Nekaj opomb k Slovenskim vodnim imenom F. Bezlaj a Silvo Torkar Bezlajeva monografija Slovenska vodna imena I-II (SVI) je v svojem času vzbudila izjemno pozornost v slovanski onomastiki in je bila v marsičem pionirsko delo. Avtorje z njo požel številna priznanja doma in v tujini. Delo je bilo napisano v času, ko še ni bilo na voljo historičnih topografij za posamezne slovenske pokrajine (žal še do danes ni izšla Kosova topografija za Primorsko) in so bili podatki s terena še dokaj skromni (pomembna je bila zlasti rokopisna zbirka ledinskih imen Slovenske matice, nabranih še pred prvo svet. vojno). Ob prebiranju različnih arhivskih virov in terenskem delu na raziskovalnih taborih sem se prepričal, da je potrebno lokalizacije v virih in razlage nekaterih vodnih in krajevnih imen z območja Baske doline oz. Tolminskega dopolniti ali celo spremeniti, podobno kot je to precej bolj izčrpno storil za Prekmurje Ivan Zel-ko že daljnega leta 19581. Bača: Navajanje imen Signech Vinchiberg 1377 in Voich 1601 v zvezi z Bačo pri Podbrdu je napačno, ker se nanašata na kraja Kuk in Znojile oz. na gorsko ime Stolčnek (gl. Kronika 1994, 29-36 in Kronika 1996, 28, op. 21). Baško Sedlo je umetno poimenovanje za Vrh Bače. Batäva: Bezlaj jo ima za substrat, gre pa prejkone za nemško ime, zloženko, v kateri je drugi del -au 'log' (prim, še zemljiščno ime Milaua < Mühlau, hišno ime Milabar; grič Aua nad Podbrdom). V francise, katastru 1822 je potok imenovan Milpoh (< Mühlbach 'mlinščica'). Dürnik: neprepričljivo je izhajanje iz apel. duri ali durnik v pomenu 'velik lonec' (iz štaj. nem. dial.). Kranzmayer2 ima v svojem slovarju ta oronim zapisan kot Durreck (pravilno bi bilo: Durreneck) in izhaja iz nemškega durr 'suh' + Eck brdo'. Prim. Durrenbach, potok Suha pri sv. Janezu v Bohinju, enako tudi na Kočevskem. Prim, še narečno durn 'sušica', 'posušeno drevo', cerkljansko tudi kapnik. Znani so trije Durniki, tri gorska imena v zgornji Baski dolini: nad Hudajužno, nad Kukom in pri Bači pri Podbrdu. Hradfca: levi pritok Plohe-Koritnice-Bače. Pravilno poknjiženje bi bilo Gradiča, ker izhaja ime od graditi v pomenu 'ograjevati' z narečnim prehodom g > h. 1 Ivan Zelko, Prekmurska vodna imena v knjigi F. Bezlaja Slovenska vodna imena, SR XI, 1958, 245-252. 2 E. Kranzmayer, P. Lessiak, Wörterbuch der deutschen Sprachinselmundart von Zarz/Sori-ca und Deutschrut/Rut in Jugoslawien, Klagenfurt 1983, 55. Silvo Torkar: Nekaj opomb k Slovenskim vodnim imenom F. Bezlaj a Prim, priimek in gorsko ime Gradnik. Ime namreč izhaja iz gorskega imena ^ Gradiča, ki je bilo napačno poknjiženo v Rodica. N Jageršca: od tpn. Jagršče (1377 Jagodisca), ki pa, kot se lahko prepričamo iz različnih starih zapisov, ne izhaja iz nemške izposojenke jager 'lovec', pač pa iz jagoda ^ oz. jâgodišče po redukciji in olajšavi glasovne skupine gd v gr. Pravilno C poknjiženje bi bilo Jagrščica. Kacenpöh, Driselpöh: v SVI jih ni (le pri Batavi so našteti Jermpoh, Kacenpoh, r4 Loderpoh, Jurenžeke). Kacenpoh so v 20. stol. na zemljevidih poslovenili v O Mačji potok. Bezlaj (SVI II, str. 6) za Bachom (A. Bach, Deutsche Namen- ^ künde II 1, 317 in 320) izraža dvom, ali se nemška imena tipa Katzbach, ^ Katzenfurt itd. nanašajo na mačko. Prim, grad Katzenstein v Begunjah, ki je ^ iz os. im. Kacijanar. Driselpoh ni bil poslovenjen, izvira pa iz Trissel 'drča' in Bach 'potok'. N Ko bla: Bezlaj izhaja zmotno iz *Kobyla (kot je to pri oronimu Kobja glava), hkrati > pa pravi, daje priimek Koblar morda iz srvn. Kobeler 'Hauseler' ali pa iz *8 nem. oblike Kofler (< Kobel, Kofel Bergkuppe'). Dodaja tudi, da bi »ta ime- na potrebovala še bolj natančne lokalne dialektične in historične preiskave«. to V zgornji Baski dolini zaradi tirolske kolonizacije v 13. stol. prevladujejo nemški mikrotoponimi3 in med gorskimi imeni so številni »koubli«. Ženska oblika je verjetneje nastala na bohinjski strani. Priimek Koblar ( Obloke > iz Oblok; 1567 že Obloch, v virih od 16. do 19. stol. največkrat Obloch in Obloca. Nemška inačica je Lienckha 1515, Millienkhlainn 1523 (Kranzmayer 1983, 105 navaja izhodiščno obliko Loenklein in dativ me lenklan), prebivalci pa so v viru iz 1624 »Lencklern oder Oblazani« (Oblačani: a zaradi akanja, ki še ni zajelo začetnega o-ja). Pétrovski potok: pravilno Petro(vo)brški potok, zapisan v jožef. katastru 1789; levi pritok zgornje Bače, teče s Petrovega Brda (med številnimi toponimi s 3 Imenoslovna skupina, v: 8. alpski mladinski raziskovalni tabor Podbrdo '93, Podbrdo 1994, 32. 4 G. Vale, Una statistica goriziana del 1566, Ce fastu? (Udine), XIX (1943), 240. 238 5 M- Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, 1. del, Ljubljana 1948, 50, 82. Silvo Torkar: Nekaj opomb k Slovenskim vodnim imenom F. Bezlaja Petrom SVI slednjega niti ne omenja), izpričanega v urbarju 1523 kot Peter-linseckh. Ploča: pravilno Ploha - očitno napaka v zapisu (gl. specialko Vojnogeografskega zavoda, na podlagi reambulacije 1930, deloma dopolnjeno 1957); ime izhaja iz oronima Ploha, ki ga kaže povezovati s ploha 'ravnina' ali 'nekaj ploščatega'6. Počavski potok: levi pritok Zapoške-Idrijce: izhodišče je tpn. Poče (< Počane), ne pa podčelo, podčelski Porezen: levi pritok zgornje Bače; v francise, katastru 1822 Ruschnich, v urb. 1600/ 28 potok Bersenich, enako tudi drugi urbarji 17. stol., vse pri vasi Zakojca; pri tem imenu najbrž kaže izhajati iz brz, kar izključuje povezavo z gorskim imenom Porezen; urbar 1591 ima obliko Potporsna (za vas Porezen), urbar ^ 1633 ima Podporsnam, urbar 1654 Vporssnimb, soriške matice iz 1661 »ex ^ Podporesen« (za Podporezen na loški strani); poskus razlage *'porezenik' (< porezan < porezati) je negotov7. Ime ostaja nejasno. Prodnik: v resnici je Prošček < Prode, v Prodih (planina, ime dobila po ledeniški ^ moreni, o čemer govori že Bezlaj). Z, Snebiški potok: desni pritok Idrijce nad izlivom v Trebušo; izhodišče je tpn. (zaselek) Snebišče na Šentviški planoti, ki pa ni Bisicha iz urbarja 1377; obruše-no od Stanovišče (tpn. Stanovišče pri Breginju ima narečno obliko Snobiš-če). Zlatnik (pri geslu Zlatavec): desni pritok zgornje Bače; mišljenje Slâtnik (prvotno samo gorsko ime), napačno poknjižen v zač. stoletja. Z noj il ski pôtok: desni pritok zgornje Bače; od tpn. Znojile, nar. Znéjle: 1377 Vin-chiberch, 1515 Winckhfel, jožef. vojaške karte 17858 in Kranzmayer9 Windfall (Windbruch 'vetrölom'); slovensko prvič 1566 Nogle10. Viri Jožefinski kataster za katastrsko občino Podbrdo (Državni arhiv v Gorici, Italija) Franciscejski kataster za katastrski občini Obloke in Podbrdo (Državni arhiv v Trstu, Italija) Tolminski urbarji 1515, 1523, 1591, 1600/28, 1624, 1633, 1654 (Deželni arhiv v Gradcu, Avstrija; Arhiv Republike Slovenije; Pokrajinski arhiv v Gorici, Italija) > 6 M. Snoj v F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, 3. knjiga, Lj. 1995, 60. 7 S. Torkar, K zgodovini tolminske vasi Porezen, Kronika 1991, št. 3. 8 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, Ljubljana 1998, 92. 9 E. Kranzmayer (kot v op. 2), 177. 10 G. Vale (kot v op. 4), 240.