemogočeno delo Prve internacionale. KRVAVI MAJ V Z D A Mem tem časom je v Združenih državah Amerike delala sindikalna organizacija Vitezi dela. Kljub temu, da je njeno vodstvo obsojalo stavke, so bili člani zelo revolucionarno razpoloženi. Leta 1872 je v New Yorku stavkalo nad 100.000 delavcev, ki so delali po več kot 14 ur na dan. V jeseni 1876 so v St. Luisu oboroženi delavci prevzeli oblast in se umaknili šele po krvavem boju z vladnimi četami. V dveh letih je padlo samo v stavkah nad 100 delavcev, kakih 1000 je bilo ranjenih, 10 voditeljev pennsvlvanskih rudarjev pa so obsodili na smrt in obesili. Konec leta 1881 je nekaj sindikalnih voditeljev ustanovilo Federacijo strokovnih sindikatov, ki se je pet let kasneje preimenovala v Ameriško federacijo dela (AFL). Ta je zahtevala na svojem prvem kongresu, naj v vsej državi uvedejo osemurni delavnik. Na svojem četrtem kongresu (1884) je pozvala vse sindikalne organizacije v boj za uvedbo osemurnega delavnika, ki naj bi ga uveljavili v vseh tovarnah 1. maja 1886. Prvega maja 1886 je stavkalo 340.000 ameriških delavcev, Moč, ki so jo pokazali delavci, je prestrašila kapitaliste. Že istega dne je izbojevalo kakih 200.000 delavcev osemurni delavnik. Ta uspeh je spodbudno vplival tudi na delavska gibanja v drugih državah. V Chikagu so istega leta 1. maja, pa tudi drugega in tretjega, stavkali. Tretji večer je prišlo do spopada med delavci in stavkokazi. Policaji so streljali in obležalo je šest delavcev. Naslednjega dne je demonstriralo proti nasilju policajev na trgu Havmarket 30.000 ljudi. Vse je že kazalo, da se bo zborovanje mirno končalo, ko je počila bomba. Policaji so začeli streljati in nastal je strašen pokol. Ne ve se, koliko delavcev je takrat padlo — ranjenih je bilo nad 200 —, nemogoče pa je bilo tudi ugotoviti, kdo je vrgel bombo. Verjetno je bil atentator agent tovarnarjev in bankirjev, ki so že dolgo iskali vzrok za napad na ivce. Vojska je zasedla chikaške delav- ske četrti, zapirali so delavce, pet pa so jih obsodili na smrt Pokol v Chikagu je odjeknil po vsem svetu. V spomin na ta dogodek še danes praznujejo vsi delavci sveta 1. maj kot svoj praznik in praznik boja proti kapitalističnemu izkoriščanju. Leta 1888 je sklenil kongres AFL, da bodo ameriški delavci v spomin na krvave chikaške dogodke organizirali vsako leto prvega maja množične manifestacije in stavke za zaščito interesov delavskega razreda. PRVI MAJ TUDI URADNO MEDNARODNI PRAZNIK DELAVCEV Na ustanovnem kongresu Druge internacionale (1889) v Parizu je bil »prejet sklep, da je 1. maj mednarodni praznik delavskega razreda. V resoluciji, s katero poziva Internacionala proletariat sveta, naj proslavlja 1. maj v znamenju boja za osemurni delavnik, je med drugim rečeno: — Potrebno je, da se določenega dne organizira velika mednarodna manifestacija, tako da bi tega dne v vseh deželah in mestih poslali državnim oblastem zahteve, naj uvedejo osemurni delovni dan in uveljavijo ostale sklepe Mednarodnega kongresa v Parizu. Ker je Ameriška federacija dela na svojem kongresu v St. Luisu decembra 1888 sklenila, da bo podobno manifestacijo organizirala 1. maja 1890, sprejmemo ta dan, kot dan mednarodnih manifestacij. Ta sklep Druge internacionale je bil od delavcev vsega sveta navdušeno sprejet. Revolucionarji v delavskih strankah so ga sprejeli najbolj navdušeno, ker so vedeli, da si bodo z enotnim nastopom priborili več političnih in gospodarskih pravic. Oportunistični voditelji nekaterih evropskih socialnodemokratskih strank pa so že tedaj menili, naj delavci praznujejo svoj praznik prvo nedeljo v maju, ker se bodo tako izognili sporom z delodajalci. Kljub tem oportunistom so praznovali delavci 1. maj in sicer ne samo kot dan boja za osemurni delavnik, ampak tudi kot praznik boja za osvoboditev delavcev izpod oblasti kapitalistov, se pravi za razredno osvoboditev. PRVIČ: VSI DELAVCI SVETA . . . O praznovanju 1. maja 1890 (praznovali so ga prvič skupno ameriški in evropski delavci) pravi Engels: — Danes, ko pišem te vrstice, pregledujeta evropski in ameriški proletariat svoje prvič mobilizirane borbene sile, mobilizirane kot ena vojska, pod eno zastavo in za en bližnji cilj: zakonsko potrditev osemurnega delovnega dne, ki ga je proglasil že ženevski kongres Internacionale 1866 in ponovno pariški kongres 1889. Danes bodo spoznali kapitalisti in veleposestniki, da so proletarci res združeni... Enoten nastop proletariata je povzročil paniko v vrstah buržoazije. Avstrijski kapitalisti so dvigali vloge iz bank in pošiljali družine na deželo. Policaji so zapirali socialiste in razganjali delavska zborovanja. Praznovali so delavci vse Evrope (razen Španije in Anglije, ki sta praznovali prvo nedeljo v maju) — tudi v Ljubljani in drugod po Slovenskem. Na Hrvatskem je proslavljalo prvi maj 2500 delavcev. PROSLAVE S SPOPADI Kljub krvavemu nasilju buržoazije se je praznovanje 1. maja razširilo po vsem svetu. Nobeno zlo ne more streti pravice! V Fourniesu so policaji ubili 1. maja 1891 10 delavcev in delavk, v Parizu jih je zborovalo 100.000. V Rimu so napadli stavkajoče vojaki, zato so jim ti zažgali nekaj vojašnic. V Belgiji so delavci minirali neko skladišče. V Španiji so se borili na barikadah. Proslave, stavke, zborovanja ... Leto kasneje spet stavke, proslave, zborovanja ... Delavskemu gibanju se priključujejo novi delavci. Vse to buržoazijo vedno bolj straši in v strahu za svojo lastnino (ki si jo je nagrabil tako, da je plačevala delavcem le toliko, da so komaj lahko živeli) se zateka k nasilju. TUDI RUSKI PROLETARIAT JE ZAČEL PROSLAVLJATI - JAVNO BIČANJE V prvih letih dvajsetega stoletja so se razredna nasprotstva v Ameriki in Evropi tako povečala, da so postajale proslave 1. maja, kljub oportunizmu nekaterih strank Druge internacionale, vedno bolj revolucionarne. Leta 1900 je zborovalo povsod že precej več delavcev kot prej. To leto so prvega maja stavkali tudi nemški, angleški, španski, belgijski in avstrijski delavci. Tudi na ulicah ruskih mest so se tega leta pojavili prvi prvomajski sprevodi. V Rusiji je prišlo do spopadov. Veliko delavcev so aretirali, skoro vse, ki so sodelovali v sprevodih, pa odpustili. Lenin je dejal, da mora biti ruski prvi maj demonstracija proti absolutizmu in zahteva po politični svobodi, kajti ni dovolj poudarjati samo internacionalni pomen praznika. Leta 1902 so ruski socialni demokrati razdelili več milijonov letakov, s katerimi so pozivali vojake, naj odlože orožje, če jih bodo pozvali, naj nastopijo proti delavcem. Sodišča so organizatorje demonstracij obsodila, v Vilni pa so skupino demonstrantov javno bičali TRAGEDIJA V PRVI SVETOVNI VOJNI Nemčija je v proizvodnji dohitevala in prehitela stare kapitalistične države (Anglijo, Francijo itd.), kolonij, kamor bi prodajala svoje izdelke, pa ni mela kot so jih imele one. Okoli leta 1910 so se ta nasprotja posebno zaostrila. Pretila je vojna za ponovno razdelitev sveta (kolonij). Proletariat je živel takrat v vedno slabših razmerah. Delavci so bili proti vojni in militarizmu. V prvomajskih proslavah, ki so bile v teh letih naperjene proti vojni, je sodelovalo vedno več ljudi. Leta 1914 se je kljub vsemu začela prva svetovna vojna. Voditelji nekaterih največjih delavskih strank Druge internacionale so za ministrske stolčke izdali delavce. Proglasili so državljanski mir (namesto državljanske vojne), glasovali za vojne kredite in ukinil prvomajske proslave. Spet so bili delavci tisti, ki so nosili svoje glave v borbo za kapitaliste. Spet so si kapitalisti vsega sveta meli doma na toplem roke In gladili tolste trebuhe ter ščuvali svoje delavce na delavce druge države: — Le naprej! Za domovino! Dajte jih! Sami zase pa so si mislili: — Naj poginejo, proletarska svojat! In delavci, namesto da bi planili vsak po svojih kapitalistih, so se streljali med seboj. Nemški prostak-delavec je meril v glavo francoskega, prostaka-delavca, baje za domovino in ne vem kaj še vse, v resnici pa za kapitaliste, kateri bo imel več kolonij, več ozemlja, kamor bo lahko prodajal izdelke. Po vojni bo vse razbito, ljudje bodo morali marsikaj kupiti in nekdo bo pri tem spet zaslužil. Kapitalistom bo spet cvetel posel, spet se bodo redili, delavec pa bo, če bo seveda prinesel iz vojne celo glavo (morda bo samo invalid), spet revež. In tako je tudi bilo. »ŽIVELA SVET0VN* REVOLUCIJA!« Vendar vsa vodstva delavskih strank le niso bila tako pokvarjena, da so sodelovala z buržoazijo (saj bi to pomenilo, da človeštvo nima pameti). Ruski, Leninovi boljše-viki in srbski socialisti (ter še nekatere skupine revolucionarnih marksistov v evropskih deželah) so tudi v vojni ohranili revolucionarni pomen. 1. maja in začeli spreminjati imperialistično vojno v državljansko vojno. (Tako bi lahko takrat naredil proletariat vsega sveta ...) Leta 1917 je ruski proletariat prvič svobodno proslavil 1. maj. Več milijonov ljudi z delavskimi zastavami je šlo v povorki in vzklikalo: — Živela svetovna revolucija! — Dol z imperialistično vojno! — Vso oblast sovjetom! — Mir, kruh, zemljo! Prvič v zgodovini delavskega gibanja je bil proslavljen svobodno 1. maj v državi delavcev in kmetov — Sovjetski republiki. Leta 1919, takrat je bila ustanovljena tudi Tretja internacionala (komunistična internacionala ali Kominterna) je dejal Lenin: — Ni se samo pri nas spremenila slika proslavljanja prvega maja. V vseh deželah so delavci stopili na pot borbe proti imperializmu. Osvobojeni proletariat zmagovite pripravlja svoj dan, svobodno in odkrito, ne samo v sovjetski Rusiji, temveč tudi v sovjetski Madžarski, sovjetski Bavarski... * Prve zmage delavcev pa žal ni videl človek, ki je delavcem kazal pravo pot do njihove osvoboditve in jim razložil tudi zakaj imajo pravico do tega. Kari Marx, ki je imel večkrat v zastavljalnici svoje zadnje hlače, ko je pisal Kapital, je prej umrl... Proletarci vseh dežel združite se! * Prvi maj je proslavljalo po svetu vedno več držav, vedno več ljudi. Razen Evrope, Amerike in Avstralije so ga praznovali tudi že v Aziji. Delavci so zdaj že imeli moralno oporo v Sovjetski zvezi, mlada sovjetska republika pa v delavcih vsega sveta, saj so prav ti zahtevali od svojih vlad, naj umaknejo iz Rusije svoje intervencijske čete. Delavci so si pridobivali vedno več pravic (in Jih je verjetno marsikje prav to uspavalo, da niso bili več tako revolucionarni in dosledni na svoji poti). HITLER: »1. MAJ — NACIONALNI DAN DELA« Komaj je leta 1933 prišel v Nemčiji Hitler na oblast, že je spremenil 1. maj, praznik razrednega boja proletariata, v »nacionalni dan dela«, dan sodelovanja med razredi (kapitalisti in delavci). Socialni demokrati so ploskali tej »modri« Hitlerjevi odločitvi in pozvali člane svojih sindikatov, naj praznujejo, kakor zahteva Hitler. Ze 2. maja pa so nacisti vdrli v sindikalne domove, zaplenili njihovo imovino, zaprli sindikalne voditelje in razpustili'sindikate. Začela se je doba fašizma, najvišje oblike vladavine finančnega kapitala. Nemčija si je po porazu v prvi svetovni vojni spet opomogla, celo več: v gospodarstvu je spet prehitela druge države, medtem ko kolonij še vedno nI imela, vendar Hitler ni pretil samo s tem, da si bo pridobil določeno ozemlje, ampak tudi z iztrebljenjem nekaterih narodov in zasuž-njenjem celih kontinetov. Nasilje pa ne more nikoli zmagati, vsaj za dolgo časa ne, ker nujno izzove odpor... Večina narodov, ne glede na politično ureditev, se je združila v borbi proti skupnim sovražnikom-fašistom in jih potolkla ... BORBA JUGOSLOVANOV Prvomajski proglas CK KPJ leta 1941: Delovno ljudstvo Jugoslavije! Triinpetde-seti praznik proletariata proslavlja delavski razred vsega sveta v jeku najstrašnejšega vojnega pokola in pustošenja, kakršnega se ne spominja zgodovina človečanstva. .. Imperialistični razbojniki so razdelili našo deželo in zasužnjili jugoslovanske narode .. . Delavci, kmetje, državljani — vsi rodoljubi! V teh usodnih dneh je treba združiti vse vaše sile v boju za vaš obstoj. Vaš obstoj i i vaše nacionalne pridobitve so ogrožene od vaših stoletnih sovražnikov ... Bolj kakor kdaj koli je potrebna narodna složnost v teh težkih časih. Ne klonite, vztrajajte v boju, v katerega vas poziva in ki ga vodi avantgarda delavskega razreda — Komunistična partija Jugoslavije ... Borci naše osvobodilne vojske so vsa leta vojne praznovali 1. maj z juriši in ofenzivami, v okupiranih mestih pa z akcijami. Kar spomnimo se naših mest na prvega maja zjutraj, kako so bila posipana z letaki, z zastavicami, z visoko izobešenimi rdečimi in nacionalnimi zastavami... Tudi pri nas v Jugoslaviji smo izgnali domače in tuje sovražnike. Pri nas in po svetu se je marsikaj spremenilo. Mi smo dosegli, kar smo želeli in za kar smo se bojevali. SPUSTILA SE JE ŽELEZNA ZAVESA Po vojni je bil proglašen 1. maj za delavski in državni praznik v večih (tudi nekaterih kapitalističnih) državah. Številne dežele so krenile na pot socialističnega razvoja, okrepile so se socialistične sile v kapitalističnih deželah, mnoge azijske in afriške dežele pa so se otresle kolonializma ali pa se ga otresajo. Med zavezniki pa so kmalu izbruhnila stara nasprotja. Med socialističnim in kapitalističnim blokom se je začela hladna vojna. Leta 1948 so iz Svetovne sindikalne federacije izstopile skoro vse zahodnoevropske in ameriške sindikalne organizacije in ustanovile Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Delavske organizacije so se pozabile bojevati za koristi proletariata, za mir in napredek v svetu. Delavci kapitalističnega in socialističnega bloka so se raje borili in zagovarjali svoj blok, koristi svoje države in bloka, ne pa koristi vseh delavcev, vseh ljudi, vseh držav... OZRIMO SE NA PREHOJENO POT Se malo in spet bo prvi maj — maj štrajkov, borb za osemurni delavnik, krvavi maj, pomladni maj, borbeni maj, svobodni maj... Pred sto leti so delali delavci še po 16 ur na dan, danes po 8, ponekod pa tudi že manj. Toda proletariat je že zahteval več: svobodo organiziranja, nacionalizacijo najvažnejše industrije, povečanje mezd, pravico sodelovanja in kontrole v gospodarstvu itd ... Nove zahteve — nove borbe za pravice ... Pri nas teh borb ni treba večV'PrvT'na"'' svetu smo pred desetimi leti uresničili Marxovo geslo »Tovarne delavcem«. Vsak človek je pri nas soodgovoren za vse kar se dogaja. Vsak lahko na zboru volivcev, sestanku v podjetju, sestanku SZDL in drugod pove, kaj bi lahko po njegovem mnenju še izboljšali in kako. Vsi naši državljani imajo pravico in morajo odločati o vsem, kar se pri nas dogaja, ker se vse tiče tudi njih, se pravi vseh državljanov. Pri nas sicer še ni, ampak stremimo za tem, da bo VSAKA KUHARICA POLITIK IN EKONOMIK, kakor je nekoč podobno dejal veliki Lenin. PRAKSA JE PREHITELA TEORIJO Marx je* rekel, da kapitalizem koplje sam sebi grob, ker ima vedno manj ljudi (kapitalistov) v rokah vedno več proizvodnih sredstev (bogastvo), na drugi strani pa je vedno več delavcev — grobarjev kapitalizma. Po tej teoriji bi morali prevzeti oblast najprej delavci Amerike, Anglije, Nemčije in Francije. Zgodilo se je pa prav narobe, saj so se prve otresle kapitalistov prav tiste države, kjer se je kapitalizem šele začel. Te države, med katerimi je tudi naša, so morale tovarne šele graditi (kar jih je bilo, so bile skoro vse med vojno podrte), šolati strokovnjake, skratka zgraditi vse tisto, kar so imele kapitalistične države že pred skoraj 100 leti... ... in vodnar se je zgodil čudež. Ruski strokovnjaki so poslali v vesolje prvi satelit. Rusija, ki je bila v vseh vojnah porušena, je na tem področju že premagala tisto Ameriko, ki je takorekoč skoro mirno prespala obe svetovni vojni. Hruščev pa pravi, da bodo tudi v gospodarskem oziru kmalu pred ZDA ... Cela vrsta mladih in novoosvobojenih držav nezadržno koraka po poti napredka, k socializmu. Ob vsem tem se nujno postavlja vprašanje, kaj vse bi človeštvo že danes doseglo, kaj vse bi imelo, če bi postale najprej socialistične tiste države, ki so v kapitalizmu najbolj napredovale? ČLOVEK NAJ POSTANE ČLOVEK »Živimo v najbolj usodnem in najbolj veličastnem času dosedanje zgodovine človeštva. Današnja dela človeškega razuma in rok prekašajo tudi najdrznejše vizije sanjar-jev; človek osvaja vesoljstvo; praktično postaja gospodar neslutenih energij, dovolj velikih, da vse človeštvo osvobodijo vseh ponižanj, pomanjkanja in revščine, vseh dosedanjih materialno-tehničnih omejitev. ... Usmerjanje dosežkov jedrske fizike, elektronike in avtomatizacije k izpopolnjevanju proizvodnje, odpira slehernemu posamezniku perspektivo, da do maksimuma razvije svoje ustvarjalne sposobnosti. V takih pogojih postaja degradiranje človeka na položaj mezdnega delavca in mehaničnega strešnika strojem le bolj nesmiselno. Človekova moč in ustvarjalna sila sta »e tako razrasli, da so Jima postali kapitalistični družbeni odnosi nevzdržne spone. Dosedanji odnosi med državami so zmerom bolj v nevzdržnem nasprotju z razvojem proizvajalnih Ekonomska, tehnična in znanstvena moč realno in v vseh pogledih zmerom bolj omogoča in kategorično zahteva u resni« i le v enotnosti sveta. Ves ta velikanski materialni in tehnični nzpredek ustvarja zmerom hi-tretje in v vedno večjem obsegu materialne predpostavke za komunizem. Samo zaostali družbeno-politični odnosi na svetu so krivi. ćm mat atomske energije vzbuja tmdi etrah pred prihodnostjo, dz se Je pošastna grožnja vojne in uničenja zgrnila nad današnje človeštvo. Živimo v času, ko so svoboda ali sužnost, revščina ali bogastvo, nazadovanje ali napredek, vojna ali mir v kakšni deželi zli na kakšni meji neposreden pogoj za življenje in prihodnost vseh ljudi 'in narodov, vsega človeštva. Živimo v času najglobljih, najbolj vsestranskih revolucionarnih sprememb v človeški družbi. Socializem v najrazličnejših oblikah postaja zaradi delovanja objektivnih zakonov družbenega razvoja in revolucionarnih akcij delavskega razreda svetovni sistem. Uresničevanje socializma, porajanje novega sveta in novih oblik življenja nI in ne more biti biez bolečin in dram, trpljenja in utrujenosti, zakaj tako je bilo vselej, ko se je v življenju in družbi porajalo in ustvarjalo kaj velikega . .. ... Zmerom smo se borili, da bi bili enakopravni del mednarodnega delavskega gibanja, socialističnih in vseh progresivnih, miroljubnih in demokratičnih sil sveta; idejno smo se solidarizirali in smo vedno pomagali po svojih močeh in zmožnostih sleherni akciji za mir, svobodo in socializem; veselili smo se vseh zmag svobode, demokracije in socializma in črpali iz teh zmag moralno moč in izkušnjo za nadaljnje delo ... (Če bi bila na primer Francija kolonija Alžirije — kar bi se lahko zgodilo, če bi razvoj človeštva pred sto in morda tisočletji krenil drugo pot —, bi mi danes pomagali Franciji, naše simpatije bi bile na njeni strani, kakor so naše simpatije na strani vseh zatiranih. Francijo Francozom, Alžirijo Alžircem, Jugoslavijo Jugoslovanom ... vsemu svetu mir, vsem ljudem Človeško dostojanstvo. Zakaj bi nekateri, ki so pravtako ljudje kot drugi, živeli bolje?) ... Nič, kar Je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, le bolj svobodno, le bolj človeško.« Tako govori o sodobnem svetu in silah, ki gibljejo množice naprej, naš Program Zveze komunistov Jugoslavije. Ta Program pa je naša pot, naša vsakdanja praksa. NAŠA PETNAJSTA TOMLAD Lek^^bomo praznovali petnajsto po-mlad^Brnajsti 1. maj v svobodi, deseto obletnic odkar upravljajo s tovarnami delavci in še več posameznih in skupnih obletnic. Naši ljudje se bodo spominjali kako so včasih stavkali, demonstrirali, zborovali, kako so se borili v vojni in pred vojno. Danes upravljajo tovarne in vse naše bogastvo; samoupravljanje je vedno širše. V začetku je šlo težko, zdaj gre vedno lažje in lažje, vedno bolje. Lani je dosegla naša država največji industrijski porast na svetu. Ko bomo torej ob letošnjem prazniku dela pregledovali svoje velike uspehe, bomo nanje upravičeno ponosni. Posebno pa smo jih veseli še zato, ker bomo vse osnovne postavke našega petletnega plana izpolnili že letos, se pravi v štirih letih... * Zato vihrajo rdeči prapori te dni po vsej širni domovini in v srcih je prava pomlad. Ponos nas navdaja nad prehojeno potjo zlasti še zato, ker smo dosegli razdobje, v katerem smo s trudom milUfiD-skih množic našega ljudstva ustvarili materialno podlago za našo socialistično skupnost. S temi uspehi vred je rastel in se razvijal naš novi graditelj socialističnih družbenih odnosov. Delavsko samoupravljanje je prav v zadnjem obdobju doseglo takšne uspehe, da je — kot je dejal na zadnjem kongresu Socialistične zveze tovariš Tito — bistveno spremenilo družbeni položaj delavskega razreda, ki je zdaj dejanski in neposredni nosilec gospodarskega in političnega boja v izgradnji socialistične družbe. Družbeno samoupravljanje pa se je pravtako po svoji vsebini in oblikah močno razvilo v enoten sistem, ki je zdaj trdna družbeno-politična podlaga naše socialistične demokracije. V tem pa je zmaga in pomen naših Prvih majev. S tem so uresničene želje in hrepenenje številnih pokolenj pred nami. Naša generacija je skovala v trdem in krvavem boju novo domovino svobodnih, ponosnih ustvarjalcev, upravljavcev in gospodarjev svoje usode. Zato naj vihrajo prvomajske zasvate: ZA SVOBODO, ZA MIR, ZA USTVARJALNO SOŽITJE MED NARODI VSEGA SVETA, ZA BRATSTVO VSEH DELOVNIH LJUDI! Socialistična zveza - skupščina samoupravljanja Po petdnevnem zasedanju je V. kongres SZDL Jugoslavije v petek končal delo. Kongres je soglasno odobril poročalo komisij ki so razpravljale o organizacijskih vprašanjih, o družbenem sistemu in gospodarstvu ter o politično ideoloških vprašanjih. Sprejeti so bili tudi sklepi V. kongresa. Na ta dan so se delegati spomnili tudi 90. letnce rojstva velikega Lenina. Na zadnji popoldanski seji, ki Ji je predsedoval Josip Broz-Tito, so delegati poslušali tudi poročilo voMlne komisije. Delegati so navdušeno pozdravili ponovno izvolitev Josipa Broza-Tita v Zvezni odbor. Ko je dolgotrajno klicanje Titu ponehalo, je imel sklepni govor. Zahvalil se je za zaupanje in dejal, da je kongres ponovno manifestiral politično in idejno enotnost naše Socialistične zveze, saj je na tem kongresu prišla le-ta bolj do izraza kot kdaj koli doslej.. Razumljivo, da so bili uspehi, kakršne smo dosegli, možni samo ob taki enotnosti, ki je kot je dejal predsednik jamstvo vseh naših zmag v socialistični graditvi. Želel bi tovariši in tovarišice, je dejal predsednik Tito, da bi tudi pri izpolnjevanju nalog, Id smo si Jih zadali na tem kongresu vladala prav takšna enotnost... Predsednik Je zatem govoril o nalogah novega petletnega načrta, ki bo zelo obsežen in bodo za njegovo izpolnitev potrebni veliki napori, vendar pa bomo načrt laže izpolnili, kakor smo take plane izpolnjevali v preteklosti. Predsednik je zatem govoril še o V I >entarjih — objavili so Jih v tujini — češ, da pri nas ni jasno kaj je Socialistična zveza in kaj je Zveza komunistov. Dejal je, da pri nas v državi ni nič nejasnega. Zveza komunistov je prav tako kolektivno včlanejna v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in ima dolžnost idejno usmerjati proces socialističnega razvoja. Po svoji odgovornosti in po svojih obveznostih ima avantgardno vlogo. To pa ne daje članom Zveze komunistov kakih posebnih pravic in prednosti. Enake pravice imajo kot tudi vsi ostali člani Socialistične zveze, je dejal tovariš Tito. Ob koncu je zaželel delegatom mnogo uspeha pri delu, gostom iz tujine pa se je zahvalil za prisostvo-vanje na kongresu, ki jim Je dal vsaj približno sliko o življenju in delu v naši socialistični državi. Takoj po zaključku kongresa se je Zvezni odbor sestal na prvo sejo, kjer je bil za predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ponovno izbran Josip Broz-Tito. Poleg Izvršnega odbora je bil izvoljen za generalnega sekretarja tovariš Aleksandar Ranković, za sekretarja pa tovariša Veljko Vlahović in Krsto Popi v oda. Na seji Izvršnega odbora SZDLJ so izvolili tudi sekretariat in k< | nisi je. Posrednik vseh teženj, vplivov in načrtov Organizacijska komisija je razpravljala predvsem o vlogi Socialistične zveze, ki naj postane posrednik teženj in vplivov množic na vse politično in gospodarsko življenje, precej pa so govorili tudi o spremembah statuta, ki bo Socialistično zvezo še bolj približal njenim članom in življenju v občini. Socialistična zveza je v minulem obdobju uspela utrditi mehanizem socialistične demokracije in je odločilno vplivala na oblikovanje socialističnih družbenih in osebnih odnosov. Skratka, uveljavila se je kot organizacija, ki podpira razvoj najnaprednejših idej. Socialistična zveza je Postala na eni strani najvažnejši prena-šalec teženj in vplivov delovnih množic na družbene organe, obenem pa je uspela idejno usmerjati množice pri oblikovanju njihove socialistične zavesti. Komisija je ugotovila, da se je vloga Socialistične zveze povečala potem ko smo uveljavili spod-budnejšo delitev dohodka med družbo in podjetjem in še zlasti potem, ko smo izpopolnili delitev dohodka znotraj podjetja. Zato posebno dobro delajo organizacije Socialistične zveze v mestih in industrijskih središčih, na vasi pa je delo vedno boljše, ker tudi tam nastajajo novi proizvodni družbeni odnosi. Kot že rečeno, so precej razpravljali o spremembah statuta. Socialistična zveza mora prilagojevati organizacijske oblike Čedalje bolj razvitemu sistemu samoupravljanja. Kar zadeva članstva je treba ugotoviti, da ne smemo jemati za osnovo, koliko ie član aktiven in koliko ni, samo njegovo udeležbo na sestankih, marveč je treba nredvsem ceniti njihovo dejavnost v družbenem samoupravljanju, v vseh tistih organih, ki neposredno odločajo o političnem, gospodarskem in družbenem življenju. Zlasti važno pa je prilagojevanje Socialistične zveze samoupravni ureditvi v občini, kajti ob delavskem upravljanju postaja Socialistična zveza čedalje močnejši družbeni faktor, ki omogoča vsklaje-vanje osebnih in skupnih koristi državljanov, smotrno kritiko in politično kon- trolo nad sklepi ter odločitvami. Zato je važno, da bo osnova Socialistične zveze prav njena organizacija v občini. V okviru občine bodo imele posebno vlogo krajevne organizacije, ki naj bi bile teritorialno vsklajene s stanovanjskimi skupnostmi. Tako bodo lahko najbolj neposredno razpravljali o vsakdanjem življenju in potrebah državljanov, krajevne organizacije bodo tako postale nosilec najnaprednejših predlogov, obenem pa bodo neposredno bdele nad pravilnostjo sklepov in se borile proti birokratskim in drugim nesocialistič-nim nazorom ter predsodkom. Tudi o sekcijah krajevne organizacije Socialistične zveze, ki naj zajamejo člane SZDL in druge državljane glede na to, za kaj se zanimajo, so mnogo razpravljali. Poudarili so, da sekcij ne smemo razumeti tako. da bodo zamenjale družbene organizacije. Socialistična zveza mora uveljaviti demokratski mehanizem, prek katerega bodo uveljavljali naši državljani svoj vpliv. To je politična organizacija, pri kateri bodo našli pomoč, da bodo lahko uspešno delali kot zavestni graditelji socializma. Preko sekcij naj bi Socialistična zveza spodbujala razvijanje dejavnosti v raznih družbenih organizacijah, ne pa, da bi jih zamenjevala. Delo Socialistične zveze bo posebno važno v tem, da vzbudi zanimanje državljanov za probleme družbenega upravljanja na posameznih področjih, za idejne probleme politike na vasi itd. Mnogo sekcij pa bo prevzelo tudi povsem konkretne naloge, zlasti tam, kjer še nimajo ustreznih družbenih organizacij, ki bi se s takimi vprašanji ukvarjale. V razpravah in že v uvodnem referatu za delo v tej komisiji je bil omenjen tudi problem večjega sodelovanja delavcev zunaj kolektiva. Ugotovili so, da to preprečujejo včasih tudi objektivne ovire. Delavci stanujejo velikokrat daleč od delovnega mesta in podobno. Toda prav ob tem so ugotavljali, da bo nov način razdelitve dohodka spodbudil tudi večje zanimanje za družbeno politično dejavnost delavcev izven tovarne. Socialistična zveza mora to upoštevati in delavce vključevati v to življenje. tem delu vsaj približno enake pogoje, ker bo to zagotovilo, da bodo prišli delovni uspehi najboljših res do veljave. Kar pa zadeva notranje delitve pa bi lahko dejali, da je po tem kongresu povsem jasno, da tu ne kaže odlašati, marveč da je treba takoj začeti uvajati nagrajevanje, ki se je že marsikje obneslo. V tej ali oni obliki lahko ta sistem uporabimo v vseh panogah našega gospodarstva, v vseh podjetjih, v bančništvu, državni upravi itd. Seveda ne gre za prepisovanje, toda vsebina, bistve je uporabno povsod. Veliko je bilo govora tudi o proizvodnosti dela. Delegati so opozorili na izrabljanje vseh rezerv, na izkoriščanje razpoložljivih kapacitet. Med drugim so, denimo, govorili o tem, da bi lahko stroje z uvajanjem druge izmene marsikje bolje izkoriščali. Pri tem, kako organizirati por slovanje in kako uvajati sodobne tehnološke postopke, imajo še zlasti velike naloge strokovna združenja, pa tudi vse zbornice. Zbornice bi se morale veliko bolj zavzeti za to, da bi nudile gospodarskim organizacijam praktično pomoč. Razprava je opozorila, kako potrebne so večje investicije v promet, v razvo1 metalurške in kemične industrije in končno ne nazadnje tudi v kmetijstvo. V praksi smo našli možnosti za učinkovito moderniziranje kmetijske proizvodnje. Pred nami pa je naloga, da zagotovimo pametno nalaganje denarja v to važno gospodarsko dejavnost. Razvoj kmetijstva mora biti vsklajen z drugimi gospodarskimi panogami. Ko bomo nalagali denar v kmetijstvo, moramo presojati, kako bo to vplivalo na notranji trg in koliko nam bodo take naložbe pomagale pri izvozu, kajti še vedno računamo, da bomo prav z izvozom kmetijskih pridelkov in- izdelkov ustvarili precej deviznih sredstev. Kar zadeva komun, je bilo ugotovljeno, da bo treba uveljaviti načelo, da postane okraj mesto, kjer bomo koordinirali, to se pravi, vsklajevali vse naloge. Z drugo besedo, na komune bo treba prenesti še več nalog, obenem pa tudi še več materialnih sredstev. Okraji naj bi opravljali predvsem tiste naloge, ki jim jih bodo komune prepuščale na osnovi svojih sklepov. Tako bo okraj postal tisto, kar smo želeli — skupnost komun. Obenem pa je zelo važno tudi proučevanje odnosov med komuno in podjetji. Treba je zagotoviti materialno povezovanje podjetij in komun, tako da bodo ukrepi za povečanje storilnosti in za hitrejše naraščanje narodnega dohodka skupni vsem proizvajalcem občine. Obenem pa je treba preprečiti vmešavanje občinskih organov v sklepe delavskih svetov v okviru pravic, ki pripadajo le tem. Vsekakor pa je že sedaj razširjena materialna osnova komun omogočila razvoj novih oblik samoupravljanja, čeprav bo treba še mnogo nalog prenašati na posamezne svete* in zagotoviti večji vpliv zborov volivcev. Socialistična zveza - vse ljudska tribuna V komisiji za politična in ideološka vprašanja so ugotavljali, kakšna je vloga Socialistične zveze pri vzgoji članstva, kajti Socialistična zveza se mora kot subjektivni činitelj uveljavljati na vseh področjih, če hočemo uresničiti vse naloge. Z drugo besedo potnem to. da sama sredstva, denar še ne pomeni tudi uresničenje nalog. Socialistična zveza mora uspeti, da bodo državljani seznanjeni z bistvom in smerjo našega socialističnega - sistema., in mednarodnim dodajanjem. Zdaj nas čaka naloga, je bik) rečeno v uvodnem referatu za delo v tej komi- siji, da z nadaljnjim razvijanjem in krepitvijo delavskih svetov in organov komune še bolj poglobimo neposreden demokratičen organizem na področju družbeno političnega, idejno političnega in kulturnega življenja. To se pravi, da krepimo in razvijamo Socialistično zvezo kot vse-ljudsko socialistično tribuno. Zlasti Socialistična zveza je mesto, s katerega moramo tudi v prihodnje pobijati socializmu sovražne ideje vseh smeri. Socialistična zveza je prav tako tribuna, na kateri se opredeljujejo tudi skupne ideje kot odsev skupnih koristi družbe, in sicer na vseh stopnjah od delavskega sveta do Zveze. Najoprijemljiveiše napotilo za delo Samoupravljanje prinaša velike uspehe V komisiji za družbeni sistem in gospodarstvo so s praktičnimi izkušnjami in mnogimi primeri iz življenja potrjevali osnovne postavke, ki jih je nakazal referat tovariša Tita ter razpravi tovariša Edvarda Kardelja in Avda Huma. Posebej je bil poudarjen pomen nadaljnjega razvoja delavskega in družbenega samoupravljanja ob izvajanju načela nagrajevanja po delu in ekonomskem učinku vsega podjetja. To je namreč osnovni pogoj za nadaljnji razvoj proizvodnje, storilnosti in socialističnih odnosov. Skratka, sistem delitve znotraj podjetja ne vpliva le na produktivnost dela in na boljše poslovanje v podjetju, pač pa tudi na premagovanje birokratizma kot družbene kategorije, kot ostanka državno-lastninskih odnosov. Smotrna in pravilna delitev, ki bo upoštevala načelo »vsakomur po njegovem delu« in dohodek podjetja, ki bo odvisen od celotnega poslovanja, bo vplival na stabilizacijo socialističnih odnosov in na ustvarjanje čedalje bolj svobodomiselnih odnosov med ljudmi. To seveda ne bomo uresničili v enem samem letu. Toda, če bo orientacija jasna, če bomo pravilno delili dohodke, ki ostanejo Podjetju, je to pot, ki bo kmalu dala sadove. Razprava je brez dvoma potrdila, da ima prav delavsko samoupravljanje največ zaslug za vse velike uspehe, ki smo jih dosegli v gospodarstvu. Vendar pa so tu Se problemi, ker sistem ni do kraja izde-WO in to moti razvoj samoupravljanja ter nagrajevanja. To so zlasti problemi s področja delitve dohodka med gospodarskimi organizacijami in skupnostjo, tu gre za kreditni sistem, za uporabo amortizacije, devizni režim itd. Kongres je prav te stvari vnesel tudi v sklepe, ter terja, da o tem razmišljamo in sistem izpopolnimo. Zlasti je treba sistem izpopolniti tako, da bodo gospodarske organizacije imele pri Sklepi V. kongresa Socialistične zveze nam bodo za daljši čas najoprijemljivejše napotilo za delo, saj opozarjajo na vse tiste bistvene naloge, na katere je opozoril referat tovariša Tita, referat drugih političnih voditeljev in delegati, ki so razpravljali v treh komisijah. Kongres ugotavlja, da smo na področju gospodarstva dosegli velike uspehe, zlasti pa skladnejši razvoj. Take uspehe beležimo tudi na vseh drugih področjih, zlasti pa pri kulturni preobrazbi dežele, v šolstvu, prosveti, zdravstvu in drugod. Uveljavljanje socialističnega načela razdelitve je omogočilo, da dobiva delavsko samoupravljanje čedalje bolj konkretno družbeno ekonomsko vsebino. Prav to je utrlo pot hitrejšemu razvoju socialističnih družbenih odnosov. Na nagel napredek in utrjevanje delavskega razreda vpliva tudi nenehno spreminjanje sestave prebivalstva. Tak razvoj je največ prispeval k enotnosti socialističnih sil. V minulem obdobju si je Jugoslavija prizadevala za miroljubno in aktivno koeksistenco ter za enakopravne odnose med narodi in državami, za mirno urejanje vseh spornih problemov in mednarodno sodelovanje. Ob takšni politiki so si ju- goslovanski narodi pridobili ugled v svetu. Prav tako smo si tudi prizadevali, da bi v boju za mir združevali vse socialistične in napredne sile človeštva. Kongres je ugotovil, da Socialistična zveza sodeluje z mnogimi naprednimi političnimi organizacijami v svetu. Bogate izkušnje iz minulega obdobja so pobuda za še bolj smelo lotevanje novih nalog. XXX V sklepih so v posebnem poglavju poudarjene osnovne naloge naše politike v prihodnjem obdobju. Predvsem bomo morali poskrbeti za nagel in skladen razvoj gospodarstva, povečanje delovne storilnosti, nenehno naraščanje življenjskega standarda in nadaljnjo razširitev materialne osnove samoupravljanja. Vzporedno z naraščanjem proizvajalnih sil in delovne storilnosti, je treba izpolnjevati sistem razdelitve med delovnimi kolektivi in skupnostjo, kakor tudi sistem delitve znotraj samih kolektivov, da bi čimbolj dosledno uveljavili socialistično načelo nagrajevanja po delu in načelo sodelovanja kolektivov in komun pri razdelitvi družbenih skladov. Zato je treba tudi v prihodnje izpopolnjevati gospodarski sistem, zlasti pa na področju planiranja, Tisoče in milijone niti in nitk potrebujejo naši tekstilci, da nam stkejo na stotisoče metrov blaga, zaves in pletenin. Prihodnje dni pa bodo utihnili tudi njihovi stroji — prvomajski oddih bo naš veliki praznik. Praznik milijonov pridnih, ustvarjalnih rok, ki gradijo veliko, svetlo bodočnost, je naš najlepši in največji dan ... *• kreditne in davčne politike, politike cen, razporeditve in najbolj smotrnih odnosov med centralnimi in decentraliziranimi družbenimi skladi, finansiranjem investicij itd. Kongres ugotavlja, da je potrebna pomoč manj razvitim področjem in da je to ena glavnih nalog v politiki družbeno ekonomskega razvoja dežele. Investicije v ta področja naj bodo donosne in učinkovite zato, da bomo zagotovili naglo naraščanje proizvajalnih sil in narodnega dohodka. Gospodarstvo pa terja tudi širšo uporabo sodobnih tehnoloških procesov ter zato bolj intenzivno znanstveno raziskovalno delo. Krepitev novih socialističnih odnosov v kmetijstvu, je rečeno v sklepih, se razvija ob zamotanih družbeno ekonomskih procesih, ki narekujejo potrebo po nenehnem spremljanju in preverjanju izkušenj ter neprestani dejavnosti vseh zavestnih socialističnih sil. Te globoke spremembe in procesi so politična vsebina dela organizacij Socialistične zveze na vasi. Krepitev zadrug in socialističnih gospodarstev, poglabljanje samoupravljanja v kmetijskih organizacijah in čedalje širša orientacija individualnih kmetov na koopera.cijo, terjajo intenzivno politično in družbeno dejavnost Socialistične zveze kakor tudi drugih organizacij. V zaključke kongresa je prišla tudi ugotovitev, da mora biti izobrazba tesno, povezana s proizvodnjo. To pa terja, da se vse gospodarske organizacije zanimajo za šolanje strokovnih kadrov, pri čemer naj bi se predvsem naslonile na Delavske in Ljudske univerze. Tako izobrazbo terja nagel razvoj gospodarstva in uvajanje sodobne tehnike v proizvodne procese. XXX Posebne naloge Socialistične zveze so v nadaljnjem usmerjanju družbenih sil k čim popolnejšemu uresničevanju socialističnih družbenih odnosov v podjetjih, zadrugah, komunah in razpredenem sistemu družbenga samoupravljanja na vseh področjih. Razvoj v komunah pa terja krepitev stanovanjskih skupnosti, krajevnih odborov in drugih oblik neposrednega soodločanja državljanov. Vse življenje v komuni mora biti namreč neposredni odraz potreb, koristi in volje državljanov. Ob vsem tem postaja Socialistična zveza še širša politična platforma za izmenjavo mneni ter oblikovanje gledišč in odločitev državljanov v raznih vprašanjih družbenega in političnega življenja. Vodilne sile socialistične družbe bodo tako uspešneje uveljavljale čedalje .višje oblike socialističnih družbenih odnosov. Organizacija Socialistične zveze v občini pa mora ob tem postati osnovno mesto družbeno politične dejavnosti in pobude državljanov. Občinske organizacije Socialistične zveze naj bi se skupaj s krajevnimi organizacijami v svoji politični dejavnosti še bolj naslanjale na razpredeni sistem družbenega samoupravljanja. Pri tem naj organizacije uveljavljajo čim tesnejše sodelovanje tudi z drugimi družbeno političnimi organizacijami. XXX i Socialistična zveza meni, da je odprava kolonializma in vseh oblik narodne neenakopravnosti eden najvažnejših pogojev za enakopravno mednarodno sodelovanje, mir in napredek v svetu. Zato bo tudi v prihodnje razvijala čim tesnejše sodelovanje s temi narodi in gibanji. Uveljavilo se je spoznanje, da v sodobnih odnosih spornih vprašanj ni mogoče urejati s silo. S sporazumevanjem pa bi prenehali tudi škodljivo tekmovanje v oboroževanju, dosegli prepoved atomskega in vodikovega orožja, kar naj privede do splošne razorožitve v svetu. Kongres prisoja največjo važnost tudi nadaljnjemu razvijanju sodelovanja z vsemi delavskimi in drugimi naprednimi gibanji v svetu. V odnosih s temi gibanji si bo Socialistična zveza prizadevala, da bi vedno izmenjavala koristne izkušnje. Mednarodni odnosi pa morajo vselej sloneti na enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju vseh narodov, ne glede na barvo, raso in družbeno ureditev. To je izhodišče, ki bo krepilo mir in prineslo zmago sil, ki v to verujejo. Zato si bo Jugoslavija tudi v prihodnje prizadevala, da razširi mednarodno sodelovanje na takih odnosih. V čim tesnejšem sodelovanju s socialističnimi deželami bomo lahko hitreje uresničevali skupne cilje, to je graditev socializma v vsaki deželi, skladno z njenimi lastnimi pogoji. XXX Ko bomo proučevali kongresno gradivo, bomo ugotovili, kako smotrno in plodno je ta pomemben zbor izluščil mnoge izkušnje iz minulega obdobja ter zgradil na tem osnovo za nadaljnjo gospodarsko in politično graditev, za razvijanje socialističnih odnosov med svobodomiselnimi ljudmi, ki v svoji deželi gospodarijo sami. Delavci-upravljalci o svojem delu Kupca želimo lepo postreči LUDVIK SOLN, predsednik delavskega sveta Trgovskega podjetja Preskrba na Senovem: V Jugoslaviji smo prvi v zgodovini dejansko uresničili veliko Marxovo misel: Tovarne delavcem!, ko smo leta 1950 uvedli delavsko upravljanje. Kapitalist je nekdaj tovarne in stroje vrednotil le kot sredstvo za ustvarjanje dobičkov, življenje delavcev pa mu ni bilo mar. Tudi novi upravljavci so leta 1950 prevzeli tovarne kot sredstvo za proizvodnjo. Spoprijeli so se s težavami, z gospodarskimi nalogami in s številkami. Toda v računih delavskih svetov so bili najvažnejša postavka ljudje; zato so, čeprav brez izkušenj, zmagovali. Iznad streh VPRAŠALI SMO JIH: Kako uvajate nagrajevanje po učinku? — Kako vzdržuje vaS delavski svet stike s kolektivom? — Kaj je bila največja težava doslej? — Ali razmišljate o potrebi vzgajanja novih kadrov? — Kako delite sredstva v kolektivu, ali skrbite pri tem dovolj za krepitev skladov? — Kaj Štejete za največji uspeh, ki ga je delavski svet dosegel v zadnjih 10 letih? — Povejte, kako dosegate letošnji proizvodni plan — Trgovina naj nudi potrošniku izbiro blaga, kupec pa mora biti lepo postrežen. To sta novih, vse večjih in obsežnejših obratov, so rasli visoki tovarniški dimniki, množila so se stanovanjska naselja, v gorah in ob morju so nastajali domovi oddiha. Delavec-uprav-Ijavec je uresničil vse naloge in po deset eri 1 imetje, ki ga je prevzel. Zato smemo danes trditi, da so se delavci naučili upravlja- ti. Naporna, deset let trajajoča šola, je za njimi. Delo je bilo njihov najboljši učitelj; dajalo jim je samozavest, v njem so hkrati našli neusahljiv vir načrtov in nalog, ki jih dan za dnem izpolnjujejo. Na njihovi poti ni več neznank, čeprav vedo, da vseh strmin še niso premagali. Podobni so vztrajnemu gorniku, ki je v Znižali smo stroške I JUSTIN PACEK, predsednik delavskega sveta na Zadružnem kmetijskem posestvu Matija Gubec v Leskovcu: — Vprašujete za največji uspeh našega delavskega sveta? Dre- vo raste počasi, krivi se in zvija, pri tem se pa neprestano dviga kvišku. Enako je bilo z nami. Sadno drevje gojimo, zato sem uporabil to primerjavo. Dolgo je raslo, preden je rodilo prvi sad. Veliko naporov in potrpežljivosti nas je stalo, toda dočakali smo in vendar to ni največ, kar smo dosegli. Nagrajevanje po učinku je naš največji uspeh. Ni dovolj pridelovati sad^e, ki je lepo in okusno. Umetnost je proizvajati poceni sadje. Tu nam je lahko pomagalo le nagrajevanje po učinku. Ko smo ga uvedli, smo takoj znižali stroške. Obdelava s kmetijskimi stroji nas stane zdaj povprečno za 27 odstotkov manj, osta- la obdelava pa povprečno za 12 odstotkov manj. Kako, boste vprašali. V našem tarifnem pravilniku so prejemki vsakogar odvisni od stroškov dela, ki ga opravi. Traktor znamke Deutz je imel predvidenih lani 1600 delovnih ur. Traktorist je naredil z njim vse v 1506 urah. Vrednost ene efektivne ure dela s traktorjem se je tako znižala od 690 dinarjev na 550 dinarjev, trak-toristovi prejemki pa povečali od 78 din na uro na 92 din. Plan proizvodnje smo lani presegli za 34 odstotkov, letošnji pa je v primerjavi z lanskim za 76 odstotkov višji, čeprav se kolektiv ne bo povečal. Vse to smo dosegli, ker nagrajujemo po učinku, to pa je največji uspeh delavskega sveta. želji za soncem, svežim zrakom in razgledom osvajal višine. Nevešč plezanja v previsne stene se je sproti, na vsakem vzponu, tudi učil. In kakor gornika, jih razgled v desetletno preteklost, polno zmag in uspehov, poplačuje za prestani trud in jim hkrati odkriva nova, doslej neznana obzorja, p VEČ MLEKA -VEČ PLAČE! # HENRIK GINDE, predsednik obratnega delavskega sveta pri KZ Kostanjevica: — Na sejah se pogovarjamo o živinoreji in o tem, kako bi več priredili. Plačani smo vsi po učinku. Več ko je mleka, več je plače, več ko priredimo mesa, več dobimo. Jaz redim 37 glav živine. Vmes je 9 mle-karic, ostalo je v pitanju. 28 din dobim od prirastka na kilogram teže, 4 dinarje pa od litra namolzenega mleka. Le- Pomagamo pri elektrifikaciji ŠTEFAN SUNTA, Član delavskega sveta Elektro Vidcm-Krško: — O delavskem upravljanju je Mo pni nas doslej tetko govoriti. Razpolagamo z anajhntma sredstvi, zato smo se vedno potrudili, raodel.u jih kar nad bolj gospodarsko. Električno energijo do-baV-Jamo samo kot posrednik Elesa. Raciii bi postali samostojno podjetje tem smelu, da bi električno enertrtjo kuipovali in jo nate - prodajali natprej svojam po-traSnJkom. To bi bila velika spodbuda vsem kolektivom Elektropodjel'j, v iprizadef.ftin>h za zmanjšanje «tro*kov. Nagrajevanje po ućunJcu je pri nas problem. Uvedeno je le v tokovnem oddelku, v oddelku za vadrtevanie naprav, ki ima največ teta*kih del in v postranskih dejavnostih. Prt razdeljevanju električne energije s- tem še nismo pričeli, ker rešujemo to vprašanje v merilu republike. Po mojem bi bilo pri nas najuspešnejše nagrajevanje po ekonomskih enotah. Pri razdeljevanju električne energije bi bila osnovno merilo količina prodanega toka. v ostaflih dejavnostih, pravimo jim postranske, pa obseg, del, opravljenih z« etetetcifJ-kaciflo. Že sedanji način nagrajevanja siH ljudi k zniževanju stroškov in jilh spodbuja, da napake pravočasno predvidijo in preprečijo. Posebna težava je s prehrano delavcev. Naše področje je velt-ko, obsega 13 rajonov. 3 montažne skupine in še upravo. Dovoz hrane na> teren bi bil predrag. Zato smo ustanovili okrepčevalnico, ki je dobro založena s konzervirano hrano. Deiavci si jo na deJov;6ču sami psvpravvjo. Prodajamo po nabavni ceni, ki je približno za lS'/§ nižja od one v trgov.nah. Povedal sem že, da nimamo sredstev, vsaj toJiko ne kot bi želeli. BlektriJilkacija je draga, zato pomagamo občinam in eiek-triitiikaciD&kim odborom. Delavski »vet je prevzel odplavilo vseh njahovih anuiitet, tako d» odpla-C^tJejo om W obresti. V^galF*«?' lahko rekel, da smo -tjudd«- luči, zato privoščimo luč tudi drugim in jim pomagamo. S kadfi imamo precej težav, rešujemo jih s seminarji. 16 visokokvalificiranih in 16 polkva-flliciranih delavcev smo že izučiii ter številne pobiralce iokovtne Pri nos ni lenuhov! 0 ANTON BLAZEVINČ, predsednik delavskega sveta, in FRANC DERENDA, predsednik upravnega odbora Obrtnega kovinarskega podjetja Do bova: — Lani novembra smo začeli in takoj močno poprijel!. Prostora za lenuhe pri nas ni bilo, saj so bila začetna sredstva zelo skromna. 2 milijona 800 tisoč osnovnih sredstev Je bilo. V 50 dneh je « ljudi ustvarilo 250 tisoč dinarjev dobička. Kupili smo stroje, vse bi nekako slo, le prostori so neprimerni. Letos z investicajami za novo stavbo nismo uspeli, pa bomo kljub temu proizvodni plan 22 milijonov presegli za 30%. Z desetimi milijoni investicijskih sredstev pa bi naredili 67 milijonov proizvodnje. Občina nima sredstev, vemo da se smemo zanašati le nase, zato ves dobiček vlagamo v sklade. Sodelovanje med podjetji je dobra zamisel; zato kooperiramo Kovinarsko zadrugo Vldem-Krško, z Metalko v Ljubljani ter ■ Gra-matom in Rudo iz Zagreba. Bili smo nov kolektiv, zato smo se naslonili na podjetja s slovesom in si tudi sami ustvariU ime dobrega podjetja. Kovinarska zadruga iz Vidma nam je veliko pomagala, zato bomo z njo radi sodelovali še v bodoče. Zdaj nas Je v kolektivu 21, od tega 9 kvalificiranih delavcev, ostali pa so nekvalificirani. Delo Je deljeno, zato smo nove ljudi priučili posameznih faz. Serijsko proizvajamo potrebščine za gradbeništvo: kovinske samokolnice za prevoz malte In gramoza. Za uslužnostna obrt imamo premalo prostora. Ko bomo zgradili novo stavbo, bomo poseben oddelek namenili zanjo. Ta oddelek ne bo vedno polno zaposlen, ljudi bomo takrat lahko uporabili v serijski proizvodnji. Razen samokolnic bomo delali ie rudarske vozičke in tudi lažjo opremo za tovarne. dve važni načeli naše trgovino* ki ju stalno ponavljamo. Kolektivi trgovskih podjetij _ ju uresničujejo na razne načine. Mi smo našli najboljšo pot, ko smo lani uvedli nagrajevanje po učinku. Prodajalci so plačani od ustvarjenega prometa. Ce želijo, da bo večji, se morajo potruditi in ponuditi potrošniku blago, ki ga želi. Zato je izbira v naših prodajalnah zdaj večja, težav je seveda manj in tudi postrežba je boljša. Vsakdo v kolektivu ve: dobil bom toliko, kolikor bom zaslužil, zato smo vsi prizadevnejši tn tudi prejemki so večji. Ker se je povečal promet, se hkrati krepijo tudi skladi podjetja. Lani smo iztržili.za 31 odstotkov več kot leta 1958, v nemajhni meri po zaslugi nagrajevanja po učinku. Promet je bil večji, skozi naše roke je šlo torej več blaga, stroški pa so bili kljub temu manjši kot leta 1958. Najprej skrb za ljudi tos je bolj slabo, premalo krme je bilo lani, pa otrobov in ovsa in ječmena nam je že zmanjkalo. Besede pa ne zaleže j o za krmo, saj veste. Nove hleve odprte vrste bomo gradili pa pitanje mlade živino. Nekaj krav mlekaric bomo še ktlpUi, za'pitanje pa priredimo sami dovolj. # EMIL 2VEGLIČ, odbornik ter UO Rudnika Senovo: — Kako je delavski svet ustvaril stike s kolektivom, vas zanima. Mnogo nas je in res je bilo dokaj težav preden smo uspeli. Naloga pa seveda še ni opravljena. Udeležfba na seji, razprava in dvig roke pri glasovanju, vse to je le majhen del dolžnosti člana delavskega sveta. Imeti mora čtm globlje stike z delavci, ki so ga volili, vedeti mora, kaj iih žuli. Kako to doseči? Preden greš na sejo moraš sam temeljito proučiti gradivo, ki si ga prejel in se o njem vsaj na grobo pogovoriti tudi z rudarji svoje skupine. Nato ti ne bo težko odgovarjati na vprašanja ;n pogovor nravilno usmerjati, saj rudarji zelo radi razpravljajo na OLO Novo mesto in član DS Komuni smo dali 5 milijonov in pol % MIRO MIKOLAVCIC, predsednik delavskega sveta Konfekcije papirja Videm-Krško: — Naša zgodovina ni dolga, saj gmo ie mlad kolektiv. Ker nas je bilo v začetku manj kot 30, smo bili vsi člani delavskega sveta. Povečevati proizvodnjo In dvigati kvaliteto je bila prva naloga. Največji uspeh smo dosegli lani, ko smo uvedli na- ga bomo 1 milijon 900 tisoč prispevali za odkup enega stanovanja, za dve pa imamo sredstev na skladu. Tudi na razvoj proizvodnje v bodočnosti mislimo. Čeprav je povpraševanje po naših izdelkih veliko, bomo v prihodnje izdelovali še lepilne papirje in izdelke iz papirjev boljših vrst. Nagrajevanje po učinku je vzbudilo v ljudeh čut odgovornosti, vestnejši so pri delu. Proizvodi so zato boljši in kupci nam jih sproti odnašajo izpod strojev, Močni skladi ANTON SEPEC, član delavskega sveta Podjetja za popravila voz, Oobova: ln zcračunovalke toka, pripravljamo oa še seminar za skladiščnike. Obrarn; delavski sveti pri nas n a j brž ne bodo potrebni, ker je v delovnih enotah le po 5 do 8 ljudi in ker jih z našim delom dobro seznanjamo. Vsaka enota dobi zapiendne seje, ki ji (?a prebere in razloži predstavnik delavskega sveta ali pa vodja enote. — Naša največja letošnja naloga je pravilna razdelitev sredstev na sklade podjetja. Temu je bilo v merilu FLRJ doslej danega že dovolj poudarka in tudi naš delavski svet je spoznal velik pomen notranjega gospodarjenja v podjetju. Stroji in vsa osnovna sredstva se obrabljajo, obnova obojega pa je možna samo s pravilnim razporejanjem sredstev na sklade. 82 do 85 odstotkov vseh del nagrajujemo po učinku. To je pri železnici že tradicionalna stvar, saj segajo prvi začetki že v leto 1945. Takšen način nagrajevanja ima velik neposreden vpliv na povečanje proizvodnje in storilnosti. Lani smo v našem podjetju na ta račun za 4,5 odstotka povečali proizvodnjo v primerjavi z letom 1958. Ljudje delajo v delovnih skupinah, spodbujajo se in pazijo, da med njimi ni lenuhov, ki bi živeli na račun drugih. poti v rov, med odmori in ko se t dela vračajo. Ce delaš tako, boš prihajal na »epe pripravljen hkrati pa boš seznanjal koleOctnv z delom DS. Tako uemo mi naše rudarje upravljavce. In kako skrbimo za kadre? Zavedamo se, da stroje vodijo ljudje, da mehanizacija torej sama ne pomeni mnogo. Ljiudl pa je treba učiti, ker sam stroj še ne pomeni učnka. Starejši rudarji odhajajo v pokoj, piucele so ae težave, ker nismo prej na to mislili. Nove ljudii. 4ci naj juh nadomestijo, črpamo iz vrat teh, ki so že v proizvodnji saj delo že .poznajo. Priredili smo vrsto tečajev. 70 novih kopačev se je izučilo v njih, 25 kovinarjev bo kmalu končalo tečaj za vasoke-kvaufioirane delavce. Stipendiramo 1 inženirja, 2 tehnika, 5 jamskih nadzornikov in l delovodjo. Pripravljamo tudi dolgoroenj plan štipendiranja. Ker vemo, da nam bo izobraževalni center mnoge koristil, ga hitimo graditi. Kaj bi s« povedal? O nagrajevanju? V Jami je to te dlje časa rešeno, le zunanji obrati še čakajo . .. Ker vsi stroji niso dovolil tekortačeni, bo treba raz migljati o sodelovanju z drugim podjetji- Tudi na občino ne po« zabijamo. Iz sklada sikurone pora" be bomo letos prispevali za ureditev semovške ceste. Naši rudarji jo največ uporabi j arjo, caito je prav, da pomagamo. Upamo, da bomo tudi že dolgo opevani pla-vatnd bazen na Senovem zgradili letos mi, rudarji. Pozdravi iz Bosiljgrada za 1. maj Vojak Hočevar Albin, ki služi vojaški rok v Bosiljgradu, čestita za 1. maj in lepo pozdravlja svojega očeta, mamo, sestro Slavko z družino ter ostale sorodnike in znance iz Cužnje vasi, brata Jožeta, sestri Marico in Jožico z družinami iz Ljubljane. Prvomajski pozdrav Iz Beograda »Pozdravljam vse prebivalce šentjemejske doline, zlasti pa mamo, ki je praznovala rojstni dan, in vse domače ter jim čestitam za 1. maj! Jože Grgovič, gardist iz Beograda. Tudi Pavle Ciglar, Stanko Vranlčar, Anton Bošnjak, Branko Požgan in Rajko Lep čestitajo domačim in svojim znancem ter jih lepo pozdravljajo. Vsem sorodnikom, fantom in dekletom, kakor tudi vsem bralcem našega lista pošiljajo tople pozdrave domači fantje, ki služijo vojaški rok na romunski meji. Vlado Spehar, Ivan Spolar in Jože Poklar. Uspehi - najboljše spričevalo grajevanje po učinku in prav na ta račun presegli proizvodni plan za 50 odstotkov. Počasi doumevamo veliki pomen komune. Do zdaj jo je podpirala predvsem tovarna papirja, drugi manj. Ker v Celulozi gradijo letos drugi papirni stroj, smo morali priskočit! na pomoč ostali. Čeprav tudi mi gradimo novo stavbo in imamo še vrsto lepih na-Crtov, smo odstopili komuni 5 milijonov in pol svojih sredstev. Članom kolektiva smo vse lepo razložili; razumeli so ln pristali. Potrebujemo tehničnega vodjo proizvodnje. Obrat se razvija, brez strokovnjakov ne bo Ho. Ponudb je dovolj, toda vsak vpraša za stanovanje. Lani smo ustvarili dva milijona dinarjev presežke plač, od te- Razgovor s podpredsednikom 0L0 Novo mesto tov. Ludvikom Golobom o dosedanjem razvoju delavskega in družbenega upravljanja v okraju Vojaki v Kragujevcu toplo pozdravljajo za praznil; dela svoje domače, prijatelje hi znance ter domačo mladino, ki gradi cesto Bratstva ln enotnosti: Alojz Berkopec. Albin Bele, Milan Zaman ir. Jože Jeriček. 0) Tisoče strani smo popisali o štiriletnem boju naših ljudi na življenje in smrt. Človek borec se je prebijal skozi napore, preziral smrt 1« veroval v zmago. Kolone borcev so hitele skozi vročino, dei in mraz, podnevi in ponoči, naprej, vedno naprej. V času kratkih odmorov, v hajkah in neprestanih bojih, so borci vedno našli trenutek za pogovor o jutrišnjem dnevu. — Potem fantje, potem, boste videli! Takrat bo vredno živeti! — Tako so se spodbujali sijočih oči. To je slavno obdobje 1941—1945. 0 Dočakali smo zmago, o kateri smo sanjali dolga leta. Dočakali smo dan, o katerem sc sanjala pokolenja zatiranih pred nami. Dočakali smo ta dan in nismo prikrivali težav, ki so rastle pred nami- Delali smo, Izkušnje pa so se množile in nov človek, še polnejši zaupanja v jutrišnji dan, ae je klesal v novih naporih ln izkušnjah. Raslo je novo, tisto novo, ko je človek poprljeJ s človekom, mišica i milico, srce s srcem, roka z roko, ko je miri poiskala misel. Zraslo je rlrlavsko upravljanje. Deset let je tega. Delavci upravljavci so v začetku, ko so se pripravlja- li na seje, previdno prevračali papir v okornih rokah. Mnogi izmed njih so brali ie črkujo-če. Premišljali so ln se učili, kaj je to konto sklad, bilanca, Investicija, prometni davek, proračun, režija, bruto proizvod, narodni dohodek in is mnogo tega. Komaj so se naučili nečesa, še »pet so zrasle pred njimi nove neznanke in apet ao te učili. Toda prgišče imetja, ki so ga prevzeli v kolektivih pred desetimi leti v upravljanje, ao v tem času veS kot podesetorill. Nail delavski »veti upravljajo danes i premoženjem, vrednim milijarde. # Slavna je desetletnica, ki jo praznujemo leto«. Ne toliko zaradi bogastva itevilk. g katerimi lahko prikažemo nai razvoj. Njena alava in najgloblji pomen je ▼ bogastvu ljudi, ki ao prsili deset let iole delavskega upravljanja. Verujemo v njih, zaupamo jim ln vemo, da bodo Izpolnili tudi letošnjo nalogo, da bodo izpolnili plan do 29. novembra in ae tako odzvali pozivu Socialistične zveze. # Podpredsedniku OLO, tovarišu Ludviku Golobu, smo zastavili nekaj vpraianj o delavskem upravljanju pri nas. Delavski sveti bodo našli v odgovorih mnogo nalog, ki jih ie Čakajo. In spet smo prepričani, da jih bodo izpolnili. Jaz in kolektiv Kaj je najpomembnejša naloga delavskega upravljanja v letošnjem letu? — Zelo rad bi govoril o ©ni sami nalogi, tako kot je vprašanje zastavljeno, toda nalog je več. Omenil bom le tri najvažnejše. Izpolniti plani Z družbenim planom za leto 1960 skušamo doseči 5-letni perspektivni plan v 4 letih. Socialistična zveza je pozvala kolektive, naj plan uresničijo do Dneva republike. Tu čaka delavske svete vrsta nalog. Proizvodne plane podjetij naj proučujejo časovno z ozirom na družbene plane svojih komun in okraja. Naloga ni majhna, toda tudi neizkoriščenih rezerv je v kolektivih še mnogo. Delo v treh ali dveh izmenah, storilnost, izkoriščanje strojnih naprav in organizacija dela so le nekatere izmed mnogih. Mobilizacija teh skritih rezerv je zdaj pomembna družbene plane svojih kosaj bodo le tako našli dovolj sredstev za kolektiv ln širšo družbeno skupnost, in le tako uspeli izpolniti proizvodni plan do Dneva republike. roglejmo t'lje v bodočnost Druga pomembna naloga, delavskih svetov je dolgoročne, še planiranje. Ne smemo ii ne moremo več živeti od danes do jutri; gospodarstvo zahteva pogled v daljšo bodočnost. Ce se bomo potrudili pogledati kaj bo čez 15 let, kaj bomo delali takrat, kako proizvajali, če bomo že danes o tem razmišljali, bomo laze zmagovali sedanje naloge, razvoj pa nas ne bo mogel neprijetno presenetiti. Zato morajo vsi delavski sveti usmeriti svoje delo tudi v dolgoročnejše planiranje gospodarskega razvoja kolektivov. Hagrajujmo po učinku Nagrajevanje po učinku je že lani močno prloomoglo k dvigu proizvodnje. Mnogi kolektivi so ga uvedli. Mislim pa, da smo tu še vedno premalo pogumni. Sistem nagrajevanja nd nikdar popoln, Vidno je mogoče v njem kaj izboljšati. Delavski sveti naj v nagrajevanju po učinku vidijo svojega najzvestejšega pomočnika v skrbi za izpolnjevanje plana, v skrbi za utrjevanje kolektiva, za odkrivanje skritih rezerv in za odpra/ijanje vseh napak. Praksa sam* nas uči, da plačevanje po načciu: prejmeš toliko, kot si naredil, izloča vse kar je slabo in sprošča ustvarjalnost vsega kolektiva. Se nekaj slabosti Vprašal si samo za naloge, ne morem pa mimo tega, da ne bi omenil tudi nekaj slabosti. Malo prej sem govoril o potrebi dolgoročnega planiranja v gospodarstvu. Tu ne moremo mimo kadro/, ker smo z njimi še vedno na zelo mi-javih nogah. Pri pridobivanju novih kadrov moramo biti o>-gumnejši, saj imamo zdaj vrsto novih možnosti: večerne šole, priučevanje na delovnem mestu in štipendiranje mladin ljudi. Tudi o tem morajo delavski sveti resno razmišljati, vsekakor pa resneje kot do zdaj. Pri štipendiranju mladih ljudi izblrajmo predvsem domačine, ker so ti na domačo okolje vezani in bodo zato na Dolenjskem ostali. Večji kolektivi ps naj se pogumneje lo- tijo ustvarjanja izobraževalnih centrov, saj jim bodo ti najboljši pomočnik v priučevanju delavca na delovnem mestu. | Kje je delavsko upravljanje na višji razvojni stopnji: v velikih, srednjih ali malih podjetjih? Kaj je temu vzrok? — Stopnja razvitosti delavskega upravljanja je odvisna od sindikata v podjetju, od Zveze komunistov in tudi od vloge vodilnega kadra v podjetju, se pravi od odnosa vodilnih ljudi do delavskega upravljanja. Pri nas je delavsko upravljanje zaživelo najbolj v srednjih podjetjih. V večjih kolektivih smo premalo razvijali obratne delavske svete, česar se zdaj mnogo resneje lotevamo. V majhnih podjetjih je delavsko upravljanje sorazmerno najmanj razvito. Vzrok so subjektivne sile, ki so še posebno močne v majhnem kolektivu. Več moramo razmišljati ° stikih delavskih svetov W upravnih odborov s kolektivom. Delavski sveti bi morah pred pomembnejšimi zasoda" nji sklicevati zborovanja kolektivov. Vsaj enkrat ali dvakrat na leto naj bi sklicev«!' soje tako, da bi se jih lahko udeležil ves kolektiv in so P°' drobneje seznanil z nalogam1 delavskega sveta. Delavski sveti imajo razen tega tudi malo stikov z odborniki °^ ' ne in okraja. Voljene organ oblasti naj pogosteje kot do- J Bogate Izkušnje desetletja delavskega samoupravljanja šolska zadruga na Mirni (Z GOVORA TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA NA V. KONGRESU SOCIALISTIČNE ZVEZE ZAVEST OSVOBOJENEGA PROIZVAJALCA ... V prvi fazi so bili delavski sveti šele demokratični, politični instrumenti, prek katerih je bilo moč spreminjati materialne odnose. Naslednji korak je bilo njihovo resnično spreminjanje, kar je zahtevalo reorganizacijo celotnega gospodarskega sistema v smeri maksimalne decentralizacije gospodarskega upravljanja. V tei fazi smo začeli spreminjati tudi plačilni sistem s perspektivo, da bi postopoma dosegli polno samoupravljanje d°!ovnih kolektivov v proizvodnji in delitvi, k: bi bilo omejeno le z družbenim planom globalnih proporcev v gospodarstvu in s splošnimi re-gulativnimi ukrepi državnih organov. V takih pogojih je moralo samoupravljanje delavcev na področju upravljanja proizvodnje vse bolj dobiti svojo konkretno materialno vsebino — prav v rezultatih na področju delitve. Smisel in vsebina delavskega upravljanja v proizvodnji je torej predvsem v tem, da omogoča in da bo vse v večji meri omogočala delovnemu kolektivu, da bo neposredno vplival na delitev oziroma, da bo v okvirih s planom določene globalne družbene delitve samostojno delil plodove dela. Individualni kvantum dela proizvajalcev bo moral v takem sistemu postati merilo za njegov delež v skupnem dohodku kolektiva, določenem za delitev, kolektivni kvantum dela podjetja pa poslaja merilo za delež delovnega kolektiva v splošnih družbenih skladih delitve. Ta delež kolektivov je vir njihovih notranjih skladov, ki jih imajo sami na razpolago. Iz teh materialnih virov je tudi dohodek komune oziroma materialna osnova družbenega standarda. V tem procesu se ne začenja spreminjati le oblika države, marveč tudi značaj državne lastnine nad sredstvi za proizvodnjo kot začetne in elementarne negacije privatne lastnine. Le-ta postaja vse bolj družbena, v nravem pomenu te besede, to je skupna imovina vseh in vsakega posameznega človeka, s tem pa tudi negacija vsake lastnine. Le-ta je hkrati tako skupna kot osebna, vsakogar in nikogar, lokalna in skupna. Proizvod družbenega dela je družbeni proizvod, to je imovina celotne družbene skupnosti — v tisti meri, v kakršni le-ta zagotavlja njeno vzdrževanje in napredek — in imovina posameznega proizvajalca, pač sorazmerno njegovemu individualnemu kvantumu dela, ki ga je vložil v izdelek. Taka gibanja ustrezajo tudi splošnim težnjam v sodobno n družbenem razvoju človeštva, ki na eni strani zadržujejo narode in ljudi ter širijo polje moderne delitve t ela, približujejo narode ln zahtevajo vse hitrejše brisanje državnih mej in drugih preprek te vrste, na drugi strani pa krepijo samostojnost in družbeno vlogo posameznika, osebnosti, uri čemer zahtevajo s tem tudi decentralizacijo upravljanja nad proizvodnjo in delitvijo ter dekoncentraoljo številnih družbenih funkcij, direktno demokracijo itd... zagotoviti učinkovit vpliv kolektiva na delo organov upravljanja # V številnih podjetjih se trudijo, da bi delovni kolektiv sproti obveščali o odločitvah organov delavskega samoupravljanja. Ponekod izdajajo tovarniške časnike, ki posredujejo bralcem vse tekoče probleme Podjetja, podatke o Izpolnjevanju plana, zaslužkih, delovni storilnosti in drugem, sklepe delavskega sveta itd. V večjih gospodarskih organizacijah redno sklicujejo obratne konference, na katerih člani delavskega sveta in votililni ljudje podjetja pojasnjujejo članom delovnega kolektiva odločitve delavskega sveta in sploh probleme podjetja. »To je v redu in prav,« mi je nedolgo tega dejal neki delavec, »toda zakaj vedno govorimo samo o obveščanju!? Upravljavec se ne sme zadovoljiti samo s tem, da je sproti obveščen o vaeh pomembnejših odločitvah organov delavskega samouprav ljanja. temveč mora terjati tudi možnost učinkovitega vplivanja na upravljanje s podjetjem ... « % V prenekaterem podjetju so vpeljali prakso, da redno sklicujejo obratne konference ali pa sindikalne sestanke pred scgo delavskega sveta. Na ta način imajo člani delovnega kolektiva možnost, da s svojimi stališči vplivajo na delo delavskega sveta, preden ta sprejme za ves kolektiv življenjsko pomembne sklepe. Tudi ustanavljanje obratnih delavskih svetov približuje delavsko samoupravljanje neposrednemu u-pravljavcu. Obratni delavski sveti namreč omogočajo vključevanje širšega kroga ljudi v 1 neposredno upravljanje, posebno še, če uvedemo nagrajevanje po ekonomskih enotah, ko je notranja delitev dohodka stvar delavcev tistega ohrata. S tem se v njih utrjuje občutek, da jim nihče drug ne daje plače, temveč da si jn sami ustvarjajo in tudi delijo. Odločanje o tem je nedvomno eden izmed najpomebnejšlh materialnih temeljev obratnega delavskega sveta- dve škodljivi skrajnosti in zlata sredina V kranjskem podjetju »Iskra« pripravljajo ustanovitev organizirane informativne službe, ki bo nedvomno vplivala na večji uspeh podjetja, ker bo delovni kolektiv stalno, sistematično obveščala o vseh tekočih problemih podjetja. Informativna služba bo koristila organom delavskega samoupravljanja, ker bo zanje zbirala najrazličnejše predloge. yo- Aeroklub Novo mesto bo priredil 2. maja ob 9. uri dopoldne v prečni miting z otvoritvijo letalske sezone. Sodelovala bodo motorna in jadralna letala ter padalci. V Straži bo 30. IV. pred No-volesovim obratom vezanih plošč miting za delovne kolektive v Straži, TVD Partizan pa bo priredil slavnostno akademijo. V Dol. Toplicah bo 1. maja v Zadružnem domu slavnostna akademija in brezplačno predvajanje filma. Mladina Novega mesta in pripadniki JLA sestavljajo posebno ekipo s kulturnim sporedom, ki bo obiskala med prvomajskimi prazniki Prečno, Stražo, StopiČe in Otočee. O deležu mladine v letošnjem prvomajskem slavju so prejšnji teden razpravljali tudi na posvetovanju vseh predsednikov občinskih komitejev LMS. Ugotovili so, da so v vseh občinah izdelali pestre sporede prvomajskih prireditev, kjer bo povsod sodeloval tudi mladi rod. Posebno slovesna bodo praznovanja v mladinskih aktivih. Aktivi bo- so se ti močneje kot doslej uveljavili v delu organov delavskega upravljanja. Lahko celo rečemo, da zelo uspešno, čeprav stanje še ni povsem zadovoljivo. BI lahko povedal kaj o posebnih pogojih, v katerih se je delavsko upravljanje v našem okraju razvijalo? — Pri razvijanju gospodarstva smo se morali nujno nasloniti na delovno silo iz domačega področja. Proletariata ni, delavske tradicije šele ustvarjamo, zato so nastopale pri razvijanju delavskega upravljanja razne težave. Vprašanje standarda na primer, je bilo ukvarjajo s stvarnimi nalogami. Na splošno je bilo najuspešnejše delo svetov za zdravstvo in socialno skrbstvo, pri občinah pa so zaživeli najbolj gospodarski sveti. Pri delu še nismo uspeli ustvariti navpične povezave, namreč povezati delo okrajnih svetov bude, pripombe in kritike. % Tudi v naših, predvsem nekaterih večjih podjetjih bi morali razmišljati o organizirani informativni službi, ki bi na eni strani obveščala kolektiv o problemih podjetja, na drugi strani pa zbirala pobude, predloge in pripombe članov delovnega kolektiva ter jih posredovala organom delavskega samoupravljanja ln vodstvu podjetja. Treba se je zavedati, da se upravljavci ne zadovoljujejo več samo z zapisniki na oglasnih deskah- Delavsko samoupravljanje je v svojem desetletnem razvoju preraslo take oblike obveščanja in terja vedno nove, kvalitetnejše načine, ki ne omogočajo obveščanja samo od zgoraj navzdol, temveč tudi vplivanje od spodaj navzgor. posamezniki proti volji večine ne smejo ukrepati £ Nekoč sem prisostvoval seji upravnega odbora nekega podjetja. Razen enajstih članov upravnega odbora, je bilo na seji tudi pet vodilnih nameščencev iz uprave. Ves čas so imeli glavno besedo, pojasnjevali so osnutke raznih načrtov, oblikovali sklepe in spodbujali člane upravnega odbora h glasovanju. »Kaj vraga tako tiščite v nas,« se je tedajcl razhudil član upravnega odbora, delavec srednjih let. »Vi nam pojasnite osnutke, potem pa nas pustite, da bomo sami odločali. Ni nam treba vsiljevati svoje volje.« # Taki primeri niso več tako pogostni, da hi jih lahko posplošili, a vseeno zaslužijo potrebno pozornost. Res se na nekaterih sejah delavskih svetov še dogaja, da imajo vodilni nameščenci glavno besedo. V nekaterih podjetjih so to preprečili tako, da so zadolžili posamezne komisije za izdelavo predlogov in sploh materiala do kurili kresove, tam bodi kulturni sporedi, kjer bodo govorili mladim tudi tovariši, ki so sodelovali že pred vojno v naprednem delavskem gibanju. Precej bo različnih gostovanj med aktivi,. skupnih izletov v partizanske kraje, na Mirno goro, Debenc, Bohor, Lisco, Gorjance, Opatovo goro, Frato in drugam. Tudi mladina iz vrst JLA bo sodelovala na različnih prireditvah skupno z vaškimi aktivi LMS. Mornarski pozdrav Zdclanom Marjan Novak, ki služi vojaški rok v Veli Luki, se često spominja domačih krajev, sorodnikov in znancev ter jim pošilja s prelepega Jadrana iskrene prvomajske čestitke. Naši iz Titograda pošiljajo bralcem Dolenjskega lista, domačim, sorodnikom in znancem tople pozdrave in jim čestitajo za Praznik dela. Jože Skulj, Vinko Potisk, Jože Kavšček, Peter Poglavec, Franc Mihelčič. Jože Bajuk, vseskozi zapostavljeno, to pa je povzročilo znatno prelivanje delovne sile. Človek, ki je svoj obstoj povezal z življenjem podjetja, ima močnejši odnos do kolektiva kot ta, ki išče delo le zaradi zaslužka. Ravnotežje problemom teh vrst so nam pomagali ustvariti številni delavci, ki so kot borci NOV prešli ogenj revolucije in so s svojo revolucionarno tradicijo in politično razgledanostjo pomagali pri utrjevanju delavskih svetov. Prav zato tudi nismo v naših delavskih svetih in pri delavskem upravljanju nasploh na našem področju imeli nikdar bojazni političnih spopadov. z delom občinskih in kar je Še pomembnejše, povezati delo občinskih svetov z raznimi komisijami, odbori, ostalimi organi upravljanja in z delom družbenih organizacij. Da bo zadeva laže razumljiva, bom navedel kot primer delo šolskih svetov. Delovali so dobro, le premalo pogumno so se usmerili v uresničevanje šolske reforme. Pri njihovem delu je čutita premalo skrbi za to, da bi dali vsebino dela šolskim odborom. Materialna plat šolstva že počasi prehaja na šolske odbore. Šolski sveti pri občinah bi morali imeti za sejo delavskega sveta, seveda skupaj z vodilnimi ljudmi iz uprave. Odtlej so bili poročevalci na sejah delavskega sveta člani oziroma predsedniki komisij in ne več vodilni nameščenci. To seveda ne pomeni, da njihova navzočnost nI potrebna na zasedanja, toda govorijo naj takrat, kadar žele upravljavci kako pojasnilo aH kaj podobnega. # Izkušnje desetletja delavskega samoupravljanja so bogate in jih s tem sestavkom ni mogoče vseh izčrpati. Eno pa je jasno: upravljavska zavest delavca je že na taki ravni, da beseda DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE vzbuja spoštovanje in pozornost. fr. Ze lansko pomlad je bila na Mirni ustanovljena šolska zadruga, ki se imenuje po pionirskem odredu »Fran Luna-ček*. Od šole smo dobili nekoliko zemlje, manjkalo pa je vse ostalo. Znašli smo se in sklenili s Kmetijsko zadrugo na Mirni pogodbo, nato dobili denar za najpotrebnejše orodje in semena. Posejali smo hibridno koruzo, koren in po- Domačih krajev niso pozabili »Fantje Dolenjci, ki služimo vojaški rok v Virovitici, se večkrat spominjamo domačih krajev ter domačih, sorodnikov in znancev. Dolenjski list, ki ga redno prebiramo in ga komaj čakamo, nam prinaša košček doma. Vedno se prič-umo, kdo ga bo prvi bral. Ko smo z branjem končali, zapojemo prenekatero slovensko pesem, ki se razlega daleč naokrog. Vsem fantom, ki so v vrstah JLA, priporočamo, naj si naroče domači list. Za 1. maj čestitamo svojcem in vsem našim kolektivom! Rado Pižem, Tone Gore, Martin Šiško in Stanko Hude«. zato več stikov s šolskimi odbori in s pedagogi, težo dela obojih pa bo treba prenesti na družbeno politično usmerjanje pri uresničevanju šolske reforme. Materialna plat je sicer zelo pomembna, vendar pa jc drugotna. Kako smo v organih družbenega upravljanja uveljavili pomlajevanje in vključevanje žena? AU so rezultati zadovoljivi? Ce niso, kaj je po tvojem mišljenju vzrok? — Ko odgovarjam na to vprašanje moram poudariti, da smo v svetih naredili za pomlajevanje in vključevan je žena mnogo manj kot v delavskih svetih, čeprav smo se tudi tukaj trudili. V svetih je preveč vodilnih mož in strokovnjakov, čeprav obojim nihče ne odreka sposobnosti. Mislim pa, da bi delo potekalo mnogo bolje, če bi bila v občinskih svetih le ena tretjina vodilnih mož in strokovnjakov, ki bi delo sveta pravilno usmerjala, drugi člani pa bi bili mladi, napredno misleči ljudje in žene, skratka državljani, ki bi delo sveta tudi v praksi uveljavljali in se razen tega še marsičesa naučili. Kako se bo družbeno upravljanje uveljavilo v novem proračunskem sistemu, saj vsi vemo, da so letošnji proračuni zelo pičli? Kakšna je vloga teh organov pri zbiranju samoprispevkov, Otočec ob prvem maj i Za praznik dela — 1. maj priredi osnovna organizacija ZB Trška gora skupno z organizacijo ZB Otočec partizanski pohod na Trško goro. Kolone bodo šle z vseh strani, snidenje pa bo popoldne ob dveh na Trški gori, kjer bo govor s krajšim sporedom, nato pa veselo rajanje.. Obe organizaciji ZB vabita na Trško goro vse prijatelje narave. Tudi pionirji na Otočcu imajo pionirsko zadrugo. Razen tega so zelo pridni in pomagajo pri proslavah, pri krasit-vi partizanskih grobov in drugih akcijah. Za njihovo delo gre priznanje tudi vodstvu šol in učiteljskemu kadru. G. M. čestitka ca 1. maj »V prvi vrsti želim upravi in uredništvu Dolenjskega lista še mnogo uspehov pri razširitvi tega časnika, ki je posebno priljubljen pri nas vojakih, hkrati pa čestitamo in pozdravljamo svoje starše in prijatelja Jožeta Bučarja, ki je pri vojakih v Požarvcu. Jernej sadili krompir. S temi posevki smo dosegli lepe uspehe. Pridelali smo 83,3 q hibridne koruze na hektar. Toliko tudi od kmetov redkokdo pridela v naši dolini. Z dobičkom smo v jeseni zadrugi poravnali skoro ves dolg, nekaj malega je še ostalo. Naš inventar je še vedno pomanjkljiv, toda ne moremo vsega naenkrat kupiti. Kmetijska zadruga nam nudi tudi strokovno pomoč. V zimskih mesecih smo imeli predavanja, ki jih je vodila ing. Tončka Avguštin. Vključili smo se tudi v tekmovanje mladih zadružnikov in aktivov LMS. Izdelan imamo načrt za delo: saditev vrtnin, ureditev tople grede, skrb za šolsko dvorišče, m" r-va orodja, pridobivanje novih članov itd. V našo zadrugo je vključenih nad 90 pionirjev, ki z zanimanjem delajo na vrtu. Radi bi si ogledali vsaj eno državno posestvo, kmetijsko šolo ali kaj podobnega, kjer bt videli sodobno kmetovanje. Če bo le mogoče, bomo to svojo zamisel tudi uresničili. Ludvik Kolenc pri povezovanju podjetja s komuno in materialni pomoči podjetja v reševanju komunalnih problemov? — Novi proračun sloni na gospodarski moči občine, v tem je njegova dobra stran. Notranja delitev sredstev je prepuščena organom družbenega upravljanja. S tem jim je zaupano samostojno odločanje o potrošnji dodeljenih sredstev, kar pri organu družbenega upravljanja ustvarja materialno zainteresiranost. Vse to seveda povečuje družbeno odgovornost teh organov. Zato morajo stremeti za tem, da bi imeli čim tesnejše stike s krajevnimi odbori svojega področja ln z volivci. S slednjimi bodo najlaže dosegli stike tako, da bodo na zborih volivcev poročali o svojem delu in se z ljudmi pogovorili o potrebah. Res je, da so proračuni pičli. S tem pa seveda ni rečeno, da sredstev ni. Mnogo govorimo o komuni kot novi celici naše družbe. Komuna naj bo prava zaokrožena celota, tako gospodarsko kot politično; zato morajo imeti vsi na njenem področju skupen interes: krepiti komuno. Omenil si podjetja. Tu ježe ena možnost iskanja sredstev, ki jih v proračunu ni. Podjetje mora zanimati, koliko šol je v občini, koliko bolnic, ambulant, menz, domov oddiha, otroških vrtcev, koliko je sta- novanj, kulturnih ustanov in kako vse te ustanove živijo, saj jih uporabljajo prav tisti delavci in njihove družine, ki v podjetju delajo. Podjetja so v te namene že mnogo prispevala. Tu je torej neizčrpen vir dohodkov in najprijemljivej-ši način za zbliževanje orga- • nov komune, delavskega in družbenega upravljanja ter vsega prebivalstva. Ni potrebno, da so na ta način zbrana sredstva ne vem kako velika; važno je le to. da jih zbiramo, ker tako povezujemo podjetje s komuno. Drugi vir je samoprispevek državljanov. Tudi tu imamo že številne izkušnje, posebno na podeželju. Ljudje so voljni prispevati, bodisi v denarju, ali s prostovoljnim delom. Seveda pa je treba obrazložiti zs kaj sredstva potrebujemo. Novi proračunski sistem ima še eno dobro lastnost. Neuporabljena sredstva ne zapadejo več kot so dosedaj, ampak se prenesejo v naslednji proračun. To navaja organe družbenega upravljanja k varčevanju. Trudijo se uporabiti sredstva čim bolj gospodarsko. Občine so storile premalo v predpisovanju amortizacije za razne komunalne naprave. Predpišejo naj amortizacije in razpolaganje s temi sredstvi prepustijo organom družbenega upravljanja, ki bodo nato smotrneje vzdrževali komunalne naprave. MILOŠ JAKOPEC V Žužemberku kopljejo vodovod V Zužembe; ku že kopljejo za napeljavo lokalnega vodovoda. Prve so začele kopati dekleta in žene, ki se bodo zaposlile v obratu Industrije za elektrozveze. Vsak dan opravijo okoli 100 prostovoljnih ur. VZORNO UREJENA ŠOLSKA VRTOVA 2e pred leti so začeli urejevati šolski vrt na Dvoru, lani pa je bil dokončno urejen. Tudi pri žužemberški osemletki so pričeli letos načrtneje urejevati šolski vrt. Uredili so toplo gredo, zasadili lepotično grmičevje, uredili zelen jadne in cvetlične grede, sedaj pa delajo na krompirišču. Pri obeh šolah so se zelo izkazali pionirji, ki opravljajo vsa dela. Tudi po drugih suhokranj-skih šolah so pionirji zelo delovni in urejujejo okolje šol. M. S. !z šmarjete se oglašajo Na pobudo privatnih kroja-čev in s pomočjo množičnih organizacij je pričelo v Smar-jeti obratovati Krojaško podjetje Smarjeta. Zaenkrat so zaposleni 4 krojači,"predvideno pa je, da se bodo vključili še ostali privatni obrtniki te stroke, ker bo sedanje podjetje kontroliralo vse krojaške Šuš-marje in jih prijavilo. V to podjetje se bodo lahko vključile tudi šivilje in čevljarji, ker predvidevajo, da bo imelo podjetje sčasoma tudi čevljarski in šiviljski obrat. Petroleja nI dobiti v nobeni šmarješki trgovini. Nekaj bo treba ukreniti, da ne bodo prebivalci prisiljeni hoditi ponj v Skocijan ali v Novo mesto. p> Iz Slavonske Požege »Tu smo na služenju kadrovskega roka. Daleč smo od doma, a vendar spremljamo napredek domačih krajev prek Dolenjskega lista, ki ga vedno nestrpno pričakujemo. Preberemo ga vsega in se potem pogovarjamo o tem. Za vedno sveže novice se lepo zahvaljujemo uredništvu in vsem sodelavcem Dolenjskega lista ter jim želimo še mnogo uspehov. Vsem delovnim ljudem Dolenjske čestitamo za l. maj, toplo pa pozdravljamo svoje domače: Tone Simončič, Tone Lisec, Karel Kozina, Jože Novak, Lojze Miklavčič in Lojze Kolenc. Iz Titograda pozdravljajo še vse Belokranjce in domače: Franc Kump, Martin Kastclic, Franc Mihelčič, Jože Bujak, Matija Fortun in Bogomir Lcgan. # Spominjam se delavca, ki je pred desetimi leti, ko je dobil vabilo za sejo delavskega sveta, zdolgočaseno zamahnil z roko: »Kaj bomo mi, delavci! S podjetjem naj upravljajo tisti, ki so se za to šolali...« # Desetletje delavskega samoupravljanja je vcepilo v zavest tega delavca, da je upravljavec, torej gospodar podjetja. Nič več zdolgočaseno ne maha z roko. Včasih do polnoči tišči v papirje, ki jih je dobil, da bi se pripravil na sejo delavskega sveta. Hoče sodrlovati v razpravi, da mu delovni kolektiv ne bi kdaj zabrusil v obraz: »Kimavcev ne potrebujemo v delavskem svetu I« Na vsakem zasedanju sodeluje v razpravi, toda nikoli ne mlati prazne slame. S prireditvami, kresovi in izleti pozdravljamo Prvi maj! Jaz in socialistična družba Minil je čas, ko so zganjali politiko samo politiki. Politika je grška beseda In pomeni skrb za javni blagor. Vsi smo člani družbe in vsi delamo za boljše življenje nas vseh. Sleherni državljan je danes politik; z močjo svojih rok in s silo svojih misli ustvarja svoj jutrišnji dan in jutrišnji i.sn vso družbo. Zato smo podpredsedniku Ludviku Golobu zastavili tudi nekaj vprašanj o družbenem upravljanju. # Stran 6 dolenjski list Stev. 17-18 (527-528$ Gospić včeraj in dane Okraj Gospić ima okoli 119.000 prebivalcev. Družbeni plan razvoja okraja predvideva, da se bo v razdobju 1957-61 povečal brutoprodukt od 13,3 milijarde na 24,6 milijard dinarjev, narodni dohodek pa od 5,1 milijard na 9,3 milijarde dinarjev. Brutoprodukt se bo povečal največ v industriji (od 4 milijarde na 8,4 milijarde), kmetijstvu (od 6 milijard na skoro 12 milijard) in v gostinstvu. Od skupnih investicij, ki znašajo v tem obdobju okoli 5 milijard din, je predvidenih nad milijardo in pol samo za novogradnje, dograditve in rekonstrukcije v lesni industriji in prav toliko za gradnjo novih električnih daljnovodov. slaviji, medtem ostajajo doma. ko danes že Tam nekje pri izviru Kostel-ke, morda prej ali pozneje, se začne gospićki okraj. Lika, tista iz ogulinskega okraja, se tu nadaljuje. Kamenje, grmovje, kjer pozimi zavijajo volkovi. Hišice, večinoma lesene, bele in večinoma brez poda. Pred nekaj leti ni bilo v Liki niti 10 metrov asfaltirane ceste. Tud- danes ni še najbolje. Naleteli smo na nekaj 100 metrov asfaltirane ceste in spet na nekaj kilometrov lukenj ... pa spet asfalt . . in tam prečka staro cesto trasa nove Asfaltirana je že cesta Senj —Zadar, lotos pa bodo modernizirali še cesto Vrhovine — Otočac, Gospić — Brušane in Perušić — Janće. V nekaj letih nameravajo povezati z asfaltiranimi cestami vse važnejše turistične kraje Like. Prav zaradi tega imajo v načrtu modernizacijo cest proti Reki, Karlovcu, Bihaću in Zadru. Avtomobil vidiš na ličkih cestah bolj težko, najtežje pa privatni. Z leti se tudi to popravlja. Lani je dobilo v Gospiću avtomobile 9 privatnikov. Zaradi vedno večje moto-rizacije ima vedno več posla tudi sodnik za prekrške . . . Vse je tako, kakor pred nekaj leti pri nas. Staro proti novemu ... Peljal: smo skoi vas. Okoli hiš imajo posajenih precej sliv, a so vse okužene. In tam pase dekle ovce. V roki ima neko palico, na koncu nje volno in navija . . . Lika ima približno 200.000 ovc, ki dajejo le po 1,3 kg volne, ki pa je ne mor?j d industrijsko predelovati. Lsios nameravajo merinizi-rati 131.000 ovc. Te bodo dajale še enkrat več volne kot sedanjo ovce, vohva ■ bo trikrat več vredna pa tudi industrija jo bo lahko predelovala. Za uvoz volne daje namreč naša država približno 7 milijard deviznih dinarjev in Lika bo pripomogla, da Se bo ta naš izdatek znižal. 2e v začetku te velike akcije pa so se po vaseh začele širiti čudne zgodbe. Križane (me-rinizirane) ovce povržejo ja-genčke z dvema glavama in ti takoj poginejo. Take zgodbe se pojavljajo tudi pri nas, kadar je treba uvesti kaj novega. Seveda so hujše in bolj naivne tam, kjer je narod bolj preprost. In kakor pri nas, tako je imela in ima še tudi v gospićkom okraju Socialistična zveza precej dela, da kmetom dokazuje jn jih prepričuje o nesmiselnosti takih in podobnih zgodb. Gospodarstveniki okraja pa mislijo še naprej. Zakaj bi prodajali nepredelano volno? In že pripravljajo elaborat za gradnjo kombinata za predelavo volne . . . Lika ima tudi vse pogoje, da bi pridelovala najboljši industrijski ječmen, iz katerega delajo pivo, razen tega pa uspeva na liških poljih naš najboljši krompir. Za vse to (ovce. krompir, ječmen in šo travo ter deteljo) bo dajal okraj kmetom vso pomoč, za vse ostalo pa nič. Podpiral bo pridelovanje' samo tega, kar se izplača in za kar so pogoji. Vozimo dalje. Šofer trobi in kolne. Na cesti so ljudje z li-škimi kapami, ki se le počasi, nekako obredno umikajo, saj vedo, da jih avtomobil ne bo povozil. In malo dalje smo srečali avtobus, ki je imel na strehi pravo robo iz Ribmce. Lika, slikovit kraj dobrih in malce čudnih ljudi, ki jih je skozi stoletja tepla revščina. Ličani so se selili v Ameriko in drugam. Ličani so Se borili povsod. Franc Jožef je imel Ličana generala in kadet iz Gospića je bil turški mušir — maršal. Ta liški potepuh, -ki je bil najpr.ej.kapetan,. po.T. tem major, pozneje pa paša in mušir. je podoben tudi ostalim Ličanom ki so vsi dobri vojak; in oficirji. Tudi takoj po vojni so se Ličani še selili po Jugo- Stoieine navade ne umro prek noči Liški Osik je novo mesto, ki ga pred leti sploh ni bilo. Tu so moderni stanovanjski bloki, asfaltirane ceste, parki, lep hotel in nova tovarna »Marko Orešković«. Zal manjkajo ponekod na oknih kljuke. — Lepo mesto, lep hotel imate, toda ne čuvate ga dovolj. — Upoštevati morate, da so prišli v naše mesto, v nove stanovonjske bloke ljudje iz lesenih hiš, ki še lesenega poda niso imele, ki niso imeli kopalnic in še nujnejših prostorov ne. Ti so pripeljali v bloke prašiče, kokoši in kaj vem še vse — skratka, preselili so vse svoje prejšnje borno življenje. No, pa so se tega že odvadili. Težko, pa je le šlo. To je bil velik in boleč skok. Stoletja stare navade so se lomile. Pred sto in sto leti, pcc-tem za časa Avstrocgrske pa tudi stare Jugoslavije je teklo življenje rodov enako. Potem pa v nekaj letih tak skok! Prej so vse oblasti samo jemale . .. Od 2 na 28 milijard dinarjev Pred tremi leti je imela Lika le nekaj slabih motorjev, ki so proizvajali električno energijo in dajali elektriko, ki je požmigovala. Po vaseh so seveda svetili le s petrolejkami. 1957 je prodn-1 v Liko nekje od Bihaća prvi daljnovod. Danes ni dobra elektrika več redkost. Danes ima Lika 20 industrijskih podjetij, ki pa se razširjajo in modernizirajo. Okraj ima pripravljene elaborate za 16 novih podjetij, ki jih bodo postopoma gradili. Lika ima za svojo industrijo dovolj surovin pa tudi tržišče za sedanje in bodoče proizvode. Tu so tudi bogati gozdovi, dobra glina, živina. Ko bodo zgrajeni vsi novi objekti in ko bodo razširjeni stari, se bo sedanji bruto produkt, ki je približno 2 milijardi, povečal za približno 14-krat. Pred kratkim je začela v Gospiću s poizkusno proizvodnjo Tovarna vezanih plošč, ki stoji tam, kjer je raslo lani še grmovje in praprot. V pogon je šla dva meseca pred rokom Inženirji, tehniki in delavci za to tovarno so bili na praksi po Zgodovinska slika iz muzeja NOB v Bihaću: Josip Broz-Tito, vrhovni komandant NOV in POJ« govori na prvem zasedanju AVNOJ sorodnih jugoslovanskih podjetjih — tudi pri našem «-No-volesu«. Kadri, kadri, kadri! Nove tovarne pa zahtevajo nove kadre, strokovnjake. Ven- Pretekli mesec je novinar našega uredništva Jože Prime v družbi člana pripravljalnega odbora za VIL Zlet bratstva in enotnosti Danila Kovačiča in novinarja »Dela« Franca Vrečarja obiskal okraje KARLOVAC, GOSPIĆ, BANJA LUKO, OGULIN, BIHAĆ, PRIJEDOR in SISAK. Tovariši so povsod obiskali predstavnike ljudske oblasti in pripravljalne odbore za junijski zlet v Novem mestu. Pred velikim srečanjem ljudstva in mladine 8 okrajev bomo seznanili naš« bralce z napredkom in razvojem bratskih okrajev, z glavnimi značilnostmi tamkajšnjih pokrajin in ljudi. Opis potovanja začenjamo danes z vtisi iz okrajev Gospić in Bihać. dar so še • podjetja, ki mislijo, da bo šlo pri njih brez kadrov (podobno smo mislili pred leti pri nas). Gospićka »Mehanika« pravi, da ne potrebuje strokovnjakov. In ko ooob dobili nove stroje, ne bo znal z njimi nihče delati, kljub temu pa iih bodo preizkušali in — pokvarili. Vendar do tega ne bo prišlo, ker bo to preprečil okrajni ljudski odbor. Vedno se še staro upira novemu, tudi v novemu se najde še staro, ki se upira novejšemu . .. Bred) kratkim so v Gospiću praznovali 10-letnico gimnazije »Nikola Tesla«. Razen gimnazije imajo še učiteljišče, v kratkem pa nameravajo odpreti še Srečanje z Bosno... Okraj Bihać bo povečal po petletnem planu brutoprodukt od 16 milijard na 27,6 milijard, narodni dohodek pa od 8,4 milijard na 14,5 milijard dinarjev. Samo v industriji naj bi se brutoprodukt povečal za 107,4°/o. T-. porast bodo zagotovili z izgradnjo tovarne celuloz^ v Drvarju, tovarne lepenke v Cazinu, dveh tovarn lesovine, tovarne plastičnih mas Bosanski Petrova suhe destilacije drv Bihać in z dograditvijo tekstilne tovarne Bihać. Razen tega je v načrtu še več manjših dograditev, novogradenj in rekonstrukcij. Lesna industrija j bila do sedaj in bo še naprej osnovna industrijska panoga. V okraju imajo še rudnik boksita, ki je bil odprt leta 1953 ln je od takrat do leta 1958 povečal proizvodnjo od 5.000 ton na 40.000 ton, že letos pa naj bi dal okoli 80.000 ton rude. Rudnik barita bo dajal letos okoli 10.000 ton. Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Gospiću Pri Plitvicah smo zapeljali v hrib. potem v dolino ... in tu sem doživel svoje prvo srečanje z Bosno. Muslimanske hišice so najširše na vrhu pri strehi in najožje spodaj. Vse so enake, vse imajo vse štiri zidove enako velike. Bosanci, dolgi, bolj suhi, koščeni ljudje, so se počasi, a vendar hitreje umikali avtomobilu. Okoli hiš ograjeni vrtovi in pred njimi molče posedajo na tleh ljudje. »Cesta za Bihač zaprta,-nam je povedal prometni znak. No, zapeljali smo na obvozno »cesto-. Nekaj časa je bila kar za sillo . . . potem pa luknje! Šofer je vozil, mi pa smo tekli za avtomobilom, preskakovali luže, gazili blato. Srečali smo italijanski avto, — Le kaj hudiča zapirajo ono cesto, dokler niso usposobili te! Ko smo vozili in tekli skozi neko vas, se je nabralo okoli nas staro in mlado. — Zakaj pa ne popravite te ceste? Ogovor.upnj je skomignil z rameni: — Tudi mi bi radi videli, če bi bila popravljena, bi se vsaj lahko s kolesi vozili na delo. Tema je bila že, ko smo prispeli v Bihač, mesto, ki bo praznovalo letos 700-letnico obstoja, mesto, kjer je bilo prvo zasedanje AVNOJ, kjer je bil prvi kongres Anti-fašistične mladine Jugoslavije in tako dalje. Ljudje so bili prijazni. Neki profesor nam je svetoval, kje naj prenočimo, povabil pa nas je tudi na kavo v kavarno Bosna. Povedal nam je marsikaj. O Ostrožcu gradu Bele IV., kjer je bil 1942. leta Vrhovni štab NOV in Partizanskih odredov Jugoslavije, s tovarišem Titom. Tu je zdaj muzej. O kamnu bihacitu, ki ga dobivajo pri Bihaču in je z njim obložena Dunajska opera, prodajajo pa ga tudi v Ameriko in drugam . . . Zaigrala je godba in pjevačica je zapela: »Samo ja nemam jadna dragana . .* Profesor je pripovedoval, kako so včasih ugrabljali dekleta. Ti primeri so vedno redkejši, vendar se še pojavljajo. Pripovedoval je o enem, ki ga je videl. Moški, žene in dekleta so sušili seno. Moški so šli po vozove. Takrat se je približal ženam in dekletom zaljubljeni fant s svojimi pajdaši, ugrabil dekle in jo odpeljal domov. (Z ugrabljenim dekletom je šla tudi njena sestra, ki je ni hotela pustiti same.) Oče ugrab-ljenke je posredoval pri ljudski milici. Miličniki niso hoteli na pot, ker se je med tem znočilo. Sorodstvo ni hotelo čakati. Stric ugrabljenke je zbral fante, jim pobral nože (da ne bi prišlo do prehudih bojev) in jih vodil proti hiši, kier« so imeli "Ugrabljeno de*' kle. Tu so že slavili, pili, jedi j in pripravljali vse za poroko Vendar je tu še en nenapisan zakon: v lastni hiši ni obračuna! Upoštevajo ga vsi, zate niso napadli hiše, pač pa so se razporedili po navodilu voditelja (strica). Ta je obkolil hišo — oni notri so slavili na dvorišču in niso vedeli, kaj se pripravlja — nekaj fantov, oboroženih s palicami, pa je postavil pri vratih hiše. Sam se je vtihotapil v hišo, nekako po posluhu našel pravo sobo, izbi] okno in vrgel oteto dekle ven Za njo je skočila tudi sestra. Sam je tekel skozi vrata — za njim pa vsi svatje. Zunaj so jih bojevniki dekleta drugega za drugim uspavali (z udarcem palice po glavi). Ženin je pobegnil na delo v Slovenijo. Milica ga je našla šele po desetih mesecih . . . « Mesto Bihač so samo zavezniki 66 krat bombardirali. Po vojni in že prej so ga gradi'li po raznih načrtih: avstrijskem, ruskem, angleškem in morda še kakšnem . . . Kraji slavne preteklosti Ogledali smo si muzej NOB, ki je v isti dvorani, kjer je bilo prvo zasedanje AVNOJ. Dvorana je opremljena še prav tako (tudi slovenska zastava je obrnjena narobe kot takrat). Obstal sem pred doku- mentom — nekakšnim poročilom občinskega ljudskega odbora Bosanski Doljani, takratni okraj Daruvar. Tu piše: Borcev v NOV 257, padlih 40, naroda umrlo 561, živih ljudi 5 srednjih strokovni,n šol. Tudi to ije okraj, kjer je bilo med vojno p o žganih 90 odstotkov šol, kjer pred vojno več kot polovico otrok ni hodilo v šola in kjer imajo zdaj še vedno premalo šolskih prostorov. Ličani se uče. Ličani sp pametni. Nikola Tesla, eden največjih svetovnih veleumjov-f*-zikov, ie bil Ličan. Domovina ni hotela njegovega znanja. Ni ga znala porabiti. Njegove ideje so bile daleč pred življenjem Like, Evrope in sveta. Se danes niso uporabljeni vsi njegovi izumi. Lika -takrat ni potrebovala Tesle, danes pa ise poteguje za strokovnjake in jih tudi preplačuje • .. Raj na zemlji so Plitvice. 16 jezer. Moderen hotel, ki bi ga bila vesela1 marsikatera zelo razvita država. Lepa je Lika in Lika koraka naprej. Nekateri obstajajo ob poti. Preveč naporna je ta pot Preveč novega se je treba naenkrat naučiti. Preveč, preveč, preveč•.. Ne. tovariš! Tudi ti boš šel * nami. Opri se name . . . Nepismen si še? Na. vzemi knjigo, bova skupaj brala, se skupaj učila. In bereta: LIKA GRE NAPREJ-.. Plitvice — biser in turistična zanimivost prve vrste ki jo pozna ves svet 2051, ustaši odgnali 113, ljudi pobegnilo v bando (ustašem, četnikom) — o. Ob meni se je ustavil upravnik muzeja: — Vidite, nobeden ni bil v bandi! In takih primerov imamo več. Prav zaradi tega ni bila pri nas med vojno po izdajstvu niti desetina zajeta ali uničena, če odštejemo nesrečno Kozaro. (Kozara je v okraju Banja Luka, vendar jo šteje z svojo tudi Krajina, ker so bilj končno vsi »naši«.) Bihaćka občina sploh ni imela četni-kov in ustašev. Prav zaradi toga ob napadu na Bihać za napad ni nobeden vedel, dokler se ni začel 27. julija 1941 se je začela vstaja v Drvaru, Bosanskem Petrovcu (občini, ki je dala sama 22 narodnih herojev) in drugod. Narodu je bilo dovolj ustaškega klanja, dovolj okupatorjev. Kakor so se pred stoletji upirali Turkom, kasneje Avstroogrski, tako so se uprli pod vodstvom KP tudi zdaj. Kadar je začutili narod krivico, se je uprl ... in krivic je bilo mnogo . . . (Nadaljevanje na 10. str.) SLOVENCI O RASTI NOV MAKEDONIJE SOUSTVARJALCI velikega napredka Na nedavni poti po Makedoniji sem srečal mnogo Slovencev, soustvarjalcev napredka makedonskega naroda. Vsi brez razlike so navdušeno pripovedovali o velikih uspehih, ki dan za dnem spreminjajo podobo tega, nekdaj najzaostalejšega predela Jugoslavije. S svojim pripovedovanjem so izpričevali iskreno ljubezen do makedonskega ljudstva, sredi katerega se počutijo kot doma. Skromno pa so molčal1 o svojem deležu pri graditvi nove Makedonije, ker Jc ta, kot so dejali, tako majhen v primerjavi s tistim, kar je v petnajstih letih ustvaril marljiv, po napredku hrepeneč makedonski uurnd. V krogu mladih prilepskih kulturnikov sem spoznal Alojza S tet a n č i č a , nadarjenega glasbenika, ki že nekaj let živi v Makedoniji. Sprva sem mislil, da je rojen Prilepčan, saj ga ne po govoru ne kako drugače ni bilo mogoče ločiti od njegovih prijateljev. Sele, ko me je nagovoril v slovenščini, sem verjel, da je njegov rodni kraj v bližini Ljubljane. »Pred šestimi leti,« je pravil, »sem nastopil službo v Prilepu. Prvi vtisi so bili vse prej kot ohrabrujoči. Mislil sem, da v tem mestu ne bom dolgo vzdržal. Prve dni sem živel samo ob salami, ker mi makedonska kuhinja ni dišala. Prilep je bil takrat navadna palanka s kaldrmasti-mi ulicami, čaršijo in z razpadajočimi turškimi hišami : ..« Pred očmi Alojza je Prilep spreminjal svojo podobo. Stare hiše so se morale umakniti modernim stanovanjskim blokom in številnim mičnim hišicam. Čaršijo so nadomestili s prostranim trgom. Nekdanje majhne tobačne tovarne ni več, prerasla je v najsodobnejši tobačni kombinat z dva tisoč delavci. Obstajata še dve pomembni tovarni: »11. oktober« in »Partizane. »Najbolj me navdušuje skrb komuno za razgibano kulturno življenje. Sredstva ne vlaga samo v zidove, temveč tudi v Človeka. Prilep se ponaša s poklicnim gledališčem ? !«odovinskins arhivom, ra-dijskp postaio. muzejem, literarno revijo in s številnimi drugimi kulturnimi ustanovami ...« Alojz Stefančič v Prilepu ni več osamljen. Tu je n3šel mnogo iskrenih prijateljev, od katerih se ne bi mogel ločiti. Novi Prilep mu je pri srcu; z njim se je zlil v eno. Vsako leto preživi dopust v Sloveniji, toda vedno se rad vrača v svojo drugo domovino — Makedonijo. XXX Franca Brega rja. oficirja, doma iz Krke na Dolenjskem, sem srečal v Debru, političnem in kulturnem središču Siptarjev. Delila sva si sobo v hotelu in naključje je hotelo, da sva tudi skupaj potovala v Strugo ob Ohridskem jezeru Med vožnjo z avtobusom, s katerim smo se le s težavo prebijali skozi ovire, ki nam jih je postavljal na pot narasel Crni Drim, mi je pripovedoval o napredku v teh krajih. »Naša enota,« je pripovedoval Franc, ■ima prisrčne stike z okoliškimi šiptar-skimi vasmi. Letos smo zanje pripravili že šest kulturnih prireditev. Nazadnje smo bili v Veleštu. Šolski razred je bil nabito poln. Ko so se po končani predstavi gledalci zadovoljni razhajali, me je neki Siptar vprašal: ,Kajne, da na odru niso bile prave ženske?' Ni mogel verjeti, da je na svetu kaka žena, ki bi si upala na oder pred ljudi...« Predsodki, izvirajoči iz večstoletne suženjske podrejenosti žene, se postopoma umikajo novemu času. To je najbolj očitno v Debru, kjer so nove tovarne zaposlile več sto žensk. Ekonomska enakopravnost jim omogoča, da se vse bolj osvobajajo suženjske podložnosti možu, ki jih je prej skrival pred ostalim svetom. XXX V mavrovski hidrocentrali dela tovariš Prinčič, tehnik iz mariborske Hidro-montaže. Pri makedonskih tovariših je zelo cenjen, ne samo kot dober strokovnjak, temveč tudi kot iskren prijatelj. »Mavrovski hidroenergetski sistem,« je pripovedoval Prinčič, »je omogočil neslu-ten gospodarski polet Makedonije. S 400 milijoni kilovatnih ur električne energije letno napaja večino novih tovarn in na tisoče domov, kjer so doslej svetili s petrolejko ali pa še to ne. Sistem tvorijo tri hidrocentrale: Vrben. Raven in Vrutok. Po svoji moči se Mavrovo uvršča takoj za največjo hidrocentralo v Jugoslaviji — Jablanico.« Preden je stekel mavrovski hidroenergetski sistem, je bilo treba skopati 40 km dovodnih kanalov in 30 kilometrov predorov. Šestdeset metrov visok jez je omogočil nastanek umetnega Mavrovskega ie-zera, dvakrat večjega od Blejskega. Hidrocentralo je gradilo 20 000 delavcev iz vseh krajev Jugoslavije in desetine' mladinskih delovnih brigad. Skoro z golimi rokami so zgradili spomenik času, ki prizna ne samo Obstoj makedonskega naroda, ampak mu omogoča neiluten razcvet o kakršnem stoletja zatirani rodovi še sanjali niso. Slovenke Antonije Spicer, direktorice tekstilne tovarne »Pelister« v Bitoli, žal nisem našel doma. O njej mi je Dimitrije Dimitrovski, dopisnik »Nove Makedonije«, povedal tole: »Antonija Spicer je najzaslužnejša žena v Bitoli. Iz majhne delavnice je ustvarila pravcato tekstilno industrijo, ki zaposluje nad 600 delavk. Zaradi zaslug je bila izvoljena za ljudsko poslanko ...« V Bitoli živi precej Slovencev. Med njimi je tudi Dolenjec, major Jože Lužar, ki ?e nam je že večkrat predstavil z dopisi iz Makedonije. Tudi direktor velike vinske kleti »Tikveš« v Kavadarcih je Slovenec, inž. Miško Judež s Cikave pri Novem mestu. Zmogljivost te kleti je, kakor smo o tam že brali v podlistku izpod peresa tovariša Dobrška, pet milijonov litrov izbranih vin. XXX Direktor tovarne usnja 'Boris Kidrič« v Bitoli, Sotir Gerakarovski, mi je ob slovesu stisnil roko, rekoč: »Tovarna se ima za svoj uspešen razvoj zahvaliti izredni prizadevnosti kolektiva in pomoči strokovnjakov iz ostalih jugoslovanskih usnjarn, med njimi tudi slovenskih. Slovenci so marljivi in dobri; sporočite jim pozdrave in zahvalo našeg* kolektiva...« France Mihalovia* « Mladi proizvajalci - upravljavci MESTO MLADIH Mladina je pripravljena delati, pri tem pa potrebuje pomoč in razumevanje starejših Nedavni razgovor novinarjev s predstavniki mladinskih organizacij na občinskem komiteju LMS Novo mesto je pokazal, da •nlatlina z velikim zanimanjem spremlja naš družbeni razvoj in da je pripravljena še v £ečji meri sodelovati v tem razvoju. Mnogome pa še gledajo na mlade z nezaupanjem m s podcenjevanjem; menijo, da je dovolj, če ima mladina svojo organizacijo, v kateri se lahko izživlja. Mlade tudi boli razlika, ki se čuti med delavsko in šolsko mladino. Dosedanje oblike dela v mladinskih organizacijah in z mladino na sploh niso dale dovolj uspehov v odstranjevanju razlik med fizič-nim in umskim delom mladih. »Nam očitajo, da nas veseli le ples,« so Potožile predstavnice mladinske organizacije * neke novomeške srednje šole. Pri tem so Še dodale, da ima na šoli vsak profesor nekakšno svojo oblast, vzgojiteljice internata Pa še svojo, ki je menda čez vse. Tako jih ne pustijo niti v kino ali kam drugam, recimo Da predavanje ali podobno. Vedno vidijo pri tem samo »slabe namene« mladine. Nasprotno Pa so povedale predstavnice mladinske organizacije drugega Internata, da vzgojiteljica razume njihove težnje, se z njimi o vsem Pogovori, one pa ji tudi vse zaupajo in cenijo njene nasvete in njeno skrb za njihovo pravilno vzgojo. »Vajenci, ki delamo v družbenih podjetjih, se res ne moremo pritožiti glede nagrajevanja po uredbi in upoštevanja delovnega časa. Drugače je pa pri zasebnih obrtnikih. Se vedno je nekaj primerov (v občini Trebnje), da vajenci delajo pri zasebnih mojstrih po 14 in 15 ur na dan, da morajo poleti delati na polju in opravljati tudi druga težaška dela...« Besede predstavnikov mladinske organizacije na Vajenski šoli v Novem mestu pričajo, da mladinska organizacija vodi skrb o vseh vajencih, ne glede kje so zaposleni. Mladinska organizacija na šoli je aktivna, ker ima vso podporo pri vodstvu šole. Na mladinskih sestankih se vajenci seznanjajo 2 družbenim upravljanjem, tam pretresejo vse nove oblike družbenega upravljanja, ki jih uvajajo na šoli. Mladinci smatrajo, da so te oblike zelo dobre; prav tako si z delom v šolskih delavnicah širijo strokovno znanje. Glede delavskega samoupravljanja v podjetjih pa menijo mladi, da bi morali vključiti v te organe tudi vajence, predvsem vajence v zadnjem letu učenja. Ne zdi se jim pravilno, da so vključeni v proizvodnjo in s tem tudi v ustvarjanje dohodka, nimajo Pa pravice soodločati pri razpolaganju z dohodki. Vključevanje mladih v organe delavskega samoupravljanja bi bila za njih hkrati tudi šola družbenega upravljanja. Mladi tudi žele, da bi bili vedno seznanjeni z družbenimi načrti in z vsem, kar se dogaja v občini in okraju. Radi bi bili na tekočem, kaj so predlagali zbori volivcev, kako rešujejo razne probleme sveti in ljudski odbori, da bi lahko presodili, kje bi sami lahko največ pomagali. Soglasno so poudarili, da je mladina pripravljena delati povsod. Pri tem pa potrebuje pomoč starejših, ker se sama ne znajde vedno; predvsem želi pomoč v usmerjanju in organizaciji dela. Mladi prav tako menijo, da je premalo povezave med Socialistično zvezo delovnih ljudi in mladinsko organizacijo. Ponekod, kot na primer na Trški gori, je sodelovanje med obema organizacijama prav dobro, drugod pa organizacije SZDL čestokrat pozabljajo na mladino. Veliko je bilo govora o razlikovanju med delavsko in šolsko mladino. Opaža se celo, da šolska mladina včasih in ponekod nekako zviška gleda na vajensko mladino. To je opazno zlasti v mestu. Niso redki primeri, da se še na zabavi mladina deli po skupinah na šolsko in delavsko mladino. »To razlikovanje jc treba odpraviti,« so soglasno poudarili vsi predstavniki mladinskih organizacij. Da bi to dosegli, so predlagali več oblik. Predvsem bi bilo dobro, da bi predstavniki mladinske organizacije iz šol prihajali na sestanke mladinskih organizacij v podjetjih in obratno. Prav tako bi bilo koristno, če bi prirejali skupne sestanke mladine, da bi na njih obravnavali medsebojne odnose in tako skupno odstranjevali vse tisto, kar dela razliko med njimi. V tej smeri bi morali vplivati na mladino tudi prosvetni delavci in ostale organizacije. Kot zelo primerno obliko za zbliževanje med mladino so predlagali tudi razna športna in druga tekmovanja, skupne prireditve in podobno. Iz vsega razgovora sledi ena sama velika želja mladine, da bi ji zaupali še več nalog, da bi jo vključili še v večji meri v bogato dogajanje našega družbenega razvoja, da bi ji pomagali odstranjevati vse negativne pojave in razne slabosti, ki se ji stavljajo na pot. Zelja mladih, da bi jo v večji meri vključevali v družbene organe in ji tako razširili možnosti dela in izobraževanja, je pogojena z našo celotno politično linijo in družbenim razvojem. Ne gledanje z viška in mimo tega še posmehovanje na račun mladih aktivistov, kar se žal tudi še dogaja v nekaterih podjetjih, pač pa tovariška pomoč in nasvet starejših, zlasti pa komunistov in članov sindikata ter SZDL, bo pripomogla, da bo mladina v našem družbenem dogajanju zavzela mesto, ki ji pripada. Le tako naprej t V 9 društvih DPM občine Videm-Krško je že skoraj 1.200 članov, ustanovili bodo pa ie 2 društvi Občinska zveza prijateljev mladine Videm-Krško je v zadnjih dveh letih dosegla lep napredek. Pred letom je bilo ie šest Društev prijateljev mladine, sedaj jih je pa že devet s 1171 člani. Mimo tega sta še dva pripravljalna odbora, tako da bo v kratkem v občini 11 društev prijateljev mladine. Na plenumu so prišli do zaključka, da je treba število članstva še znatno dvigniti, saj ima to društvo vedno Več simpatizerjev. Pod pokroviteljstvom občinske zveze je 13 pionirskih od- Tiskovna konferenca o junijskem zletu V torek, 26. aprila, Je bila V No-Vem mestu tiskovna konferenca 9 Pripravah u VII. zlet bratstva *n enotnosti, ki bo junija v Novem mestu. Udeležili so se je predstavniki Tanjuga, Dela, RTV Za-l'"'1' 1,1 Ljubljana, Borbe in dru. časopisov, okrajnih zvez Par-"*an in se nekaterih organizacij. *r«dsednlk zletnega odbora Nlko "'"lopaviovič Jc prisotnim pojasnil P°»nen zleta, ki se ga stalno ude-JV'UJejo okraji Karlovac, Ogulin, J*°sple, Bihać, Prijedor, Banfa Lu-Jjgi Sisak in Novo mesto, se pravi hKr.aJli ki so se tudi med vojno hiii ra,"o «b rami In kateri so že od nekdaj med najbolj za-"Uiliml v državi, danes pa skii-lr*. •"Mtevajo bol) razvito okraje. Botovijeno jc bilo, cia priprave ** Het zelo dobro potekajo. "i0 konferenci so si udeleženci "^»p-dali, kako napreduje (radnja 2p?*ga stadiona, tovarno IMV in ^*»* »Novoles« v Straži. redov, ki so v zadnjih letih dosegli zavidljive uspehe. Pionirji so se kolektivno udeleževali raznih delovnih akcij: pogozdovanja, zatiranja raznih poljskih škodljivcev, čiščenja travnikov, olepševanja bližnje okolice itd. Lani so bili vključeni vsi odredi v tekmovanje klubov mladih tehnikov, od katerih je bilo 11 nagrajenih. Podobne uspehe so dosegli tudi predlani. Pred tromi leti je dobil odred maršala Tita iz Leskovca kot republiški prvak lep pionirski prapor Letos so ustanovili 7 pionirskih zadrug in 4 kmetijske krožke, medtem ko v Kostanjevici deluje pionirska zadruga že drugo leto. Zelo uspešna je pionirska zadruga na Senušah, kjer so znali pri- tegniti k sodelovanju domačine, ki jim nudijo materialno in strokovno pomoč. V vseh enotah pionirskih odredov se vedno bolj uve-ljavjajo oblike pionirske samouprave in s tem se razvija pobuda, odgovornost, zavestna disciplina in ustvarjalnost med pionirji. Za izboljšanje učnih uspehov dela v občini 22 učnih krožkov. Vse pa kaže, da bodo število teh krožkov podvojili. Vsako loto so letovanja pionirjev zelo dobro uspela. V letu 1958 je bilo v Poreču 100 otrok, lani pa že 202 otroka. Deset pionirjev je letovalo v Bosni. M. KOLEKTIV VELETRGOVINE Mercator LJUBLJANA POZDRAVU A DELOVNO LJUDSTVO DOLENJSKE! Mladi jeklarji na Dolenjskem Na dvodnevni izlet po Dolenjski so v soboto prispeli v Novo mesto mladi jeklarji tovarniškega aktiva LMS železarne Ravne na Ko-ro.škem. V spremstvu sekretarja Občinskega komiteja LMS Novo mesto Toneta Remsa ln Avgusta Sivaka so si ogledali mesto. Dolenjski muzej ln drugo. Nato so se odpeljali proti Otočcu in si ogledali grad Otočec. Zvečer so se odpeljali proti Gorjancem. Prenočili so v planinskem domu Vinko Paderšič. Tu se je razvil med mladinci živahen razgovor. Ker smo ravno pred volitvami v DS in IJO. se je razgovor razvijal prav o teh vprašanjih. V novem mestu smo se; poslovili od mladih jeklarjev, ki so nam izročili spominsko sliko Železarne Ravne na Koroškem ln nas povabili k njim na obisk. R. Vojak iz Pančeva lepo "pozdravlja mamo, sestro in brata, prijatelje in prijateljice ter člane kolektiva podjetja KROJAČ ter jim čestita za praznik dela! Alojz Mikec. čestitko vojaka Za 77. rojstni dan, ki ga je stari oče TALEK-JOZE PEZ-DIRC praznoval v letošnjem letu, čestitam! Pozdravljam tudi vse domače in ostale va-ščane. Jože Pezdirc, vojak iz Gusinja v Črni gori. Priprave za volitve novih delavskih svetov so zdaj v ospredju nalog vodstev gospodarskih organizacij, sindikalnih in drugih organov. Ne bo prvič, da na novo volimo člane kolektivov v delavske svele; številne dragocene izkušnje iz dosedanjega dela organov upravljanja pa kaže prav tokrat dobro porabiti. Ne gre namreč zgolj za to, da bomo volitve in njihov potek organizacijsko brezhibno pripravili. Veliko važnejše nam morajo biti priprave na bližnje volitve. Vsebinsko in kadrovsko moramo pripraviti volitve tako. da bomo imeli od njih in od dela novega delavskega sveta vsi kar največ koristi: iako kolektiv kot organi upravljanja v podjetju, kakor tudi komutna in sodelovanje, ki mora povezovali interese proizvajalcev in splošnega napredka občine. Pri tem kaže opozoriti zlasti na dvoje: brez strahu moramo tudi tokrat kandidirati v nove delavske svete mlade delavce, tehnike in druge mlajše člane kolektiva, prav tako pa tudi žene. Pri vklju-fovanju žena v organe upravljanja imamo v okraju marsikje žalostne izkušnje. Celo v kolektivih s pretežno žensko delovno silo prihaja ob volitvah na dan starokopitno nazi-ranje posameznikov, češ >kaj lx> ženska, te ne bomo volili • — oz. se nam vedno ponovno dogaja, da ženske ne volijo — ženskih kandidatk, čeprav so jih prej predlagale. Tu naj opravijo sindikati potrebno delo, da bo kolektiv kot celota razumel, da nam ni za formalno demokracijo (da bi volili ženske zato, ker je pač tako navodilo in ker imamo enakopravnost), temveč da gre za resnično odločanje o delu v kolektivu, ln še tole: zgodi se, da naj bi izvolili 30 tovarišev, kandidira pa jih 70. Je to res demokracija? Komisije v podjetjih naj torej vsebinsko dobro pripravijo volitve in se o vsem pomenijo z ljudmi na predvolilnih sestankih. Mladinci so se v našdh samoupravnih organih dobro uveljavili. Seveda ponekod z večjim, drugod z manjšim uspehom. Čeprav še nimajo izkušenj, so pokazali precejšen napredek. Žal moramo omeniti, da niso povsod dobili tiste pomoči, kot bi jo potrebovali. Pri letošnjih volitvah v organe delavskega samoupravljanja upamo, da bodo mladi popolnoma uspeli. Nimamo strahu, da bi se število mladih upravljavcev zmanjšalo. Dokazala so, da povsem opravičujejo zaupanje. Očitki, da starejši ne pustijo mladih, da bi se uveljavili, niso povsem upravičeni. Menimo, da mladinec, ki se izkaže s svojim delom, najde mesto v delavskem svetu. Le z delom se pokaže pripravljenost, ki jo člani kolektiva vidijo, in takim mladincem se nj težko uveljaviti. Mladinske organizacije so danes v podjetjih tako močne in delavne, da dajo vsakemu mladincu možnost udejstvovanja. Letošnje volitve bodo pokazale, da se mladi vedno bolj zavedajo odgovornih nalog, ki jih bodo izvršili, v kolikor se bodo izobraževali. — Mladinska organizacija lahko pri tem le delno pomaga, v veliko pomoč pa so pri tem lahko občinski in tovarniški izobraževalni centri. Mladi upravljavci morajo iti skozi razne tečaje, ki jim bodo dali teoretično znanje, saj jim daje podjetje dovolj praktičnih izkušenj. Naloga vseh je, da mlade upravljavce vzgajamo, kajti pred njimi je dolga razvojna pot, ki naj jih pripelje do upavljavcev. kot si jih želimo. Mladinske organizacije v naših podjetjih iimajo odgovorne naloge. Uveljaviti morajo svoje najboljše mladince, ki bodo gotovo uspeli in opravičili zaupanje. Takira bodo naši delovni ljudje zaupali in uspešen razvoj jim je zagotovljen. 5. DoJd Pozdrav mladini ~Za 1. maj pozdravljamo vso našo mladino, ki dela na cesti Bratstva in enotnosti, vse sodelavce Dolenjskega lista in njegove bralce, posebno pa starše, brate, sestre, znance in prijatelje. Vsem želimo še mnogo delovnih uspehov! Ivan Kolenc, Jože Novšak, Miha Podržaj, Vinko Rebolj, Robek Franc, Jože Mirti č, Frane Merlin ln Stanko Pust, vojaki iz Našic«. 82 milijard za telesno kulturo Nfci zadnjem sestanku Zvezne komisije za telesno kulturo, kateri je predsedovad član Zveznega Izvršnega sveta dir. Slavko Komar, so sprejeli perspektivni načrt razvoja naše telesne kulture v prihodnjih petih letih. S tem načrtom Jc predvidena velika vsota — nič manj kot 92 milijard in 250 milijonov za potrebe naše telesne kulture. Največji del te vsote je namenjen za telesno vzgojo v šolah, v šolsko telesno vzgojo "bo investirano 25 milijard dinarjev, medtem ko je za Športne in telesnovzgojne organizacije ter za nove objekte odrejena vsota skoraj 57 milijard dinarjev. Razen tega je Zvezna komisija za telesno kulturo razpravljala še o drugih zelo važnih vprašanjih. Sprejeti so bili sklepi o minimalnem programu telesne vzgoje, o Narodni športni znački, o ■ Šolski športni znački Mi : o Partizanovi znački vsestranosti. Sprejet Je bil rudi sklep, da se ie s 15. majem uvede športna stava, imenovana »Športna prognoza«, ki bo velik vir dohodkov telesnokulturnlh organizacij. Posebna zanimivost nove športne stave (ipred leti je taka stava že obstojala) je v tem, da bodo delj djotoičkov ostat i v komunah in okrajih, kjer se bodo ustvarili. To bo, kot kaze. pomembna oblika pomoči našemu športu in telesni vzgoji. Znano je. dia< v Italiji ravno športna stava pomeni naj večji dohodek športnih organizaoid *t da velik dej sredstev, ki so jih letos vložili v rimsko olimpiado, izhaja i* športne stave — toto calcio. OBSEŽEN NACRT IZGRADNJE OBJEKTOV Znano je, da je najvažnejši problem v razvoju telesne kulture — pomanjkanje športnih dvoran, telovadnic, igrišč in ostalih naprav. Po načrtu, ki smo ga le omenili, bo v letih od 1861 do 1065 zgrajenih pet novih Sol za šolanje telesnovzgojnih kadrov. To bo pomemben činitelj pri razširitvi naše telesne kulture. Dalje bo zgrajenih precej objektov pni ie obstoječih šolah za telesnovzgoj-ne kadre in pri 15 učirtelj «Jč'.h. Predvideva se rudi izgradnja 150 objektov za telesno kulturo v večjih mestih ln industrijskih centrih, pri Solsknh poslopjih, in pre. JUTRI: POLJSKI ODBOJ-KAKJI V NOVEM MESTU! Poročali smo ie. da so v teku pogajanja za gostovanje poljskih odbojkarjev — reprezentance mesta Lodza v Novem mestu, zvedeli smo. da je vse prtprpavlje-no za nastop v Novem mestu, ki bo v petek, 29. aprila, ob iS. uri na Loki. Na ta pomembni športni dogodek opozarjamo vse ljubitelje odbojke. poljski od boj kar )1 se bodo pomerili z reprezentanco L. RS, v kateri bodo nastopili tudi Novo-meščani Slmič, GoleS m Breščak. kar dvakrat^ Razen tega Je predvideno tudi gostovanje v Kanalu, Novem mestu ki Mariboru. Reprezentanca Lod«a~ Je večji del sestavljena Iz članov prve ln mlade reprezentance Poljske, kar pomeni, da bomo videli prvovrstno odbojko. Ekipa gostov iz Poljske sodi med najmočnejše ekipe, kar Jih Je doslej gostovalo v Novem mestu. fm ko 600 manjših športnih objektov. Sole, ki nimaijo možnosti, da bi ob njih zgradili večje objekte zaradi pomanjkanja prostora, bodo dobile preko 1006 manjših objektov. Za potrebe organizacij za telesno kulturo izven šol so prav tako predvidena velika sredstva. Tu je le majhen del namenjen za funkcionalne izdatke, večji del pa za različne športne in telesnovzgojne objekte. Predvideva se. da bo dograjenih preko 1000 že obstoječih objektov, na novo pa zgrajenih okoli 60 centrov za telesno kulturo v večjih mestih. Tu centri bodo imeli vsaj eno veliko športno dvorano, dalje odprti plavalni bazen, letno telovadišče in več igrišč za različne športne panoge Marsikdo se bo prt vsem tem vprašal, kje bodo našli ta sredstva, ki jih bodo v petih letih vložili v telesno kulturo. Sredstva bodo morala biti zagotovljena z dotacijami ljudskih odborov, z nabiralno akcijo in z dohodki »Športne prognoze«. Na že omenjenem sestanku je bilo poudarjeno, da se mora petletni perspektivni načrt razvoja telesne kulture vključiti v zvesti petletni plan in da se mu mora povsod posvetiti vso pozornost. VELIKA ODGOVORNOST Glede na velika finančna sredstva, ki bodo vložena v telesno kulturo v prihodnjih petih letih, se postavljajo velike obveze vsem družbenim činiteljem, ki imajo na skrbi telesno vzgojo. Posebno velika odgovornost sloni na organih oblasti, posebno na komunah. V okrajih in občinah bodo marši-kje morali sprem p niti odnos do telesne kulture, ker drugače so vsi načrti in vsa priporočila zaman. Najti bo treba več razumevanja in vse privesti do spoznanja, da sta telesna vzgoja ln šport življenjska potre, b a mladega človeka — del njegovega standarda, v okrajih in občinah bo treba takoj pričet* u pripravami za izvajanje petletnega načrta, da ne bo zastojev. Sola postaja slej ko prej osnovni činirtelj v zagotavljanju vsestranske telesne vzgoje -.n v razvi, i anj u mlftljenja. da je telesna kultura vsakdanja potreba mladine. Zato bo treba zagotoviti, da bo imela vsaka šola, ki ima več kot tri učilnice, svojo telovadnico in igrišče in da se ne bodo ponavljali primeri, da gradijo večje šole brez telovadnic. Organi ljudske oblasti so tur* doslej dajali precejšnja sredstva za telesno kulturo — nekje več, nekje manj — vendar to še ni dovolj. Sredstva bodo sedaj še večja, zagotovili pa juh bomo lahko le na tsi način, da se v bodočih finančnih planih izdvojijo potrebe naše telesne kulture v posebnih postavkah" finančnega1 plana m da« se postavijo čvrste obveznosti, da bo tak plan res izvršen. FRANC MIKEC Okrajno šahovsko prvenstvo posameznikov Okrajna Šahovska zveza Je razpisala Šahovski turnir za letoSnJe okrajno prvenstvo posameznikov. Turnir, ki bo Imel 12 udeležencev iz Šahovskih društev ln klubov iz Brežic, Črnomlja, Trebnjega ln Novega mesta, se bo pričel v soboto, 30. aprila ob 16. url v Novem mestu — v mladinski sobi, zaključen pa bo v nedeljo 8. maja. Vse ljubitelje šaha seznanjamo z razporedom kol, tako da bodo turnir lahko spremljali: Prvo kolo bo na sporedu že v soboto ob 17. uri, v nedeljo 1. maja bo 2. in 3. kolo (dopoldne in popoldne), v ponedeljek 2. maja 4. kolo (popoldne), v torek 3. maja 5. in 6. kolo, v sre- Rekordno število golov v Brežicah Občinstvo lz Brežic je v nedeljo, 24. aprila, prišlo na svoj račun. Sodnik Klaič «z Novega me-sta je moral zapiska*! na piščalko brez kakršnega koli prekrška kar 136-krat. V tekmi TVD Partizan Brežice proti TVD Partizanu Radeče se je mreža zatresla kar 69-krat, rezultat tekme pa je bil 47:28. Obe ekiro sta igrali zelo požrtvovalno rdgvcenatxenriul no. Od 14) Igralcev je bilo uspešnih 13. Največ zadetkov je dosegel Kneževtč iz Brežrlc 13. sledijo mu Vidmar in Spasojevič z 8 goli ln Koren s 7 zadetki. TVD PARTIZAN MIRNA : RK BEfLT ČRNOMELJ Ekiipa iz Mil-me je dokončno RK Beltu preprečila, da bs postal okrajni prvak Zmaga domačinov je povsem zaslužena. Rezultat tekme je bi« 19:15 (10:5). ČRNOMELJ : KRANJ 2:3 Pred približno 500 gledalci sta pritekli na lgri*če ženski ekipi Mladosti iz Kranja ter domačega Partizana. Tekma ni bila na tehnični višini, bila pa je ena najbolj borbenih, kar jih je bilo mmn h v Črnomlju. Domačinke so izgubile predvsem zato. ker niso znale izkoristiti 3 sedemme-trovke. Sodtil je Smrekar iz Črnomlja. M-k do 4. maja 7. kolo, v četrtek 5. maja 8. kolo, v petek 6. maja 9. kolo, v soboto 7. maja 10. kolo ln v nedeljo 8. maja zadnje 11. kolo (vedno popoldne od 17. do 21. ure). PICEK IN SITAR ZNOVA NA PRVEM MESTU Na brzopoteznem prvenstvu Novega mesta za april je igralo 22 igralcev, cd tega 4 prvokategorniki, 9 drugokategornikov itd. Zaradi velikega Števila prijav so igrali predtekmovanje v dveh skupinah. V prvi skupini je zmagal Sitar pred Radovancvičem, Pičkom, licem, Finkom, Adamičem, Jenkom itd., v drugi pa Penko pred Bartoljem, Kotnikom, Jovičem, Klevlšarjem, Skerljem, Doklom, Cujnikom itd. V finalu sta bila najboljša Pi-COk in Sitar. Tokrat sta delila prvo mesto s po Šestimi zmagami. Vrstni red brzopoteznega prven- stva Novega mesta: (finalna skupina): Sitar ln Picek 6 točk, Penko 5 točk, Jovič 3 točke, Radova-novlč in Bartolj 2 in pol, Kotnik t točki, lic 1 točko; Tolažilna skupina: Skerlj 6 točk, Doki 5 točk. Fink, Klevišar ln Cujnik po 4 točke, Hodnik 3 točke, Košak 1 in pol itd. NASI ŠAHISTI NA FESTIVALU V OPATIJI Šahovskega festivala v Opatiji, ki ga bodo priredili v počastitev Dneva mladosti od 22. do 25. maja se bodo udeležili tudi najboljfl šahisti našega okraja. Tekmovanje bo ekipno (4 tekmovalci in ena rezerva), predvideno pa je, da bosta sodelovali dve ekipi najboljših šahistov, ki se bodo udeležili okrajnega prvenstva posameznikov (po plasmanu). Pionirke ELANA — prvakinje LRS! Preteklo nedeljo je ekipa pionirk, novomeškega namitinateni-škega kluba »ELAN« gostovala v Ravnah na Koroškem, kfler Je sodelovala na' ženskem ekipnem prvenstvu Slovenije. Novomeške pionirke so zelo dobro Tadgrale in zasluženo osvojila pokal m naslov ekipnega prvaka LRS v kategoriji pionirk, medtem ko so pri mladinkah zaisedle 5. mesto Zrri'mivo je, da so š j m glavnega favorita ekioo oionirk Odreda iz Llubljane. ki je zmagala* že na pionirskem državnem prvenstvu v Zagrebu. Takrat so Odredovke premagale Elan s 3:1. Za ekipno prvenstvo LRS so se novomeške igralke dobro pripravile. To se je poznalo na njihovi Igri. ker je bila veliko bolj zanesljiva kot pred meseci v Za- grebu. Elanovi Igralki Irena Mikec in Majda Turk sta se uspeli revanžc.ratt za poraz v Zagrebu s 3:1. Razen dvoboja z Odredom je Elanova ekipa igrala še s petima ekipami. Le z Ilirijo niso uspele glako zmagati (3:1), vse ostale — domačega Fužiinarja. Logatec, Krim iz Ljubljane in Mursko So. bo to pa so premagale s 3:0. Zmaga na ekipnem prvenstvu LRS v konkursioi naj bolo šah namizno-temških klubov Slovenije je zelo lep uspeh mladih igralk Elana Zaredi zelo dobre igre na tem tekmovanju bo delegat NTZS predlagal Ireno Mikec v mladinsko reprezentanco Slovenije, ki se bo na Bledu ali v Portorožu pripravljala za nekaiera domača in mednarodna tekmovanja. Simultanka prvokategornika Radovanovića na Senovem Odlikovanja za tabornike Na nedeljskem zasedanju starešinstva Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljani so med drugim razdelili tudi priznanja ln odlikovanja najzaslužnejšim tabornikom. S področja našega okraja so bili odliEoovani. z zlr.to taborniško značko inr. Slobodan RaJIć, Eiza Dobovšek, Branko Luklč. Marjan Moškon in Andrej Pelko; srebrno taborniško značko je dobil Andrej Pen-ca (vsi ie Odred« gorjanskih tabornikov. Novo mesto); pohvale , diplomami so dobili Janez Novak ln Stane Zunič (Četa belih brez, Črnomelj) ln Jelena Vimpolšek ter Oruč Eso (Odred Matije Gubca ie Brežic), medtem ko so taka priznanja prejeli tudi sledeči novomeški taborniki: Tomaž nobovsek. Tit DobrSek. Marko Grein. Alenka Hren, Jože Kloboar, Darinka Lamut, Vili Pavlic. Vida Sporar. Franci Rkof, Polonca VatenUnčič In Stane /'.oltoc. N* nedavni skupščini Okrajnega starešinstva ZTS Novo mesto je bito izvoljeno novo okrajno vodstvo taborniške organizacije. Medtem ko so v starešinstvu zastopniki vseh 13 enot (odredi in čete v Metliki, Črnomlju. Brežicah Vidmu-Krškem in Sevnici pripravljajo ustanovitev 9 novih enot v okraju), so bili v tajništvu OS izvolleni: za predsednika okr. starešinstva ing. Slobodan Rajič, za načelnika prof. Jože Glonar, za tajnika Branko Lukič in za blagajničarko Malke Filak. Inštruktorji ln člani tajništva so tudi nekateri drugi izkušeni starejši taborniški orga*-nieatorji. Odred gorjanskih tabornikov Novo mesto se pripravlja na gradnjo taborniškega doma v Novem mestu Nad 350 članov te delavne organizacije je brez pro-stora\ kar čedalje bolj hromi uspešno delo ,n razvoj odreda. Brez prostorov je tudi okrajno starešinstvo, ki bo zato gradnjo materialno podprlo. Tabornik i bodo letos v juliju organte'irall 120-člansko mladinsko delovno brigado, ki bo pripravljala gradivo za novi dom in z delom služila denar, potreben za nakup materiala. Vabilu agilnih Sahlstov na Senovem se je odzval I. kategornik Aco Radovanovič. Nastopil je proti 20 mladim šahistom, ki so prvaku Novega mesta nudili močan odpor. Po dveh urah igranja se ni končala niti ena partija. Po tretji uri so kapitulirali nekateri starejši mladinci. Prvi je zabeležil uspeh Slavko Kožar, ki je remizi-ral. Po treh urah igranja je bil rezultat 6.5:0.5! Kmalu so domači igralci precej popravili rezultat, saj so ga izboljšali na 7.5:2.5. Zmagala sta Dolfe Jevšnik in Jože Jankovič. Posebej moramo pohvaliti borbenost senovških pionirjev, ki se niso pustili ugnati. Celotna pionirska reprezentanca je zaigrala tako, da so bili vsi prisotni pre- senečeni. To tudi potrjuje rezultat: kar trije so remizirali (Roman Kranjc, Robert Ceglar in Jože Cijan). Končni rezultat je bil 16:4 v korist Radovanoviča. Pohvaliti je treba solidno organizacijo, ki je lahko zgled nekaterim našim večjim šahovskim prireditvam. Nismo presenečeni, da raste na Senovem mladi rod šahistov, saj jim posvečajo precej pozornosti. Okrajna šahovska zveza Je z veseljem sprejela povabilo na stmul-tanko. Upamo, da bodo zgledu Senovega sledile še ostale šahovske sekcije. Takšne prireditve precej pomagajo, da se Sah Siri v Industrijskih centrih. sd NK BELA KRAJINA bo zastopal naš okraj na zletnem tekmovanju v nogometu Na prvi seji novega odbora Nogometne podzveze okraja Novo mesto, ki je bila pretekli ponedeljek v Novem mestu, so konstituirali odbor. Novi predsednik Upravnega odbora NP je znani nogometni »nganrzator Franc Lesjak 17 Novega mesta, podpredsednik je Janez Vitkovič iz Črnomlja in sekretar tov. Kra-m.vrič lz Črnomlja Ker priganja spomladanski del pod/.veznega tekmovanja, je bilo na sejn sklenjeno, dn se sedež pod'/veze prenese v Novo mesto no tekmovanju, naikpsn^ie oa do konca junija. — Tekmovanje „ podzvezni ligi. ki se bo začelo 16. maia Ker je bilo treba določiti predstavnika okraja na 7letnem tekmovanju v nogometu, je odbor sklen;l, da bo to Nogometni klub »Bela krajina« iz Črnomlja. Sprva Je prišel v poštev Se NK »Brezict«. ker pa' ta nima registriranih igralcev in jih tudi ne b, mogel registrirati do 8. maja, ko le prva tekma s prvakom okraja Bihač (NK »Jedinstvo« — Bihač) Je klub lz Črnomlja avtom a ti C-no postal predstavnik okraja brez kvalifikacijskih tekem. T?ko 1e odbor NK »Brežice«, ki ni izvršil registracije igralcev, sam zakrivil da njegovo moštvo ne more tekmovati na r.letnem tekmovanju. fra KULTURA IN PROSVETA Izobraževanje odraslih (Nadaljevanje) Dela ustanov za izobraževanje odraslih si seveda ne moremo misliti brez slehernega stalnega osebja, čeprav so te ustanove bolj kot katerakoli druga sorodna prosvetna ustanova, vezane na zunanje sodelavce. Predavatelji bodo seveda tudj v bodoče kot do sedaj zunanji sodelavci: strokovnjaki iz proizvodnje, politični, znanstveni, kulturni in drugi javni delavci. Od teh bo v veliki meri odvisen uspeh delavskih in ljudskih univerz. V tem smislu mora biti delavska in ljudska univerza tudi tribuna vseh naših družbenih delavcev. Po nepopolnih podatkih je pri 9 delavskih in ljludskih univerzah danes zbranih približno 230 predavateljev. To število sestavljajo v glavnem ljudje političnih, godspodarskih in oblastnih organizacij, prosvetni delavci, zdravniki in drugi strokovnjaki. To so v glavnem tovariši, ki imajo izkušnje in znanje, toda mnogim bo treba pomagati, da si bodo pridobili metode, s katerimi bodo dobro posredovali svoje znanje in se prilagodili posebnostim odraslih poslušalcev. Zato moramo delavskim in ljudskim univerzam posvetiti veliko skrb v dobri pripravi in metodski obdelavi predavanj. Dolžnosti pri vzgoji predavateljev bo imel v prvi vi-sti poleg močnejših DU tudi okrajni zavod za izobraževanje odraslih; gotovo pa bo to tudi ena izmed nalog Zveze delavskih in ljudskih univerz v Ljubljani. Zaenkrat bi seveda tem ustanovam morali vsaj zagotoviti za njihovo redno poslovanje take sodelavce, ki bodo sposobni organizatorji izobraževalnega dela. Ustanovitelji LO in ObLO SZDL bi pač morali vedeti, da zgolj s podpisom odloka o ustanovitvi, registratciji in imenovanjem upravnega odbora še niso opravili svoje ustanoviteljske dolžnosti. Formalnemu aktu (na primer novomeška občina) bodo morali slediti še drugi ukrepi, da bo delavska univerza res zaživela. BREZ SODOBNIH UČNIH SREDSTEV NE BO PRAVIH USPEHOV Ko govorimo o metodiki in kadrih, je treba spregovoriti Še nekaj besed o sodobnih učnih sredstvih, ki so pogoj za sodobno metodo izobraževanja. s temi so naše delavske in ljudske univerze slabo založene. Lastnih tehničnih pripomočkov pravzaprav delavske univerze spJoh nimajo. Kolikor jih uporabljajo, si jih izposojajo pri drugih sorodnih ustanovah, šolah, če jih te kajpada imajo (kinoprojektor, diapro- jektor, episkop, magnetofon). Delavske in ljudske univerze tudi niso edine, ki bi v našem okraju občutile pomanjkanje teh pripomočkov. Zato bodo potrebni skupni napori vseh izobraževalnih in prosvetnih ustanov, da bomo tudi v naših občinah dosegli kak napredek na tem področju. Zlasti bo treba smotrno izkoristiti vsaj tisto, kar že imamo in kar si borno še pridobili. BREZ DENARJA iN PROSTOROV SEVEDA PRAV TAKO NE GRE Najteže pa je bilo v preteklosti in bo tudi letos ostalo eno od pomembnih vprašanj — finančna sredstva. V lanskem proračunskem letu so te ustanove razpolagale za izobraževanje z okrog 1,800.000 din v okraju. Ta sredstva so dali občinski ljudski odbori in družbene organizaciej? potrebno pa je poudariti, da nekatere ljudske univerze (na primer Trebnje) niso v lanskem letu dobile nikakršnih sredstev in da od celotne vsote odpade na brežiško delavsko univerzo 1,000.000 din, na Videm - Krško 500.000 d.n, tako da so z zelo redkimi izjemami životarile in živele le od začasnih podpor, ki so znašale le nekaj tisoč din. Primerjave s prejšnjimi leti, ko še tega ni bilo, so nam sicer lahko v tolažbo, navzlic temu pa se moramo ob tem vprašanju resno zamisliti. S tako skromnimi sredstvi v bodoče ne bo mogoče storiti bistvenega premika in izobraževalno delo, ki je v lepem začetnem razmahu, nam lahko začne usihati, če ne bomo v letošnjem letu vsaj podvojili sredstva, s katerimi razpolagajo delavske in ljudske univerze. Res je, da se je praviloma treba orientirati na dohodke iz lastne dejavnosti, zlasti na usluge gospodarskim organizacijam, na samoprispevke slušateljev, oddelkov za odrasle itd., toda teh sredstev ne bo dovolj. Letošnji proračuni delavskih in 'jud-6kih univerz znašajo 20,000.000 dinarjev. Gotovo je, da ljudski odbori vsega ne bodo mo- gli zagotoviti. Toda politične organizacije, ki organizacijsko prenašajo skrb političnih šoL tečajev in seminarjev na delavske in ljudske univerze, bi morale čutiti do teh ustanov prav tolikšno odgovornost kakor do drugih prosvetnih ustanov in jih morajo tudi pri *ostali redni slušatelji po uspešno oprav-. ljenih izpitih čez 1. letnik. Navodila ln prijave za vpis lahko osebno dvignete ali P* pišete ponje na Dopisno šolo. Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-043. Izpolnjene prijave s prilogami (izpisek iz matične knjige, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala) in s priporočilom občinrkoga ali okrainega odbora ZB oziroma občinskega aH okrajnega komiteja ZKJ. pošljite najkasneje do 10. junij* 1960 Dopisni Soli, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3 ZUNArlJEPOLITSČ'!! TEDEriSICl PREGLED Videm-Krško za 10-letnico DS Zaradi nesreč pri delu izgubljamo mnogo rieiovnih dni, čemur uodo zdaj napovedali oster boj in tudi tako prispevali k dviganju splošne storilnosti Pred kratkim so na plenumu občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško razpravljali o proslavi 10-letnice obstoja delavskih svetov in pregledali Poročilo upravnega odbora o Poslovanju počitniškega doma *Materada-». Temeljito pa so 8e tudi pogovorili o problemih higiensko-tehnične zaščite v gospodarskih organizacijah. Izvolili so 9-članski pripravljalni odbor, ki bo organiziral' in dajal smernice, da bodo v Občini Videm-Krško čim bolj slovesno proslavili 10-letnico delavskih svetov. Sindikalne podružnice bodo vodile vso skrb. da bodo imele volitve v delavske svete vsebinsko močan poudarek na družbeno-političnem delovanju kolektiva V počitniškem domu »Mate-rada- pri Poreču je lani iz občine Videm-Krško letovalo 1.340 delavcev in uslužbencev * 13 349 nočninami. Vseh otrok je bilo 583. Počitniški dom je koristilo od 1. maja do 15 «epr*mbra 7.4 odst. celotne? .-"Nvalr.tva občine. med .iu je bilo 50,45 odst delavcev in 45,57 odst. uslužbencev. Ko so pregledovali nesreče pri delu in primerjali republiški povpreček s povprečkom v občini, so ugotovili, da se je v letu 1958 ponesrečilo pri delu 8,7 odst. delavcev, v občini pa se je ponesrečil vsak deveti delavec. V okviru naše republike je bilo za vsako nesrečo izgubljenih povprečno 22,4 delovnih dni, medtem ko je v občini Videm-Krško bilo izgubljenih le po 20 delovnih dni. Skupno število nesreč pri delu je bilo 226 ali 9.1 odst.. izgubljenih delovnih dni pa 4532. Poudariti je treba, da so mnogi izmed zgoraj navedenih postali tudi delno nezmožni za delo oziroma so jih morali premestiti na lažja dela, ali • pa se bodo morali priučiti za druga dela. Pri analizi posameznih nesreč se da ugotoviti, da se v mnogih primerih dogodijo zaradi nediscipline, nezbranosti ali pa zato. ker delavec ne pozna dovolj svojega dela oziroma nima zadostnega znanja za delo, ki ga opravlja GOSTINSKO PODJETJE .Grad Mokrice' SS PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM ZA OBISK IN JIM ZELI KAR NAJBOLJ PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE 1 Kani žari ca pozdravlja in čestita za praznik dela vsem rudarjem, delovnim kolektivom ter svojim poslovnim prijateljem! Vojaki graničarji pozdravljajo Fantje, ki služijo kadrovski rok na bolgarski meji, se često spominjajo domačih krajev, zlasti pa staršev, deklet in prijateljev. Vsem skupaj lepe pozdrave od Franca Malusa iz Bizeljskega, Franca Novaka iz Dol. Vrem in Jožeta Roža-ca iz Izole. »Iskreno pozdravljamo vse bralce Dolenjskega lista, kakor LESNO PREDELOVALNO PODJETJE METLIKA .azpisuje mesto 0BRAT0V0DJE za mizarski obrat Gradac Pogoji: mojstrski Izpit im najmanj 5 let prakse v lesni stroki. Plača po tarifnem pravilniku. tudi znance, prijatelje, posebno pa domače in sorodnike: Franc Turk, Polde Brezar in Janez Gracar, vojaki na bolgarski meji«. Sneg in mraz — škoda v okraju Pretekli ponedeljek nas je muhasto vreme nepričakovano obiskalo s snegom. Razmeroma nizko je pobelilo Dolenjsko gričevje, Belo krajino pa prav vso, ponekod tudi z več kot 10 cm snega. Sneg je prekril bujno cvetoče in mnogo obetajoče drevje. Proti večeru se je zjasnilo in je pritisnil hud mraz, ki je povzročil belokranjskim sadjarjem in poljedelcem občutno škodo. Prebivalci so se vso noč borili z mrazom. Kurili so ognje in tako reševali, kar se je rešiti dalo. Kurjenje je pomagalo predvsem tam, kjer so sadovnjaki in vinogradi na položnem. DVE NOVI AVTOBUSNI *R0GI PODJETJA »GORJANCI" Na željo potnikov in turistov otvarja podjetje »GORJANCI« Novo mesto novo avtobusno progo: SENOVO • FSKO - rtOVO MESTO - LJUBLJANA 6.00 6.25 7.30 7.45 9.05 Avtobus SENOVO KRŠKO (mesto) NOVO MESTO LJUBLJANA 18.30 18.05 17.00 16.50 15.30 obratovati od 27. aprila 1980 dalje vsak dan. Na željo prebivalstva ln za boljšo povezavo dobrni&ke doline s Trebnjem ln z Novim mestom otvarja podjetje GORJANCI« Novo mesto novo avtobusno progo: NOVO MESTO - MIRNA PEČ - D0BRNIC - TREBNJE - NOVO MESTO 6.15 NOVO MESTO 15.40 6.28 MIRNA PEC 15.25 6.50 DOBRNIC 15.00 7.05 TREBNJE 14.40 13.45 7.28 MIRNA PEC 13.27 7.45 NOVO MESTO 13.10 Avtobus bo začel voziti od 4. maja 1960 dalje vsak dan. — V Trebnjem srn zelo ugodne zveze na direktne avtobuse za Lj ubij ono in i/. Ljubljane ter z vlaki za Sevnico in iz smeri Sevnica. AVT0PR0MET GORJANCI P0T0VHNI URAD NOVO MESTO Ugotovljeno je, da nekateri zahtevajo nadomestila ža invalidnost, čeprav za to dejansko niso upravičeni. Zgodi se. da nekateri delavci skušajo izven obratne nesreče spremeniti v obratne, kar je pa pri nesreča!; na poti iz službe in v službo dostikrat nemogoče ugotoviti. Prizadeti tudi nimajo velikega zanirmnja, da bi čimprej ozdraveli, ker imajo polno plačo. To velja predvsem za tiste primere, ko so posamezniki zavarovani pri DOZ za dnevno odškodnino, ki lahko znaša tudi 1000 dinarjev. Takšni često želijo biti čim dlje v bolniškem staležu, ker so njihovi prejemki med boleznijo trikrat večji, kot če delajo. So primeri, ko kolektivno zavarovanje tudi otežkoča napredek delovnega varstva. To velja posebno za tiste primere ko je zavarovalnina visoka in ljudje to ugodnost izkoriščajo Da bi preprečili število nesreč, bodo priredili v podjetjih strokovna predavanja o hi-giensko-tehnični zaščiti, v večjih podjetjih pa bodo formirali kadrovsko službo. Mimo tega bodo vse sindikalne podružnice analizirale vse nesreče pri delu v lanskem letu in si prezadevale, da jih odpravijo. M. predsednika vlade Cu En Laja v New Delhiju je bilo objavljeno sporočilo v katerem je rečeno, da razgovori med Nehrujem in Cu En Lajeh niso pripeljali do »izgladitve nasprotij«. Glede vprašanja meje sta obe strani »ostali pri istem stališču«. Da pa ne bi bil zastoj pri reševanju spornega obmejnega vprašanja med Indijo in Kitajsko popoln, govori sporočilo o zastopnikih obeh vlad, ki nai bi se sestajali izmenoma v New Delhiju in Pekingu do septembra, da bi »razjasnili nesporazume in pripravili poročilo, ki bi ga predložili vladama Indije in Ki tajske«. To pomeni, da se bo sporno obmejno vprašanje še reševalo na »neprimerno nižji ravni«, kot se je reševalo teh pet dni v New Delhiju Dejansko pa pomeni uradno sporočilo, da je priSlo do zastoja pri reševanju tega vprašanja Do odkrite krize v kiiajsko-indijski i odnosih je prišlo lani ko se je v Kitajski še bolj zaostrila propaganda za kitajska ozemlja »na tujem« in ko se je še pomnožilo število zemljevidov, na katerih so bili deli indijskega ozemlja — in ne samo indijskega — zarisani kot kitajsko ozemlje. Nenadoma se je indijska javnost zavedla, da so Kitajci že prej gradili strateško cesto skozi pokrajino Ladak in da so prekoračili na nekaterih mestih tako imenovano Mac-Mahonovo črto, ki je bila leta 1912 začrtana na konferenci v Simli. ki pa je Kitajci niso ratificirali. Potem je prišlo do incidentov na meji in padli so prvi indijski graničarji. Indijsko javno mnenje je postajalo čedalje bolj razburjeno. Tega razburjenja gotovo niso blažile bojevite in večkrat izzi- ..... r cUi..ga. Hkrati ss jc za- ostrila tudi ki.ajska zunanja politika do izvenblokovskih azijskhi držav, predvsem do Indonezije, ki je z novim letom 1960 prepovedala vsakršno trgovinsko dejavnost kitajskih trgovcev na podeželju. Te trgovce je priseH'a že pred dolgimi leti holandska kolonialna oblast, kar je bila takrat običajna praksa v kolonijah. Ti kitajski trgovci se niso asimi- Pred sedanjim obiskom v New Delhiju je Cu En Laj obiskal tudi Burmo in iam skušal še zboljšati odnose med Pekingom in Rangunom. Kljub temu ni nihče dosti pričakoval od njegovega obiska pri Nehruju. Ta svojemu kitajskemu gostu vsekakor ni mogel drugega povedati, kakor da Indija kot suverena država ne more popuščati, kadar gre za njeno ozemeljsko nedotakljivost, ii da Indi Obisk v New Delhiju tirali z indonezijskim prebivalstvom, toda — kar je bilo še huje — n-ihova dejavnost Jim je dajala monopolističen položaj. Ukrep indonezijske vlade je vzbudil hudo nejevoljo v Pekinga in odnosi med Djakarto in Pekingom so bili dolgo precej napeti in še danes nisa prisrčni. Hkrati je bi;o čutiti kitajski pritisk tudi na burmanski meji, ki poteka po delu tako imenovane MacMahouove 'rije. Ta ostra zunanja politika Pekinga je vznemirila azijske sosede in nekoliko osamila Kitajsko v azijskem svetu. Zato je bilo ču!i i po novem letu določeno ublažitev v sialilču Pekinga. Ta je uradno piisnal, da je indonezijska vlada ravnala v skladu s svojimi suverenimi pravicami, ko je prepovedala delovanje kitajskih trgovcev na indonezijskem podeželju. Kmalu nato je predsednik takra'n= vojaške burmanske vlade general Ne Vin odpotoval v Peking, kjer je podpisal v imenu Burme sporazum o urejevanju nesoglasij glede kitajsko-burman-ske meje. ja nikakor ne more sklepati kompromisov, če ni pripravljenosti za kompromi tudi na drugi strani Značilno je namreč tudi to, da je pred kratkim predsednik nepalske vlade Koirala, ki je bi! na uradnem obisku v Pekingu, po vrnitvi v Katmandu dejal, da so Kitajci zahtevali od Nepala Mount Everest. Pristavi" je da Nepal seveda ne misli ugodi:i tej kitajski zahtevi. Vse torej kaže da bo obmejni spor med Indijo in Kitajsko trajal še dolgo in da bo njegovo reševanje odvisno tudi od drugih, širših činiteljev, kakor so mednarodni položaj, razpoloženje azijskih ■Iržav do Ki'ajske, notranjega razvoja na Kitajskem in tako dalje. Eno pa je že zdaj postalo povsem jasno: Indija ne mi sli popuščali, ko gre za njene bistvene nacionalne interese, in to je brez dvoma Nehru jasno povedal Cu En Laja met) njegovim petdnevnim obiskom v New Delhiju. Ce ne drugemu, je ta obisk kitajskega premiera koristi) vsaj temu cilju. OB OBČNIH ZBORIH ObSS V BREŽICAH, CRNOMLJ'J IN METLIKI Plan, nagrajevanje, izobraževanje Ta vprašanja so v ospredju skoraj na vseh občnih zborih občinskih sindikalnih svetov. Za brežiško občino velja podčrtati, da se je odstotek po učinku plačanih delavcev povzpel od 30 na 65 odstotkov, pri čemer se ie storilnost na zaposlenega povečala za 13 odstotkov. Vendar ne mislijo ostati samo pri tem. V podjetjih razmišljajo o izpopolnjevanju cisterna nagrajevanja po učinku, kar bo nedvomno pripomoglo k ?e večjim uspehom. V to so usmerili vsa prizadevanja tudi v Črnomlju in Metliki. V Črnomlju so se pridružili pozivu Socialistične zveze, da bi letošnji družbeni načrt izpolnili že do 29. novembra. Prav tako v Metliki. V izobraževanju so v vseh treh občinah dosegli že lepe uspehe, vendar so občni zbori podčrtali tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju sindikata z delavsko univerzo, ki mora postati vsestranska šola delovnega človeka. DRUŽBENA PREHRANA -PROBLEM ČRNOMLJA IN METLIKE Za obe občini je družbena prehrana še zelo trd oreh. V Crnom. Iju se hrani v raznih gostinskih obratih nad 200 delavcev in uslužbencev, 50 delavcev pa se hrani prt okoliških kmetih. Kljub vsemu je prehrana še precej neurejena, kar pogosto vpliva tudi na fluktuacijo delovne sile. Zato bodo morala črnomaljska podjetja skupno z občino resno poprijeti in s skupnimi sredstvi čimprej ustvariti pogoje za dobro in ceneno prehrano svojih delavcev. Isto velja za Metliko, kjer so delavke pogosto tudi po 10 do 14 ur brez toplega obroka hrane, kar nedvomno vpliva na učinek njihovega dela. SINDIKALNE PODRUŽNICE SE SE NISO POVSOD UVELJAVILE Kljub znatnemu napredku sindikalnih podružnic v minulem letu POPRAVEK V odlok o razpisu nadomestnih volitev v 40. voliln.j enoti (Stopi-6e z okolico) občiinskega zbora ObLO Novo mesto se je v zadnji številki našega lista vrinila neljuba strojepisna pomota V tej volilni enot; je prenehal mandat odborniku MOZETU JOŽETU, ne pa Udovču Jožetu, kakor je bilo naipačno tiskano, km- s tem popravi j amo. so občni zbori občinskih sindikalnih svetov ugotovili, da se le-te še niso povsem uveljavile. V brežiški občini so na primer še precej šibke sindikalne podružnice v Tovarni pohištva, v podjetjih VTNO in GRADBENIK in drugje. Vzrok je predvsem v tem, da se vodstva podružnic pri svojem delu niso znašla. Nemalo pa so krivi tudi organi delavskega samoupravljanja in vodstva podjetij, ki menijo, da sindikat ni pristojen za skupno reševanje problemov planiranja, produktivnosti, delitve dohodka in podobnega. Ponekod menijo, da so sindikati spričo delavskega 'amo. upravljanja odveč. Dogaja se tudi, da tu ali tam vodilni ljudje v podjetju podcenjujejo predloge sindikalne podružnice, češ, da le-te ne razumejo problemov podjetja. Organi delavskega samoupravljanja sindikalnim podružnicam tudi ne dostavljajo materiala za seje delavskih svetov in upravnih odborov. Povsod dobivajo le obvestila z dnevnim redom. Podobne pripombe smo slišali tudi na občnem zboru v Metliki. Vodstvo lesno predelovalnega podjetja na Suhorju meni, da sindikalni sestanki sploh niso potrebni. Tako kolektiv še danes ni seznanjen s planom za tekoče leto, niti z zaključnim računom za minulo leto. V črnomaljski občini pa opažamo mrtvilo v podružnicah, ki vključujejo člane iz več podjetij. Za izboljšanje njihovega dela in organizacijsko utrditev bodo prek delavskih univerz organizirali seminarje za vsa sindikalna vodstva, pa tudi za novo izvoljene organe delavskega samoupra%'ljanja. Posebno pozornost bodo posvetili še kadrovskim pripravam na volitve v nove delavske svete in upravne odbore, ki jih čakajo ?e odgovornejše naloge. Zato bodo vanje predlagali res najboljše delavce, ki so jim pri srcu ne samo osebne, temveč tudi skupne koristi. NEKAJ PODATKOV Ob koncu- minulega leta je bilo v brežiški občini 34 sindikalnih podružnic z 2616 člani, danes imajo že 35 podružnic z 2812 člani. Iz- ven sindikata je le še okoli BO jt lavcev. Na območju občinskega sindikalnega sveta Črnomelj deluje 21J sindikalnih podružnic, v katere je vključeno 2006 delavcev in uslužbencev aH 94 odstotkov vseh zaposlenih v občini. V metliški občini je v 10 podružnicah 535 članov. Nečlanov je še okoli 100 zaposlenih. Odstotek članstva bodo letos še izboljšali. Vsi trije občni zbori so lepo uspeli. Poročila so bila dobro pripravljena, pa tudi razprave so bile stvarne in so sindikalnim podružnicam v podjetjih jasno pokazale, kam je treba usmeriti svoje sile, da bi izpolnile naloge. Se poseben uspeh moramo pripisati sindikalnim podružnicam v Beli krajini. Tam so predvsem mladi kolektivi, mladi upravljavci in mladi sindikalisti, ki pa so vendarle v tem kratkem. času dosegli nekaj lepih uspehov. Kljub temu pa težko odpustimo Metličanom. ker na občni zbor niso uspeli dobiti nobenega člana nadzornega odbora, da bi podal poročilo tega organa. -r t! IZ RAZNIH STRANJ Prevoz in prehrana delavcev sta dva izmed glavnih problemov sindikatov in podjetij novomeške občine V nedeljo, 34. aprila je bil v Novem mestu občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na njem so razpravljali o večin sindikalnih problemih pa tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo sindikat posredno. Poudarili so, da so minili časi, ko so trije, štirje ljudje vodili vse v podjetju, nastopali v imenu kolektiva, a ga v resnici niso poslu. Z novomeškega sejmišča Zaradi slabega vremena in mraza promet v ponedeljek ni bil posebno velik. Od 1264 naprodaj pripeljanih prašičev so jih prodali 1048. Cena je bila nekoliko nižja od zadnjega sejma in se je gibala od 3500 do 13.500 din. šali. Na sestankih dajejo delavci vedno več pobud za razne nove prijeme. Člani sindikata se na sestankih ostro spoprimejo in prere-šetajo probleme z vseh strani ter šele potem sprejmejo sklepe, ki Jih nato vsi uresničujejo. Zal se pa še vedno tu ln tam zgodi, da delavci v tovarni ne vedo, kdo je njihov predstavnik v občinskem zboru proizvajalcev in ga ne vabijo na sestanke, predstavnik pa se tudi sam ne pobriga, da bi prišel na sestanek kolektiva in ga obvestil o delu zbora proizvajalcev in njegovih odločitvah. Člani sindikata tako ponekod na primer še danes ne vedo, koliko je bilo nabranega v akciji 2/3 ln kako so ta sredstva porahjena. Prav zaradi tega bo treba v bodoče bolj pretresati kandidate za zbor proizvajalcev. Saj se igodi, da o problemih kakega kolektiva vedo naši kmetje več (ker berejo) kot delavci. V poročilu kakor tudi razpravi je bilo poudarjeno še, da smo po 99 TRGOVSKO PODJETJE ROG NOVO MESTO 9f 4loe£ POZDRAVLJA OB PRAZNOVANJU 1. MAJA SVOJE ODJEMALCE IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA, HKRATI PA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM ZA J. MAJI vojni zgradili in opremili prav pri nas precej tovarn, medtem ko je gradnja objektov družbenega standarda zelo zaostala. Stanovanj še vedno nimamo dovolj in jih še nekaj časa ne bomo imeli. Zaradi tega tudi ne dobimo dovolj strokovnjakov za našo industrijo. Delavci stanujejo pri privatnikih, delajo po 8 ur v podjetju potem pa še pri kmetu, pri katerem stanujejo (Straža), ali pa bodljo oziroma se vozijo po več kilometrov daleč na delo. (V Novo mesto se vozi in hodi vsak dan 60 odstotkov od skupno zaposlenih.) Družbena prehrana zaostaja. Delavsko uslui-benska menza, ki ima zmogljivost le 180 obrokov, še vedno nI razširjena, čeprav bi morala biti že lani. Tudi vse tovarne še niso uvedle toplega obroka. O mlečni restavraciji govorimo že dalj časa, a je še vedno nimamo. Razpravljali so še o vzgoji tn Izobraževanju delavcev, nagrajevanju, higienskotehnični zaščiti in o drugem ter sprejeli več pomembnih sklepov. Zločin pod Kamencami Ob potoku Bergovec pod vasjo Gornje Kamence pri Novem mestu so « nedeljo 24. aprila našli truplo na grozovit način umorjene ženske. V njej so prepoznali 36-letno Anico Seiko, doma z Daljnega vrha pri Novem mestu. Preiskava je v teku. (9 Bivša francoska kolonija Togo je postala Z", aprila neodvisna država. Togo šteje nekaj nad milijon prebivalcev in leži med Gano in članico francosko - afriške skupnost) Dahomejem. E3 Prihodnji teden se bodo fačeli razgovori o razglasitvi samostojnosU britanske Somalije in o njeni združitvi z nekdanjo italijansko Somalijo, ki bo prvega julija letos postala samostojna. Prvega oktobra letos bo postala neodvisna tudi Nigerija na zahodni afriški obali, ki ima 38 milijonov prebivalcev. ■ Po južnokorejskih mestih se nadaljujejo demonstracije proti predsedniku Sing Man Riju z zahtevo, naj odstopi. Demonstranti tudi zahtevajo razpis novih parlamentarnih volitev. Pričakujejo tudi, da bodo o odstopu Sing Man Ri-ja razpravljali tudi v parlamentu, kjer opozicija upa na zmago, ker Je mnogo vladnih poslancev odstopilo in vlada nima več večine v parlamentu. Po najnovejših vesteh je Sing Man Ri že privolil v razpis novih volitev. B V jugovzhodnem delu Irana Je prišlo do katastrofalnega potresa. Pod ruševinami Lara in Geraša je umrlo kakih 3000 ljudi. Meni i o, da bodo pretekli nalmani trije tedni, preden bodo lahko razkopali ruševine in potegnili ponesrečence izpod podrtih hiš. ■ Predsednik Elsenho«er ln francoski predsednik de Gaul-le, ki je na uradnem obisku v ZDA, sta se sestala v Bell hiši in razpravljala o vprašanjih v zvezi z bližnjim sestankom poglavarjev štirih držav v Parizu. Na sestanku sta bila tudi zunanja ministra obeh držav. v B Predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščev je izjavil, da bo šel v Pariz iskreno odločen prispevati k splošnemu zboljšanju mednarodnega položaja. Storil bo vse, kar Je mogoče, da bi dosegli razumevanje z državnimi in vladnimi poglavarji zahodnih držav, da bi prišlo do napredka pri reševanju nujnih zadev. b Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je izjavil, da predsednik de Gaulle ni pustil alžirskemu prebivalstvu druge izbire ko dolgo vojno. Ker temelji alžirska politika predsednika de Gaulla na volaški zmagi, ni nobene možnosti za mirno in sporazumno rešitev. MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU ZANESLJIV USPEH! Komisija za sklepanje im odpovedovanje delovnih razmerij pri GOZDARSKO LESNI POSLOVNI ZVEZI NOVO MESTO razpisuje mesto administrativne moči za taksacijo Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. TRGOVSKO PODJETJE prodaja vse vrste tobačnih izdelkov, vžigalic in vrednot-nice; priporoča se svojim strankam in jim čestita za Praznik delal NOVO MESTO VSEM DELOVNIM LJUDEM č F ST1TA ZA 1. MAJ POHIŠTVA Brežice Stran 10 DOLENJSKI LIST Praznik Šentierneia, Šentruperta in Dragatuša Prebivalci naštetih krajev praznujejo tudi letos dvojno slavje: dan dela in hkrati svoj krajevni praznik. v Šentjerneju se bodo tudi letos spomnili ustanovitve Gorjanskega bataljona in množičnega odhoda domačinov v partizane, kar se je zgodilo 2. maja 1942. Krajevni praznik so zato že vsa zadnja leta povezovali s 1. majem. V soboto zvečer bo po trgu baklada, nato pa proslava v prosvetnem domu; mladina bo s kresovi pozdravljala dvojni praznik. V nedeljo zjutraj bo budnica krajevne godbe, ob 8. uri pa se bo začela povorka, v kateri bodo sodelovale vse gospodarske organizacije in društva. Sodelovala bo tudi KZ s traktorji in tako manifestirala napredek. Sledila bodo razna tekmovanja domačih društev (kegljanje, odbojka in pod.). S prijetno zabavo na Prežeku, kamor vabijo organizacije iz Ore-hovice, bo slavje zaključeno. SENTRUPERT z okolico vabi na slavnostno praznovanje 1. maja in krajevnega praznika, katerega so preložili s 26. decembra na 1. maj. Leta 1943 so za Dan dela enote Cankarjeve in .Gubčeve brigade ter bataljon XIII. Proletarske brigade napadli belogardistično postojanko v Sentrupertu. Krajevna organizacija ZB in ZVVI sta skupno z drugimi organizacijami in šolo poskrbeli za pester program. V nedeljo dopoldne bo pred spomenikom padlih borcev v Sentrupertu žalna svečanost, nato akademija v prosvetnem domu s sodelovanjem godbe na pihala in pevskega zbora. DRAGATUŠ se spominja 5. maja in dveh obletnic: tiste iz leta 1935, ko so žandarji Jevtičevega režima streljali na zavedne kmete, ki so protestirali proti ponarejenim rezulta- tom volitev in je padel kmet Gorše iz Sel. Devet let kasneje, 5. maja 1944, pa je sovražnik vsled izdajstva kanonika Flaj-nika v Kočevju bombardiral Dragatuš in ga v treh naletih popolnoma porušil. Mislili so namreč, da bodo uničili Glavni štab NOV in POS, toda ta se je že nekaj dni prej preselil v drug kraj. — Letos bodo na sam krajevni praznik, 5. maj, začeli v Dragatušu kopati temelje za novo šolo, akademija v počastitev kraj. praznika pa bo v soboto, 7. maja. Nastopili bodo šolarji z recitacijami, mladinci z enodejanko MATI, pevski zbor odraslih, tamburaši in folkloristi. V nedeljo, 8. maja bo veliko zborovanje; govoril bo predsednik obč. odbora SZDL Franc Stajdohar. Po zborovanju bo prijetna zabava, kamor vabijo Dragatuščani vse znance, prijatelje in tovariše iz vojnih let. Za 1. maj - v Orehovico! Socialistična zveza v Oreho-vici Je zaživela. Vpisali smo ie 200 novih članov, pa se vpisovanje še nadaljuje. Novi odbor si je postavil nalogo, da bo SZDL res središče vsega dogajanja v Orehovicl. Za praznik delovnega ljudstva bo 1. maja na Prežeku prosta zabava. Že dopoldne bo v Orehovici proslava, nato pa bo skupen odhod na Prežek. Za dobro in poceni postrežbo je poskrbljeno. Ce bo lepo vreme pričakujemo veliko gostov, saj je Prežek znan kot izredno prikupna izletna točka v dolini gradov. Pot je združila ljudi 0 delu osnovne organizacije SZDL v Zalogu in Lokah pri Prečni! Organizacija Socialistične zveze v vaseh Zalog in Loke pri Novem mestu je lani po večletnem mrtvilu spet zaživela. Ljudi je pritegnil poziv, naj sodelujejo pri popravilu že skoro neuporabne poti Ce-šča vas—Zalog—Loke. Most preko Krke pri Zalogu bi prebivalcem močno skrajšal zdaj dolgo pot skozi Stražo ali Novo mesto. Pričeli so zbirati les in zdaj je treba most le še postaviti. Enako je bilo s popravilom poti. Prebivalci, so se radi odzvali; do zdaj so popravili 1 kilometer ceste, 400 metrov pa povsem obnovili. V drugi polovici marca je v nedeljskem prostovoljnem delu sodelovalo 172 članov SZDL. V 350 urah so naredili za 150.000 din vrednosti. Izkopali ln premetali so 450 kubičnih metrov zemlje ter opravili vsaj za 100 odstotkov več kot najeti delavci. Ko bodo dobili gramoz, bodo cesto posuli, da bo prevozna tudi za težja vozila. Odmev uspehov pri popravilu ceste in zbiranju lesa za most je viden tudi v osnovni organizaciji SZDL. Ze lani so pripravili lepo proslavo dneva žena in otroke iznenadili z novoletno jelko. Proslava letošnjega 8. marca je bila še slo-vesnejša; v pestrem programu so seznanili žene z njihovimi nalogami v bodočnosti, mladinci in pionirji pa so jih razveselili s kulturnim programom. Socialistična zveza je torej zaživela; precej zaslug za to ima sindikalna podružnica Opekarne Zalog. Člani osnovne organizacije so sprejeli obširen program dela. Popravili bodo dve poti in olepšali obe naselji. Dosedanji uspehi so porok, da bodo sprejete naloge uresničili. D. J. V Toplicah pridno delajo Društvo Rdečega križa v Dol. Toplicah je na zadnji seji razpravljalo o krvodajalski akciji, ki bo potekala za naš teren v Straži letošnje poletje. Člani odbora se bodo potrudili, da bo pri oddaji krvi sodelovalo čimveč krvodajalcev. Društvo bo posvečalo posebno skrb tudi asa-naciji vasi in propagiralo, zlasti med mladino, naj ne pije alkoholnih pijač. Jeseni bo or- Raka napreduje NOV TELEVIZOR Minuli teden je Kmetijska zadruga s pomočjo vseh množičnih organizacij nabavila televizijski sprejemnik. Ko je prišel v vas, so ga vsi ogledovali in kaže, da bo dobro služil svojemu namenu. Naš ponos je še toliko večji, ker je ta televizor eden največjih in najkvalitetnejših v naši ob- VEČERNA ŠOLA ZA ODRASLE Večerna šola za odrasle je pokazala, da se pomena izobraževanja prebivalstvo v polni meri zaveda. Zaključni Izpiti so dokazali, da je bil pouk kvaliteten, zato so uspehi temu primerni. bili STANOVANJSKI BLOK ZA UČITELJE Velika dejavnost se je začela tudd z gradnjo učiteljskega stanovanjskega bloka, ki je v tem kraju res nujno potreben. Prebivalstvo je to z razumevanjem sprejelo na znanje in upamo, da bodo dosegli pri svojem delu še mnogo uspehov. Zal ima še mnogo staršev, od katerih je mladina skoraj v vsem odvisna, še zelo zastarele nazore in zaradi tega uporu takih staršev mladina težko kljubuje. Kulturni in družbeni napredek v kraju pa bosta prej ali slej tudi to odpravila. ganiziralo vkuhavanje sadja in z raznimi predavanji pojasnjevalo ljudem važnost zaščitnega cepljenja proti nalezljivim boleznim. V povezavi z ostalimi množičnimi organizacijami bo RK sodeloval tudi pri proslavi 1. maja. * Zdravilišče Dolenjske Toplice se pridno pripravlja na otvoritev kopalne sezone v novem športnem bazenu. Dela pri olepšavi parka okoli bazena lepo napredujejo. Pričeli so tudi popravljati vodovod, ker je bila sedanja vodovodna naprava zaradi preobremenitve električnega toka preslaba. Zgradili bodo tudi nov daljnovod, potem bo vode dovolj. Dela pri regulaciji Sušice, s katerimi so morali jeseni zaradi dežja prekiniti, se bodo v kratkem nadaljevala. Upamo, da bo potok kmalu urejen in bo tako odstranjena velika hiba tega zdraviliškega in turističnega kraja. D. G. prispevalo les za :1p-ajdnjo. PROSVETNO DRUŠTVO -fr Lani je prosvetno društvo Dotofifskl fantje Iz Kovega lepo zaživelo ob izredno uspeli MLADINSKI KLUB V novo osnovanem klubu ima mladina svoje sestanke, prireditve in zabave. Število članov v organizaciji se je v zadnjih mesecih podvojilo In Novomeška kronika ■ INovo mesto za 1. maj. Delovni kolektivi nekaterih večjih in manjših podjetij bodo pripravili izložbe, v katerih bodo z grafikoni in b slikami prikazali vzpon .podjetja v času 10-letnega delavskega upravljanja in svoje izdelke. V soboto zvečer bo ob 19. uri na Glavnem trgu miting z govorom in krajšim sporedom, nato pa bo igrala godba JLA. Po okoliških hribih bodo prižgali kresove, okoli katerih se bo razvilo prvomajsko rajanje. Kulturni program s prosto zabavo ob 20.30 uri bo tudi na Loki. ■ V torek zjutraj so novomeški vrtovi nudili kaj pisano sliko. Zaradi mraza in snega, ki je prejšnji dan pobelil Gorjance, Trško goro in vse okoliške hribe, so ljudje pokrili vrtove s papirji, polivinilom, cunjami itd. V torek zjutraj je bilo v mestu 3 stopinje pori ničlo. Kdor ni pridelkov na vrtu pokril, najbr ne bo imel kaj pospravljati. jji Pionirski hišni svet v blokih na Znančevih njivah je zadnje čase spet zaživel. Otroci se pridno pripravljajo na prvomajsko proslavo, ki jo bodo priredili za stanovalce blokov; organizirani so tako, da večji pazijo manjše pri igri, razen tega pa zbirajo prostovoljne prispevke za projektor in filme, ki jih bodo predvajali vsak teden. Filmi bodo poučne vsebine in jim bodo krajšali čas v zimi, pa tudi v deževnih dneh. ■ Živilski trg je bil v ponedeljek pred prvim majem zelo dobro založen. Dobiti je bilo vsega: jajca po 14 din, solato po 30 din merica, špi-načo prav tako 30 din merica, orehe po 180 din firkl, peter-šilj v šopkih po 10 din, razno jušno zelenjavo, vse vrste semen, rože, rdečo redkev po 10 din šopek, čebulo po 40 din kg, volnene izdelke, okrasne predmete in lesene igrače. Tudi drva so že začeli voziti na trg — po 2400 do 2500 din meter. ■ Novomeški delovni kolektivi so v akciji za olepšavo mesta za 1. maj in za Zlet bratstva in enotnosti opravili mnogo prostovoljnih ur. Posebno se je izkazal kolektiv Tovarne zdravil Krka, ki se je delu odzval 100 %>, dalje Pionirjevci in uslužbenci Okrajnega ljudskega odbora in Direkcije za ceste. Slabo pa se je izkazal železničarski kolektiv, ki je po številu močnejši od mnogih drugih, pa je poslal le štiri zastopnike na delo. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Marija Rebernik iz Jerebove 14 — deklico. Poročili so se: Rudolf Rifelj, šofer iz Šmihela, in Veronika Žagar, uslužbenka iz Kristanove 15. Janez Šegedin, šofer iz Koštialove ulice, in Rafaela Krušič, trgovska pomočnica iz Dol. Toplic. uprizoritvi Nušićevega »Pokojnika*, s katerim si je dramska skupina ustvarila na Raki in v bližnjih krajih velik ugled in žela obilo priznanja. 2al s to tradicijo letos niso mogli nadaljevati, ker je mnogo mladih ljudi odšlo v svet ln je primanjkovalo sposobnega kadra. ŠOLSKA MLADINA Zadnje dni je prijetno presenetila šolska mladina, ki je z uspehom zaigrala veseloigro »Jezični doktor Petelin«. Cisti dobiček bodo učenci porabili za ekskurzijo po Sloveniji in severnem Primorju. Ves učiteljski kolektiv je nanje ponosen in jim skuša v vsem pomagati. Milko Vahčič Sttta čestitajo za 1. maj vsem delavcem, delovnemu ljudstvu, naročnikom in bralcem Dolenjskega lista, zlasti pa mladini: Drago Prešeren, Martin Bele, Anton Robek, Franc Medle. Pozdrav iz Makedonije Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Kremenici, pozdravljamo vse Dolenjce, zlasti pa domače fante ln dekleta, znance in domače. Anton Mercina, Franc Rozina, Mirko Brec ln Franc Prešeren. Za Sentjanžovce Anton Kos, ki služi vojaški rok v Banatu, lepo pozdravlja vse Sentjanžovce, zlasti pa domače in Simono, ki mu je naročila Dolenjski list. Srečanje z Bosno V TEM TEDNU VAS ZANIMA CetrttJt. 8& aprila — 2ivan Petek 29. aprila — Marina Sobota 30. aprila — Katarina Nedelja 1. maja — Praznik del« Ponedeljek 2. maja — Zdvana Torek 3. maja — Aleksander Sreda 4. maja — Florijan Četrtek 5. maja — Mirana Petek 6. maja — Janez Sobota 7. maja — Stami&lav Nedelja 8. maja — Viktor Ponedeljek 9. maja — Gregr: Torek 10 maja — Izidor Sreda 11. mala - 7. c mmm Preklicujeva, kar sva govorili o Turk Kristini iz Sel 5, ker je neresnično. Rozalija Gazvoda s Težke vode 29 in Ana Mirtič iz Se] pri Zajčjem vrhu 9. Preklicujem vse, kar sem govorila zoper Angelo Grandovec iz Vel. Podljubna, ker je nersnično. Rozalija Gašper, Vel. Podlluben. CK.NO.VAJfc.i-J: «. -t v. amer. barvnj umi OROŽJE. 4. V. sovj. ZBOGOM barv. £Um prodam KOCUBEJ. 6. in 8. V. ameriški barv film POSLEDNJI LOV. 11. V. franc. film ZLOČIN IN KAZEN. DOL. TOPLICE: 30. IV. jugosl. barv. fclm POP CIRA IN 1K>P SPIRA. 4. in 5. V. amer. barv. film PUSTOLOVŠČINE PERA DELICA 7. in 8. V. amer. film PRINC IGRALCEV. 11. m 12. V. frač. fiOm LJUBIMEC STARIH DAM, KOSTANJEVICA: 1. v. ameriški barv film GORA- 4. V. franc. film BHLE2NICA MAJORJA TOMPSONA. S. V. ital. film BELE NOCI. 1L V. sovjetski fiflm DVOBOJ. METLIKA« 1. V. francoski film VELIKI MANEVRI. 4. V. češki film NA KONČNI POSTAJI. 7. in 8. V franc. film SVET TI-SrNE. 11. V. ROBTN HOOD AVSTRALIJE. NOVO MESTO »KRKA«: Od 29. IV. do 2. V. nemški film ROMAN NEKEGA GINEKOLOGA. Od 6. do 9. V. jugosl;. film SAM. Od 10. do ltt. V. sHovenski film NE ČAKAJ NA MAJ. SEMI C: l. V. amer. barv. film AVANTURE DON JUANA. 8. V, amer. barv. film DO PEKLA IN NAZAJ. SENOVO: 30. IV. in 1. V. argentinski fUm ANDALUZIJSKA LJUBEZEN. 4. in 3. V. frač. film LJUDJE BREZ VA2NOSTI. 7. in 8. V ital. film ODISEJ. lil. in 13. V. jugoslov. film TUJA ZEMLJA. SEVNICA: 30. IV. in i. V. amer. barv. film BOSONOGA GROFICA. 7. in 8 V. francoski film HEROJI SO UTRUJENI. VIDEM-KRSKO: 1. in 2. V. amer. film PESEK IWO JIME. 4. in 5. V. franc. barv. fidm TABA-REN. 7. in 8. V, nemSki barvni film KJE m KAM g. v. čeSki in 12. V. franc. film VELIKA ILUZIJA. ŽUŽEMBERK: i. V. eeSfki barvni film KJE IN KAM. 8.V. ČeSki film KRAKATTT PRODAM VISOKOPRITLICNO dvo-stanovanjsko niso v Žabji vasi na Karlovški cesti v Novem mestu. Lepa sončna lega, hiša primerna za vsakega uslužbenca. Informacije dobite pri Lojzki Safer, Hrušica 3. p. Stoplče. MOŠKO KOLO, rabljeno, prodam po zelo ugodni ceni. Martin Zupančič, Gotna vas 3, p. Smlhel pri N. m. PRODAM POSESTVO z gospodarskim poslopjem. Jože Saje, Go-lobinjek 16, p. Mirna peč. UGODNO PRODAM POSESTVO (9 ha) skupno ali posamezno. Dve hiši, sadovnjak, dva vinograda, gozd in njive. Takoj vse-ljivo. Inventar po želji. Poizvedbe Eržen, Sromlje pri Brežicah. PRODAM ROČNO MOTORNO kosilnico s priključkom ža okopavanje, malo rabljeno. Naslov v upravi lista. (441.60) GRADBENE PARCELE naprodaj 8 minut od postaje Videm-Krško v nenacionaliziranem pasu, ob glavni cesti Videm—Stara vaa. Kvadratni meter 70 din. Plačilni pogoji po dogovoru. Informacije pri Joško Mulej, kamnosek, Krško. SLU2BO DOBE TAKOJ: 4 trgovski pomočniki železninske ter ostale tehnične stroke, dva šoferja tovornih avtomobilov. Opremljena samska stanovanja priskrbljena. Pismene ponudbe pošljite takoj na naslov: Trgovsko podjetje »Unlversal-«, Jesenice. DOBER SKLADIŠČNIK dobi stalno mesto. Javite se osebno v Hotelu Metropol v Novem mestu. DVE PARCELI ODDAM v najem za košnjo sena in otave. Kaste-lic, Ragovo. MIZARSKA DELAVNICA TREBNJE iiče dva kvalificirana mizarska pomočnika, i nekvalificiranega delavca za priučitev in knjigovodjo. Plača po tarifnem pravilniku. TRSJE, PRVORAZREDNO: franki-nja in rizvanec, razpošilja Toplak Ivan, p. Juršinci. Cena 35 din. UGODNO PRODAM 10 salonitnih plošč 1,24 X 0,94 m), 40 cementnih strešnikov, debelejših (35 X X 35 cm) in 10 žlebnikov, vse pripravno za kritje manjše strehe. Naslov v upravi lista. NAJEMNINO NUDIM za eno leto vnaprej tistemu, ki mi odstopi prazno sobico v okolici mesta. Naslov v upravi lista. (428-60) V SLU2BO SPREJMEMO kvalificirane ključavničarje in strugar-ie, vojaščine proste. Samsko stanovanje priskrbljeno. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. »»Kovinar«. Črnomelj. MOTORNO KOLO 175 1. meato materialnega knjlgovod-Je na sedežu sekcije. 2. mesto pisarniškega udužbenet pri Cestnem nadzorstvu NOV* mesto. Pogoj za obe delovni mesti Je nižja strokovna izobrazba. Prednost imajo prosilci (prosilke) B prakso. Podrobne informacije M dobijo in prošnje vlagajo pri Upravi za ceste LRS, Tehnični sekciji Novo mesto, Ljubljanska cesta 8. OBVESTILO 30. aprila 1960 ob 10. uri bodo v Bereči vasi št. 30 pri Metliki na javni dražbi sledeči predmeti: Šivalni stroj znamke »Ffaff»s švalni stroj znamke »Kvser«, žre-be rdečr barve - staro eno leto, 3 kub. metri hrastovih desk, 1 kubični meter borovih desk, 0,50 kubičnega metra lipovih desk, vo* zapravljivček, voz težak - v dobrem stanju, 10 kub. metrov hrastovih hlodov. Mestna hranilnica ljubljanska. Brivci in frizerji Novega mesta obveščajo cenjene stranke, da bodo zaradi prvomajskih praznikov zaprte brivsko-frtzerske delavnice dne l., 2. in 3. maja. Adam, Smid, Pucelj, Novak in Ferllč. cem, registrirano za leto 1960, starejši tip. 2abja vas 3 pr) Novem mestu. RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje delovni mesti pri Tehnični sekciji Novo mesto: Ob bridki izgubi moža m očeta ANTONA BREGANTA iz Gor. Karteljevega se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mu lajšali bolečine, predvsem zdravstvenemu osebju, vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, govorniku za poslovilne besede in darovalcem cvetja. 2alujoča žena Marija, otroka Tončka in Jože. GIBA NOVO MESTO v času od 18. do 26. aprila Je bilo rojenih 18 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Jože Malenšek, kmetovalec Iz Semdca, in Ana Kambič, kmetovaHka iz IHrelog. Ivan JafclJiic, delavec iz Dol Straže, ln Mzirija Bobnar, delavka iz Koroške vasL Florijan Gazvoda, trgovski pomočndik iz Birčne vas-i, in Milena Blatnik, delavka iz Ursnih sel. Jože Rukše, delavec iz Kočevja, in Ana Kristan, tkalka iz Cešče vasi. Umrli so- Janez Mušic, kmet iz Dragovanje vasi. star 83 let. Karei Cretnik, uipokojenec iz Vidim a -Kjrš kega, star 71 let. Ana Seiko, delavka1 iz Dallnjega vrha. stara 37 let. Zorko iz Sentlenarla — deklico, Marija Grame iz Brestanice — dečka. Angela Komair iz Vukove-ga sela — dečkai, Antonija Požun z Dolskega — dečka, Pavla Ku-ševlč iz Laduča — dečka, Štefanija Žarko iz Presladola — dečka. Marija Arh iz Strmega rebra — dečka. Vera Ptrnat iz Zg. Pohan-ce — deklico, Terezika Korber iz Krškega — dečka, Rozdka Lapuh iz Pnlip — dečka, Marija Petro-vtic iz Brežic — deklico, Ana Zam z Nemške gore — dečka, Marija Urek iz Sp. Starega grada — deklico. Marija Markovic iz Senkovca — dečka, Štefanija Prosinec k i iz Cemehovea — dečka, Kallca' Magdič n Trstenika — deklico. RONIKACD NESREČ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodide: Vera Mravu-nec iz Kandjžarice — dečka, Ana Kupi jetnik iz Krždšča — deklico, Naida Horvat iz Bubnjarcev "— Pretekli teden so se ponesrečili :n iskali pomoči v novomasJdl bolnišnici: Branko Suštaršlč, sin posestnika z Jame. je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Alojz Macedono, mizar iz Brš- d-etUioo, Matu)a Zagore. ix Dol. 11 Ima, si je na krožni žagi posko- Stare vasi — deklico** M'arfj a Dragovan iz Grabrovca — deklico, Ljudmila Smukovič lz Pod-bočja — deklico, Jožefa Pahin-ger iz Starih žag — deklico, Danica Kovač lz Črnomlja — dečka. Ana Suštaršlč iz Semita — dečka. Fani Vintar iz Regerče vasi — dečka Anica Vlvoda iz Metlike — dečka. Nežka Jursič iz Iglenika — dečka, Anica Kotar iz Dobrniča — dečkai, Ana Brcair s Homa — deklico, Terezija Lah iz Vapče vasi — deklico, Jožica Vardiijan iz Črnomlja — deklico. lJr»t 'deene - roflcer - prane« Skrjanca, sina kmeta iz Culnje vasi, Je mati pri delu po nesreči sunila z vilama. Alojz Kastelic, mizar iz Gradaca, je padel z motorja in s; poškodoval glavo. Francka Husdč, hel posestnika lz Purge, je doma padla ln si poškodovala levo roko. Mihaela Er-man, hči kmeta iz Skrovnika', Je padla po stopnicah in si poškodovala giavo. Avguštin Urši«, posestnik iz Skrljevega, je padel z voza m si poškodoval glavo in desno roko. Janeza Zupančiča, Martina Mohorčič iz Drašičev — sina kmeta iz Preske, je krava deklico. Katica Strumbelj lz vrgla po tleh in mu poškodovala Straže — deklico, Boža Bukovec iz Trebnjega — deklico, Anica Pezddrc iz Črnomlja — deklico, Helena Butala iz Zemlja — deklico. Marti a Gazvoda s Hriba — deklico, Anica Saje lz Kamanja — deklico. Anica Skubic iz Ce-levca — dečka, KaTllna Veselic iz Metlike — dečka, Štefka Vidmar in Lopate — dečka, Terezija Makse iz Dečje vaaj — deklico, Fainika Sneler s Sel — dečka. Jožefa 2ugelj iz Dobravlce — dečka Sonja plaveč lz Pule — deklico, Ivtmka Slak z Dolge njive — deklico. Iz brežiške porodnišnice PrebekM teden so v brežitškl porodniAnici rodile: Anica Gnm-šek iz Dobpnega — dečka. Marija glavo. Nada Madic. hči posestnika iz otovca. je padla in si poškodovali«' desno roko. Brežiška kronika nesreč pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Fric Gračner, ključavničar iz Krškega, si Je poškodoval nogo pri delu. Slemenšek Franca, delavca s Pokleka. je nekdo napadel in mu prizadejal težje poškodbe. Nikoliču Antonu, delavcu iz Sevnice so vaigončkl v tovarni stisnili in zlomili desno nogo. — Ivan Gabrič s Senovega si je pri padcu s kolesa zlomil desno roko Alojza Bizjaka, upokojenca z Vel Trna, Je zasulo v kamnolomu, pri čemer ie dobil težke poškodbe. MLADINA: ŽE NAD 6.000 DELOVNIH UR ZA UREDITEV NOVEGA STADIONA! Niti slabo vreme ne vpliva na razpoloženje mladine Novega mesta, da ne bi z največjim poletom delala pri dokončni ureditvi •portnega stadiona. Dan za dnevom srečujemo mlade ljudi, ki gredo veselo preko lesenega mostu na I.oki, nazaj grede pa nekoliko utrujeni. Res je, dnevi neverjetno hitro bežijo. Ce pregledamo dosedanje delo pa vidimo, da je prispevek mladine precejšen. Do 20. aprila je bilo »pravljenih na stadionu 4713 delovnih ur, razen tega pa je Se T.ladina iz JLA prispevala 1352 ur. Doslej je opravljenih 6065 delovnih ur, kar Je že precejšen prispevek. Zlasti Je treba pohvaliti prosvetne delavce, ki delajo skupno z mladino. Ne M mogli točno reči kolikšen delež bo prispevala mladina lz naših srednjih šol, delovnih kolektivov In JLA. Lahko pa smo veseli. Delovni učinek bo velik ln ■ tem bo naša mladina opravičila za-tapanjei Izpolnila bo dano besedo. S tem bo pomagala sebi ln vsem Bsjn^ptonirJem, ki bodo dobili športni park, kakršnega mladina Od krajev, važnih iz NOB, naj naštejem samo Bihać, Bosanski Petrovac in Drvar. Vsak ve, kaj je bdi Drvar. Danes, 15 let po vojni, daje se vedno samo občina Bihač 11 milijonov letno za vojne sirote, pred nekaj leti pa je znašala ta vsota 50 milijonov dinarjev . . . Po vojni so vstale nove tovarne. Stare so bile med vojno porušene. Vasi dobivajo elektriko, vodo. Gradijo velike kombinate, ki bodo zaposlovali tudi po 1000 in več ljudi . . . Nema više stare Bosne! Oh, še je, še! Stara romantična Bosna se še vedno bori z novostmi. V mestih je staro romantiko zamenjalo nekaj novega — industrija. Delavci v začetku ni60 marali strojev, češ da jim bodo vzela delo. Kjer so stroji ni treba ljudi-Danes že vedo, da jim je stroj prijatelj. Bosna, za katero so včasih govorili, da je gospodarsko zaostala, da je brez bodočnosti, še razvija. Bosna je bila zapuščena, ne zaostala! Vsak ji je jemal in nič dajal. Bosna ima dovolj dragocenih bogastev, a se vedno nima dovolj ljudd, ki bi znali vse to pravilno izkoristiti. V občini Bihać imajo zaenkrat le štiri inženirje (včasih niso imeli nobenega), štipendirajo pa 120 strokovnjakov. V okraju so land zgradili 60 ftoi, kar je več kot trn časa Av- stroogrske in stare Jugoslavije skupaj . . . Borba za napredek v mestih je v glavnem končana in se prenaša na vas. Povsod, kjer smo se ustavili, si sredi starega opazil, srečaval in doživljal silen, nezaustavljiv polet novega. Novo, moderno, napredno Bosno. Fantje iz Prištine pozdravljajo svoje domače, vse znance in prijatelje ter kolektiv Dolenjskega lista, želeč jim še nadaljnjih uspehov pri delu. V imenu vseh Rudi Us lz Šentruperta Iz Som bora 2e dalj časa prejemamo vaš tednik. Prav veselimo se ga, ker nam prinese mnogo novic od doma. Vsakokrat vsega preberemo in se veselimo nad uspehom in napredkom domačih krajev. Lepo vas pozdravljamo, kakor tudi vse domače, bralce našega lista in vse Slovence, ki so pri vojakih: Jože Pečak, Jernej Pekol, Anton Plut, Feliks Zupančič, Stanko Sintič, Drago Poljanec, Milan Vodopivec, Marko Surla, Matija Vldic, Stane Hočevar, Jože Drnač, Dino Dular, Rajko Robek in Jože Colarič, so nam pisali fantje iz Sombora. Pozdrav domačim Tone Zidar, ki služi vojaški rok v Strumici prav lepo pozdravlja svojce, prijatelje In prijateljice, ki se jih često spominja Gostinsko podjetje Črnomelj čestita vsem delovnim ljudem za 1. MAJ, zlasti pa Belokranjcem In svojim gostom ter se jim še nadalje priporočal NUDIMO TOPLA IN MRZLA JEDILA, IZBRANA VINA OSTALE PIJACE! in H »ŽITO« LJUBLJANA (pfjj^ SKLADIŠČE novo mesto ISKRENO POZDRAVLJA SVOJE ODJEMALCE in DOBAVITELJE TER OSTALO DELOVNO LJUDSTVO in Čestita za i. maj — praznik drla i Za krajevni praznik 5. MAJ čestitajo vsem prebivalcem DRAGATUŠA Kmetijska zadruga DRAGATUŠ KRAJEVNI ODBOR Osnovna organizacija ZK Osnovna organizacija SZDL Osnovna organizacija 7B Osnovna organizacija ZVVI Osnovna organizacija ZR0P Prosvetno društvo »OTON ZUPANČIČ« GASILSKO DRUŠTVO s s 2 28 ° ° ° ° ° ° ■ ■ ° - °« «■ • ■ sn s .isti s t: ^sinriTfsr' • t3:i3:aaaii!Bss!nojBosB(ior' • otfjioosooaoaoosoooonoecB' D3Qt)3agQoaoa900CBBBOOS o >s »oojBBoaaonBCBaeDBBM oaaasDcacacneoaoaoB mr" ocaaocoauaoao-coooo'^ BSooBoo3B3oaoaaoo CBCSCBOODBCBSBO °ti o,a bobdocbobj oooBOBaaoiOBi OBO»OBBD3BBJ OO BllOSOOi • ocean 3-aj oo b o a a: O o e o a L tast/ • os' se krepi ln ra«rija enotnost jugoslovanp narodov in bratska skupnost naših delovnih ljudi v skupnih naporih za zgraditev secializina, ca mir in enakopravno w^Iov»nj« v*ah narodov evsta! \>BB»DO0OBOBCOBIlOBBOBB0BOBBBBI \«BBi'ooaaaBoBBO(ioiBOBai 1o o O bOBBBDBOnOBOBOlOI 'Vbb'IBBB BdinOBIBDJBI -'bVoPB BBDBOBlBBIflll jtVflj'o'b m 'm ■ cnlllBHH iBOBBBBOOBOBtBBBBI IBIBOBOBBBlflSBDDBBIBBBII O DOB BBDBDOBBSnBDBBBBIBI ^BOtOiBOOOaBDBOOOBOCOOI 1BBB0BĐI1B90BBBODBBCB3I QQ8BQQOBVBBBBBDB0BlBI '0BjnaD918BB30BOCDC0BBj ^BOBBOoaDBBCOSBEBOI □ S a o D O O e b o a o a b o s i BO Q 0*9 OCBODBBCCBI O 000 UBCOBBOaOBI x B B B BOOBBBflBDIBI BBCJBSBBBBBECOOj BBfDBBBBOB b Bj v a*2»v N0% .'BBBBBBL W B D O 9 o a a bt MllIBatBBBV lltBSBBBBBIl (I I 9 D S 8 B B B 11 lBB|qiiiigaBI i.toeaaoooasaai IIIOBiaBSOBBII liioitagionoi a ■ a a o 8 a ■ • i HBIBBBUBBBB9 l lllmiDCDtai ■ b'bVb. i a a ■ a a a.b laflflBB i i.b ■ 11 9 o e 9 b a s b e asi BtiiiegiiiiieBOBi ■BBBIlteSBBBBBBIIH BlIIICOJIMOlCigilB ««IBIf 3tlB'J! ■BligioilIBiaBBBBBBBia'l ■•BaalCBBOiaBBBBBBBBtll BlIlBBBBBI IIBBaBBBSCaaaaiBBBBIIKBl BBBBBISBBOBBBBaBBIBIII O.B 1 BiniBiBflBCtiBBBaaiaiaBaB.ai, iBcejBUBiBBBBuaaaBiBiaiaai BBBgillBseSBIBBBBIBIBBBBBaa^ iBSBlIDSJ.IDOOlBBBBBlBBBBeaOa. BBICSSBDISBBBBBBflBDBBODBaaitV BBBB0 3B)B«DaaaBBiBaBBaaaaaiBay BBBBBBSBBBBIBIllBJBailaiaia'BIlB, ||l|5|||||f|||||llll||||||f|ll|^ ■ BMBIIBB.....BBSBBaBBB B B J B B.B B • t t tllBBIIIBIBBBB I B fl B B B B fl B B UBJ Blfli B B^) cf^ „e rfS* -t> "v jlaaaeB -acaB•o b 1 t m o a « o a o a a s O-B o b «■ v« B B «'«••'* B b b B B B 'BBOBaBtBB0 B »bos • o a e oaaaaaaaa«a n n • a b c-ar a e • a a'«»c a a a • a o a ' a a a a o o BBBBBMais-B o o o s a a a a b o o a a»aaxav't) a m a B B o o -'OCBBBB8BSB B B »BBOBBOB J B S) B B B D>B Bi CkB tB SBB B B B C O O C i a aGtBBaoaaBaaaBBBBBesB -•OBBaBBB B B O« 8B BBBBBBOBDU :kBsa*aatsBba nvse občinske množične organizacije pozdravljajo prvi maj, ki ga petnajsto leto proslavljamo v svobodni Jugoslaviji, ki so jo ustvarjalni napori resnično združenih narodov naše socialistične skupnosti popolnoma preobrazili! Vsem občanom iskrene čestitke! za i. maj Čestita vsem svojim STRANKAM IN OSTALIM CRNOMALJCA-NOM IN BELOKRANJCEM knjigarna in črnomelj papirnica kmetijsko posestvo METLIKA PROIZVAJA IN PRODAJA SADNE DS TRS NE SADIKE, SEMENSKO ŽITO, HMELJ ITD. TER SE PRIPOROČA CENJENIM STRANKAM TUDI V BODOČE IN JIM ČESTITA ZA 1. MAJ! GRADBENO PODJETJE » SAVA « VIDEM-KRŠKO POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE INVESTITORJE, OSTALE STRANKE IN POSLOVNE PRIJATELJE ter CESTTTA VSEM GRADBENIM DELAVCEM za njihov DELAVSKI PRAZNIK! POSLOVNA ZVEZA ČRNOMELJ POZDRAVLJAMO IN ČESTITAMO ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM NASE STROKE, KATERIM ŽELIMO NOVIH USPEHOV V SOCIALISTIČNI IZGRADNJI! ZORA VSEM DELOVNIM LJUDEM V FLRJ, KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIKOM, ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — L MAJ IN SE PRIPOROČAMO! lesna industrija črnomelj Kmetijska zadruga DOBOVA ODKUPUJE POUffiB PRIDELKE »prodaja r«S*o»ofccijaKi: opravlja STROJNE usluge jaki material! SVOJIM ČLANOM IN ZADRUŽNIKOM POŠILJAMO PRVOMAJSKE POZDRAVE! Mizarska delavnica Semič IZDELUJE ŠOLSKO OPREMO IN CEBELNE PANJE TER OPRAVLJA VSA MIZARSKA DELA PO NAROČILU! SVOJIM STRANKAM SE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA ZA 1. MAJ! KMhTtJSKA ZADRUGA in Sela- POZDRAVLJATA OB PETNAJSTEM PRAZNOVANJU PRVEGA MAJA VSE SVOJE ČLANE, KOOPERANTE, ZADRU2NIKE IN OSTALO PREBIVALSTVO NA SVOJEM OBMOČJU, ZELEC JIM SE NADALJNJIH USPEHOV PRI DVIGU KMETIJSTVA V SUHI KRAJINI! ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE NUDIJO CENJENIM GOSTOM TERMALNE KOPELI V ZAPRTIH BAZENIH, KOPELI V MODERNEM BAZENU NA PROSTEM, RAZEN TEGA PA PRVOVRSTNA TOPLA IN MRZLA JEDILA TER IZBRANE PIJACE. OBIŠČITE NAS EA 1. MAJ! GRADBENO PODJETJE ŽUŽEMBERK GRADI VSE VRSTE OBJEKTOV IN SE PRIPOROČA I SKLEPI V. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE NAM KAŽEJO POT K 9E VEČJIM USPEHOM NASE GRADITVE, ZATO JIH POZDRAVLJAMO IN SPREJEMAMO KOT NAPOTILO ZA NOVO DELO! MM: 'A J*/)~ REMONT PODJETJE MOKRONOG OPRAVLJA VSA V STROKO SPADAJOČA DELA IN SE PRIPOROČA ZA NADALJNJA NAROČILA! POZDRAV MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA! naprej ZA boljše življenje! KMETIJSKA ZADRUGA D 0 b R N I C železniška postaja Trebnje pozdravlja in čestita za 1. MAJ vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem! KMETIJSKA ZADRUGA DOLENJSKE TOPLICE odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov in se priporoča svojim odjemalcem in dobaviteljem tudi vnaprej! PRVOMAJSKE POZDRAVE POŠILJAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE FLRJ! MOŠKE IN 2ENSKE VOLNENE PLETENINE PLETILM1CE v DOBO Vl SO SI ZE UTRLE POT NA VSA DOMAČA TRZlSCAl ŽIVEL 1. MAJI KMETIJSKA ZADRUGA DVOR POZDRAVLJA IN ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM KMETOVALCEM, KI Z NJO POGODBENO SODELUJEJO, KAKOR TUDI ZADRU2NIKOM, ŽENAM ZADRU2NICAM IN AKTIVOM MLADIH ZADRUŽNIKOV 1 ODKUPUJEMO VSE KMETIJSKE PRIDELKE, OPRAVLtfA* MO STROJNO KMETIJSKA DELA! POZDRAV PRVEMU MAJU, VELIKEMU PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI NASE DOMOVINE IN VSEGA SVETA! PEKARIJA DOLENJSKE TOPLICE Čestita za i. maj vsem svojtm strankam, kakor tudi ostalemu prebivalstvu topliske doline in se se nadalje priporoča! SVOJIM ODJEMALCEM ČESTITA ZA L MAJ — MEDNARODNI PRAZNIK DELA TRGOVSKO PODJETJE STRAŽA S POSLOVALNICAMI V TOPLICAH, VAVTI VASI, PODTURNU IN SOTESKI VELIKA IZBIRA — NIZKE CENE JE NASE GESLO! Podjetje za popravljanje Kmetijska zadruga RAKA POZDRAVLJAMO VSE SVOJE ČLANE IN KOOPERANTE TER JIM ČESTITAMO ZA 1. MAJ! železm voz DOBOVA PREMOGOM)!* IN GLINOKOP NUDI PREMOG, LIGNIT IN GLINO PO UGODNI CENI! Delu čast In oblasti KMETIJSKA ZADRUGA Čestfta vsem dewvnim ljudem naše socialistične domovine k njihovim uspehom in jim pošilja tople prvomajske pozdrave! OBRTNO GRADBENO PODJETJE POZDRAVLJAMO VSE KMETE, DELAVCE, LJUDSKO INTELIGENCO, MLADINO IN VSE DRUGE DELOVNE LJUDI V NASl OBČINI! PRIZADEVAJMO SI TUDI VNAPREJ ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN DVIG NAŠEGA PODROČJA! Občinski ljudski odbor ŽUŽEMBERK Občinski komite ZKS - Občinski komite LMS - Občinski odbor SZDL - Občinski odbor ZB - Občinski odbor ZVVI -Občinski odbor ZROJ SKRB ZA LJUDI JE IN OSTANE V SOCIALIZMU NAJVAŽNEJŠA STVARI svoje usluge priporoča Komunala Brežice vsem delovnim kolektivom v spodnjem posavju, na dolenjskem in v beli krajini iskreno čestitamo za l maj! VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA NAJVEČJI PRAZNIK vseh DELOVNIH LJUDI NA SVETU -L MAJ! OBRTNA ZADRUGA »DOLOMIT« BRESTANICA PRDDRUZUJEMO SE MANIFESTACIJI DELOVNEGA LJUDSTVA ZA 1. MAJ IN POZDRAVLJAMO OB TEJ PRILOŽNOSTI VSE SVOJE STRANKE IN PREBIVALSTVO NASE OBČINE! VALVASORJEVA TISKAM VIDEM-KRŠKO KMETIJSKA PROIZVODNJA MORA BITI VEČJA IN KVALITETNEJŠA! Kmetijska zadruga H I N J E doseženi USPEHI, plod naših skvpnih naporov, KAŽEJO, da utiramo PRAVILNO POTI REMONT" STRAŽA OPRAVLJA VSA GRADBENA IN REMONTNA DELA TER ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM INVESTITORJEM IN SVOJIM STRANKAMI ELEKTRO KRŠKO Videm - Krško POZDRAVLJA OB PETNAJSTLETNICI PRAZNOVANJA PRVEGA MAJA V NASl SVOBODNI DOMOVINI VSE DELAVCE, USLU2BENCE IN STROKOVNJAKE V ELEKTRO STROKI IN ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DOSEŽENIM USPEHOM V IZGRADNJI SOCIALIZMA! SLAVA PROLETARSKIM REVOLUCIONARJEM VSEH ČASOVI 7664 3244 3941 M inerec Zvonko o Prvem maju v partizanih To, kar sledi, mi je pripovedoval iz svojih bogatih spominov star partizan, sedaj kapetan I. kl. Tone Drečnik, doma iz Bele cerkve pri St. Jerneju, ki je bil skoro dve leti komandir minerskega voda v Istrskem partizanskem odredu. Prisluhnimo pripovedovanju o praznovanju Prvega .naja v njegovi enoti. »Na Primorsko sem prišel jeseni 1943. leta. Poslal me je comandant Glavnega štaba Jlovenije Stane v Istrski par-izanski odred, da kot komandir minerskega voda, katerega sem moral ustanoviti, pre-zkusim trdnost okupatorjevih >romeinih naprav, cest, železnic, mostov in drugega in da voje izkušnje v razbijanju ovražnikovih prometnih zvez >renesem iz našega dolenj-kega konca v Brkine na Pri-norskem, kjer se je zadrževal ;dred, v katerega sem bil ooslan. Partizansko ime Zvonilo sem imel že od samega ■:ače!ka partizanskega življenja. V Istrskem partizanskem )dredu so mi dali 15 mož, kamere sem sam zbral. V novoustanovljenem minerskem volu sem prevzel dolžnost komandirja. V vodu so bili antje iz raznih krajev, med ijimi tudi nekaj domačinov, :i so dobro poznali vsako ste-o v teh krajih, kar je bilo . elo važno za opravljanje naše lolžnosti, saj smo bili stalno ia poti sedaj na eno, sedaj na drugo progo, most in po-'.obno. Ker je bilo tam okrog :x>lno prometnih zvez, ki so nle zelo važne za okupatorja, mo imeli vedno polne roke -dela- in široko polje delova-ija. Tam v bližini, »pri roki«, o bile železniške proge, ki Todijo v Trst in naprej za Italijo, potem za Reko, Pulj in Gorico. Naš vod je bil kmalu znan povsod v tem kraju. Leteli so v zrak mostovi, proge, lokomotive in cele kompozicije nemškega vojaškega materiala in vojaštva. Pod naše udarce so prišli tudi tramvaji v samem predmestju Trsta, kamor smo tudi večkrat zašli. Prvič sem 1. maj dočakal v odredu 1944. leta. Minerci smo ga praznovali v veselem razpoloženju, kakor tudi ostale enote. Sovražnik je tudi zelo dobro vedel za ta praznik, samo, da se ga je bal in s strahom ga je pričakoval v utrjenih postojankah. Praznika nismo praznovali v počitku, ampak s pomnoženimi akcijami na sovražnika. Tudi naš vod 16 minercev je pripravil tega leta sovražniku »-pozdrav« za Prvi maj, in to prav svoje vrste. Nismo šli rušit proge, ker smo to delali skoraj vsak dan, ampak smo odšli v neposredno bližino okupatorjeve postojanke Gornje Ležeče, na hribček Kozjane, in zakurili velik ogenj. Ker nas je bilo malo, a želeli smo pri sovražniku napraviti vtis, da nas je veliko, smo dolgo časa hodili v svetlobi ognja drug za drugim v koloni. Hodili smo v krogu in to tako, da smo šli mimo ognja in prvi so potem zavili V temi spet nazaj in za zadnjimi. Tako smo ss vrteli in dajali vtis, kot da nas je dolga kolona, ki ves čas neprenehoma nekam nadaljuje pot, morda v napad na njihovo postojanko. Cilj, ki smo ga imeli, smo dosegli. Čeprav nismo bili daleč stran od sovražnika, si oni niso upali oglasiti in streljati na nas. Mi pa smo se veselili, peli partizanske pesmi in po tako storjeni akciji odšli nazaj v odred. Prvi maj 1945. leta je bil že v znamenju zmage nad sovražnikom. Okupatorjeva moč se je lomila na vseh koncih in ravno na terenu, kjer smo se nahajali z Istrskim partizanskim odredom, so bile takrat velike borbe za osvoboditev. Sovražnik je še krčevito držal posamezne utrjene točke, posebno se je krčevito otepal in držal prometne veze, da bi po njih lahko zbežal v svoj brlog. Zvečer pred prvim majem smo se z vodom zopet pripravili, da sovražniku zagodemo na svoj način. Tokrat smo si zbrali velik utrjen bunker zraven postojanke Gornje Ležeče. Preskrbeli smo si veliko kolo od voza, na špice smo navezali plastični eksploziv, ki samo gori, ako ga brez kapsule zažgeš, in daje veliko• svetlobo. V osišče smo vtaknili z eksplozivom napolnjeno patrono z vžigalno vrvico, zračunano tako. da bo eksplodirala šele takrat, ko se bo kolo prikotalilo k bunkerju. Ko smo odhajali na našo akcijo, smo gredoč streljali, povzročali detonacije min, ki smo jih sami napravili iz eksploziva, tako da je bilo, kot da pokajo možnarji na kaki bogati ohceti, ali včasih na kakem žegnjanju. Odšli smo z našim kolesom na vrh hriba pod katerim je stal bunker, zažgali vrvico, in eksploziv na špicah in kolo spustili navzdol proti bunkerju. Ko se je kolo začelo točiti navzdol, je zažgani eksploziv dajal pra-skajočo in slepilno močno svetlobo. Ko se je kolo do-kotalilo z vso hitrostjo k bunkerju, je v zaletu preskočilo žično ograjo in eksplodiralo v sami bližini bunkerja. Kolo se je razletelo na drobne kose. Mi smo se na hribčku smejali, sovražniku pa smo pripravili precej strahu, iz bunkerja so vsi pobegnili. Samo še nekaj dni potem pa je bila vsa proga in vsa domovina svobodna. In danes svobodno v delovnih zmagah praznujemo veliki delavski praznik, kot smo ga nekoč v borbah, akcijah in zmagah nad sovražnikom praznovali v partizanih.« Zvonko je končal pripovedovanje in dodal, da se še danes marsikdo v krajih, kjer je deloval z minerskim vodom spominja neštetih akcij minerskega voda Istrskega partizanskega odreda. Peg. major JOŽE lu2ar Kapa zamenjuje človeka V davni (pavzaprav ne v tako davni) preteklosti življenja v Jugoslaviji je imela kapa nenavadno velik pomen. Sprva so delali kape iz koi "•demonskih živali« in niso bile samo zaščita pred slabim vremenom, temveč so jih smatrali tudi kot protisredstvo proti hudobnim močem. Glede tega so posebno močne čarovnije pripisovali tako imenovani kapi od treh volkov. Pomembno vlogo je imela kapa pri vsakovrstnih urokih domačega kulta. Tako se je bil dolgo ohranil običaj, da je boter krščencu podaril kapo. Predpisano vabilo na svatbo je moral povabljeni sprejeti samo pokrit s kapo. Splošno je znano, da je kapa v mnogih_ krajih sveta znamenje dostojanstva. Na področju Jugoslavije je pa imela še prav izjemno funkcijo: pol-noveljavno ln polnopravno je namreč predstavljala svojega lastnika tam, kamor iz opravičenih vzrokov ni mogel osebno priti, na primer v cerkvi, pri svatbah, slavah, na zborovanjih in tako dalje. Stare posode Kolar Stoj nović iz Slatin-skega Drenovca ima najstarejšo posodo v vsej Slavoniji. Posoda izvira iz leta 1561, narejena je iz porcelanu podobne snovi in z okraski, ki Prikazujejo lov. Pri Stojnoviću -o posodo Se vedno uporabljajo. DANES DVE PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Objavljamo nagradno križanko in sporočamo njenim reševalcem: odgovore v kuverti, na katero napišite »KRIŽANKA-« (v spodnji levi kot), pošljite vsaj do ponedeljka 9. maja 1960 uredništvu našega lista. Križanko izrežite in jo čitljivo Izpolnite; zamazanih, nečitljivih ali pokvarjenih rešitev ne bomo upoštevali. Premalo frankiranih pisem na pošti ne bomo sprejemali; bralci iz Novega mesta ali okolice lahko oddajo rešitve tudi osebno v upravi našega lista. Izmed pravilnih rešitev bo 15 bralcev nagrajenih: 1. nagrada — 3.000 din 2. nagrada — 1.000 din 8.—15. nagrada — 13 lepih knjižnih daril. Ne pozabite: zadnji dan za sprejemanje rešitev je 0. maj 1960! vi ska knjiga, 42. evropsko glavno mesto, 43. klica, 44. 100 kvadr. metrov, 45. čeprav, 46. srd. Navpično: 1. pripadnik ev- - Ne boj ae, dragica! Ce lenina ropskega naroda, 2. igra s kar- ne D0« boin» že naS11 ««••» prostovoljca! Vodoravno: 1. Gora v Karavankah, 5. omotičen, 12. vrsta kamenine, 14. nesrečen, žalosten, jezen, 15. izviren, 17. začetnici slovenskega slikarja in arhitekta, 18. kratica za partizansko obveščevalno službo, 19. ustno iznašanje misli, 20. glavni števnik. 21. okrajšani veznik, 22. znojen, 23. uje- da, 24. mesto v Hrvatski, 28. posoda za vodo, 29. šahovska figura (dvojina), 30. prisklednik v panju, 31. naselje šotorov, 32. gora v Kamniških Alpah, 33. vrsta bolezni, 34. moško ime, 35. rastlinstvo (množina), 37. glavni Števnik, 38. vrsta morskega raka, 39. golmani, 41. muslimanska ver- iami, 3. naštevanje sestavnih delov in lastnosti, 4. kraj v Trenti, 6. pogosto ime za konja, 7. odrezek, 8. del gledališča, 9. dedna zasnova. 10. začetnici obeh imen Tolstoja, 11. pozivi, 13. strogi izpit na univerzi, 16. prislov na vprašanje kam, 17. otok v Sredozemskem morju, 20. vaditeljice, 22. skrivna zapustitev, 23. del pohištva, 24. del stavbe, 25. azijska dežela, 26. vrsta tekočine, 27. znak za prvino astat, 28. stave, seznami, predpisi, 29. vrsta žabe, 31. ime Gogoljeve-ga junaka, 32. tekstil, 34. nastajajoča, mlada, huda, jezna, 35. ime pisatelja Levstika, 36. vrsta zgradbe; bajeslovno bitje, 38. taborniška enota, 39. al- — Oprosti, Ce moram prekiniti, pinistova potrebščina, 40. oseb- toda vse se mi adi, da Je Boitjan ni zaimek, 42. veznik. postal lačen... Objavljamo sedmo slikovno uganko; tokrat je treba odgovoriti na sledeči vprašanji: 1. KAJ PREDSTAVLJA OBJAVLJENA SLIKA? 2. ZA KATERO PLANINSKO POSTOJANKO JE ŽELEZNIŠKA POSTAJA V KRAJU, KI GA PREDSTAVLJA SLIKA, NAJBLIŽJE IZHODIŠČE? Rešitev s kuponom vred nam pošljite vsaj do ponedeljka, 9. maja, na kuverto pa napišite v spodnji levi kot: SLIKOVNA UGANKA. Na šesto slikovno uganko smo dobili razumljivo največ. rešitev iz kraja, kjer so sliko najbolj poznali — iz Kostanjevice in tamkajšnje okolice. Odgovoriti je bilo treba: slika predstavlja dvorišče kostanjeviškega gradu (ali kostanjeviški grad), največja dragocenost tamkajšnje osemletke pa je Garjupova galerija umetniških del slovenskih slikarjev in kiparjev. Morda bo tudi tokrat najlaže odgovoriti našim mladim bralcem iz kraja, ki ga slika predstavlja — kdio ve? Izmed pravilnih rešitev 6. slikovi|e uganke smo izžrebali v torek opoldne: 1. nagrada — 1000 din: Tomaž Stebe, Kostajevica na Krki, Kambičev trg 2, 2. in 3. nagrado (dve knjigi) pa prejmeta: Frančiška Jurecic, Oštrc 46, p. Kostanjevica na KrTd, in Justina Udvanc, Ostrog 46, p Šentjernej. TRGOVSKO PODJETJE ii GRADIŠČE TREBNJE s svojimi poslovalnicami: TREBNJE — DOL. NEMŠKA VAS — ŠTEFAN — DOBRNlC — SENTLOV-RENC — CATEZ — VELIKI GABER — PRISTAVO A čestita svojim odjemalcem za 1. maj in se jim priporoča za nadaljnje zaupanje 1 Kupon št. 7 GOSTINSKO PODJETJE TURIST HOTEL SREMIČ VIDEM-KRŠKO 9 NAJSODOBNEJE UREJEN HOTEL, PRVOVRSTNA KUHINJA, PRISTNA VINA, ZMERNE CENE IN obrata CETINKA in BIFE NA BAZENU ČESTITAJO SVOJIM GOSTOM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! SVOJIM GOSTOM 2eli PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE GOSTINSKO PODJETJE RESTAVRACIJA SENOVO Živel Prvi maj, mednarodni praznih dela! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN M A L ' rKRKA BREŽICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJ TER SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM! Veteran burske vojne živi v Ljubljani (Nadaljevanje in konec) Hlapci so bili črnci in z njimi so ravnali kakor s sužnji. Plačevali so jim zelo malo, jih pretepali in nasilno zadrževali na posestvih, kadar pa so potrebovali nove, so jih hodili lovit. Drugače pa so bili zelo pobožni. Kot lovci so bili tudi v vojni dobri strelci. Na kmetijah, oziroma farmah so bili zaradi velikih medsebojnih razdalj prisiljeni, da so izdelovali večino predmetov, ki so jih potrebovali za življenje, kar sami. Pot v mesto je pogosto pomenila mesec dni odsotnosti. Drugače pa je bilo v deželi dosti potokov, gozdovi so bili bolj rodki, podnebje znosno, zemlja pa rodovitna. Zato so bili Buri zelo premožni in siromakov ni bilo. Kdor je živel med njimi, je moral delati. Prostovoljci, med katerimi je bil Miro, so taborili zdaj tu, zdaj tam. Imen krajev ne ve več, ali pa si jih ni zapomnil. Včasih jih je bilo več, včasih pa so ostali tujci sami. Navadno so postavili preproste šotore iz platna v kako dolkiico, ker je svet tam gričevnat. Včasih so si izvolili za taborišče tudi gozd. Stradali niso, hrano so jim vozili kmetje z vozmi, pred katerimi so bili zapreženi voli z velikimi rogovi. Miro se spominja, da so bili po- gosto mokri, ker so morali čez številne potoke. Nekoč, ko so tako s konji bredli čez potok, se je Miro izognil preveč strme obale ln odšel s konjem niže po potoku. Ko pa. se je konj vzpenjal na breg, je Miro zagledal pred seboj drobno glavico hudo strupene mambe. Njen pik pomeni v nekaj minutah za človeka smrt. Udaril je kačo po glavi z jahalno palico in jo ubil. Za ranjence so imeli v skupini dva konja z nosili, zdravili pa so jih pri kmetih v odročnih krajih. Streliva so imeli dosti, plače pa niso dobivali. Le od časa do časa so dobili kako nagrado ali darilo v čistem zlatu. Kadar jim je zaradi hrane predla trda, so šli na lov za divjadjo ali pa so iz številnih čred vzeli živinče in ga pobili. Buri so bili preveč ponosni, da bi jemali od Angležev plen. Orožja so tudi imeli dosti, zato mrtvim pušk niso pobirali, zajeti angleški pratež pa so uničevali, vozove zažgali, hrano pa napravili neužitno. Le kake puške ali strelivo, če je bilo na vozovih, so vzeli s seboj. Sedem mesecev je bil Miro pri Burih. Udeležil se je kakih petnajstih spopadov. Pogosto so postavljali Angležem zasede in jahali do tja tudi dan ali dva, potem so konje poskrili in čakali. V zadnjem spopadu je bil Miro pri mestu Bloemfonteinu. Zbralo se je kakih 5—6 tisoč Burov, ki jim je poveljeval general De Wet. Tuji prostovoljci so bili pod njegovim neposrednim poveljstvom. Buri so organizirali nekakšno bojno črto proti Angležem, dolgo več kilometrov. Angleži so imeli že strojnice in močno topništvo, bilo jih je kakih 10 tisoč, pa so kljub temu pretrpeli hude izgube. Toda v tem boju je padel Vilbaud Marielle. To se je pripetilo takole: Skupina, v kateri je bil Miro in ki ji ie poveljeval Marielle, je v strelski črti prodirala proti majhnemu gozdičku. Marielle je bil med prvimi, v ustih je imel pipo. Nenadoma je iz gozdička na gosto zapokalo. Marielle je dal z roko znamenje, naj borci poležejo. Mira je z roko potisnil proti zemlji. V tem pa je padel, zadet od več strelov v prsa. Takoj je izdihnil Ranjena sta bila tudi dva Bura. Angleže so sicer z naskokom pregnali iz gozdička toda Mirov zaščitnik je bil mrtev. Sam se Miro ni hotel bojevati. Star je bil šele dobrih osemnajst let, pri Burih pa disciplina ni bila oreveč stroga. Najbrž tujih prostovoljcev niti zapisanih niso imeli nikjer, če so sploh imeli kake spiske borcev. Enostavno je povedal, da gre domov in odjezdil. Med potjo je srečal še geodeta, Nemca Lz tedanje nemške kolonije Togo, ki se je pisal Munsch. Skupno sta jo ubrala proti severovzhodu, proti mejam portugalskega Mozambiqa. Več kot poldrugi mesec sta jahala. Hranila sta se z lovom, nabirala sta sadeže in uživala gostoljubnost farmarjev. V zračni črti je bilo do njunega cilja več kakor 1800 km! Miro je imel s seboj zlato, ki ga je dobil od Burov, kakih 120 luidorov, pa tudi Mariellovo zapuščino je nosil s seboj. Imel je še nekaj konzerv, ki sta jih pripeljala s seboj iz Evrope. Tako sta prišla srečno v mesto Mozam-biq. Nemec je odjezdil dalje, Miro pa se je vkrcal na neko nemško ladjo in se odpeljal v Zanzibar. Konja je še v mestu prodal, puško pa vrgel v morje. Iz Zan-zibara se je spet z drugo nemško ladjo odpeljal skozi Sueški prekop in mimo Gibraltarja v Hamburg. Od tam se je z vlakom potegnil do Ljubljane. Prihodnje leto pa se je vpisal na vojno akademijo. Imel je fotografijo z ladje »Roussle« Slikan je bil skupaj z Moriollom in tistim velikim danskim oficirjem, ki le v Afriki pri Burih podlegel dezinteriji. Toda ob koncu I. svetovne vojne so mu ukradli na zgornjem Štajerskem sliko. V kovčku je imel tudi album s slikami, med katerimi ;e bila tista s potovanja k Burom ■ Tudi poznejše življenje Mira Pekareka je bilo polno doživljajev. Ko je končal avstrijsko vojno akademijo, je služil pri ulancih. Leta 1911 je bil dodeljen turškemu generalnemu štabu v italijansko-turški vojni v Libiji in Tripolisu kot vojaški opazovalec. Ko se je vrnil, je bil slabega zdravja. Nekaj časa je služil pri cesarjevi gardi na Dunaju, nato pa je odšel na okrevanje k znancem na Krim. Tam ga je zatekel začetek I. svetovne vojne. Odšel je v Carigrad in ostal tam, dokler se niso v Romuniji turške čete srečale z nemškimi. Nato je bil komandir eskadrona Poljske legije, ranjen na Karpatih, nato pri vojni cenzuri, potem pa kazensko premeščen na Soško fronto, kjer je pomagal nekemu vojnemu ujetniku. Bil je komandant bosanskega »šturmbataljona«, spet je bil ranjen, nato je bil tolmač pri štabu Balkanske fronte ter poveljnik arabskega ujetniškega taborišča v Ohridu. Po razpadu Avstroogrske je služil nekaj časa v češkoslovaški vojski, nato pa «e je vrnil v Jugoslavijo. Tu so gfi upokojili kot nezanesljivega. Dolga leta je bil nato upravnik grofovskih posestev v Avstriji. Po anfilusu leta 1938 pa je spet moral na pot. Znašel se je kot logar na Kočevskem. Leta 1941 je bila njegova hiša '.avetišče prvih partizanov, ki jim je dal tudi svojo bogato zbirko orožja. Marca 1942 pa je odšel tudi sam k partizanom — star 59 let. Postal je partizan Bradač, strah in trepet Italijanov, neprekosljivi strelec in iznajdljiv vojak-Leta 1944 ie postal prvi slovonski polkovnik. Takrat je bil že pri SNOS Toliko n« kratko o Pekarckovih dogodivščinah P° burski vojni. Mile Pavlin