SLOVENSKI mn CELOVEC SREDA 13.APR!L 1988 Letnik XL!II. Štev. 15(2375) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b.b. Nova knjiga o manjšmah v Avstriji ..Pustiti živeti ne zadostuje -manjšine v Avstriji" („Leben lassen ist nicht genug - Minder-heiten in Osterreich")je naslov knjige v zaiožbi Kremayr & Scheriau. Njen avtorje sodelo-vaiec avstrijskega radia Rein-hoid Henke. Vzorno oprem-tjeno in vezano knjigo so pretekli teden predstavili avstrijski javnosti na tiskovni konferenci v dunajski „Concordii". Avtor Nismo pripravljeni za alibi-razgovore Pismo avstrijskega kanclerja dr. Vranitzkega generalnemu tajniku AIDLCM, v katerem trdi, da so Slovenci popolnoma vključeni v odločitev pri šolskem vprašanju, ter najnovejši razvoj glede parlamentarnega pododbora - za FPO bosta v tem odboru sodelovala predsednik KHD-ja dr. Fel-dner in funkcionar Silla! - je ponoven dokaz, da gre avstrijski vladi v bistvu samo za taktično igro, v kateri pa končno odločajo vlada in stranke. Slovenci pa naj bi jim služili za izgovor. Za zastopnike slovenske narodnostne skupnosti se ob taki igri seveda postavlja vprašanje, ali je sploh še smiselno sodelovati v komisijah, pododborih in drugih organih. Na seji koordinacijskega odbora ZSO in NSKS v ponedeljek v Celovcu sta se obe osrednji organizaciji odločili, da bosta (dn/;e nn 2. .sfnzmj r- - ' Spominska svečanost MPZ „Zarja" (na stiki) je oblikoval kul-turni dei spominske svečanosti v Železni Kapi!, katere so se udeležili števiini demokrati in antifašisti. Prostava je bita posvečena 45-ietniei smrti narodnega heroja Franca Pasterka Lenarta. Več na 3. strani. Tovarna Obir: Ostra kritika na samovoljne izjave Fruhbauerja utemeljuje svojo študijo s trditvijo, da je manjšinsko vprašanje vseavstrijsko vprašanje, ki ga ne gre prepuščati manjšinam samim ali pa samozvanim čuvarjem domovine. Henke je pritegnil k sodelovanju tudi avtorje prizadetih manjšin: s slovenske strani sta sodelovala Rado Janežič (slika zgoraj) in Valentin Inzko, Herbert Gassncr za Hrvate, Lud-wig Szeberenyi za Madžare, Franz Anton Buchal za Čehe in Slovake, Erika Thurner za Cigane ter Paul Grosz za Žide. Več v naslednji številki. „De!avski svet Tovarne celuloze Obir je začuden nad prvimi izjavami o študiji, ki se ukvarja z razvojnimi možnostmi koroške celulozne industrije. To pa še predvsem zaradi tega, ker gredo te izjave predvsem v škodo Rebrci, pa čeprav podrobnosti še niso objavili. Zaradi teh izjav so zaposleni pri Obirju zelo zaskrbljeni. Delavski svet zahteva, da dobi takoj študijo na vpogled, hkrati pa pričakuje od politično odgo- vornih v deželi, da se zavzamejo za ohranitev proizvodnje na Rebrci. Skoraj enako je na prve izjave finančnega referenta Fruhbauerja reagirala tudi delovna skupnost za ohranitev delovnih mest na Rebrci. Tudi v tej skupnosti združeni politiki okraja in prizadetih občin, zastopniki delavcev in interesnih združenj zahtevajo takojšen vpogled v študijo, saj bi si le tako lahko ustvarili podrobnejšo podobo. Dejansko pa Frtihbauer, ki je prvo stališče k študiji, katero je izdelal tehnični direktor Obirja dipl. inž. dr. Karl Heinz Haller, napovedal šele za 19. april, ni vznemiril le rebrških delavcev. S samovoljno interpretacijo je ustvaril vtis, da namerava deželna vlada uničiti rebrško tovarno, medtem ko bo v Magdalen vtaknila še več sto milijonov šilingov. Tudi avtor študije dr. Haller je protestiral proti Fruhbauerjevi samovoljni interpertaciji: ..Študije ni mogoče interpretirati kot pristanek za Beljak in zavrnitev Rebrce. Še prav posebej to ni mogoče ob dejstvu, da moramo upoštevati tudi gospodarsko strukturo prizadetih regij. Prav to podporo pa so politiki vedno obljubljali. Tudi izjavo, da bi rešitev, ki bi vključevala Rebrco, povzročila dvojne stroške, ne odgovarja resnici." Položaj okrog tovarne Obir postaja torej vse bolj zapleten. PREBER!TE na strani 2 28. maja bo občni zbor ZSO 4 Tiskarna Drava in Slovenski vestnik pod skupno streho 5 DieseVVocheim Slovenski vestnik 6 ..Izjema in pravilo" v Šmihelu 7 Sapramiška navdušila mlado in staro 8 Izšla je nova številka ..mladja" 9 ..Policija" na Radišah 12 Avstrijski pokal: VVattens v Celovcu proti SAK Krajevni sestanki ZSO: Poziv k več enotnosti Krajevni sestanki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so se v preteklih dneh nadaljevali in med Slovenci naleteli na veliko zanimanje. Osrednja tema na izredno dobro obiskanih sestankih v Železni Kapli, Škofičah (slika zgoraj), Do- brli vasi, Borovljah in v ponedeljek zvečer v Šentjakobu je bilo šolsko vprašanje ter sosveti. Želja na vseh sestankih: večja enotnost osrednjih organizacij, nobenih ..gnilih" kompromisov, in previdnost pri vpašanju morebitnega vstopa v sosvet. PROSTI ČAS '88 0D14.D017.APRILA^BHK V CELOVCU !' y(pef' KOROŠKI AVTOMOBILSKI IN KOLESARSKI SALON K.I.T..T.-KNIGHTRIDER - ČUDEŽNI AVTO IZ TV-SERIJE „KUMPE LOVSKA RAZSTAVA IN OGLED TROFEJ DNEVNI 0RF PROGRAM „Z!GR0 KOROŠKEGA RADIA, ŠALO IN ŠOVOM" ŠPORTNE DEJAVNOSTI AUSTRIE-CELOVEC KOT STRELJANJE NA GOL, TEKMOVANJA I. DR. PROGA ZA AVTO-MODELE, LASTNI POKAL TRAIL-PREDSTAVITVE SKOKI S PADALI DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO Sejem ..Prosti čas '88" predstavlja eno največjih in najširših ponudb proizvodov za prosti čas. Predvsem je namenjen podjetnikom, ki s ponujenimi izdelki trgujejo dalje, širšo publiko pa opozarja na dejavnosti s tega področja. Seveda tudi zabave ne bo manjkalo, saj se na sejmu najde za vsakega nekaj. Otvoritev bo v četrtek, )4. aprila, odprt pa bo vsak dan od 9. do 18. ure. dr. /TMA/CU4 Z1V/7TR/1 ,gUVŠLUS''88 „^do M M taAo ncu-mc/;", je .še pred meseci rpra.ša/ do Aro plača/;; pHaa v ,,A/-o/;c/;-Zc!-ttt/tg" la g/aval Ideo/og ac.st/tj.sAcga raa/oraeš-ča/t.stra ...StaAcrl" alla.s ../VlmmcrrlcAtc/-", ,,A*do Al Ali torej taAo aea-a!ea, da Al Aapll 49% deležev razalA pod-rfavl/ealA podjel;)', A o ara pri fear ae pripade raožao.sr go.spodar.sAe polldAe, Ao pa o.sVaae rlržav!57%?" TaAe argaareafac;)'e se je po.slaževal, Ao slavljeaa Ideja o „prlva-tlzacl/1" podržavl/ealA potljet/!A al taAo aspe-vala, Ao! so !o Izaajdlle-1/1 „preoArata ", Al Al aajraje razprodali Aar v .so a v.s!rlj.s Ao državao larovlao, želeli. Pa ^e je le aažel laA Idlol. .Sicer ae ra e d po-državl/ealral podje!/l, temveč raed „zdravl-ral", !orej prlva!alral.' z a A o da o a e rašA1 Aoa-cera W/IZ je aarareč odAapll -75% deležev Išreraea-Zedaag Ao! !adl /šarlerja. OAa aaj-veeja av.s!rljsAa daev-alAa ,s!a !aAo !orej sAo-raj do polovice jlaaa-čao odvčsaa od zaAoJ-aoaerašAega Aapdala. Išdor zas/edaje Aa^al-Aar.sAo polalAo v Avstr!/'!, ve, da !aAa Aoacea-tractja !lsAa poraera dejaa.sAo Aoaec ajegove svoAode. „A'roaea-Zel-laag" že daaes člta oAoll 60% av.s!r;j.sAega preAlval.s!va. o.slaaeA pa .sl delda „A"arler" la „A*!e!ae Zellaag". Pollllčaa raoc „A"ro-aea-Zel!aag" že zdav-/;aj presega moč a vstrtj-.s AlA strartA. da je IVa/d-Aelra že v dvoral palači, je v prvi vr.sll za.slaga !ega časo/asa, da je pro-Alera e!eA!rarae ..llala;-Aarg" privedel s A o raj do državl/aa,;Ae vojae, je Ali po.sAa.s avel/avllve polltlč/ie raočl. /VearšAl la.s!alA ae Ao laAoj določal aredalšAo llal/o oAeA daevalAov. Za eaAra! raa zado^la-je, da je zaAorealajea v odločllaera dela a v.slrlj-sA ega ll.sAa, Aer ve, da za aredalžAo praA.so, še Aolj Ao! za drage paao-ge, velja pregovor.' Čigar AraA jež, !ega pesem pojež." Pa proces Aoacealra-clje tlsAa je zararalv zlasa pred ozadjera dlsAa-slje o prrslopa /1 v.s!rlje A E5. Za laA v.slop je po!reAaa doAra volja s straa! ZR1V... ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM OBVEŠČA, da bo v soboto, 28. maja 1988 s pričetkom ob 9. uri redni občni zbor v Mladinskem domu Slovenskega šoiskega društva v Cetovcu, Mikschaiiee 4. Dnevni red: 1. ugotovitev sklepčnosti in pozdrav navzočih častnih gostov 2. izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika 3. pozdravne besede gostov 4. poročilo tajnika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma 5. poročilo predsednika Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliksa Wieserja 6. diskusija o poročilih predsednika in tajnika Zveze slovenskih organizacij 7. poročilo predsednika nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij 8. razrešnica staremu odboru 9. volitve 10. sprejetje izjav, resolucij idr. 11. zaključek občnega zbora Za občni zbor so delegati prejeti deiegatske izkaznice, ki po praviiih ZSO niso preno-sijive na druge osebe; s posebnimi vabiti pa so biti vabijeni tudi gostje. Celovec, 12. aprila 1988 tajnik predsednik dr. Marjan Sturm 1. r. dipl. inž. Feliks Wieser 1. r. KOMEHAR dr. MARJAMA STURMA An celotno sodelovanje Aoro-žA!A Slovencev v zndnjlA mese-c!A v Atstva .služi le enemu namenu, namreč da laAAo av.s-!rl/žAa vlada priAaže mednarodni javnosti, da smo AorožAl Slovenci vendarle Imeli možnost sodelovati na vseA pogaja-njlA In razgovoril;. De/a/tsAo pa parlamentarne stranAe v POTiREBMFSO PROTEEfF Razvoj v žolsAem vpražanju očitno potrjuje vse tiste, A! so v preteAHA tednlA In meseclA svarili pred tem, da A! AorožAl Slovenci tgra/t edinole na Aarto pogaja/tj In razgovorov, opustili pa ojenzlvnost pri razArln-Aavanju AorožAega pedago-žAega modela oziroma Iniciativnega predloga trelt parlamentarni!; stranA. F polltlAl vel/a staro pravilo, da s! pr! pogajanji!; močan samo to/1-Ao, Ao/lAo Imaž podporo l/ud! oz. glAanja za seAoj. 7z pisma FramtzAega (oAjavl/amo ga na 5. stran!) moramo doAlt! vtis, soglasju In z vednost/o Framt-zAega uvel/avl/ajo AorožAl ločevalni model. Iniciativni predlog parlamentarni stranA vseAuje naj-pomemAt;e/že elemettte AorožAega pedagožAega ntodcla, tgnorlra pa vse tiste Aorts/raA-tlvne In stroAovne predloge, Aar so jll: Izdela/! AorožAl Slovenci, celovžAa ut;! verz a oz. reAtorsAa Aonjerenca. 7'aAo ntoramo ugotoviti, da so At/a očitno vsa pogajanja glede dvojezičnega šolstva le cesta enosmern/ca,- sicer smo laAAo sodelovali, nažlA stališč pa niso upožtevall. Zvezna ministrica /lasclieeA pa se je v pismu, A! je oAjavljen v zadnji žtevllA! g!a.s!!a Alge za človeAove pravice, sptcsttla celo taAo daleč, da je v njem zatrdila, da sAlep treA stranA n! enaA AorožAemu pedagožAemt; modelu. Njen stranAarsA; Aolega MAtgaer ter njegost AorožAl Aompanjon! pa vrl-sAajo po AorožAl/; dollnaA, dtt so AorožAl pedagožA! mode/ uvel/av!!! na Dunaju. Išdo zda/ Aoga ,jarAa"? Me Aom več razmišlja! o tem. Fažne/se se m! zd! taAoj pričet! s prtpra-vaml na protestne oActje In na AojAot AorožAega pedagožAega modela. /4 vstrl/.s Au vlada Aoče očlftto v letu spomina na tragične dogodAe Izpred 56 let avel/avlt! apartAeldu podoAet; ločevala! model. DA tem jo v.seAlnsAa sorodnost z nacistično znAonodojo glede žldov-sA!l; učiteljev It; žo!atyev prav nič ne moti. Od nas In od demoAratlčne javt;o.st! Ao odvisno, če jt Ao to uspelo. Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem se nahaja pred izredno važnimi odloči-tvami (šolstvo, vstop v sosvet itd.), ki bodo bistveno vpiivaii na nadaijni razvoj koroških Siovencev. V ta namen Zveza sloven-skih organizacij na Koroškem skiicuje krajevne sestanke, na katerih bomo obravnavah siedeče točke: # aktualna narodnopolitična vprašanja na Koroškem (šoistvo, zakon o narodnih skupinah, sosvet) # občni zbor Zveze siovenskih organizacij # južnokoroška gospodarska situacija Sestanki bodo: t3. apriia ob 20. uri Šentjanž - zadruga v Šentjanžu 13. apriia oh 20. uri Radiše - Kuiturni dom 14. apriia ob 20. uri Seie-Fara - farni dom 14. apriia ob 20 uri v Giobasnici, gostiina Šoštar 15. apriia ob 20. uri Žitara vas, Galicija -Posojilnica v Mikiavčc-vem 19. apriia ob 20. uri Kotmara vas - ljudska šoia Nismo... (tiudttljevuuje s 1. strt;/;;) sodetovaii v pariamentarnem pododboru, kjer bosta viožiii jasno stališče Slovencev v zvezi z zakonskim osnutkom strank o šolstvu. Domenili sta se za informacijsko ofenzivo z obveščanjem avstrijske in mednarodne javnosti na tiskovnih konferencah. Tako bo že v prihodnjem tednu na Dunaju skupna tiskovna konferenca ZSO in NSKS ter komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva. Predstavniki koroških Slovencev in komiteja bodo ob tej priliki podali jasno stališče glede nadalj-nega postopanja v šolski zadevi Zakon o odškodnini žrtvam tašizma /1 vstrl/sA; purlumcut jc .sprejel zttAott, At pretlvltletvt oA 56. oAlet/tlc; prlAljttčltve /1 vstrlje A ttuclstlč/tt /Vemčtjt enkratno otlžActtlttltto žrtvttm jd.šlzttttt. /štlo Ir; AttAo jt/ IttAAo prejme? Odškodnino iahko prejmejo: 1. 5(MM) šil. - osebe, ki so do 31. decembra 1987 prejele priznanje za osvoboditev Avstrije. 2.41MM) šil.-žrtve, ki dobivajo pokojnino po zakonu o odškodnini žrtvam. 3. 35(10 šil. - družinski člani žrtev, ki dobivajo pokojnino po zakonu o odškodnini žrtvam. 4. 3500 šil. - osebe, ki so do 31. decembra 1987 dobile uradno potrdilo po zakonu o odškodnini žrtvam in niso prejemniki pokojnine. 5. 2500 šil. - osebe, ki so do 3!. decembra 1987 dobile izkaznico za žrtve po zakonu o odškodnini žrtvam. Kako lahko prejmejo odškodnino? Prejemniki priznanja za osvoboditev Avstrije ter žrtve in družinski člani žrtev, ki prejemajo pokojnino po zakonu o odškodnini žrtvam, bodo dobili enkratno odškodnino po uradni poti. Osebe z uradnim potrdilom oz. izkaznico za žrtve pa morajo za enkratno odškodnino zaprostiti pri deželnem glavarju najkasneje do 31. decembra 1988. Z omenjenim zakonom jc bil ustanovljen tudi sklad za podporo upornikom in žrtvam fašizma, ki so potrebni posebne pomoči. Podporo iv sklada lahko prejmejo: 1. uporniki, ki so se z orožjem borili proti nacizmu; 2. žrtve političnih zasledovanj v dobi nacizma. Prošnjo je treba nasloviti na Zvezno ministrstvo za socialne zadeve. SLOVENSKI VESTNIK SZIinSPZ nudita vrsto seminarjev za izobraževanje MIHA PASTI RK Za vse, ki so odgovorni za kulturno in politično delo koroških Slovencev in tiste, ki se želijo nadalje izobraževati, sta Slovenski znanstveni inštitut in Slovenska prosvetna zveza pripravila izobraževalni program pod geslom „Razvijajmo jezikovno, kulturo in zgodovinsko zavest." Sicer povezani s stroški, vendar sta prav gotovo najvažnejši ponudbi seminarja retorike in za utrjevanje obstoječega znanja slovenščine. Prvi prevsem zato, ker je le malokdo, ki mora dnevno nastopati v javnosti, imel priložnost uriti umetnost govorjenja. Seminar, ki bo potekal v štirih triurnih tečajih, bo vodil univ. prof. dr. Boris Grabnar. Smiselno in pravilno nadomeščanje nemških izposojenk z ustreznimi slovenskimi izrazi, popravljanje raznih jezikovnih napak, spodrsljajev in okornosti ter razvijanje občutka za lepo in pravilno rabo slovenščine so težišča seminarja prof. Janka Messnerja. Predvidoma bo tečaj trajal petkrat po tri ure. Tako za seminar retorike kot tudi za jezikovni tečaj naj bi vsak udeleženec prispeval 500 šilingov za nastale stroške. Nadalje ponujata SZI in SPZ seminar za spoznavanje strokovnih besedil ter možnosti uporabe slovenščine v javnosti. Za tečaj pod vodstvom dvornega svetnika dr. Pavla Apovnika je predvideno eno poldnevno srečanje. Dr. Teodor Domej, dr. Avguštin Malle, prof. Stefan Pinter in univ. asistent mag. Valentin Sima so le nekateri izmed predavateljev v okviru cikla seminarjev o zgodovini koroških Slovencev. Vsem zainteresiranim slovensko in nemškogovorečim Korošcem na dvojezičnem ozemlju je namenjen seminar o dvojezičnosti in identiteti. Cilj tega je boljše medsebojno razumevanje ter iskanje poti, kako kljub nesporazumom demokratično ravnati drug z drugim. Predavali bodo mag. Marija Jurič, mag. Mariola Egger, Klaus Borge Bock-mann, mag. Karl Michael Brunner, univ. asistent mag. Georg Gombosz in univ. asistent prof. dr. Dietmar Lar-cher. Za tiste, ki želijo bolje spoznati samega sebe in proučiti medsebojno zadržanje in vedenje, pa bo dr. Vinko Skalar imel tečaj skupinske dinamike. Pismene in telefonske prijave sprejemata SZI in SPZ. Kajžnikov Hanža Uspeh Slovenskega vestnika pa „tednikar}e' res srbi: Ko je SAK v pokaiu gvinja!, so se tak vese-iiH, da so od sama frajda na fotografijah še Vestnikov napis na dresah dolspraskaii. „Ne bomo molčali!" fnada/jevanje od /. .strani) V Železni Kapli, kjer je bila zibelka upora proti nacizmu, jc pokopanih 120 padlih borcev in nad 30 žrtev fašizma. Na spominski svečanosti se jc številna množica poklonila njihovemu spominu, predsednik ZKP Janez Wutte-Luc pa je v svojem nagovoru omenil njihov doprinos k drugi avstrijski republiki. Nadaljuje dejal, da smo predolgo molčali in se Pustili blatiti. Zadnji proces Proti KHD-ju pa je dokaz, da jc vsa moralna in zgodovinska resnica na naši strani. Tajnik ZSO dr. Marjan < C Ča.sov, A;o sta obe .saper.s/// v Evropi namešča/; nove evrero-Are/e z jedr.sAdm/ naboj/, /ra/er;7: posebnost /e /n/a, da so b:7/ namen/en/ predvsem Evropejcem m še z/ast/ /Vemcem, /n Ato je za/;odnonem.S'Ato mirovno gibanje na enem mesta zbra/o tudi po 200.000 demonstrantov, je očitno Aroncec. Letošnji ve/i/co-nočni mirovni pobodi v Z E.V, Ati imajo že tri deset/ef/a tradicije, so p o te At a/i „decentra/izirano". Cde/ežZ/o naj bi se jib vsega Atabib / /0.000 /jadi naprib/ižno 300 raz/ičnib Arraj/b. Končno umik sovjetskih vojakov iz Afganistana! ŽENEVA. Na pogajanjih med velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo je pretekli teden prišlo do končnega dogovora. Velesili sta se zedinili za način na-daljnega postopanja v zadevi Afganistan. Po razgovoru med sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom in afganistanskim predsednikom Nad-žihullahom v Taškentu je Gorgačov izjavil, da sc bo umik 120.000 sovjetskih vojakov začel 15. maja. Decentratizacija mirovnega gibanja MARJAN SEDMAK BONN. Na zaključni prireditvi, ki so jo organizirali bonski mirovniki, se je zbralo le kakih 300 ljudi, ki so protestirali zoper vsa sredstva za množično uničevanje. V primerjavi z oktobrom leta 1986, ko so Američani v Hassel-bachu pri Hunsrucku še nameščali svoje nove manev-rirne rakete in ko se je k protestu zbralo kakih 180.000 ljudi, je bila množica na bonskem Trgu miru pičla. Toda pred tem so se prebivalci glavnega mesta in okoliških naselij lahko pridružili kolesarski koloni, ki se je odpeljala proti Diirenu, kjer naj bi nastalo poveljstvo NATO, ki naj bi ga uporabljali v izrednih razmerah; in veliko Bon-čanov je svoj prispevek k vplivu mirovnega gibanja izrazilo letos na takšen način. Priprave na podpis sovjet-sko-ameriškega sporazuma o odstranitvi raket srednjega dometa (evroraket) so vplivale tudi na mobilizacijske prijeme zahodnonemškega mirovnega gibanja. Razprava o tem, kako ukrepati po odstranitvi evroraket (sporazum o tem sta decembra v Washingtonu podpisala Rea- gan in Gorbačov) tečejo že leto dni. Gibanje morda res nima več tiste mobilizacijske moči, ki jo je imelo še jeseni leta 1986. Vedeti moramo, da ima gibanje sorazmerno šibko organizacijsko povezavo in ni strogo organizirana stranka, vendar pa je še vedno vplivno in obe največji zahodnonemški politični stranki tudi letos nista mogli molče mimo velikonočnih pohodov. Ko je iskalo nove oblike pritegovanja ljudi v mirovna prizadevanja, je zahodno-nemško mirovno gibanje zadnji čas začelo prenašati težišče dela v okolja, v katerih številni zahodnonemški državljani živijo v obročih vojaških naprav, nevarnih sredstev za množično uničevanje in neznosnega hrupa in kjer imajo tako ali drugače opraviti z neposrednimi ali pa grozečimi nadlogami (skladišča jedrskega in kemičnega orožja, kjer človek nikoli docela ne verjame zagotovilom, da do nesreče ne more priti) vojaškega stroja. Dve strmoglavljeni letali v bližini jedrskih elektrarn v zadnjih dneh sta veliko prispevali k osveščanju o tej vsakodnevni nevarnosti. V Hunsrucku so se mirovniki zaustavili tudi pred oporiščem, s katerega je vzletelo ameriško ponesrečeno letalo, ter stražarju izročili šopek rož in pismo, v katerem so izrekli sožalje zaradi smrti pilota: tudi ta je bil žrtev oboroževalne tekme. Osrednja zaključna prireditev v Dortmundu pa je namenjena še enemu področju, kamor lahko mirovno gibanje razširi svojo mobilizacijo. Prireditev je bila organizirana ob zaključku tridnevnega podhoda od Rhein-hausna, kjer Kruppov koncern grozi, da bo zaprl vrata železarne in odpustil 5000 delavcev, preko Porurja do Dortmunda, vsa akcija pa je potekala pod geslom: manj denarja za orožje in več za delovna mesta. Rieserju bodo sodih v Ceiovcu! Sturm je govoril o škandalu v zvezi z nameravano postavitvijo spomenika „koroškim odvedencem". Dejal je, da bo narodna skupnost uporabila vse možnosti in opozorila evropsko javnost, kaj se dogaja na Koroškem in v Avstriji. V zvezi z novo ureditvijo dvojezičnega šolstva pa je dejal, da se bomo na vse načine branili, če potrebno, tudi s stavkami. Poslužili pa se bomo tudi vseh pravnih možnosti. Žal so na svečanosti manjkali najvišji predstavniki občine, kot da jih to ob 50 -letnici ne zanima. Pogrešali smo predvsem župana Hallerja. Miha Pastcrk Atentatorju na koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja bodo sodili v Celovcu. Avstrijsko vrhovno sodišče je namreč zavrnilo predlog zagovornika obtoženega Franza Rieserja, naj bi bilo sojenje zunaj Koroške; odvetnik dr. Wegrostek namreč meni, da je zadeva tako močno emocionalno obarvana, da bi to lahko vplivalo na sodnike, zlasti pa še na porotnike. Rieser, Wagnerjev sošolec z učiteljišča, je lani 6. oktobra na proslavljanju 40-letnice mature streljal na Wagnerja in ga hudo ranil. Predmetni učitelj iz Borovelj je od svojega dejanja dalje v preiskovalnem zaporu. Glavni točki obtožnice se glasita poskus umora in kršenje zakona o nošenju orožja. Za prvo dejanje je v Avstriji najvišja zagoržena kazen dosmrtna ječa. Umr! je Janko Miku!a Zvedeli smo, da je te dni v Avstraliji umrl duhovnik, naš rojak dr. Janko Mikula iz Loč. Čeprav je pokojni župnik najprej služboval po raznih koroških farah, je v povojnih letih prebil največ časa med slovenskimi rojaki v Avstraliji. Bil je zaveden Slovenec, saj smo ga srečevali tudi na kulturnih prireditvah naših kulturnih organizacij. Janko Mikula je avtor besedila priljubljene Kernjakove pesmi Rož, Podjuna, Žila. DELOV !NOZEMSTVU /z.s/a )e Arnj/ga, Ar/ vas oM/rno injorm/ra o de/ovu;7: dovo/jeujib, o p/ačab, de/ovn/b /n .s/a-novanj.s/r/b razmera/;, o v/za/:, pom//; .s/ro.sAdb, b/imi ;/d. Dob;7e /ud; na.s/ove podje/Zj, Ar/ po/rebajejo de/ovno s;7o v Evrop/, ZDA. Kanadi, Zahoda/ /nd/-p, A v.s;ra//j; /n na Da/j-nem vzbodn. Nudijo vam de/o npr. v Arov/-nar.s/vu, po/rebujejo vozn/Are, /uris/ične vod/če, zapo.s/;7e .se /abAro v bo/e///; /n restavracijah, Aro/ aupa/r, na /u/c.su.su/b A:r/žar)enp7:. Če .se za /o zan/ma/e, nam p/.šZ/e/ Erezp/ačne /njbrmac/je dobite, če po.š/je/e že jranAr/rano Araver/o na nas/ovr CENTE ALF/ES RoA-dR, 5-/42 .S7ocA:/;o/m 5 ved.sba. E.S.. De/ovn/b mes/ ne posredujemo/ Obisk iz Nove Gorice Mesti Celovec in Nova Gorica sta pobrateni že nad 25 let. Ta pogodba se je doslej odražala predvsem v medsebojnih obiskih in ogledih raznih komunalnih naprav, od zadnje srede dalje pa se obeta višek: uradna delegacija iz Nove Gorice pod vodstvom predsednika občinske skupščine Danila Bašina in predsednice izvršnega sveta Jolande Slokar se je na razgovoru v celovškem rotovžu menila s celovškimi politiki o sodelovanju Celovca v kulturnem centru v Šmartnem. Zdaj se obeta podpis pogodbe o sodelovanju za naslednje leto. Sploh je bila težnja razgovorov o nadaljnjem sodelovanju posvečena novim oblikam in možnostim, saj le izmenjave likovnih razstav ne zadostujejo. V okviru obiska je predsednik skupščine Bašin pou- daril tudi dejstvo, da je Nova Gorica prav zaradi svoje geopolitične lege tudi impulz za mednarodno sodelovanje in sožitje. „Ob stičišču treh narodov in treh kultur lahko mnogo prispevamo k prijateljstvu med narodi", je dejal Bašin, nato pa poudaril interes Nove Gorice, da na Koroškem ne bi prišlo do lečevanja otrok v šolah po jezikovnih kriterijih, saj bi bila tako ospora-vana vsebina listine pobratenja med očinami Celovec-Nova Gorica-Gorica, torej malega „otroka" sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran. Delegacija iz Nove Gorice si je nato ogledala med drugim tudi Mladinski dom SŠD v Mikschallee, obisk na Koroškem pa je zaključila v Bilčovsu, kjer je imela razgovor s predstavniki ZSO. Dan/7o Baš/n /n Leopo/d Guggenberger. swo.' Mohar Ploče: ne bo predora? Koroškim deželnim politikom še vedno dela preglavice negotovost, če bo sploh prišlo do gradnje predora na Pločah (PlockenpaB). Kakor je dejal deželni glavar Wagner po seji deželne vlade, bodo koroški poslanci v državnem zboru zdaj skušali izterjati od zveze 360 milijonov za financiranje tega projekta. „Če nam zveza denarja ne bo dala", je dejal Wagner, „potem predora ne bo!" Medtem pa narašča tudi kritika na račun gradnje predora. Še vedno niso zavr- njeni očitki, da si hoče Evropska skupnost s tem predorom zagotoviti hitrejšo pot s severa na jug - na škodo okolju in avstrijskim davkoplačevalcem. Prav-tako pa tudi odgovorni politiki doslej še niso znali zadostno dokumentirati trditve, da bo zgornja Koroška s tem predorom postala atraktivnejša za turizem. Wagner je na isti tiskovni konferenci tudi povedal, da bodo ob papeževem obisku v Krki imeli učitelji in otroci, ki bodo hoteli prisosto-vati maši, prost dan. Za njive in gozdove! Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju se približuje svojemu tretjemu desetletju, saj je v petek že sedemindvajsetič odprl vrata obiskovalcem, razstavljalcem in zlasti poslovnežem, katerim je še posebej namenjen. Na letošnjem sejmu skušajo posebej izpostaviti srednje težko in hribovsko mehanizacijo za polje, gozd in vrt, ročna orodja, motorne žage, električne pastirje in transportna vozila. Na Gorenjskem sejmu si prizadevajo za univerzalno trgovinsko ponudbo, saj imajo dve izhodišči: da bi kupci razstavljeno blago lahko dobili takoj ali čim- prej, ponujajo pa jim vse, kar potrebujejo vsak dan, ko se ukvarjajo z zemljo, gozdom ali cvetličnim lončkom - od semen in orodja do predelave. V okviru sejma bo danes, v sredo, dan gozdarjev, na katerem bo posvet o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ter predavanje o analizi težjih nesreč pri pridobivanju lesa. V petek pa bo dan loncev, kjer bo poleg lovske ponudbe tudi strokovno predavanje o steklini z udeležbo inozemskih predavateljev. 27. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju bo trajal še do nedelje, 17. aprila 1988. Andreja Mak /n Katarina Knschn/g posta d/a ta komp/utersk; stavek /stika /e voj, pos/ovod/ipa sta Tomaž Gasser (ispodajl in Mi/an S/aže/ /s/ika desno). Tiskarna Drava in SV pod isto streho! B/TRO, K144L/TET/VO, POCfM/ OB/gČ/TE, POkL/Č/TE BAS.' TARVISERSTRASSE16 CELOVEC TEL. (0 463) 50 566 Zdaj je tako daleč! Tiskarna Drava ima nove prostore. Preselila se je iz nekdanjega delavskega doma v Podljubelju v Celovec, v hišo Zveze slovenskih organizacij in Slovenskega vestnika, v TarviserstraBe 16. Ob Lendkanalu, kjer je bil prvi slovenski dijaški dom, bomo zdaj tudi mi iz uredništva lahko v neposrednem sodelo- vanju s tiskarno Drava naš list še boljše in lepše oblikovali vsem skupaj v veselje in prid. S preselitvijo v Celovec, torej v koroški center, pa so se tudi za tiskarno samo zboljšali pogoji za hitrejšo izvedbo tiskarskih izdelkov vseh vrst. V tisakarni Drava, kjer uporabljajo fotostavek in offset-tisk, nudijo obrtnikom, društvom, organizacijam in posa- meznikom široko paleto tiskanja pisarniških potrebščin, plakatov, letakov in vstopnic, biletov, vizitk - vse tja do tiskanja knjig. S preselitvijo v Celovec se je tiskarna tudi približala vsem naročnikom. Le-ti pa tiskarske usluge lahko naročajo na telefonsko številko (0463 50 566), ali pa kar osebno v tiskarni. Pri tem se jim tudi ni treba bati, da ne bi imeli kje parkirati, saj je ob tiskarni na razpolago dovolj parkirnega prostora. V tiskarni sami pa se bo za naročnike potrudilo sedem sodelavcev. Že doslej so bili tam zaposleni Milan Blažej, Tomaž Gasser, Andreja Mak, Katarina Krischnig, Marjan Verdel in Erwin Jenko, zdaj pa se jim je pridružil še Jože Rovšek, ki skrbi nasploh (pa tudi za Slovenski vestnik) za pravilnost in čistost jezika in korigira tiskarske škrate. Skratka: tiskarna Drava deluje zdaj v Celovcu, iz glavnega mesta pa bo pokrivala želje in potrebe vse Koroške. Njenih uslug in tiskarniških zmožnosti se torej poslužite tudi vi — novi, sodobni prostori so vzrok več za to! TISKARNA DRAVA Diwt PREŠEL/A/ SMO SE SLOVENSKI VESTNIK 13. apritl988 5 Betriebsrat und ARGE „Rechberg" zur Studie Der Arbeiter- und Angestell-tenbetriebsrat der Zellstoffabrik Obir hat mit Befremden erste AuBerungen tiber die Studie, die sich mit den ktinftigen Entwick-lungsmoglichkeiten der Karntner Zellstoffindustrie befaBt, zur Kenntnis genommen, da diese an die Offentlichkeit geiangten, und ohne Bekanntgabe von Detaiiis sofort Praferenzen zum Nachteii Rechbergs zum Ausdruck brach-ten. Dies hat zu einer groBen Ver-unsicherung unter der Beleg-schaft gefuhrt, die Arbeitneh-mervertreter des Werkes verian-gen daher eine sofortige Zuver-fdgungsteilung der Studie und er-warten von den poiitisch Ver-antwortiichen des Landes, daB ailes zur Erhattung der Zellstoff-produktion in Rechberg unter-nommen wird. Die Arbeitnehmer erwarten bei der Auswertung der Studie nicht nur die Beachtung wirt-schaftspoiitischer Grundsatze, sondern auch, daB die regionai-poiitische Bedeutung Rechbergs bei der Entscheidungsfindung Eingang findet. Auch die Arbeitsgemeinschaft zur Erhaitung der Arbeitsplatze in Rechberg befaBte sich mit moglichen Auswirkungen der Studie auf das ZeHstoffwerk Obir in Rechberg. Da die bisher an die Offent-iichkeit geiangten Meidungen ungeniigend sind, veriangten die anwesenden Abgeordneten, die Gemeinderate sowie Vertreter der Arbeitnehmer die sofortige ZuverfiigungsteHung der Studie, um sich ein detaiiiiertes Biid ma-chen zu konnen. Hiezu erkiarte der Ersteiier der Studie, Dipi. Ing. Dr. Kari Heinz Haiier, daB es unzutref-fend sei, aus der Studie eine Ent-scheidung fiir Viiiach und gegen Rechberg abzuieiten, vor ailem wenn man berucksichtigt, daB die Wirtschaftsstruktur der bei-den davon betroffenen Regionen mit in die Entscheidung einge-bunden werden soii, was auch immer wieder versprochen wur-de. Die Aussage, daB eine Lo-sung, wonach Rechberg invoi-viert wird, doppeit so viel kostet, entspricht nicht den Tatsachen. De!egation aus Nova Gorica in Kiagenfurt Die Partnerschaft zwischert Kiagenfurt und Nova Gorica soii im naehsten Jahr cinen Hohepunkt errciehcn: nach dem Besuch der Dciegation aus Nova Gorica wurde ver-einbart, daB cin Vertrag tiber die Mitarhcit Kiagcnfurts im Kuiturzentrum Šmartno un-terzeichnet werden wird. Der Vorsitzende der Gemeinde-versammtung von Nova Gorica, Danito Bašin, erkiarte im Rahmcn scincr Unterrcdun-gen mit den Kiagenfurter Po-iitikern aber auch, daB Nova Gorica bcsorgt auf die ge-piante Schuiandcrung in Karnten biickt, wurde doch mit der Trennung der Kinder nach sprachiichen Kriterien auch ein wcsentiicher Punkt der Partncrschaftsurkundcn ztvischen Kiagenfurt - Goriz-zia und Nova Gorica gebro-chcn. Die Dciegation aus Nova Gorica besichtigte unter anderem auch das siowcni-sche Jugendheim in der Mik-schaiiee, den AbschiuB biide-te ein informationsgesprach mit Vcrtretcrn des Zentrai-verbandes siowcnischcr Or-ganisationen. Die Seite fi.tr unsere deutschsprachigen Leser/inncn Pro/. Dr. Peter Gstettaer fPoto recbts/ /tat mit četrtem Pacb „Ztvaagba/t Deatscb" - tiber/iz/sc/tert Abtve/tr/tatttp/Mttt/ ver-bebrtea /7etotatJ;'east" - erscbteaea fttt Drava-Ver/ag, E/agea-/art/Ce/ovec, Jaaaer 7933, bae/;.stdbbc/t ta.s 3cbtvarze getro/-/ea. Dte.s bervetst ttfc/tt aar Jte beretts /asf vergr;//eae erste Aa/-/age Jes Pacbes, soa Jera aacb Jte tvaste Po/eottb aa J geba.s.st-ge MeJteabaotpagae, Jte tiber A a tor aaJ Pacb beretagebro-cbea .stat/. 3e/bst .S/ttzea/to/btber Jes PaaJes .start ta Jte tte/stea /VteJeraagea Jer Po/eati/t berabgesttegea. Par /e Jer .saebbezo-geaea Argaraeatatioa tvarJea Pebaaptaagea aa/geste/b rvte z. P.. Pro/. Gstettaer ..preJtge 7/;to//eraaz" trat/ ..vergt/te Jas E/tata. " ED3tv. Dara/J .Sebeaeber verstieg steb sogar ztt persba-/tebea Di/jtdmieraaget; aaJ bera/ssebaJtgea Jea Aa//eraagea tvte; „Earatea ratis.se .steb vorso/ebea Pera/stttgaera .scbtiizea " aa J. Pro/. Gstettaer betattgte steb a/s ..Decbeascbatze tra /Va-tarparb." D te.se Aa//eraage/; bcbetteber.s tverJea a tebi aar eta gertebt/tebes /Vacb.spte/ babea, .ste /abrtea aacb Jaza, Ja// steb Pro/. Gstettaer tiber setaea Peebtsaasva/t Dr. P a c/v ib Dram/ bet Jer ..Eoooatsstoa za ITabraag Jes P a a J/a a bg e.se tz e.s'" Jar-iiber be.scb uerte, Ja/ Jer OPP ta Jer P a rt Je.sr a a J.seb a M fara 23. P 7933) boraraeafartos Jte poteraPebea Aagrtffe .Sebea-eber.s rvteJergab. Prof. Dr. Cstettner zur Kampagne: „Lasse mich nicht einschiichtem!" Daraufhin ienkte die Rechtsabteiiung des ORF ein und befand, daB dem Be-schwerdefuhrer Recht gege-ben werden mtisse, da es nach dem Rundfunkgesetz unzu-iassig ist, Nachrichten ais ein-seitige personiiche Angriffe durchzugeben, ohne daB der Angegriffene die Mogiichkeit der Gegendarsteiiung hat. Dcshaib gestand der ORF Prof. Gstettner eine Sende-zeit zu, in der er in Form eines Interviews seine Position kiarsteiien und die haitiosen Poiemiken diverser Poiitiker korrigieren konnte. Vor wenigen Tagen wurde das !nterview in der „Landes-rundsehau" auf O-Regionai gesendet. Der „Siovenski vestnik" bringt einige Aus-schnitte daraus. Prof. Gstettner, auf die Frage nach der Kritik der Universitat am sog. Karntner Padagogenmo-deii, nennt drei sachiiche Ge-sichtspunkte: ..Ptaraa/ eatztia Jet ste/; Jte Prtttb Jaraa, Ja/i Jte PtaJer aacb -spracbbcbea Prttertea getreaat tverJea sottea, ztcei-tea.s, Ja/i ta Jtesea; .sogcaaan-tea PaJagogearaoJe// Jte Zsvef.spraebtgbett a/.s ba/tare/-/er VVert atebt veraabert tcirJ, aaJ Jrfttea.s, rva.s .scbtcertcie-gea J t.st, Ja/1 .steb Jte Progao-.sea, Ja/1 Jte //ttreb/fibrartg Jtc.se.s MoJe//,s ztt Porjttbfea aaJ ztt Streft/tttrtbtca ta Jea &btt/b/a.;ea, ta Jea P/tera-btfttsera ttaJ trt Jea Geraeta-Jea /ttbrea tvtrJ, fetzt st/tort betvabrbettet babea. Es t.st a/-so eta ab.sobtte.s POtVE7^/PP-b/t/DEPP tt/t J rvtrJ atebt zttr Pe/rteJtgftrtg Jer .Stf/taitoa Jer Vo/b.sgrtt/r/rea bettragea." Prof. Gstettner betonte auch, daB die Universitat schon seit Jahren konstrukti-ve Gegenvorschlage gemacht habe, die auch in seinem neu-en Buch „Zwanghaft Deutsch?" dokumentiert sind (didaktische Modelle der Zweisprachigkeit, Gruppen-unterricht ohne sprachiiche Trennung usw.): „ Dte.se For.seb/age babea rvtr ta Porot voa 3CDPP-VEP3DCDEtV, Jte tiber ei-aea /aagerea Zettraaat za er-probea rvtirea, seboa vor /aa-gerer Zett aaterbreitet. Das svare atteb Jer Mtatota/.staa-JarJ /tir -Sebtt/re/brotea, Ja/i otatt ta Jieseot sea.stb/ett Pe-reteb vor.stebttg ottt .Sebtt/ver-sttebea att/ /rettvt/bger Pa.st.s Jer Pebrer.seba/t aa.setzt." Auf die Frage, ob der Uni-versitatsprofesor Gstettner nicht ftir bestimmte Poiitiker oder Gruppen zur „Feindfi-gur" geworden ist, entgegne-te der Buchautor, daB die Kritiker leider die Sachdis-kussion infoige ihrer man-geinden Kompetenz nicht aufgenommen haben und sich statt dessen iedigiich in personiicher Poiemik ergan-gen hatten. Aufgrund seiner wissenschaftiichen Position iieBe sich Prof. Gstettner duch soiche Angriffe, „die im konkreten Faii in voiliger Un-kenntnis der Argumentation in diesem Buch vorgebracht worden sind", keineswegs einschuchtern: „Poabret tcirJ ratr atiter.ste//t. Ja/3 teb eiae Postttoa Jer /atot/eraaz vertrete, tva.s ttberbatt/tt atebt .stoaott, svabr t.st vte/otebr Jas Gege/;tet/. p/; babe att vte/ea .Sbet/ea ta Jteseo; Pacb ge-zetgt, Ja/i Jte.se 7'reaattags-vor.stet/aagea fJe.s sog. PaJ-agogeaotoJe//,s, J.PeJ.) zar 7ato//eraaz /a/trea aaJ babe aacb aa/gezetgt, svete/;e Mo- Je//e Jer Pr;terrtebt.s/orta za gro/lerer Po/eraaz, za Ver-staaJats aaJ Mebr.s/tra(b;g-bett bettragea boaaea - aaJ aot Jas gebt es /a scabrscbeta-beb/" Prof. Gstettner sagte am Ender des fnterviews zusam-menfassend: ,,/cb Jeabe, Ja/1 otaa aas Jteseot Poa/ttbt aar beraas-boraott, sveaa otaa Jte s/osve-atsebe Vo/bsgrappe boastrab-ttv etabtaJet, sveaa otaa svts-seaseba/t/tebe Argaoteate aa/afotott aaJ steb Jeot oster-refcbfscbea aaJ fateraattoaa-/ea Pe/orotstaaJarJ etatger-ota/lea aaaabert. Es t.st steber aaotogbcb, z. P. etaea eta-spracbtgea Zasatz/ebrer ta Jte 3eba/b/asset; btaetazaverorJ-aea. Das baaa aar sebte/ge-bea. Das svtrJ aacb feJer, Jer etatgero;a/lea svas voa Pe/or-otea tvet/3, bestattgea, Ja// otaa atebt Pebrer zar Koo/te-rattoa verp/ttebtea baaa; Jas tst a/so setrb/teb a a/ Jea tagb-cbea A*/etabrteg aage/egt Jte-ses MoJe/f; es so// zar Eat-zsvetaag /tibrea ata/ es svtrJ aacb ot/t -Stcberbett zar Eat-zsvetaag /tibrea, sveaa es Jarcbgesetzt svtrJ. Es /st tJeo-/ogtscb gesebea etgeat/tcb eta recbt p/aotpes Gerotaatste-raagsoto Je//, tvte otaa Jas aas Jer Zett vor /99.5 aacb seboa gebaaat bat." Nach der Verurteiiung des „Krone"-Journa)isten G. Sti-chauner durch den Oster-reichischen Presserat ist die erfoigreiche Beschwerde Prof. Gstettners beim ORF ein weiterer Beweis daftir, daB sich der einzelne Burger in unserem Rechtsstaat ge-genuber personiichen und of-fentiichen Diffamierungen sehr wohi zur Wehr setzen kann. Vranitzkv an A)DLC!V! Sehr geehrter Herr Gene-ralsekretar! ich danke bestens fur Ihr Schreiben vom 23. Janner 1988 zur Lage der slovveni-schen Volksgruppen in Osterreich und insbesonde-re zu den anstehenden Fra-gen des Minderheitenschul-wesens. Gerade die MaBnahmen, die Sie in Ihrem Schreiben als positiv begruBen, mus-sen thnen doch auch Auf-schluB geben tiber das gei-stige und politische Klima, in dem in Osterreich Volks-gruppenfragen behandelt werden. Ich versichere Ih-nen, daB die Reform des Minderheitenschu!wesens, an der wir derzeit arbeiten, nicht auf eine Benachteili-gung der slovvenischen Volksgruppe oder auf eine Art „Ghettoisierung" abzielt. Wir versuchen vielmehr, zu einer innovativen und ver-besserten Form des zwei-sprachigen Unterrichts zu gelangen, die zum Beispiel im Assistenzlehrersystem und in anderen klassentiber-greifenden und den Zusam-menhalt fordernden IVIaB-nahmen ihren Niederschlag findet. Es kann auch keine Rede davon sein, daB eine Anderung des bestehenden Schulwesens der slovvenischen Volksgruppe aufge-zvvungen wird. Vielmehr hat sich bereits monatelang eine eigens daftir eingerichtete Kommission beim Bundes-ministerium ftir Unterricht und Kunst, in der selbstver-standlich auch die Schu!ex-perten der Volksgruppe bei-gezogen vvaren, mit diesen Fragen beschaftigt. Diese Arbeit ist noch nicht zur Gan-ze abgeschlossen, und es vverden auch in allen vveite-ren Stadien, wenn es dann um Gesetzesanderungen oder Duchftihrungsbestim-mungen gehen wird, unsere slovvensichen Experten ein-geschaltet sein. Ich danke Ihnen auf jeden Fali ftir Ihr Interesse an dieser Frage und bin mit frcundiichen GruBen !hr Vranitzky Dteser Prte/ Jes PaoJes-baaz/ers aa Jea Geaera/se-bretar Jer A.7.D.E.C.A7. otacbt Jte Pabttb Jer oster-retcbtscbea Po/tttb ta Jer Vo/bsgrappea/rage o/fea-stebt/teb. Dareb Jte „Petzte-baag" voa Es:pertea aas Jer Fo/bsgrap/te so// Jer oster-retcbtsebea, tvte aacb Jer ta-teraattoaa/ea O/fear/tcbbetr Jer EtaJracb ver/attte/f tver-Jea, Jte Vo/bsgrap/tea setea ta Jea EatscbetJaagsprozess aber ste betre/jfeaJe Eragea vo// etagebaaJea. Da// Jtes/e-Jocb /eJtg/tcb A/tbt-DaaJ-/aagea Jer Pegteraag sta J, tst /aagst betae Prage raebr, soa-Jera etae Patsacbe. /a Jtesera Etcbte tst aacb Jas Meraoraa-Jaor Jer RaaJesregteraag aaJ Jte Jaortt verbaaJeae Aa/forJeraag zaor Etatrttt ta Jea Vo/bsgrappea-Petrat za sebea. KOMENTAR dr. FR/ST/JANA SCRFLLANDRA Spr/čeva/o n/ yse/ Taaaar/a /e Mo v /1 v.sfri); ^rczpo^cir;;/; 3760 aA:ar/ca;;A:ov ir; po račaa/A izver/cacev sc A)o ro sfcvi/o v pr;7;o<7-ny;7; /cti/i se zv/ža/o. A5.so/vc7ai aaiverz po far/i drog;/; viš)i/; so/ se morajo spr/jaza/d z dej-srrorr;, da .spričeva/o m naziv ne zadosnpera za aspe.sno poAr/icno por. Do/rra izobrazba je sicer osnova za vsaA;o Arariero, pa niAraAror garancija za zadovoljivo in zanimivo de/o. Pri aspesni/: podje-rji/! in ZranAra/; npr. o od/očirvi o zapos/dvi bodočega sode/avca ne od/očaja na osnovi spričeval in pismenega prcizArasacga res ra. rem-več na pod/agi opazovanja inreresenra v praA:si. Morečimi novi sode/avec de/a en ce/ dan posamič a/i v sAru-pini z iztresenimi as/a-ž/renči, ti porem starajo oceniri asposo/r/je-nosr tandidaia za ro de/o. Za moderna podjerja so pomem/mi trderi/i. tomanitarivne sposo/r-nosri tandidara, pri-prav/jenosi za trčenje, sposo/mosr za de/o v ieamtr in vese/je do šiitov, moZn/nosi, trea-rivnosi in samozavesi. iVi nn/no važno, A;aA:sao mnenje netdo zasiopa, remveč tato ga zasio-pa. Do/rro je, če /rodoči sode/avec pozna svoje /asine moči in s/a/rosii, se znajde v spreminjajočih se .sitaacija/;, zna de/ari radi pod prdi-stom in se je pripravljen angažiraii. Dandanes se irend oddaljtrje od popo/-noma oztoiirnega ^pe-cia/isia t dobro in več-siransto izobraževanemu samozavesrnemtr, Siroto trsposob/jenemtr sirotovnjata, ti se znajde ob vedno novih na/ogah, ti pa je radi sposoben za pog/obdev v posebne prob/eme." „Pridni arar/aik" prihaja vsaj pri dinamičnih in inovaiivnih podjerjih iorej iz mode. *** P. 5.. Far ve/ja za podjerja, ve/ja v prenesenem smisla seveda radi za drage socia/ne siratiare - radi za narodne sAcapaosfi. Ali ni radi v naših po/irič-nih, gospodarstih in ta/iarnih asianovah r/osfiAcrat v ospredja bo/j arar/ai.sA:; dah tor pa samozavesr in trea-rivnosr? Afis/im, da ne bi bi/o nič narobe, če bi radi v nafih struArara/; avaja/i nove irende in prezrači/i na.