m
rnmrnm
rnsms-mmi’? hm'
mi&i
V EjtfMfam, soB0lb”TO. maja 1924. p°samei,,a «o“"• Let0 vj;
P	u
[B	i
GLASILO NARODNO • SOCIALISTIČNE STRANKE,
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št 7, levo. •	Telefon	štev.	77.	.
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene  ....................... v	oglasnem delu.	■	■
O naciionalistnu.
■	Po končati! svetovni vojni ie hotel marsikdo vedeti, da je z ustanovitvijo hacijonalno zaokrožene jugoslovanske države prenehalo biti aktualno nacijonalno vprašanje. Vsi, ki so razlagali te trditve, danes lahko mirno priznajo, da so se korenito motili.
Veliko bolj kot kedaj prej ie ravno 'sedaj pri nas nacijonalno vprašanje nadvse aktualno. Toda ne samo pri nas. V vseh' državah po svetu vidimo, da se ljudska gibanja vrše pod nactionalnfani gesli. Tako V Italiji, Nemčiji. Franciji, Angliji, sikratka povsod, kjer imamo opravka s kulturnimi državami.
Lahko mogoče, da smo posebno Slovenci po svetovni vojni zaključili defenzivni nacijonalni boj proti germanski ekspanziji. S tetri pa še ni rečeno, da bi bil nacijonalni hoj končan. Nasprotno! Danes je tai boj še silovitejši, ker je prešel v ofenzivo.
Kaj je bil cilj pred in med vojno našega nacijonalnega hotenja? Isti kot pri vseh narodih. Hoteli smo doseči svoboden, kulturen, gospodarski in socijalni razmaih. Vedeli smo, da to ne dosežemo brez politične svobode. Dosega politične svobode nam je bil prvi smoter za dosego nacijonalne svobode.
Zelo smo se zato približali nacijonalni svobodi, ko smo dosegli teritorijalno osvobojenje ozemlja, kjer prebiva naš narod. Naše osvobojenje pa še ni popolno. Nad pol milijona našega ljudstva v Primorju in na Koroškem je še danes v popolni odvisnosti Italijanov in Nemcev. Kdo more trditi, da je za nas rešeno nacijonalno vprašanje, dokler se onemo-1 goča stotisočem našega rodu politična in teritorijalna združitev z jugoslovansko državo.
Prav tako še dolgo ne bo rešena gospodarska plat našega nacijonalnega vprašanja. Navzlic svoji lastni državi ne moremo govoriti, da je naš narod gospodarsko osvobojen. Narod ni gospodarsko osvobojen ne v državi sami, ne v gospodarskih stikih z inozemstvom. — Vsi dobro vemo, da ima v naši državi zelo odločujočo besedo tuji kapital. Ne samo to. Tudi inozemske ekonomske sile smatrajo našo državo kot eksploatacijsko, kolonijalno deželo. Gospodarski vpliv tujega kapi-
tala gre celo tako daleč, da izvaja s svojim kapitalom v naši državi politične vplive in posega v našo suverenitetna prava. Dokler ne bomo gospodarsko sami svoji v državi in v stikih izven nje, toliko časa ne moremo govoriti' o popolni nacijonalni svobodi. Nerešeno gospodarsko vprašanje le nerešeno nacl-ionalno vprašanje.
Rešitve socijalnih vprašani se v naši državi niti lotili nismo. V pogledu so-cijalne neenakosti in Izkoriščanja delovnega razreda je naša država naravnost klasični primer za državo, kjer vladajo ekonomski parasiti. Navzlic splošni bedi ostaja rešitev socijalnih vprašanj trenutno in navidezno v ozadju. Na eni strani po krivdi delovnega razreda, ki se raje grize med seboj, namesto da bi enotno nastopil v obrambo svojih pravic, na drugi strani radi tega, ker v političnem življenju prevladujejo državno-pravna vprašanja. S tem pa še ni rečeno, da 3ocijalna vprašanja niso aktualna, ali da so celo rešena,. Prav gotovo bo že v najbližji bodočnosti vse naše javno življenje najbolj zanimala krivična socljalna diferenciacija in takrat bo pravična razdelitev gospodarskih dobrin neizprosno zahtevala moderno socijalno zakonodajo. Pravična socijalna zakonodaja je pa eminentno nacijonalno vprašanje, ki v tem oziru tudi še ni rešeno.
In še nekaj: kaj pa je pravzaprav avtonomistično 1 gibanje, ki zavzema vedno večje dimenzije v naši državi? Ali ni avtonomizem želja po gospodarski, socijalni in kulturni osamosvojitvi vseh pokrajin v državi? Ali ni avtonomizem gibanje, ki v bistvu ne zahteva nič drugega kot to, kar smo ugotovili kot bistvo nacijonalnega vprašanja?
Edino tisti ima prav, kdcr trdi, da je nacijonalizem zadeva preteklosti, ako misli pri tem na solzavo rodoljubarstvo, na hejslovanstvo in na fraze. Tak puhli nacijonalizem je že zdavnaj pokopan. Danes ima naš nacijonalizem konkretne oblike ter ne visi v zraku, ampak hodi po realnih tleh.
Nacijonalizem političnega osvoboje-nja, kulturnega, socijalnega in gospodarskega prerojenja živi in slepec je oni, ki ga ne vidi In ne prizna!
,Po desetih letih."
Glasili demokratskih samostalcev »Jutro-« in »Slovenski Narod« sta prinesli pod citiranim naslovom oklic »vsem, ki 90 bili konfinirani in internirani«. — Na obsojence, ki so presedeli med vojno po več let težke ječe Tadi političnih deliktov proti pokojni Avstriji, je gospod, ki (je na ljubljanskem gradu ob začetku vojne prežive! le prave medene tedne, očividno po2abil. Najbrže, ker ie bilo med temi največjimi žrtvami najmanj sedanjih samostalcev.
Ker sta prinesla oklic nacionalnim spo-znavalcem iz najtežje dobe le gori imenovana mladinska dnevnika, izgleda, da sl hoče mladinska gospoda napraviti iz trpljenja avstrijskih žrtev monopolsko kupčijo v svrho okrepitve sijaja mladinske struje. Pa ne bo šlo, gospoda! čemu sedaj naenkrat ves ta tam-tam?
Pa si vendar ne domišljate, da so bili oni tisoči na ljubljanskem gradu, v Thaler-kotu, Lipnici, Paulusthor itd. itd. sami Vaši sedanji podrepniki? Niti desetine jih ne spravite pod Vaš klobuk; temmanj, da bi v imenu vseh nastopali in zlorabljali slavno preteklost za sijaj Vaših dveh bankarskih dnevnikov. Poskrbljeno bo, da bodo prišli poleg g. dopisnika »Agence centrale« tudi še drugi do besede, ki so imeli z avstrijsko volno justico vse hujšega opravka. Gospoda ste dobili mahoma velike oči. Le spomnite se nekoliko nazaj na one tisoče, ki so čepeli po raznih fcotlh istočasno, ko ste vi kljub
vojaški juslici uprav sijajno živeli in potem
—	Izginili. Ostali so obsojenci v težkih ječah in pa interniranci po taboriščih. Vse drugo se je pravočasno spravilo na varno.
Pripravljalni odbor išče naslove vseh žrtev avstrijske vojne justice. Nepotrebno delo! Idite na pokrajinsko upravo, bivši, od-delk za narodno brambo odnosno komisija za terjatve proti bivšemu erarju (še! dr. Ignac Rutar). Tam boste našli nad 2000 prijavnic, točnih in obsežnih, med njimi tudi Vaše lastne, — in takoj boste imeli vse skupaj; imenike in zgodovino. — Samo svojih pristašev boste našli malo med njimi!
Če greste še k dr. Žerjavu, boste izvedeli, da se je pri njem zglasila decembra leta 1920, ko je bil še predsednik deželne vlade, deputacija obstoječa iz dveh zastopnikov dobrovoljcev in dveh zastopnikov organizacije političnih preganjancev. Deputacija se je razgovarjala z dr. Žerjavom poldrugo uto, mu izročila spomenico in nato se je — Tazšla! Dr. Žerjav ni ukrenil namreč ničesar in vsled tega je bila tudi vsakn nadajjna organizacija in akcija nepotrebna. Da; eno smo le dosegli, da nam je danes avstrijska vojna kazen v sramoto in spod-tikanje. Mesto priznanja redukcije, preziranje in degradacije! Hočete vzgledov?
Toda gospoda, nikarl razkopavati starih ran, nam v jezo in sramoto, — Vam pa edino le v slavo In parado'	Argus.
Omejnost
V	Mariboru deluje stavbena in kreditna zadruga »Mojmir«, ki si prizadeva za zgradbo malih stanovanjskih hiš in se tudi v splošnem intenzivno bavi s stanovanjskimi problemi, če zadruga pri svojem kratkem obstoju še ne more pokazati vidnih uspehov, je temu V prvi vrsti krivo pomanjkanje denarnih sredstev ter preziranje od strani javne uprave in kapitalističnih krogov. Zadruga je opozorila imenovane kroge že neštetokrat in z obširno spomenico ne toliko na njihovo morallčno dolžnost kot na dejstvo, da bi s stavbami tudi kapital dobro zaslužil. Naletela Je pa na gluha ušesa Is zakrknjen« reakcijonarce. Končno
ali zloba?
prav nič čudnega pri dejstvu, da obstoji pri nas velik del industrijalcev iz polizobražen-cev in analfabetov ter raznih samogoltnlh elementov.
V	Mariboru deluje pa tudi znani advokat dr. Radoslav Pipuš, steber demokratskih samostalcev v mariborskem vlla-jetu in načelnik Zveze industrijcev. Tudi ta gospod je prejel, kakor nam poročajo mariborski somišljeniki, spomenico zadruge »Mojmir« v pretres in blagohotno vpošte-vanje. Efekt pa je uničujoč. Edini nasvet, ki ga je znal dati, je bil (seveda nemški); »Schuster bleib bel deinem Leisten!« Menda jo mislil pri tam na svojo lastno funk-
cijo kot predsednik Zveze industrijcev! Saj demokratski advokat zna vse! — Zanimiva so naziranja tega demokratskega veljaka o stanovanjskem problemu. Stanovanjski zakon, zaščita najemnikov so mu »komunistične naprave. Ljudje hočejo imeti na stroške države brezplačne hiše in stanovanja; dohodki nameščencev so po večini lepši nego pred vojno (saj vendar ne služijo vsi advokatskih ekspanzerjev kot dr. Pipuš!), gradnja hiš ni nič dražja;« — torej dovolj
razlogov, da se dr. Pipušu »ne zdi vredno pečati se s spomenico.« Kaj naj si mislimo
o teh perverznih naziranjih?----------------
Obilo dela bo imel častivreden zastopnik uradnikov:' in hišnih posestnikov Reis-ner, da bo doprinesel socijalnemu reformatorju in globoko čutnemu narodnemu voditelju dr. Radoslavu Pipušu nekoliko bolj »komunistične« nazore o stanovanjskem problemu.
Gada redimo na orsihl
Opetovano smo že ožigosali brezvestno početje naših demokratskih veljakov, ki so vzeli v zakup politično vodstvo, se hlinijo kot navdušeni narodnjaki, na drugi strani pa zagrešajo eno izdajstvo za drugim s tem, da so se najožje pobratili z nemškimi kapitalisti. Dočim še dozoreva žalostna afera celjskega advokata dr. Ernsta Kalana in njegovih nemškonacijonalnih kli-jentov, nam prihajajo vesti o neznosnih razmerah v tovarni usnja »Petovia« na Bregu pri Ptuju. Kakor čujemo, Je »Petovia« strupeno nemškonacijonalno podjetje, čegar lastniki so priseljeni nemški nacijonalci, ki so v družbi nekaterih ptujskih advokatov in »narodnih voditeljev« ter neke ljubljan-
ske banke ustanovili azil za privandrane nemške zajedalce. Dočim je to podjetje začetkom še sprejemalo slovenske uradnike, Je. sedaj ogromna večina uradništva nem-Skonacijonalna ter postala tako objestna, da je postalo še maloštevilnemu ostanku slovenskega uradništva službovanje v podjetju neznosno. Za danes ugotavljamo samo to. Ko prejmemo obširnejša pojasnila, bomo poskrbeli, da se bodo tudi tej nemškonacijo-nalno-demokratski koaliciji peroti pristrigle. Saj »Petovia« išče odjemalcev povsodi. Poskrbljeno bo, da se bo njej in njenim demokratskim protektorjem in lažinacijonalnim advokatom dostojno postreglo. Na svidenje!
Izjava Z3Ž.
V »Jutru« št. 104 pravi »Kategorij s\o organiziran železničar«, da Je vse kar je n.ipisal v »Jutru« št. 99, čista resnica in da naj toživa midva, čeravno sva midva, ki njega javno dolživa, da je obrekovalec.
Dotičnl članek v »Jutru« št. 99 je 4ista laž. Pri tem ponovno ugotavljamo, da je stiliziran tako, da rodi utis, kakor da je ZJŽ dala kedaj NSS kako podpdro. Dopisnik pa tega ne pove direktno, temveč le zavito namiguje, da so somišljeniki (kdo je to?) do-ločili (zakaj ne — dali?) lz strokovnih prispevkov (mari je to članarina?) za NSS podpora
‘ Dopisnik oziroma informator »Jutra« naj jasno in nedvoumno pove svoj očitek — in takoj bo. dobil temeljit obračun. Dotlej pa naj sliši tole: Ako vedoma trdite neresnico, da je ZJŽ kadarkoli dala ali določila le en sam vinaT ali vobče kakršnokoli podporo za NSS ali za kak drug sličen namen, ste ob-
rekovalec in lažnivec. — Za Osrednji odbor ZJŽ: Finžgar s. r., predsednik; Sovrez s. r., tajnik.
Priobčujemo gornjo Izjavo kot dokument moralične propalosti, v katero so zagazili posamezniki, ki so se tla življenje in smrt vdinjal! požidovljenl politiki ljubljanskih demokratskih samostalcev. Kljub javni izjavi podpisanih funkcijonarjev ZJŽ, ki odgovarjajo organizaciji za svoje poslovanje in denarna sredstva organizacije, iznaša brezvestni *j»Jutrov« dopisnik še nadalje obrekljive vesti. Nima pa strahopetec poguma, da bi svoje ime podpisal ter svoje trditve pred sodiščem dokazal. Tega končno od propalice tudi nihče ne pričakuje, saj s! ne upa označiti vsote, ki naj bi Jo bila baje prejela NSS od ZJŽ kakor tudi ne funkcijonarjev, ki naj bi bili to zakrivili.
Politični pregled.
REŠITEV VLADNE KRIZE
Razplet parlamentarne krize je v takem stadiju, da je vsak trenutek lahko pričakovati rešitve, dasl kriza kot taka tudi s tem še ne bi bila odpravljena.
Mi smo bili doslej poštenega mnenja, da bi se kriza morala rešiti v prilog opozicije. Od objave Radičevega majskega manifesta pa se zdi, da se je položaj za opozicijo poslabšal. Radičevo slepomišenje presega že vse meje in človek bi skoro mislil, da uganja najnovejše svoje burke sporazumno 7. nekim našim vodilnim politikom.
Pašič je 6. t. m. dobil mandat za sestavo poslovne vlade-, katerega je pa v šestih urah vrnil. Istotako je bilo z Ljubo Jovanovičem, ki se mu je še bolj mudilo.
Značilno je, da se že sedaj Tazglaša v listih, da bosta koncem maja kralja spremljala v Pariz ministrski predsednik Pašič in zunanji minister Ninčlč in da je v Parizu že dogovorjeno, kdo podpiše našo defenzivno pogodbo s Francijo — Pašič in Poincarž!
Pašič ve tedaj že pred rešitvijo krize sigurno, da bo zopet on predsednik vlade!
S tem je povedano vse! Kako izgloda naš parlamentarizem pri takem postopanju v zunanjem svetu, to sl prav lahko mislimo. Prav gotovo nas je lahko sram.
In ker poznamo naše razmere prav v dno, nas tudi predstoječa rešitev vladne krize — parlamentarna in državna bo traiala še dalje — ne bo presenetila. Računali smo tudi s tem in smo pripravljeni.
Jutri Imamo lahko že Pašič-Pribičevi-čevo volilno vlado in čez paT mesecev volitve. Kaj pa se bo delalo v teh' par mesecih. smo sl tudi na jasnem. Toda ne;’ vstra-šimo se ne terorja, ne nregnnjnnjn. ne ši-kan! Vse bomo parlrnli za naš kloni, za naše ljudstvo, našo državo, za naš socija-Uzen. — za našo svobodo!
Naše ljudstvo se strinja s parolo: »Le vclttvc nrtn dajte!«
PAŠIČ-PRIBIČEVIČ IN SVOBODNE VOLITVE.
Beograjska »Politika« prinaša zanimivo vest o nameri eventuelne Pašič-PHbičevi-čeve volilne vlade, ki baje namerava oktro-irati izpremembo volilnega reda — seveda sebi v prid. Za to bi porabila kraljevo odsotnost o priliki potovanja v Pariz, ker prt
potovanju kralja v inozemstvo preide državna oblast po ustavi v roke ministrskega predsednika. — Tako bi izgledale svobodne volitve!
TROZVEZA.
Dr. Beneš, češkoslovaški zunanji minister deluje na ustanovitvi trozveze: Češkoslovaška, Jugoslavija, Italija. V kratkem potuje v Rim ter se pri tej priliki 14. maja sestane z našim zunanjim ministrom v Ljubljani.
VOJAŠKA POGODBA S FRANCIJO.
Sedaj je popolnoma jasno, da se sklene ta mesec v Parizu »defenzivna« pogodba med Francijo in našo državo.
Dr. Žerjav zopet na delu.
Dr. Žerjav se je pretekli teden zopet odpeljal v Beograd reševat krizo. Demokrati so trdno prepričani, da pride do Pašič-Pribičevlčeve volilne vlade, zato so poslali v Beograd dr. Žerjava, da pri tej p il kl kaj izposluje. Govori se, da hoče dr. Žer'av postati minister brez portfelja. Lepo bi bilo, a bogovi pravijo, da iz te moke ne bo kruha. Gospod ministraželjni Žerjav bi rad vodil volitve v Sloveniji po svojeI — Bo zopet — klopotec!
ODGOVORNOST NOSI DR. ŽERJAV.
Kakor čutimo, se je zahotelo »Jutru« zopet časopisnega pokolja na način, ki ga je uvedla ta demokratska garda sama. Saj
tako se glase zadnje politične notice v »Jutru«. — Opozarjamo pa na to vso demokratsko gospodo in predvsem dr. Žerjava, da ne bo potem zavijanj. Dolžni ne bomo ostali ničesar, iznesli bomo vse, kar se nam bo zdelo primerno, saj Je dovolj najzanimi-vejše, pikantne in interesantne tvarine. Ne bojimo se prav nikogar. Ml smo čistih rok in tilnikov ne bomo klonili! — Odgovornost za vse prevzame g. dr. Žerjav.
RAZVRŠČANJE ŽEI F.ZNIČARJI V.
»Jutro« prav farizejsko jadikuje o raz* vrščanju železničarjev po novi pragmatiki. Sedaj se vidi, da se tudi jutrovcem že ravno tako kisajo možgani, kakor naro.lovcem. Sami sebe tepo po zobeh. — Tak j\ ko je Fribičevič uskočil k Tadikalom v vlado, so demokrati pričeli bobnati v »Jutru«, }:aj yse so dosegli od viade za javne nameščence, železničarje in druge sloje. Velikanske draginj sk e doklade, predujme in še v “liko drugega. Posebno železničarska pragmatika se je kar čez noč »čisto izpremenila« — mislili smo, da je vsaj to vprašanje — čeprav ne pc> jutrovski zaslugi — urejeno. Kar naenkrat pa prične 6. maja »Jutro« lamentiratl, da je vsa pragmatika zanič in da se bo železničarjem zgodila velikanska krivica. — čujte, čujte! Kaj to pomeni! Ali nič ne pomaga, da se tudi bivši vodja železničarjev g. nadzornik Černagoj peha po demokratskih shodih in to v največjih nalivih? A!1 pa Jo to nekak barometer, ki kaže, da bo kmalu zopet treba pričeti s kričanjem proti viladi In proti radikalom, ker tako zahteva ^nova« politična situacija!? — Ali že čutite brco ki šele pride?
  /
Po drugih državah.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Za finančnega ministra bo baje imeno^ van dr. Kram a f takoj po Masarykovem povratku.
RUSIJA.
Rusija se pripravlja, da si vzame svojo
—	Besarabijo. Trocky ima veliko besedo in je zagovornik te misli. Na rumunskl meji se zbirajo ruske čete in v poveljstvu so se izvršile važne izpremembe.
Sedaj so Rusi nekoliko sprti z Nemčijo, ker je ruski konzul v Berlinu skril nekega nemškega komunista pred .roko pravice. Toda ta spor bodo že zravnali, zlasti sedaj, ko so komunisti v Nemčiji dobili tudi nekoliko besede.
NEMČIJA.
V	Nemčiji se je pričelo intenzivno z delom, brezposelnost se krči. Zlasti v premo-gokoplh se dela s polno paro, tako da so dosegli že produkcijo predvojne višine. Značilno pa je pri tem to, da se pojavljajo In množe konkurzi, vsak mesec jih je več. Do* kaz, da preživljajo Nemci krizo In da stopajo polagoma v normalne razmere. ,
Dr. Stressemann napoveduje važne zu-nanje-politične dogodke, ki se imajo odigrati še ta mesec. — V nedeljo so se v Nemčiji izvršile volitve v državni zboT, ki slike v parlamentu ne bodo veliko izpreme-nile. Nemški nacijonalisti, ki tvorijo skrajno desno krilo, so sicer nekoliko napredovali, toda na škodo drugih meščanskih strank. Napredovali so najbolj komunisti. Razcepljeni socijalni demokrati so znatno padli. Če primerjamo številke iz leta 1920 z današnjimi, dobimo sliko o razdrapanih in še neurejenih razmerah v Nemčiji. In le to je krivo, da delavstvo ne nastopa enotno. Ko bi se volitve vršile kakega pol leta pozneje, bi bila slika najbrže dmgačna, ker se bodo razmere v Nemčiji hitro lzpremenile. Z ozirom na to pa že danes lahko pribijemo, da je pravkar Izvoljeni parlament zapisan smrti in da se že danes zopet lahko misli nr. nove volitve.
Ktn m
I. i,xk JMMr/'Af" ' •r' ■	4'
iv '\J A i x ,..
h. W,S.-
Focijetna brata zdaj sta vrla veliko pralnico odprla, kjer noč in dan perice zale
tu z milom ..Zlatorog" so orale.
(Dalje sledlj
\
{
VPRAŠANJE O REPARACIJAH. "-•■
Najkanpetentnejšl državi, to je Belgija in Anglija sta si osvojili nažrt reparacijske komisije, ker je le po njem mogoče rešiti vprašanje o vprašanju reparacij. Nemčiji je treba dati možnost, da se gospodarsko razvija, sicer ne pridejo upniki nikdar <k> svojih terjatev.
ANGLIJA.
Ze večkrat se je slišalo o težkem Mac Donaidovem stališču. To je vsekakor umevno, ker če se upošteva, da je mož zastopnik delavske stranke, ki ga je postavila na mesto ministrskega predsednika v družbi meščanskih strank. Ravno o priliki majskih proslav so ponekod delavci nekoliko godr-
■	njali ta kazali nezadovoljstvo nad njegovim delovanjem. No, in sedaj pridejo zrpet libe-raci z zahtevo o volilnem proporcu, kate-
rega Mac Donaild odklanja. Za moža je to I jalno osvoboditev delavskega razreda, da
J  l. c:_________2____________.1________________________________ 1	I..A!	A____!	J~1	-___1-	1______1/1	_
trd oreh. Sicer je spodnja zbornica predlog liberalcev odklonila, toda ravno to znači takorekoč prelom zavezništva. Zato tudi v Angliji ne bo preostalo drugega, kakor iti zopet volit. Za enkrat Mac DonaJda še podpirajo konservativcu
ITALIJA.
Vojni minister Diaz je ndstopil, ker se baje ni strinjal z Mussolinijevimi načrti. Njegov naslednik je general di Giorgia. V splošnem se opaža, da se je fašizem precej unesel in da tudi naši ljudje nekoliko svobodneje dihajo. — Veliko sl obetajo Ita!;jani od predstoječega obiska češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. — Tudi na Anglijo gledajo Italijani z zelo prijaznim obrazom. Žive v trdni veri, da se }lm uresničijo njihove želje glede razpih kolonij.
V	naslednjem hočemo podat' malo sliko o praznovanju v splošnem, zlasti kar m tiče drugih strank in pa inozemstva.
Udeležba na proslavah je bila povprečno pičla. Vzrokov pa ne smemo iskati tam, kjer jih ni. Borba za vsakdanji kruh je marsikoga ali bolje rečeno večino delavstva pridržala pri delu, čeprav so tovarniški obrati ta dan počivali. Delavci so ostali doma, delali so na svojih vrtovih, njivicah ali pa porabili ta prosti dan za kako dru?o dete v prid svoje družine. Borba za življenje jih Je k temu silila. Marsikdo se je spominjal prejšnjih let z bolestjo v srcu, ioda s trdno nado, da tud! delavcu zopet posije gorkejše solnce. — Uradnik pa Je moral ostati v uradu.
Vzroke moramo tedaj Iskati v slabem gmotnžm stanju delavca in uradnika. Kako pa Je človek razpoložen, ako vidi svojo družino v pomanjkanju, ako ni pare za vsakdanje potrebe, da ne govorimo o razpoložljivih kroncah za najprimitivnejše razvedrilo.
Samo to je bridka resnica! Povsod je bfla slika enaka, pa naj razne stranke poročajo o svojih proslavah, kakor hočejo. 2alostno Je pri vsem samo to, da Imamo naše delavstvo tako razcepljeno. Dokler tega ne popravimo, dokler se delavstvo ne spametuje in ne strne v enotno fronto, toliko časa ne bo zanj toplejšega solnca.
Klerikalni demagogi nimajo prav nobo-ne pravice loviti nerazsodne ljudi pod svojo krščansko zastavo. Pustili bi naj naše krščanstvo v miru ter ga ne vlačili v po. litlčen metež. Cernu va farbarija ljudi. Mar niso drugi socUalistl tud* krščanski, akordno puščajo svoja verska čustvovania
Proslava 1. maja.
doma, kadar stoje v bZrbl ta politične
socijalne pravice? — Za naše klerikalce bi bilo treba zakona o zaščiti krščanstva, ker ga ravno oni s tem svojim delom najbolj ubijajo. Kdaj bo delavstvo tp enkrat izpre-videlo?
Prav tako trdo kritiko lahko izrečemo c nastopu naših komunistov. Nočemo de-nuncirati, ker je oblast nastop komunistov v Ljubljani prav tako sama videla. Toda vse do gotove meje. Kar pa je odveč, je odveč in bi se ne smelo dopustltL Kakor obsojamo del našega fašizma, ako hoče_ s terorjem in nasiljem groziti vsakomur, ki ne trobi v rog gotove brezvestne politične klike, tako obsojamo komunistične nasilje, s katerim groze vsakomur, Id bi se jim ne podal, ki kličejo na pokoli in nasilen prevrat. Ti komunistični bratci kriče vedno
o	nasilju, ki ga nad nami izvr.ja sedanji režim, svojega lastnega nasilja pa ne vidij Zato je zakon o zaščiti drž? ve za vse s:u-čaje nasilja na mestu, pa nai sc ž njim udari Pašiča ali pa kakega Lemeža. Borite se pošteno, z legalnimi sredstvi vsako nasilje pa naj se zaduši v ka’11 Tudi takih soci-jallstov nam ni treba.
Treznefi ljudje so socijalni demokrati, dasi zaverovani v »nezmotljivega« Marja in njihovo internacionalo. Praznovali so 1. maj tudi v skrčenem številu.
Prav tako razdrapane razmere smo opazili iz Inozemskih poročil. V Italiji je bil 1. maj klavern in je delo le v posameznih obratih počivalo. Nemčija, kot krona delavskih držav, je bila mirna, in istotako Avstrija. Malo bolj živahni so bili v Angliji In Franciji. Sicer pa tlači povsod ista mora — delavstvo preživlja krizo!
Naš 1. maj v Ljubljani.
V	Ljubljani Je stranka praznovala 1. maj na Jako dostojen način, dasi sicer tudi skromno. Z ozirom na uradovanje v vseh uradih in pa ker so poslovale malone vse trgovine ta tudi razna druga podjetja, se je mogla proslava vršiti samo popoldne. — Kljub slabemu, mrzlemu vremenu se je zbralo Pred Narodnim domom lepo število ljudi. Po promenadnem koncertu, ki se je tam vršil, se je stvorila povorka in odkorakala z godbo JZ pod Rožnik, kjer se je Pri Čadu vršila veselica. Obisk je bi! zlasti še proti večeru zelo lep in zadovoljiv. Načelnik Deržič je govoril o pomenu 1. maja.
1. maj r. Mariboru. 1. maja je priredila tukajšnja kraj. org. NSS javen manlfesta-cflskJ shod v Narodnem domu. Z ozirom na ta, da ao državni ufadl (pošta, železnica ltdj delali, so shod posetill samo industrijski delavci. Predsednik tov. 2 n ud eri Je po pozdravnem govoru podal besedo obč. svet. tov. Rogllču, ki Je v lepo zasnovanem govoru razpravljal o pomenu 1. maja z ozirom na delo in njegovo ceno. Pokazal Je, katero delo je pošteno in socijalno koristno ter častno in katero ne. Naglašal Je, da Je 1. maj manifestacija koristnega dela. Država je proti 1. maju, ker ga ni ona proklamirala in ker ve, da bi se sicer manifestacije udeležili val državni usluž-
benci, ki vrše koristno delo, pa so za to slabo plačani. Poleg delavca je datiran tudi obrtnik, ker ga pritiskajo velike banke, ki mu zaračunajo obresti po 30%, dočim plačujejo banke samo 10%. Zato obrtniki, ki imajo socijalen čut, iz simpatije do delavstva 1. maja ne delajo. Obeh skupen interes je: boj proti velikemu kapitalu. Tov. Brandner je govoril o bodočnosti soci-jallzma in je opozoril zlasti na Češko In Angleško, kjer se dela najbolj pametna soci-jalistična politika. Kar se tiče nas Jugoslovanov, Je naglašal, da so pri nas dani pogoji za ugoden razvoj socialističnega gibanja, samo voditelji delajo pogrešilo politiko, vsled česar ima celokupen jugoslovanski proletarijat v parlamentu med 312 samo 2 zastopnika. Toda razvoj se tudi pri nas ne bo ustavil. Kakor je bik) odpravljeno rimsko* suženjstvo in kakor je padel srednjeveški fevdalizem ter v novejši dobi mogočni prestol centralnih velesil, tako bo padlo tudi moderno mezdno suženjstvo in ljudstvo se bo osvobodilo kapitalističnega Izkoriščevalnega sistema in napočila bo doba bratstva, svobode In enakosti, napočila bo doba socijalizma. Narodni socijalistl, ki stojimo kakor češki in angleški socijalistt na državnem stališču, smo poklicani, da delamo na to, da poleg narodne svobode, ki Jo bomo znali braniti, če treba tudi s krvjo, vodimo najodročnejšo borbo za sod-
bo zmagal tudi drugi del gesla brata Klo-fača: Enakopravnost narodov, enakopravnost v narodu! — Oba govora so zborovalci burno aklamirali. Z velikim navdušenjem pa je bil sprejet zlasti govor tov. Holc čka, ki je k sklepu manifestacije pozdravil zborovanje v imenu bratov Cehov.
Sijajna majska proslava na Jesenicah.
Narodno-socljalna strokovna Zveza na Jeccnicah je proslavila 1. maj nadvse svečano. O priliki majske proslave je razvila jeseniška podružnica NSSZ svoj prapor. Proslave in razvitja rrapora se je udeležilo zastopstvo vodstva NSSZ Iz Ljubljane ter 3astopniki podružnic iz Kranja, Litije Kočevja, Bleda in Blejske Dobrave. Prav prisrčen je bil sprejem zastopnikov na jeseniškem kolodvoru. Pred kolodvorom je mnogoštevilna množica pozdravila delegate Ln godba jeseniškega Sokola je zaigrala »Le-po našo domovino«. V imenu jeseniške podružnice je pozdravil goste tajnik tov. Lojze Božič, za pozdrav pa se je zahvalil predsednik NSSZ tov. Juvan in član delavske zbornice tov. Luka Bizjak. Nato se je pred kolodvorom vršilo slavnostno razvitje prvega strokovnega prapora jeseniške podružnice. Na lepo okrašenem odru so bili zbrani zastopniki osrednjega vodstva in funkcljonarji podružnice. Kot prvi je spregovoril predsednik podružnice tov. Jakob Cegnar, ki je v lepem nagovoru pozdravil vse zastopnike in nad 800 glav broječo množico. Povdarjal je, da je to najlepši dan slovenskega delavstva na Jesenicah, ker javno lahko manifestira za svoje narodne ideale in nastopa v boju za pravice delavstva. Pred šestimi leti bo nas preganjali, se nam posmehovali, danes pa je led prebit in narodno-zavedno delavstvo koraka svojo pot. Nato je tovarišica Lojzka Zupanova z nadvse prisrčnim govorom razvila prapor hi pripela v svojem irosnu lep trak ter Izročila nato prapor v varstvo praporščaka tor. Šorliju. Zastopnica jeseniških delavk tovarišica Medija je pozdravila prapor v lepih vezanih besedah in mn pripela lep lovorjev venec. Nato je predsednik Rudoli Juvan s primernim govorom omenjal važnost strokovne organizacije in v imenu vodstva NSSZ pripel na prapor krasen trak v narodnih barvah. Godba je zaigrala himno, katero so vsi navzoči poslušali odkritih glav, čemur je sledilo gromovito odobravanje kot pozdrav razvitemu praporu. Spontano se je razvila povorka, na čelu godba jeseniškega »Sokola«, nato prapori, delegati in funkcljonarji^ strokovnih organizacij in končno vsa množica, ki je prisostvovala razvitju prapora. Sprevod se je ustavil pred gostilni Ravhekar na Savi, kjer se je vršil takoj nato na prostem javen shod. Shod je otvoril podpredsednik podružnice tov. Ferbežar in podal takoj besedo glavnemu govorniku tov. Fudollu Juvanu, ki je v daljših izvajanjih povdarjal pomen proslave 1. maj-nika, Tazvijal program Narodno-socijalne strokovne Zveze in obžaloval razcepljenost našega delavstva, vsled česar ima koristi samo kapitalizem, ki do skrajnosti Izrablja razcepljene delavske vrste. Protestiral je proti temu, da razna podjetja, med temi tudi Kranjska Industrijska družba, odpuščajo slovenske delavce, v službi pa imajo še vedno razne tujce, ki odjedajo domačim delavcem kruh. Izvajanjem tov. Juvana je sledilo viharno odobravanje, kar je dokaz, da je govoril vsem iz srca. Nato je govoril tov. Josip Božič, na kar je bilo zborovanje za*^ ključeno. Zal, da je medtem pričelo deževati ln so se vsled tega obiskovalci shoda razSll, vendar velika večina od njih se je napotila v notranje prostore gostilne Ravhekar, kjer je vladala prav animirana delavska zabava do poldneva. Popodne se je zbralo nad 200 udeležencev na jeseniškem kolodvoru, kjer je zaigrala sokolska godba zopet nekaj lepih komadov. Odpeljati so se ob 2. url na Bled, kjer se je vršil po obhodu na Bledu koncert sokolske godbe na vrtu Potočnikove restavracije. Koncert je bil prav dobro obiskan in uspel v vsakem oziru izvrstno. Presenetila so nas Izvajanja godbe jeseniškega »Sokola«, ki je svi-
rala koncertne komade z vso bravuro: Splošno odobravanje, ki je vladalo po vsaki točki naj bo vstrajnim in požrtvovalnim godcem samo v vspodbudo k nadaljnemu smotrenemu delu. Le prehitro smo se morali ločiti od vrlih blejskih tovarišev in smo se z večernim vlakom odpeljali vsak sebi z zavestjo, da smo preživeli lep dan, ki dela vso čast zavednemu jeseniškemu delavstvu. Našim Jeseniškim tovarišem pa kličemo: Neustrašeno na delo za dobrobit slovenskega delavstva!
Trbovlje. Tukajšnja podružnica NSSZ je proslavila 1. maj s popoldansko prireditvijo v vseh prostorih gostilne pri Šuleju. Prireditev je uspela v vsakem oziru dobro in dostojno.
Litija. Narodni socijalisti smo prvega maja priredili izlet na Savo, Jcjer smo s« združili z narodnimi socijalistl iz Zagorja Na Savi smo ostali nekaj časa ter potem skupno odšli na Breg pri Litiji, kjer nam j«
o	pomenu 1. maja govoril strokovni tajnik tov. Kravos. Po govoru se je vršila zabava s pridnim tamburanjem članov »Bratstva«. Prireditev se je vršila točno po programu.
Zagorje. Naša podružnica NSSZ, kraj, organ. NSS in »Bratstvo« so priredili dne 1. maja izlet čez Št. Lambert na Savo. Ker Je pa St. Lambert nadvse krasen kTaj, Je večina izletnikov ostala kar gori ln so
1.	maj proslavljali na Savi samo oni, ki so se udeležili popoldanskega izleta na Savo.
iz stranke.
Okrajni odbor za Ljubljano fr** v petek 9. t. m. točno ob 8. uri zvečer v tajništvu NSS, v Narodnem domu, svojo sejo. Opozarjamo vse tovariše okrajnega odbora, da se te seje točno in zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo in sklepalo o važnih zadevah vseh ljubljanskih krajevnih organizacij.
Seja osrednjega Izvrševalnega odbora NSS. Prva seja osrednjega izvrševalnega odbora po strankinem zboru se bo vršila v nedeljo 18. maja ob pol 10. ur! dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Opozarjamo vse člane osrednjega izvrševalnega odbora, da se te seje vsi do zadnjega zanesljivo udeleže. Pri tej priliki prosimo zunanje člane, da even-tuelne predlog« pošljejo načelstvu stranke pismeno vsaj tri dni pred sejo.
Krajevna organizacija NSS v Kranju ima y soboto zvečer člansko zborovanje, katerega se udeleži tudi zastopnik načelstva iz Ljubljane. Tovariše iz Kranja poziv-ljemo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o zelo važnih strankinih zadevah.
Krajevna organizacija NSS v Kočevju priredi v soboto 10. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri Beljanu članski sestanek, na katerem poroča član načelstva iz Ljubljane. Vabimo vse tovariše, da se sestanka udeleže v kar največjem števila.
Objave kraj. or*. NSS v Mariboru. -
I. V svrho kontrole, kako Izpolnjujejo naši člani svoje dolžnosti napram stranki, pozivamo vse stare člane, da se zglase pri predsedniku radi zamenjave članskih izkaznic. Stare izkaznice so neveljavne. —
II. Opozarjamo člane, Ja zahtevajo po gostilnah in leavarnah, kamor zahajajo, naj list »Novo Pravdo« in, če lista ni, da ga posestnik lokala naroči. Položnice 'se dobe pri predsedniku Žnuderlu, Prankopanska ulica št.	11.	— III. Pristaši,	Ki imajo otroke itad
14	let,	naj jih včlanijo	v mladinsko	Izobra-
ževalno organizacijo »Bratstvo« ter naj na to	opozore tudi svoje	prijatelje in	znance.
—	IV.	Člani, ki se udeleže odkritja	Maiga-
jevega spomenika dne 29. maja v Ouštanju, naj to takoj priglase predsedniku krajevne organizacije, genske pa se naprošajo, d& spletajo vence lz zelenja ter jih izroče predsedniku Žnuderlu najkasneje do dne 25. maja. — V. Člani, ki čutijo veselje do govorništva, naj se istotako nemudoma J*-* vijo predsedništvu kraj. org. Učne ure bo. do ob večerih od 20. do 21. ure. Pouku lahko prisostvujejo tudi vsi redni člani, ki so poravnali svoje obveznosti napram organizaciji. — VI. Da se bo mogoče uspešneje zavzeti za brezposelno domačine, sporočite odboru kraj. org. Imena vseh Inozemcev, ki so tu zaposleni (tudi vst inozemce pri bivši južni Železnici).
Strokovni vestnik.
Glavni delegatski zbor Naroui:o-socijalne strokovne zveze v št. Pavlu pri Preboldu.
V	nedeljo 4. maja t. 1. se je vršil v Št. Pavlu v Savinjski dolini glavni zbor Narodno-socijalne strokovne zveze. V nedeljo zjutraj se je Št. Pavel odel v zastave, katere je bog Pluvius neusmiljeno močil. Pral pa je tudi vse došlece in šentpavelčane, ker je neprestano nad njihovimi glavami vihtel svojo kropilnico. Nameravani obhod in sprejem v Št. Petru je moral radi naliva izostati, kljub dežju pa je pričakovala v Št. Petru na kolodvoru došle delegate in goste godba in lepo število šentpavelčanov pod vodstvom predsednika, tov. Kotnika. Po prihodu vlaka se je formiral sprevod z godbo in prapori na čelu Jer odkorakal v Št. Pavel, kjer je došle goste pozdravil tov. Vinko Derča. Odzdravi: je predsednik NSSZ, tov. Rudolf Juvan.
Točno nb 10. uri je otvoril v dvorani gostilne Vodenik, predsednik, tov Juvan, glavni zbor NSSZ ter pozdravil vse došle goste in delegate, med njimi predvsem načelnika NSS, tov. Ivana Deržiča. kateremu so zborovalci burno aklamirali; Po;pozdravu je tov. predsednik, Juvan podal zelo obširno poročilo, v katerem se je dotaknil vseh vprašanj delavskega-gibanja. Ob otvoritvi se ie spomnil umrlega č’ana upravnega odbora tov. Petra Porente ter pozval navzoče, da vstanejo ter izkažejo s tem pokojniku čast. Zborovalci so vstali in zaklicali trikrat: slava Nato je tov. predsednik poročal o položaju delavstva, o splošni gospodarski krizi, o kapitalizmu v Jugoslaviji,
o	stavkah, socijalni zakonodaji, delavski zbornici, brezposelnosti, draginji itd. Nato je delegatski zbor pozdravil načelnik NSS,
tov. Ivan Deržič, za njim je zbor pozdravi v itnenu JNSM, tov. Anton Brandner. Po oficijelnih pozdravih je podal tov. Tomc tajniško in tov. Leo 2orž blagajniško poročilo, nakar je tov. Stopar predlagal abso-lutorij osrednjemu vodstvu in blagalniku. Absolutorij je bil soglasno Izrečen.
Tov. strokovni tajnik, Kravos, Je podal obširno in stvarno poročilo o delovanju NSSZ, o mezdnih bojih, o stavkah, o soci* jalnih zavodih itd. Njegovo obširno poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil soglasno Izvoljen tov. Rudolf Juvan, katerega so zborovalci burno ln dolgo aklamirali. V upravni odbor »o bili izvoljeni sledeči tovariši: Albin Tomc, Leo 2orž, Ludovik Pust, Karel Majce, Josip Furlan, Stanko Žorž in Adolf Leeb za Ljubljano; za zunanje podružnice tov. TvTdy, Xlčen, Artnik, Stankovič, Gobec, Vidmar. Umek, Ržišnik, Šenlleb, Dornik, Bizjak in Herman. V nadzorstvo so bUi izvoljeni tov. Davorin Stopar, Franc Svetek, Anton Jelnikar, Rudolf Dobovišek in Ciril Lausegar. Po volitvah izreče tov. Tomc v imenu zbora tov. predsedniku Juvanu zahvalo za dolgotrajno in vztrajno delovanje. Temu so sledili predloži upravnega odbora glede stavkovnega fonda, glede načina Izplačevanja podpor in glede tega, da se določi Jesenice za prihodnje zborovanje. Vsi trije predlogi so bili soglasno in brez debate sprejeti. Nato je podružnica na Jesenicah stavila samostojen predlog, naj se v NSSZ uvede naziv brat in sestra z obveznim tikanjem, kakor je to v navadi pri bratih Čehih. Predlog je bil z burnim odobravanjem soglasno sprelet. Po tem predlogu je
/
F. R.:
Naša narodna kuga in njeni bacili.
Silno bridko čustvo mora pretresti vsakega zavednega Slovenca, ako začne premišljevati prežalostno usodo svojega naroda. Nekdaj eden največjih slovanskih narodov je sedaj najmanjši med njimi in še ta peščica naših nezadovoljnih rojakov je razdeljena na tri države. Vse druge slovanske narode je svetovna vojna osvobodila do malih ostankov; le nas, uboge Slovence, so njene posledice udarile tako grozno, da je ena tretjina našega naroda prišla v suženjstvo, pod jarem sovražnih, tujih narodov, ki naše ljudi še kruteje zatirata, kakor prej avstrijska vlada. Ta naša narodna razkosanost in izguba nanovo zasužnjenih rojakov pa jako porazno vpliva na razvitek naše kulture in opasno ograža naš narodni obstoj.
Brez števila krajevnih imen še dandanes priča, da se je domovina naših pradedov raztezala d*J?č gori po Tirolskem, po Nemčiji, preko Gradca proti Dunaju kakor tudi široko doli po sedanjih ogrskih ravninah, kgder sta velika slovanska apostola Ciril in Metod učila Slovane v na|em starein jeziku,
ki je ohranjen v slovanski liturgiji. Za vzrok, da smo danes tako majhni in razkosani, se navadno navaja naša nesloga. Ali ta odgovor je nezadosten. Naši narodni proučevalci in raziskovalci se dosedaj še niso dosti pečali z razreševanjem vprašanja o našem narodnem propadanju. Vendar je tudi ta zadeva za našo bodočnost vsaj tako važna. kakor vsestransko pretresavanje nekaterih slovničnih malenkosti, ali n. pr. izkopavanje starin v naših krajih. Da nas naša nesloga že od nekdaj tare, razdvaja ih uničuje, to je res. Ali če to škodljivo lastnost že tako dolgo in tako dobro poznamo kot svojo naijhujšo narodno sovražnico, zakaj se je ne otresemo, zakaj je ne iztrebimo iz naroda že v kali, enkrat za vselej? Ali je to naše pogubonosno zlo res tako vkore-ninjeno in močno, da mu nikakor ne moremo do živega in da ga nikakor ne moremo udušiti kljub temu, da poznamo njegovo nevarnost? Najbrž je tako. Podobno je menda razvadi vživar.ia alkoholnih pijač. Alkoholik ve, kako silno mu škoduje pijančevanje in ve, da ga kmalu pokoplje, a vendar ne neha piti.
Naša nesloga je vsekakor nekaka nalezljiva ali podedovana duševna bolezen. Pri vsaki bolezni, naj je telesna _a|i duševna, ga njora zdravnik najti.
njen izvor ali vzrok njenega nastanka, potem šele more prav razsoditi, če je ozdravljiva ali ne in na kak način jo bo treba zdraviti. Zdravniki so našli kali in bacile skoro že vsem telesnim boleznim in jih zdaj uspešno zdravijo s tem, da uničujejo njihove bacile s primernimi že preizkušenimi sredstvi. Naš dušoslovec pa naj poišče kali ali izvor naše nesloge in potem bomo morda tudi " ml la^je zdravili in preganjali to strašno kužno- uničevaMto našega naroda.
Po mojem mnenju Je izvor naše nesloge naša zavist ali nevoščljivost in ta ima zopet svoj izvor v naši nekulturnosti. Sicer je naš narod, kakor se zatrjuje od več strani, jako kulturen. Da, v gotovih ozirih morda še preveč; toda ta njegova kultura ni prava. Manjka mu v nižjih in višjih slojih plemenite, srčne, duševne in narodne izobrazbe. Kadar ga bo prešinila tudi ta izobrazba, pa bo postal resnično kulturen. Takrat bo vsak Slovenec ali vsaj vsak naš boljši človek vedel, kaj je narod, in bo ljubil vse svoje rojake tudi v dejanjih, a ne le s hinavskimi besedami. Slovenci se ne bomo več trgali in Zrli med seboi zaradi koščka boljšega kruha, ampak bomo privoščili drug drugemu vse najfepljSej)o opominu, našega
najbolj čustvenega pesnika Gregorčiča: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili!«
Vsak pravi narodnjak in rodoljub mora vedeti, da narod sestoji iz več različnih slojev in da morajo živeti vsi sloji, da obstoji narod. Zato je treba' blagohotno. podpirati vse stanove ter delati vedno in povsod za njihovo splošno blagostanje. Le na ta način se vzgoji zadovoljen, srečen, močan in velik narod. To je prava človeška kultura. Pri nas pa je prišlo v navado strankarsko načelo, da sme močnejši slabejšega rojaka zadaviti ali mu izsesati mozeg, kakor pajek muhi!
Tudi med drugimi narodi so strankarski boji, ki se bijejo za razne smotre, ali ti boji segajo le do gotovih mej. Kadar postanejo kvarni državi in splošnemu narodnemu blagru, takrat se vsi zavedo, kaj je prava kultura in odnehajo v svojih strankarskih nasprotstvih. Vzemimo si za vzgled Nemce. Osemdeset milijonov jih je na svetu in povsod se kot rojaki spoštujejo ter si pomagajo med seboj z besedo in dejanji. Veseli so, če vidijo, da si ta in oni roiak množi premoženje in da se mu dobro godi. Mislijo si:. »Kar ima ^en u«žjkl.
ljudi, to je v prid, čast in ponos vsemu našemu narodu!« Toda Slovenci se iz same barbarske zavisti In osebne do-bičkaželjnosti koljemo in pobijamo ter drug drugem jemljemo vse, kar se sploh vzeti more. Nekateri naši narodni voditelji kličejo na pomo€ celo sovražne tujce in jih drago plačujejo, da jim pomagajo daviti krvne brate. Naši strankarski boji na gotovih straneh sploh ne poznajo nobenih mej. Vrše se navadno pod sleparskimi krinkami strankarskih načel, a pravi namen jim je le samopašnost strankinih voditeljev in njihovih glavnih pomočnikov, ln taki ljudje hočejo veljati za glavne predsta-vitelje naše kulture! To so kanibali in zato je tudi naša kultura kanibalska, dokler ne požene narod takih voditeljev tja, kamor spadajo. Ko se to.zgodi, ta-! krat šele dobi tudi naš narod pravo kulturo, ki zatre in uniči kužne bacile slovenske zavisti in požrešnosti s tem, da onemogoči vse naše narodne zatiralce, zajedalce in strankarske hnj-skače. Po odstranitvi teh naših kužnih* bacilov izgubi slovenska narodna bole* zen »zavist« svojo naravno podlago in se uniči sama ob sebi, narod pa bo za-naprej lahko živel v slogi in zadovolj^ nosti.
/
Stran 3.
7   -i
tov. Jelnikar prosil NSSZ naj se zavzame za odpuščene rojake, katerih Trboveljska premogokopna družba ne sprejme nazaj v službo, čeprav sprejema v službo tujce. Toy. Senldeb predlaga znižanje podpor, kar se pa prepusti v rešitev upravnemu odboru. Tov. strokovni tajnik predlaga k svojemu referatu resolucije, katere prinašamo na drugem mestu. Tov. Dobovišek ostro obsoja nastop vlade, ki ščiti Nemce na škodo domačinov-delavcev. Zbor, ki je trajal nad tri ure je v vznesenih besedah zaključil predsednik tov. Juvan, na kar Je godba zasvirala »Lepo našo domovino«, katero so zborovalci stoje poslušali in peli.
Po zborovanju se je vršil skupen obed.
Po obedu je imela mladina sejo zastopstva JNSM. Popoldne ob 3. uri se je pričela delavska veselica, na kateri je sodelovala rudarska godba Iz Bukovice, tamburaški zbor »Braitstva« iz Št. Pavla pod vodstvom tov. Setorja teT pevski zbor »Sokola« Iz St. Pavla. Veselica je trajala nekaljeno in v najlepši harmoniji do pozne večerne ure.
Nairodn-o-socijalna zveza v Št. Pavlu se je resno potrudila lepo sprejeti došle goste In delegate, vendar je dež vse preprečil. Pokvaril pa ni postavljenih slavolokov z nadpisi: »Živeli narodno-socijall-stičnJ borci«, »Živela Narodno-9ocijalna strokovna zveza« itd. pa tudi ne, kair je glavno dobrih src vrlih šentpavelčanov. Narodno-socijalna strokovna zveza je na svojem zborovanju dokazala, da obsoja Vsako demagoštvo v strokovnem gibanju In da ljubi le resnost, red in disciplino v svo-iih vrstah.
RESOLUCIJE sprejete na glavnem zborovanju Narodno-toctjalne strokovne zveze v Št. Pavlu pri Preboldu, dne 4. mala 1924.
I.
Zbor delegatov NSSZ odločno <^bsoja tnalobrižnost in omalovaževanje, katerega kaže centralna vlada napram Delavski zbornici za Slovenijo v Ljubljani. Ta prepotrebna delavska institucija sameva brez vsake življenjske možnosti. Nima potrebnega Jokala, ne zadostnega števila uradnih moči in ne potrebnih kreditov za kritje najnujnejših potreb. Seje plenuma se ne vršijo redno in se tudi še niso potrdili naknadno Prijavljeni člani upravnega sveta. Z ozrrom na vse to, zahtevamo od ministrstva za so-cijatno politiko, da posveti več pažnje delavski zbornici, ji da življenjsko možnost ter končnioveljavno reši to pereče vpra-Sanje.
II.
Zbor delegatov NSSZ ugotavlja, da se tudi Inšpekcijam dela ne posveča one pažnje, ki bi bila potrebna, da bi popolnoma služila svojemu namenu. Inšpekcije dela se aal moderno in v duhu časa preustroje ter se na) nastavi potrebno število pisarniških moči. Inšpekcije dela naj služijo zaščiti delavskih interesov in naj vrše strogi nadzor nad izvrševanjem določil zakona o zaščiti delavcev, ki je danes že itak mrtvorojeno dete, katerega briskirajo vsi pridobitni krogi. Zakon o zaščiti delavcev se mora dosledno izvajati. Ministrstvo za socijadno politiko se ne sme ukiniti.
1	III.
Delegatski zbor NSSZ pozdravlja Tazne v zadnjem času izdane ukrepe proti impor-tiranju tujega delavstva in nameščanju tujcev na škodo domačinov. KonštatlTa pa, da se tl ukrepi ne izvajajo dosledno in da se vedno najdejo Izhodna vratca, da ostajajo lahko tujci na svotfh dosedanjih mestih, vzllc temu, da Je na tisoče domačih brezposelnih. Zahteva zato, da se takoj In brez odloga odpuste vsi tujci, predvsem Nemci, Italijani ki Madžari, ki so nam sovražni in nepotrebni elementi ter se jih nadomesti z brezposelnimi domačini. Tudi se naj odpuste vsi tuji ravnatelji, inžanerji in uradniki ter se jih nadomesti z domačimi.
V	tem vprašanju je posvetiti največjo paž-njo nemškim podjetnikom, ki Iz nacijonalnlh ozirov zaposlujejo tuJce-Nemce. Zbor odtočno obsoja centralno vlado, vse njene urade, vse one, ki so vzeli v znanem pol-zebkem slučaju v zaSčito nemške velekapitaliste na škodo domačih delavcev. H koncu ugotavlja zbor, da odvrača Trboveljska premogokopna družba in Kranjska industrijska družba od vojakov vračajoče se delavce in Jih noče sprejeti na delo, medtem ko so na njihova mesta nastavile tujce. NSSZ bo posvetila temu, kakor tudi vsem takim slučajem posebno pažnjo In strogo čuvala interese domačega delavstva.
IV.
Zlvitenjske razmere, ki postajajo dan za dnem hujše, silijo delegate NSSZ, da po-toveio centralno vlado, na) takoj z uspešnimi sredstvi odpomore splošni bedi, ki tlači v prvi vrsti delavske vrste. Zahtevamo, da se *a)ezi val draginje, ki danes resno ogro-ža delavski stan. Tudi se naj čimpTej uredi stanovanjsko vprašanje, ki tare vse delavske stoje. Država naj gradi uradne, hiše in stanovanjske hiše za svoje nameščence. Stanovanjski pravilnik naj ne daje prednosti državnim uradnikom pri dodeljevanju stanovanj, ker so vsi državljani davkoplačevalci ln morajo torej imeti enake dolžnosti in pravice. Zahtevamo visoko obdav-fienje luksuznih stanovanj. NSSZ bo tudi tem vprašanjem posvetila posebno pažnjo te strogo čuvala Interese delavstva.
V.
Delegati NSSZ z bojaznijo gledajo na rbičajočo brezposelnost, ki resno ogroža
vprašanju svoj gls^. Brezposelnost je treba takoj zajeziti. Država in občina naj grade ln odpomore jo na tak način brezposelnosti. Vsa mesta zasedena po tujcih, naj se zasedejo po brezposelnih domačinih. Država naj takoj uvede podpore za brezposelne, pa ne v obliki miloščine ker si brezposelneži tega stanja niso sami zakrivili.
NSSZ, bo po svojih močeh pazno čuvala interese brezposelnih in varovala njihove pravice. Poziva vse podružnice in vse člane NSSZ, da po svojih razpoložljivih močeh podpirajo brezposelne tovariše, kakor tudi vse ostale brezposelneže. Izvesti Je nemudoma vse predpriprave za zavarovanje v slučaju brezposelnosti.
VI.
Da se urede socijalne razmere, ki morajo onemogočiti, da gospodarsko močnejši izkoriščajo slabejše, zahtevajo zbrani delegati NSSZ sledeče sodjalne reforme:
1. Uvesti je treba večerne šole o industriji, rudarstvu, poljedelstvu, gozdarstvu, trgovini in gospodinjstvu.
2. Graditi Je delavska stanovanja z modernimi sanitarnimi napravami, ki jih je oddajati delavcem proti primerni najemnini.
3. Maksimalni osemurni delavnik mora ostati brezpogojno v veljavi. Stroga prepoved dela za mladeniče in mladenke v zdravju škodljivih podjetijlh In prepoved ženskega nočnega dela v vseh obratih.
4. Javno zavarovanje proti boleznim in nezgodam, za starost in brezposelnost v upravi zavarovancev. Zavarovanje poljedelskih delavcev je treba nemudoma izvesti.
5. Zahtevamo popolno avtonomijo v bolniškem ln nezgodnem zavarovanju. Zavarovalne institucije se morajo do skrajnosti depolitizirati.
6. Zahtevamo zakonito ureditev kolektivnih pogodb ln razsodišče o mezdnih in drugih sporih.
Kako nečuveno se postopa pogosto z vajenci. Javnosti je morda malo znano, kako nesramno in oderušno izrabljajo nekateri mojstri svoje vajence. Iz Maribora smo dobili poročilo o neki šivilji, ki zaposluje pet vajenk, pomočnice pa že nekoliko mescev nima. Brez ozira na to, da je že samo to po zakonu nedopustno, zahteva tudi od svojih vajenk, da delajo dnevno 11 do 12 ur, v nujnih slučajih se dela tudi do polnoči; mnogokrat vajenk tudi v šolo ne pošlje in zahteva, da tudi ob nedeljah in praznikih delajo, kakor ob delavnikih. Ni torej čudno, če se pogosto kaka vajenka oneza-vestl ali pa da oboli radi prenapornega dela. Kako pa Izgleda odškodnina, katero daje ta »dobrodušna« gfrspa svojim vajenkam? Celo leto nič, za velikonočne praznike pa ogromno vsoto 30 Din (trideset) in eno rdeče Jajce. — Zadevo bomo preiskali.
Maribor. — Vlada je sicor »čistila« državne uslužbence, pa menda bolj domačine, kot tujce. V Mariboru pri železnici Je še vse polno strojevodij, ki so ke pred kratkim kričali v rostllnl Horvat in drugod:	»Es
wird alles nocli anders werden, es bleibt nicht dabei, dass Marburg jugoslavisch sein wlrd« Itd. Njih imena zr*enkrat zamolčimo. Povemo pa jim, da Je tako vse bo'.j kot korektno, kajti znano le, da imamo ne-broj izkušenih strojevodij, ki že dolga leta po dovršenem izpitu še vedno fuugirajo kot kurjači. —- Slovenski železničarji.
Zadnji pozdrav t brata Jakobu Lešku. Narodno-socijalna strokovna zveza, podružnica v Trbovljah, je te dni zopet Izgubila dobrega svojega člana. Umri Je brait Jakob Lešek, rudar, ki je bil naš zvest tovariš. Brat Jakob, lahka Ti bodi domača gruda! Prizadetim naše globoko sožalje. — Člani NSSZ v Trbovljah.
Smrtna kosa. Jeseniška podružnica nam javlja tužno vest, da je v torek 29. aprila spremila k počitku svojega člana, brata Martina Žnidaršiča. Pokojnik Je bil vesten delavec, vzoren član organizacije in priljubljen tovariš ln brat. Pokojniku naj bo lahka domača gruda, preostalim naše Iskreno sožalje.
nalogah, na kar se je razvila obširna debata, v katero je poseglo več bratov kakor tudi zastopnika načelstva NSS br. Rupnik ln Ambrožič. Sprejete so bile smernice glede našega bodočega delovanja. (Več o tem v mladinski prilogi.) Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnji glavni zbor mladine 7. In 8. septembra v Mariboru. Pri slučajnostih Je Imel brat Vinko Drolc, predsednik »Bratstva« v Zagorju, krasen govor (ki ga objavimo v mladinski prilogi) o potrebi vzajemnega dela celokupne jugoslovanske socijalistčne mladine. Brat Kozinc je priporočal čim častnejšo proslavo Pulpanove 10 letnice, br. Dobovišek pa delo med akademsko mladino. Brat Tomc je pozdravil prizadevanje mladine v imenu strokovne organizacije. Seja je bila zaključena v velikem navdušenju in bratje delegati so pokazali trdno voljo, da do glavnega zbora v Mariboru znrtno pomnože svoje vrste.
Seja osrednjega Izvrševalnega odbora JNSM se vrši v pondeljek 12. t. m. ob 8. url zvečer v Pulpanovi čitalnici. Dnevni red: Izvršitev sklepov seje glavnega zastopstva mladine. Prosim točne in zanesljive udeležbe! Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. — Predsednik.
Izlet ljubljanskih mladinskih organizacij na Krim. V smislu sklepa okrajnega odbora z dne 6. t. m. prirede ljubljanske mladinske organizacije »Bratstvo« v Ljubljani In Šiški in »Mladost* v Trnovem izlet na Krim. Hrano naj vzame vsak seboj. Zbirališče ob pol 6. url zjutraj pri cerkvi sv. Jakoba.
»Bratstvo« v Sp. Šiški priredi v soboto 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Novaku širši članski sestanek, na katerega vabi vse brate In sestre, ker je dnevni red velevažen, pridite vsi in točno.
Zagorje. Izobraž. društvo »Bratstvo« v Zagorju priredi v nedeljo dne 11. maja t. I. točno ob 5. uri popoldne v »Delavskem domu« na Toplicah Flnžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Sodeluje društveni sek-stet. Bratska društva opozarjamo In vabimo, da se te prireditve udeleže, ker imajo jako ugodno železniško zvezo. Vsi prijatelji mladine dobrodošli! — Odbor »Bratstva«.
»Bratstvo« v Litiji. V torek 13. maja ob 7. uri zvečer predava brat Brandner o pomenu nar. soc. mladinske organizacije. Bratje iti sestre, udeležite se predavanja v obilnem številu. — Odbor.
Litijska »Svoboda« je v »Napreju« št. 53 zagovarjala svoje »pridne« člane ter tako hotela postaviti člane »Bratstva« na laž. Na dotično notico pa odgovarjamo takole: Ne smatramo za napad »Svobode«, kar smo priobčili v prejšnji »N. P.«, temveč za poduk njenim članom, ki so gii zelo potrebni. K dopisu bi pa še vprašali: Ali Je »auf Bratstvo« tudi njihov pozdrav, ki so ga rabili pri »Pošti« in »auf Bratstvo por-ka madonna«, kakor so vpili nad člani »Br.« dne 26. aprila na trgu v Litiji? Ce imate take pozdrave, potem je za Vas najbolje, da greste svoje »SArobode« Iskat drugam, ne po Litiji. Ce pa g. \Veissbacher ni več predsednik »Svobode«, temu mi ne moremo odpomoči. Ce volite vedno druge predsednike, seveda tega ne moremo vedeti, ker se ne zanimamo toliko zanje. Obenem pripominjamo, da Je bil g. Birjukov izključen od nas, kar lahko vedno trdimo, ker naš odbor ni do danes dobil od njega nikake Izstopne izjave, kar predvidevajo društvena pravila. Tudi delaven ni bil, kakor pravi dopisnik, temveč je hotel zapeljati naše najagilnejše člane k »Svobodi«, kar pa se mu ni posrečilo in se mu tudi n e b o. 'Če čaka »Svoboda« na one člane, katere bo Izobrazilo »Bratstvo«, jih čaka zaman, ker k takemu društvu, kakor je »Svoboda«, ne bodo pristopali. Kar od nas odpade, vam pa radevolje privoščimo. Če bo treba, še kaj več!
Mladinski vestnik.
Seja glavnega zastopstva JNSM v Št. Pavlu. V nedeljo dne 4. maja se je vršila v Št. Pavlu pri Preboldu seja glavnega zastopstva mladine, ki ji je predsedoval br. predsednik Brandner. Pri predsedniški mizi sta bili razobešeni zastavi »Mladosti'-hi litijskega »Bratstva«. Na seji so bile zastopane vse organizacije, ki so udružene v JNSM, izvzemšl »Bratstva« v Celju in Mariboru. Seji so prisostvovali tudi zastopniki načelstva NSS, osrednjega vodstva NSSZ in predsedstvo Pulpanovega kluba. Brat predsednik je poročal o delovanju osrednjega lzvršev. odbora z ozirom na sklepe glavnega zbora v Zagorju. Pojasnil je, v kakem stanju se nahaja skavtsko gibanje in je sporočil veselo vest, da izide še ta mesec posebna priloga »Nove Pravde« pod Imenom »Kladlvar«. Kar se tiče plačevanja članarine je v smislu sklepa o. 1. o. predlagal, da ostane ista kot doslej tudi za-naprej vezana z naročnino »Nov Pravde« In da se IzpremenI samo način plačevanja tako, da bodo zanaprej blagajniki kraj. oTg. sami pošiljali naročnino direktno na upravo lista in ne več kot doslej potom centrale. Po živahni debati Je bilo poročilo brata predsednika odobreno. Brat Viktor Drnovšek, načelnik abstinenčnega odseka »Bratstva« v Zagorju je pozdravljal zlasti oni del govora brata predsednika, v katerem je razpravljal o skautizmu. Za tem je
Tedenske novice.
Na naslov bosanske poštne uprave. Naročniki v Bosni, zlasti pa opetovano iz Banjaluke, se pritožujejo, da se Jim neredno, z velikimi zamudami ali pa sploh ne dostavlja »Nova Pravda«. Isto se baje dogaja tudi z drugimi časopisi. Napravite red tam doli! Kdor od uslužbencev bi rad čital list, naj sl ga naroči saj stane le 4.— Din na mesec. Kako pridejo naročniki do tega, da plačujejo naročnino, tretje osebe pa čitajo namesto njih časopis?
Naročnike pa prosimo, da vselej, kadar ne bodo prejeli kake številke, list reklamirajo pri naši upravi na poštnine prosti karti ali v odprtem pismu, na čegar naslovno stran zgoraj naj napišejo: Reklamacija časopisa. — Uprava »Nove Pravde«.
Občinske volitve že razpisujejo! — Kot pivo Jih Je razpisalo okrajno glavarstvo v Ljutomeru. Volitve se bodo vršile v vseh ljutomerskih občinah 13. Julija. — Temu je sledil razpis okrajnega glavarstva v Celji;, kjer se vrše že v juniju.
Kako pišejo o demokratih klerikalci. — Mariborska »Straža« od 28. aprila 1924 piše med drugim: »Demagogije z Zaloško cesto je poleg socijallstičnih koritarjev zmožna samo stranka narodnih goljufov, kateri nače-ljufe sodnijsko žigosani goljuf dr. Zsrjav, ki je eden glavnih krivcev, da se jc vrglo iz zbornice v ječo 50 komunističnih poslancev,« Itd. —
Demokratski »Domovini«, ki spada v isti koš kakor »Radikal«, naj velja/tudi isti
za tako politično kloako rabili v našem listu prostor. Posamezniki pa bodo že obračunali sarni s fantalini, ki se zbirajo okrog »Domovine« ter Jih vzeli čez koleno.
Politična žilica g. dr. Jugu ni dala miru niti pri nastopu o priliki »Slavčeve« proslave, kjer je imel v imenu »Zveze kulturnih društev« pozdraviti to kulturno organizacijo. Njegov govor se je namreč sukal bolj na političnem, kakor na kulturnem polju. — Pa tudi prav vse izrabljajo v svoje politične svrhe!
Čestitamo! — Naš tovariš, dobrovoljec in občinski svetnik, Slane Vidmar v Ljubljani, je bil 2. maja med drugimi doorovoljcl odlikovan s češkoslovaškim vojnim križem. Odlikovanja je na slavnosten način izvršil češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš.
»Slavčeva« 40 letnica. — Te dni je minulo 40 let, odkar Je bito ustanovi eno pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani, ki je Ljubljančanom pa tudi širom naše domovine neštetokrat vedril skrbi polna srca s svojimi krasnimi prireditvami. Pa tudi s kulturnega stališča ima to društvo dosti nevenljl-vih zaslug, katere bodo pravzaprav znali ceniti šele naši potomcL
Na dostojen način je »Slavec« proslavil svojo 40 letnico pod vodstvom svojega predsednika, našega tovariša Dražila, ki vodi »Slavca« nad vse požrtvovalno, z veliko vnemo in ljubeznijo že 32 let. Čestitamo »Slavcu« k njegovemu slavju in mu želimo, da bi z istim uspehom gojil slovensko pesem še dolga leta pod vodstvom sedanjega neumornega predsednika Dražila, ki Je obenem njegov ustanovitelj.
Odbor za Malgajev spomenik v Gušta-nju prosi p. n. društva, korporacije in osebe, da do 10. maja Javijo svojo udeležbo k odkritju Malgajevega spomenika. Zadeva je zelo nujna In to radi polovične vožnje, posebnih vlakov, prehrane In za izpopolnitev slavnostnega programa.
Proti komunistom se je izjavila organizacija »Glavni Tadnički savez Jugoslavije«, ki Je »včlanjen v Amsterdamski sindikalni taternacijonali.
Za omejitev tihotapstva je vlada izdala nove odredbe. Te določajo med drugim tudi to, da dobi vsak, ki poda ovadbo o utiho-tapljenem blaigu, eno tretiino utihoiapljene vrednosti kot nagrado.
Mozirje. Kakor se je že poročalo, se vrši v nedeljo, 11. maja prvi sadjarski in vrtnarski shod v Mozirju točno ob poltreh popoldne na prijaznem hribčku na Brcah, na posestvu ljubljanskega škofa. Govore strokovnjaki o drevesnicah, vzgoji sadnih dreves, o škodljivcih ter boleznih sadnih dreves, o vrstah, ki se jih izplača saditi, o spravljanju in prodaji sadja, o napravljanju sadjevca, o razvoju sadjarstva v Savinjski dolini itd. — Po shodu je koncert ter tovariški sestanek v »Hotelu Goltnik«, kjer svira mariborska godba »Drava« ter sodeluje več pevskih društev, med temi korporativno »Dramatično društvo Žaleč«. — Vstopnina samo pri koncertu 5 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev drevesnice za naš okra); predplačila>se hvaležno sprejemajo. — Sadjarji, prijatelji narave, izletniki, trgovci, obrtniki, naj bo vaš Izletni cilj v nedeljo na prvi sadjarski shod v Mozirje. — Na veselo svidenje! — Za odbor: Ivan Cesar, t. č. tajnik, Rudolf Pevec, t. č. načelnik.
t Jože Popov. Z Jesenic nam poročajo, da je umrl brat Jože Popov, član tamkajšnje podružnice NSSZ. Naj bo pokojnemu bratu lahka domača zemlja, preostalim naše sožalj^.
Dunajski špekulanti gredo drug za drugim v konkurz. Baje Jih je »dvignila« špekulacija pri zadnjem padcu oziroma dvigu francoskega franka.
Tobačni monopol restrlnglra svoje oblate. Vsepovsod so se vršile in se še vrše redukcije. Sedaj pa so začeli še z restrlngl-ranjem posameznih obratov. Tako so zaprli sedaj tovarno v Mostarju in odpustili delavstvo. — Na ta način »odpravlja« vlada brezposelnost!
Tombola nižjih poštnih uslužbencev, ki se Tadi dežja tudi v nedeljo 4. t. m. ni mo-gia vršiti, se bo vršila nepreklicno v nedeljo 11. maja ob vsakem vremenu.
Vodovodna cesta dobi zopet razsvetljavo in to po posredovanju naših občinskih svetnikov. Naloga tamošnjih prebivalcev Je sedaj, da pazijo, da ne bodo brezvestni ljudje zopet pobijali žarnic. Vsak tak vandalizem takoj naznaniti!
Opomin. — Podpisani Javno opominjam ln svarim vsakogar, ki bi trosil in raznašal vesti, v katerih bi dolžil mene ali moje otroke nenadne smrti moje žene, da bom proti njemu takoj sodnijsko nastopil, pa bodisi, da Je to kdorkoli. — V Zagorju, dne 30. aprila 1924.	—	Nikolaj	Kovač, Tudniiki
paznik.
Gospodarstvo
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švio. frankov stane 1431’—			1435-—
100 franc, frankov	fi	522-50	525'—
100 laških lir	n	359-—	361 •—
100 Seških kron	N	235-25	239-25
100 avstrijskih kron	»t	0-11475	0*114
100 ogrskih kron	M	0-10	010
100 bolg. levov	»I	58-07	59-194
10C dolarjev	M	79S7-5	8075-—
100 angl. funtov	H	35200'—	35400-—
CnrlSka borza.			
7. maja 28. april« švicarskih frankov
100 dinarjev jo	stalo 7-—		7-025
100 franc, frankov	II	36-50	30-50
100 laških lir	II	25-25	25-20
100 Seških kron	II	10-50	10-55
100 avstrijskih kron	II	0-0079	0-00795
100 ogrskih „	n	0-0005	0-0075
100 bolg. levov	N	4-10	4-125
100 dolarjev	n	505-50	503-—
100 angl. funtov	It	2464 —	2472 —
gtan ju dviftaio zato v tem poročal brat E« r op a t o naših bodoči odgovor Nttl X„*lavo nam ne gade, da bi
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, ki so se udeležili pogreba moje nenadno umrle žene. Posebno pa se zahvaljujem vsem tov. N.S.S.Z., dalje celokupnemu odboru izobraž. društva „Bratstva“ in vsem pristašem N.S.S.
V Zagorju, 30. aprila 1924.
Nlkolal Kovat
rudniški pašnik.
K ARO-čevlji
MARIBOR, Koroška c.19.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
( (Nadaljevanje.)
Glavno besedo pri tej četvorid Inu baron Hardy, ki je ves iz sebe, da mu je zopet izpodletel njegov peklenski načrt. Da je poleg tudi njegov lopovski pomagač Cllf-ford, je samoobsebl umevno, ostala dva moža sta pa policijska stražnika, ki sta doslej preobrnila že vso bližnjo okolico za ubeglim Williamom.
»Saj se vendar ni mogel udreti v zemljo!« vzklikne Hardy živahno.
»S poštnim vozom se ni odpeljal, pa tudi sicer nihče ne ve o njem. Docela sein uverjen, da se osumljenec skriva nekje v bližini.«
»Je že mogoče,« odvrne narednik, »in prav mnogo mi Je ležeče na tem, če bi ga mogel prijeti. Iz Londona so prišli novi ukazi z naročilom, da moramo osumljenca pod vsakim pogojem aretirati!«
»Tudi jaz sem s svojim tovarišem vse mogoče podvzel, da nam pride ubežnik v roke,« zatrjuje Hardy. »Saj veste, da sem ravno šele jaz opozoril policijo na tega moža.«
»Moramo pač še nadalje iskati,« d6 stražnik, »morda le še najdemo kako sled za ubeglim.«
»Ah, dve mladi dami nam prideta nasproti,« vzklikne v tem hipu Hardy, ko zavije četvorica okrog malega ovinka v drevoredu. »Tu v tej okolici, pa dve meščansko oblečeni dami — zelo čudno!«
»Bodo pač letoviščarji,« pripomni narednik površno motreč bližajoči se dami. »V okolici se nahaja več rodbin na letovišču, ki stanujejo v župniščih, pa tudi v zasebnih hišah.«
v	Nenadoma pa mladi dami obstaneta. Zdi se, da bi se radi izognili. Hitrih korakov zavijeta na poljsko pot, ki vodi proti reki. Stražnika pač opazita nekam čudno vedenje obeh dam, vendar se jima to ne zdi nič posebnega. Zato pa baron Hardy tem ostreie motri obe tujki.
j »Prav zares, ena teh dam je gospa Marsden,« vzklikne baron nenadoma. »Zakonska dvojica Marsden mora stanovati nekje tu v bližini!«
»Katera dvojica?« vprašuje policijski narednik, ki ni dobro razumel Imena.
»Gospod in gospa Marsden, ki sta zadnji čas mnogo občevala z rodbino polkovnika Mac Donnella. Po umoru polkovnikove soproge, saj ste o tem gotovo dovolj slišali, pa sta izginila kot kafra. Vsa poizvedovanja za njima so ostala brez uspeha, in tudi na Škotskem ni nikdo poznal zakonske dvojice Marsden!«
»Oho, t* je pa precej sumljivo,* meni policijski narednik.
Mii B., 1 soboto 10. p e teh 9., Bin nedeljo 11 mala
velik pustolovnl film
Pustolovna drama v v 6 dejanjih, v glavni vlogi Friderika Patermann.
Od ponedeljka IZ. do iritevšl srede IM. m.
lai
senzacijska drama v 6« deianUh*
Priporočava -bogato izbiro inanufakturnega blaga
avto-vozi
za spomladansko sezijo po znižanih cenah
urar državnih železnic
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Tone Malgaj
Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 9.
(bivša Preskrbovalnica).
Veliha zaloga sulcna, ženskega in moškega, hla-čevine, žameta, kontonine, tiskovine, etamina, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, naglavnih rut, ovratnikov, predpasnikov, (opic ter naj različnega drugega blaga.
Istotam zaloga usnja vseh vrst.
Postrežba je vestna in točna.
fJUGO-HAG |L3UBL3ANA
s BOHORIČEVA 24
ITELEFON 560
Podružnica:
Bospostia ulico S.
Glavna trgovina:
Prešernima ulica 4.
IVANA ZORKO. Ljubljana
Sv. 3akoba nabrežje 33
kupuje in prodaja vsakovrstno starino.
©90® ®®@® ••••
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba 1L1R13 A, Ljubljana. Kralja Petra trs 8,
Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. •©•© ••••
Vse pisalne, risalne in šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trsovlnl
Brzo-brzo
na vlak v CEL3E
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETELINC
L3UBL3 AN A, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.
•Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh j j opremah za rodbinsko rabo in Adier za j t obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- t
• jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletno veze- |
!* nine, kravate, čipke, nogavice, razno bom- J baže sukance, svile v niti. jedilno orodje, t alpaka, aluminij, žlice, vilice, noži, škarje, |
• britve, 'razne palice, nahrbtniki, igle za vse t j sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa-1 t mezni deli. — Popravila šivalnih strojev so |
I	sprejmejo. Pouk V vezenju, krpanju perila |
I	ln nogavic na Stroje brezplačno. Večletna t
garancija za šivalne stroje.	|
S Cene najnižje.	Postrežba točna. ;
Za Binkošti
v veletrgovino
so ravnokar došil DAMSKI in DEKLIŠKI SLAMNIKI po najnižjih cenah. Prevzamem tudi popravila.
Min&a Horvat, modistka Ljubljana, Stari trg št. 21.
Sv. Petra cesta štev. Z9.
-Lastna knjigoveznica-
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
urar in juveilr,
priporoča
svojo veliko zalogo birmanskih daril.
Za nakup pisarniških In šolskih potrebščin se priporoča tvrdka
LJUBLJANA
čevljarski mojster
Maribor
Aleksandrova 30. Trgovina s Čevlji
lastnega izdelka. — Izdeluje vsakovrstna dela po meri.
PROMETNI ZBUOfl ZN PREMOG
D. D. V L3UBL3 AN I
prodaja premog
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
Franc Szantner
Ljubljana, Šeienbunova ul.t
Iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. T5/IL
ure, zlatnino na kupite pri
Vrhunec finomehanikeI Zastopstvo;
Lud. Baraga,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1
špecijalist za ortopedična in anatomična obu
izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trg št 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
vala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa po
pravila,
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg št. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
11 gostilna
m Lastnica gospa El
M Hafarina fflaglica, H
H MARIBOR fH Rotovški trg št. 2. |H 61 Postrežba (H O solidna. gj|
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najknlantoeie.
Rezerve: Din. 32,515.000
Centrala (atamo) Ljubljana
Delniška glavnica Din. 60,000.000
Podružnice
Korčula
Kotor
Kranj
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Podružnice:	Dunajska cesta	štev. 4	j [Ekspoziture	I
(v lastni stavbi).	———————
Kapital in rezerve Din 18,300.000.
Izvršuje vse bančne	posle	Konjice
„	---;------ " I	Meža - Dravograd
najmočneje m najkulanftneae.
Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458.	_________
—.....—- Naslov za brzojavd JADRANSKA	-
----------Amerikanski oddelek - Potniški urad----------
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Zugosiavo de Ovile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
BU|AOBii e>|sn>H*JUON
s BJ| juttaH ‘eue(|qnn
„ Stran '4.
Vf   —  ------------------------------------------
»Mislim, da bo londonski policiji prav ustreženo, da zasliši gospoda Maršdena,« nadaljuje baron živahno. »Morda pa morete
vi	dami vprašati, kje se naliaja gospod iMarsden.«
»Ali je pa označena dama tudi res tista, za katero se zanima policija v Londonu?« vpraša zopet narednik.
»Brez dvoma, svojo besedo zastavim v to,« vzklikne baron, v čegar zlobnih očeh se pri teh besedah pojavi izraz prikritega veselja.
Oba stražnika stopita nato za obema damama, ki se začudeni ustavita, ko uvidita, da se z begom ne moreta rešiti iz neprijetne situacije. Pazljivi čitatelj je že gotovo uganil, da dami nista bili nikdo drugi kot naši znanki Bessy in Molly, ki sta se podali na kratek izprehod po bližnji okolici. t Pogumna kot vedno se Bessy obrne k bližajočima se stražnikoma in ju ostro vpraša:
»Kako naj si razlagam to zasledovanje?
Ali je tu običaj, da stražniki zasledujejo da- I
me ua sprehodu?«
Stražnika ostrmita, ko vidita, kako krasni , sta obe deklici, vendar se takoj zopet spomnita besedi, ki jih je ravnokar izrekel baron Hardy.
»Katera cenjenih dam je gospa Mars-den?« vpraša narednik uljudno.
»Motite se,« odvrne Bessy, »ta Jama tri je moja prijateljica, gospodična Gordon, moje ime je pa MVilkes — brez dvoma gre tu za pomoto.«
Nenadoma pa postane Bessy smrtno bleda. Izza grmovja se pojavi baron Hardy, ki se naglih korakov bliža, potem spozna tudi Clifforda, ki hiti za baronom. Tudi stražnikoma ne ostane neopažen njen strah. Narednik se sedaj obrne na barona:
»Ta dama se imenuje Wilkes,« reče narednik v vidni zadregi.
»Bessy Wilkeš,« vzklikne naenkrat Clifiord, »oh, sedaj mi je vse jasno, — ona je prav ista oseba kot gospa Marsden in se je samo pod tem imenom pojavljala v londonski družbi-«
»nota PRAVDA*
Znova izprtleii fcSessy smrtna zona.
»Kaj pravite k tej obdolžitvl?« pravi
narednik deklici!
Bessy molči.
»Kje stanujete?« nadaljuje narednik.
Zopet ne da Bessy nobenega odgovora, pač pa s strahom obrača svoje oči proti reki.
»Če to ni sumljivo,« vzklikne baron, »potem ne vem, kaj naj rečem k temu. Aretirajte obe deklici na mojo odgovornost, jaz, gospoda moja, vaju hočem vzeti pri obla-stvu v zaščito, da sta na podlagi pristoječe vama oblasti ti dve osumljenki predala oblastvu.«
Narednik se zopet obrne k Bessy in
Molly.
»Idita z nami!« ukaže kratko.
Bessy takoj uvidi, da bi vsako tudi najmanjše upiranje moglo njun položaj samo poslabšati, zato se brez ugovora ukloni stražnikovemu ukazu. Plakajočo Molly prime pod pazduho in jo pelje s seboj. Stražnika gresta poleg aretiranih deklic. Kmalu
~ -	     m.	n.	i,
je vsa družba v drevoredu, ki drži proti bližnji vasi.
Eno uro po tem dogodku stopi iz grmovja na bregu reke mlad, lep mož in pozorno gleda proti drevoredu. Ker v drevoredu ne opazi živega bitja, se končno hitrih korakov napoti po poljski poti v hladno senco visokih dreves.
»Čudno, tako dolgo vendar nikoli ne izostaneta, v resnici postajam nemiren!« govori mladi mož sam pri sebi in se napoti naglih korakov po drevofedu navzdol, venomer motreč njegovo okolico z desne in leve. Tedaj mu pride nasproti majhen kmečki voz, na katerem sedi že bolj prileten možakar. Takoj pristopi mladi mož k vozu.
»Hej, dobri prijatelj!« zakliče kmetiču, »ali niste srečali dveh mladih gospodičen?«
Mož obstane z vozom.
»Ali sta imeli na sebi svetle obleke, v rokah pa bele solnčnike?« vpraša voznik.
»Da, seveda!«
_____________________________ Štev.
»No, (e dve s e tri videl,« odvrne »šli sta proti vflsi, ali pravzaprav iti stil morali!«
»Morali sta iti, kako to?«
»Seveda, dva stražnika sta šla poleg njiju in še nekaj drugih gospodov, sedaj so, že davno v vasi!«-------------
Kmetič je že zdavnaj izginil s svojim-vozom, ko še vedno stoji Edvard ves bled v drevoredu.
»Aretirani!« zastoče končno Edvard. »Moja sladka Besy in Molly — zaprti v, ječi! — Toda čemu stojim tu, nazaj na Ter-ror, takoj ju moram rešiti iz zapora!«
Urnih korakov jo ubere preko polja proti reki. Prišedši do brega, se naglo sklo. ni ter potegne za žico, ki je ležala na tleh v travi.
Odzovorni urednjk Anton Branduer, Tiska »Zvezna ti. ,u< v Ljubljani, Izdala konzorcij »Nove Pravde«.