Izhaja oto « zjutraj. Stane celoletno . . 180 S 15 n zased, ozemlje - 300 , n inozemstvo .. 40* Oglasi sa Tetk mm viHne stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednižtvo: Miklošičeva cesta St. IG/l Telefon it 72. UDravništvo: Sodna ulica S*. & Telefon šL 36. SaSon kr. pošt. tek. urad. štev. 11.844 Apel mlajšim volilcem. V nedeljo stopamo mi vsi prvič na volišče v svobodni svoji državi. Mnogi med nami pa sploh prvikrat volijo. 'Marsikdo je pod vtisom gesel, ki nimajo najmanjšega posla z ustavotvor-no skupščino. Tam ne ne za p!a-če, ne za mezde, ne ra carino in za mnogovrstne dnevne težave, tam poj-de le za ustavo Jugoslavije. Samo par mesecev bo trajalo delovanje ustavotvorne skupščine, kjer pade odločitev, ali nam ostane Jugoslavija, ustvarjena iz krvi srbske vojske in naših dobrovoljcev, iz našega narodnega dela m predvsem iz navdušenja nase mladine, ali se razkosa Jugoslavija v tri slabotne državice. Zopet je na delu stari sovražnik na-Zega naroda, ki nas je podjarmil pred tisoč leti. Klerikalizem se trudi na znotraj oslabiti našo državo, potem ko K mu ni posrečilo, da jo zapreči. Pod geslom avtonomije se skriva želja klerikalizma, da v kulturnem ozira zagospoduje vsaj Slovencem, če že ne more gospodovati vsej Jugoslaviji. Kar Bas je naprednega duha, vsi vidimo duševno smrt slovenstva 8e nas zopet podjarmi klerikalizem, kakor nas je tiščal pod Avstrijo. Iz Slovenije naj se širi rimski strup po vsej [Jugoslaviji. Avtonomija, kakor si jo mislijo klerikalci, pa je tudi gospodarska smrt Slovenije, kajti naša, od narave premalo obdarjena pokrajina, ne more iz svojega vzdrževati vsega, kar potrebuje za svojo kulturo, za zdravstvo in za zavarovanje granic. Kar nam bodo dale bogatejše pokrajine naše države, to jim bomo vrnili s solidnim duševnim delom. Vsi, ld hočemo močno Jugoslavijo, ki nam bo obenem kulturni varuh pred klerikalno reakcijo, vsi ki odklanjamo plemenski in verski razkol, moramo 28. novembra v boj proti SLS. Med nami še rovarijo razni avstrij-sk hlapci in še ni doletela kazen onih, ki so nas med vojno preganjali. Mladina zahteva obračun. Ta obračun pa bo mogoč samo, če 28. november ne prinese zmage reakciji • Torej pred vsem vsi v boj proti kleri-talcem! Ali bo naša ustava primerna in zdrava, bo zavisno pred vsem od moči demokratske stranke. Ce bo ta stranka, ki v enaki meri zastopa vsa plemena, vse pokrajine in vse stanove, oslabela, potem bo prisiljena, umikati se in prišlo bo do nezdravih kompromisov. Ce v tej stranki Slovenci ne bodo primerno zastopani, potem se je bati, da ostane naša pokrajina nekako na strani, pripuščena jerobom, katerim se je udala. Državni interes je, da izide iz volilnega boja močna demokratska stranka in v njej krepko slovensko krilo. Zato pa apeliram na vas, da odločno odklonite vsako cepljenje. Nič ni bolj škodljivo, kakor razko-Banost, ki preti, da napredno delegacijo Spravi ob vpliv. Zato vas moram odločno svariti pred demagogijo narodnih socija-listov. Kje je pravzaprav razlika v programu med nami in njimi? Zaman jo iščemo. Pač pa trdijo, da so demokrati J>ankirji in izvozničarji". Vprašam vas, komu izmed nas se more očitati le eno sebično in nepošteno dejanje? Ali res kdo verjame, da ie nam demokratskim voditeljem v zadnjih dveh letih bilo z rožicami postljano? Zagotoviti vas mojem, da so nam bili ti dve leti las naj- težjega truda v našem življenja, poln neizmernih razočaranj brez počitka, brez gmotnega zadoščenja, in kar se Se najtežje prenese — brez priznonja in hvaležnosti. Lahka je kritika, kjer pa je treba žrtev, kjer se od moža zahteva, da je za domovino noč in dan na delu, tam kričačev ni videti. Naša stranka je šla ves čas nehvaležno srednjo pot. Izravnava interese stanov in vseh onih tisočev, ki so med vojno trpeli. Pri tem pa je morala ma-lodušne ljudi neprestano opozarjati na najvišjo dolžnost, na žrtve za državo. Ni čuda, če je pri malih ljudeh brez močnih src padel pogum. Izgubili so živce in postali mal-kontentje, ki se ujedajo v vse in povsod iščejo samo senc V to kategorijo spadajo oni, ki so zašli v enodnevnico NSS. Ta stranka hoče odtrgati nekaj glasov demokratski ideji, da jo oslabi in olajša delo klerikalizmu. Na to pot ji ne more slediti nihče, ki pozna kaj discipline. Pa tudi njim ne moremo slediti, ki so nezadovoljnosti stopili med socialiste ali celo med boljševike. Boj za njihov program komunizma, tudi če se ne spuščamo v vprašanje izvedljivosti, je za našo mlado državo odločno preuranjen. Komaj smo dobili granice, in še vrhu tega take, da bomo stalno krvaveli, komaj znašamo prve temelje, da zgradimo svoj dom, že se nas hoče zaplesti v boje, ki prete izpodrezati korenine naše države. Za republiko in za nov družabni red naj se za vsako ceno začne boj v državi, je komaj v povojih! V dvoje novih kriz se hoče drža*o pognati s to agitacijo. Za nas je tJrfiialno vse kaj drugega kakor republika in družabni red: konsolidacija države, boj za demokratsko ustavo socialne reforme, rešitev plemenskega in kulturnega problema Slovenstva v Jugoslaviji, povzdignenje produkcije, delo za prosveto ljudstva. Ko bo vse to pod streho? vsaj za silo, potem pa bodisi da začnemo nov boj okoli gesel socialnih demokratov in komunistov, t. j. glede republike, socialne revolucije in uvedbe socialističnega družabnega reda,, boj, ki pa tedaj ne bo več v stanu, da nam razžene komaj pri-borjeno narodno državo. Mladina pa ne sme stati v političnem boju ob strani. Ona se ne sme cepiti, kajti eno omizje ne pomeni nič, in kdor aktivno ne poseže v boj, ta je in ostane neopažen. Pri nas je prostora dovolj, da se more udejstvovati vsak. Zato pa proč s cinizmom! Mladina je ustvarila Jugoslavijo m skupaj s starejšimi boritelji mora stati v eni močni fronti, da edvrne novo nevarnost, ki preti Jugoslaviji. Zato pričakujem, da te dni storijo svojo dolžnost vsi oni, ki se z menoj vred štejejo med tiste, ki so za Jugoslavijo brezpogojno, za Jugoslavijo, naj se jim godi v tej državi kakorkoli, in naj jim je ta drža va že storila čast in hvaležnost ali ne. Naj velja nam vsem geslo naših dobrovoljcev, ki so bili prioravljeni dati svojo kri za domovino, ko še ni bila svobodna, in ki danes, ko se morajo v novi domovini pehati in truditi naprej, neprestano prisegajo, da so tej domovini vsak hip zopet na razpolago s krvjo in življenjem. _ Zato pa * "v^-v* Vas poživljam vse, ki ste Jugoslavijo hoteli, ko je še ni bilo, da dne 28. t m. zavrnete veliko nevarnost, ki ji preti. Vsa mlajša demokracija, na delo za demokratsko stranko! Ljubljana, 26.novembra 1920. Načelnik glavn. volilnega odbora JDS dr. Žerjav s.r. Volilno kroglico na Kranjskem v prvo na štajerskem ▼ tretjo j icol NeodreSena do* m c vin a koli* e slovenske klerikalce. Trst, 26. nov. (Izv.) V današnji »Edinosti« objavlja rodoljuben primorski duhovnik uvodni članek pod naslovom »Ljubljanska vlada sramotno nezmožna", v katerem silno ostro napada SLS in pod njenim vodstvom se nahajajočo deželno vlado, očitajoč ji, da je ona v glavnem kriva koroškega poloma, pa tudi kriva one slabosti našega naroda, ki nas je v St Margheriti izročila Italijanom. „Ti celotje žrtvujejo vse, samo da morejo držati lokalne vajeti, imenovati par šolskih nadzornikov. Efi-jalti! Za volitve hočejo imeti aparat v svojih rokah. Da bi stranka marši-rala za dva ali tri možiceljne močnejša v beograjski parlament! (Rodoljubni duhovnik naj bo miren: SLS se bo decimirana vračala v Beograd. Op. ur.) Zato je lahkomiselno vse zabarantala. Sedaj pa vpije in se opravičuje: Srbi so nas pustili na cedilu. Da, ali pa si, ljubljanska vlada in nje stranka, tudi vse storila, da bi si pridobila naklonjenost in pomoč Srbov? Vlada Slovenije bi se morala z vsem srcem, brezpogojno s samozatajevanjem vreči Srbom v srce. En narod, en boj, en čut, ena zmaga! Strankarsko vzgojeni, še avstrijsko orijentirani »voditelji" so si poiskali za svoje neuspehe zopet enkrat ,,-krivca'S in tega so našli v — Srbih. Namesto da bi se začeli ponižno učiti, da bi se orijentirali jugoslovensko, so pa začeli v Bclgradu— komandirati. Nova državnost, nova duševna in politična orientacija! Ko bi se Slovenija in Hrvaška pokorili disciplini, bi bil Korotan naš, Idrija, Postojna, Vipava, železnica št Peter-Reka in še marsikaj drugega naše! In kar je tudi važno: politične in družabne korupcije po Slovenskem in Hrvaškem bi ne bilo več. Tako smo pa v posmeh vsej Evropi! Izjava liiSnili posestnikov. Prejeli smo sledečo izjavo: »prvo društvo hišnih posestnikov v Lj ib . .ni jc primorano tem polon pod:1- i?.j:ivc, da kot nepoliririo štvo ni v nikaid zvezi z oklicom, ki ga je danes razpoklal ljubljanskim hišnim posesetnikom neki „VoliIni odbor ljubljanskih hišnih posestnikov". K tej izjavi pripominjamo, da ljubljanskim hišnim posestnikom ni nič znano, da bi se kje iz njih srede volil kak volilni odbor. Pač pa je kandidat Ogrin priredi za ljubljanske hišne posestnike dva volilna dioda, na katerih je bilo prvič navzočih 16, drugič pa 28 posestnikov. In-teresantno bi bilo vedeti za imena hišnih posestnikov, ki tvorijo ta volilni odbor. Zupana dr. Tavčarja priporočati kot kandidata našim hišnim posestnikom, bi bilo odveč, ker je to storil sam zadosti s svojim nastopom na zadnjem shodu hišnih posestnikov v Ljubljani in s svojim splošnim delovanjem za ohranitev pravic hišnim posestnikom. Ta shod posestnikov in takrat slavljene zahteve pa je glasilo Ogrinove stranke ..Slovenec" prav nesramno napadal, katerih napadov in žalitev še do danes ni popravil. Hišne posestnike bode zanimalo zvedeti, da se na svojem volivnem shodu niti Ogrin, niti dr- Gosar nista izrekla za odpravo naredb v varstvo najemnikov in sta bila oba proti temu, da bi smeli hišni posestniki prosto razpolagati s svojim premoženjem. Sicer je pa popolnoma izključeno, da bi bil Ogrin izvoljen poslancem, temveč v najboljšem, oz. najslabšem slu. čaju Gosar! Kdor glasuje z SLS, dela zoper samega sebe. Zatorej pozor hišni posestniku Ministrski svet razpravlja a ustavnem predlogu. Beograd, 26. nov. (Izv.) Današnji seja ministrskega sveta je r*zpeljala o ustavnem načrtu. Odsotna sta bila brez motivacije ministra Drin-kovič in Kovačevič, dočim se je Korošec oprostil in odpotoval. Zapustil pa je svoj predlog pismeno. Prisotni so bili vsi demokratski in radikalski ministri. V predlogu dr Korošca se fiksirajo naloge in kompetence avtonomnih pokrajin ter se predvidevajo pokrajine z deželnim zborom koi upravne jedinice 3. stopnje nad občino in okrožjem. Predsednika pokrajine imenuje vladar iz terno-pred loga deželnega zbora (pokrajinske skupščine). Deželna vlada je odgovorna pokrajinski skupščini v avtonomnih zadevah ter v teh zadevah ni nadaljne pritožbe. Predsednik avtonomne uprave je obenem šel civilne državne uprave, zoper čegar odločitve ni pritožbe. Pokrajinske vlade so odgovorne ministrstvu glede njim prenešenega državnega delokroga. Uradnike do 6. činovnega razreda imenuje deželna vlada in jih predloži ministrstvu v potrdilo. Vsi uradniki so odgovorni deželni vladi. S centralno vlado občujejo samo potom deželnega (pokrajinskega) predsednika. Za slučaj nesoglasja med pokrajinsko in državno vlado odločuje državno sodišče. Zakonski načrti, predloženi od pokrajinske vlade centralni v odobrenje, se smatra- jo za potrjene, če v teku dveh mesecev ne pride odločitev. Fredlog dr. Korošca je v ministrskem svetu vzbudil senzacijo in po-smeh. Svoje pripombe je poslal tudi Sto-jan Protič, ki se izreka proti načrtu Laze Markoviča, češ da je prekratek in premalo natančen. Zlasti važen je predlog Slobodana Jovanoviča, ki je k 16. točkam dostavil svoje opombe. I Markovič je nanje pismeno odgo-; voril in jih deloma sprejel, deloma je dal pojasnila in deloma dodatke odklonil. Jovanovičev predlog obsega ustavni načrt s približno 100 členi. j V seji ministrskega sveta so po razpravi sprejeti členi 1 do 20, toda skrajšani na 15 členov. Glede službenega jezika je sprejet kompromis Protič-Korošec, da je v Sloveniji slovenščina in srbohrvaščina službeni jezik. Po 28. novembru se s posebnim ukazom razpuste stari sabori in narodna skupščina, narodno predstavništvo se pa ne razpusti, temveč pre-neba avtomatično, čim se sestane Ustavotvorna skupščina. Jutr. se začne seja ob 9. uri dopoldne Nadaljuje se razprava o ustavnem načrta ter o načrtu poslo*-| nika za kon«*.r:anto. JDS xa prosveto. Kaj ste storili za prosveto? Premalo reklame smo delali o svojem ddu. A kdor ima oči, ta vidi. Ljudska šola je podlaga vsemu. To nam je bilo vodilo. Vsak napredek ljudske šole je bil nemožen, če je učitelj hlapec in trpi glad. Tu smo zastavili svoje sile. Po »Domoljubu« že odmeva. A zdi se nam, da je to zrno vsega. Učiteljstvo bo odslej napredovalo z istim korakom kakor uradništvo. Ta največji naš uspeh ima nedogledne posledice za vso prosvetno situacijo. Zdaj gremo naprej! Meščansko šolstvo se naglo razvija in tudi v strokovnem šolstvu napredujemo. Zdaj moramo dati učiteljstvu priliko, da se posveži in pretopi v jugoslovanskem duhu in znanju. Tečaji in izleti, študijska potovanja bodo storila mnogo. Boj vodimo zoper privatna učiteljišča in za reformo državnih pripravnic. Krona vsemu je visokošolska izobrazba učiteljev, ki jo predvideva Pribičevič (pedagogij.) Srednje šolstvo je v reorganizaciji. Če bi imeli naprednega poverjenika za prosveto, ki bi s srcem delal z našo živahno centralo v Beogradu, kje bi že bili! Univerzo nam -je dal naš Davidovič. Samo kratkovidneži hočejo med demokrati in našo univerzo v Ljubljani zasejati nezaupanje. Seveda mi hočemo veliko jugoslovensko univerzo v Ljubljani, nekateri pa provin-cijalen zavodič za en milijon ljudi! Glavni korak pride. 2e se vse leto bori JDS za veliko kulturno posojilo. Kwično postaja vest, da je Pribičevič skončal pogajanja za posojilo 250 milijonov švicarskih frankov za kulturne zgradbe in ustanove v Jugoslaviji. Zdaj bo šele iz naših vseučilišč nekaj velikega moglo postati, zdaj vemo, da nam je gotova glasbena in umetniška akademija. Velikopoteznost Pribičeviča in srčni stik demokratske stranke nam jamčita, da bo prosveta v dobrih rokah zlasti za Slovenijo, če ostane v rokah tistih zdaj osovraženih in skri-tiaranih demokratov. Katera stranka bo naimočneisa? Vsa politična javnost se danes ba-vi z volilnimi računi in programi. Vprašanje, kako bo sestavljena ustavotvorna skupščina je največje važnosti za celo našo narodno bodočnost in razumljivo je ledaj, da vsakdo rad pogleda na volilni barometer, kako kaže Boj gre danes v glavnem le za eno veliko stvar, za ustavno vprašanje, ki je najožje spejeno s vprašanjem našega narodnega edi:istva. Po vseh poročilih je gotovo, da bo nosiieljica programa narodnega in državnega ečinstva demokratska stranka izšla iz volilne borbe kot najmočnejša stranka. V Srbiji so njem izgledi izredno lepi. vesli o cepljenju stranke so prazne izmišljotine, v Vojvodini bo najmanj imela enak uspeh kakor radikalna, v Besni bo skupaj s kmečko stranko, s katero je vezana po svojem nacionalnem programu, najjačja, na Hrvatskem ba nesporno imela relativno večino, ker je srbski del naroda skoraj ves v njenem taboru, med katoliškim pa večina naprednih nacijonalnih elementov. Tudi Slovenija bo poslala v Beograd dovolj demokratov, da bedo pri odločilnih sklepih lahko varovali tudi špecijalne inierese naše pokrajine. Prognoza za demokrate je: najmanj 140 mandatov; mnogi ji dajo 150 do 160. Volilni izgledi JDS. se še vedno lepšajo, ker se mnogi nezado-voljneži razočarani nad drugimi po-Uličnimi kombinacijami zopet vračajo, ped njeno okrilje. Tudi tu se kaže privlačljiva meč jabega. Poleg demokratov bodo nedvomno najmočnejši srbski radikalci. Imeli bodo 90 do 110 mandatov. Oni so nositelji velesrbske ideje, ki, če ne gre drugače, akceptira tudi zvezno državo Jugoslavijo, v kateri bi imelo potem srbsko pleme pozicijo Prusije v nemškem cesarstvu. V zadnjem časa se uveljavlja med radikalci spoznanje, da je ta program neizpeljiv, ker bo JDS. tako močna, da bo vsako razkosanje naše države preprečila. IMarkovičev ustavni načrt je že krenil na kompromisno pot. Pri radi-kalrih se pojavljajo resni glasovi, da Jreba o ustavi sporazumna z demokrati na temelju kombinacije političnega centralizma in upravne avtonomije. Vse kaže, da se bo delala u-stava po kompromisu med demokrati m radikala. Kot tretja skupina, ki utegne priti v parlamentu do veljave prihajajo v poštev poslanci raznih samostojnih kmečkih političnih organizacij. Izgleda, da bo ta grupa precej močna in če bo vešče vedena ter se bo ogibala opasnih zaveznikov bo mogla igrati važno vlogo med radikalci in 'demokrati. Stoji pa dejstvo, da so njeni dosedanji voditelji parlamentarno neizkušeni ljudje. Raznim samostojnim kmečkim strankam prisojajo poznavalci razmer do 40 mandatov. Ostale starnke bedo tvorile opozi- nrfetoaia TDS in vzravnala uoložai duhovskemu članu vSJejgaSoMčsgas«^ svotf pri vrednostmfipapirjih, ki znaša v načrtu pragnmfifcnafiafa tb&s, H do^lTloCSleTl seji tak^feK za- t™ fin vin zaoooadenes* oremežčan.e uradnikov iz pokraune S J . < i ___• Ii__: —.. -i-------M/ltt iiiertnlinarns iskrene zahvale dr. Žerjavu kot naj-1 kaj ni na dnevnem redu disciplinarna večjemu organizatorju pomoči za dija-1 zadeva tega učitelja. štvo. Te zahvale se od demokratske strani ne priobčujejo, ker je delo za di-jaštvo naša dolžnost. V prihodnje bode treba, da začnemo skrbeti za demokratsko dijaštvo posebej. Klerikalci se grejejo na fondih, ki smo jih mi spravili skupaj. Ce pa kakšna klerikalna organizacija kaj da, dela za svoje somišljenike. Odslej bomo morali tudi mi misliti predvsem na napredno in svobodomiselno idejo med mladino po srednjih in visokih šolah. Tri kandidatske liste neveljavne? _ ^ Veljavne po volilnem zakonu so vitev dosedanje Parlamentarne za- jednice je izključena, ker so nasprot-stva med „zaveznikj" se poostrila do odkritja sovraštva. Hrvatska zaiednica se bo vrnila v Beograd decimirana. Njena politika je bila dvolična in narod jo povsodi zapušča. Računajo, da bo imela 10 mandatov. Na njene stroške so zrastli Radi-ičevci in Frankovci, ki so znali posebni v kulturno zaostalih hrvatskih krajih preslepiti ljudstvo z geslom Jhrvatske kmečke republike", kjer ne bo davkov ne škricev, ne vojakov, ne šoL Radič in Frankovci utegnejo zbrati do 30 mandatov. Klerikalci, ki nastopajo v katoliških pokrajinah pod najrazličnejšimi firmami se bodo vrnili v Beograd izolirani. Njihova neiskrena politika in grda taktika jim je spodkopala ves ugled in zaman bodo iskali zaveznikov. Sicer bodo dobili v Bosni in nna Hrvatskem, kjer do sedaj niso imeli skoraj nič, nekaj mandatov, toda siguren poraz, ki jih čaka na Slovenskem, jim bo vzel mnogo notranje sile. Računati je, da bo v našem novem parlamentu do 25 klerikalcev. Socijalisti in komunisti bodo imeli približno isto število poslancev. Smatra se, da bodo komunisti nekoliko jačji nego desničarji, toda niti ena, niti druga struja se ne bo mogla mnogo uveljaviti. Ni pa izključeno, da najdejo trezni socialistični voditelji kakor sta Korač in Bukšeg bazo za sodelovanje z meščanskimi strankami v vprašanjih, ki se tičejo socialnega in narodnega našega napredka. Ostali mandati bodo razdeljeni med grupe in stranke vzporednega značaja, ki se bodo kot sateliti gibale ali okrog večine ali okrog opozicije, če bodo hotele igrati soloh kako vlogo. To so drobci, ki obležijo pri velikem delu za našo ustavo ne-opaženo na tleh. JDS za diiašto. Svoj čas so dijaki študirali z neznatnimi podporami. Povsod pa se jim je slo na roko glede prehrane in stanovanj, glede zdravniške pomoči in študij. Po vojni se je dijaško življenje bistveno spremenilo. Proletarizirani so starši, ki ne zmorejo, pa naj pripadejo mestnemu ali kmečkemu stanu, denarnih zneskov, ki jih treba za vzdrževanje sinov v vseučiliških mestih. Premnogi dijaki so bili med vojno oficirji in so zamudili najlepša leta. Rodbina jih je že dejala iz evidence, sedaj pa iih ne more prevzeti znova na rame. Zato se je v sistemu podpor izvršil preobrat Država, ki prej ni dala nič, mora danes izštudirati svoje dijaštvo, če noče, da mladina propade. Stroški za te podpore gredo vzpričo valutamim razlikam v milijone. Leta 1919. je poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani na dijake pozabilo. V proračunu nisi našel zanje ničesar. Stali smo pred veliko krizo inteligenčnega naraščaja. Tedaj je JDS vzela inicijativo za velikopotezno rešilno akcijo, ki jo je zasnoval dr. Žerjav z odločilnim uspehom. Poleg državne pomoči, je organiziral samopomoč vseh gospodarskih Gniteljev v Sloveniji za naše dijaštvo. Organiziral je več fondov, ki so bili namenjeni podpori dijaštva in izvež-banju učnih moči za vseučilišča. Tehnični, medicinski fond, fond za dijake na raznih gospodarskih visokih šolah i— organizirani z delom JDS, po načrtu dr. Žerava, so rešili dijaštvo leta 1919/20. Več milijonov kron je prišlo njemu v korist Isto je bilo letos. Državni prispevki zopet niso zadoščali fondi so komaj pokrili potrebe naših dijakov v inozemstvu, za menze v Pragi, na Dunaju, v Brnu, ni ostalo nič. Tedaj ie znova Ijene. Na štajerskem so komunisti izročili listo s kandidatom škofom, kateri danes izjavlja, da ni podpisal kandidatske izjave. Njegova izjava je tore bila poivorjena. Ako bi je ne bilo, bi bila že sodniia listo zavrnila. Na Kranjikem je komunistična stranka kandidirala amerikanskega državljana Janeza Panjana, ki nima nikakršne opcijske pravice. Tudi ta lista bi morala biti zavrnjena. Najbolj neprijetna je stvar za SLS v Ljubljani, ki ima za nosilca liste dr. Gosarja, ki pa jc v kazenski preiskavi radi zločina veleiz-daje. Pasivno volilno pravico ima le oni, ki uživa vse državljanske in politične pravice. Ljudje, ki so na sumu veleizdaje, seveda nimajo vseh pravic, ker jih lahko vsak hip sodnija da zapreti Tudi klerikalna lista se vsled tega maje. Klerikalci so radi tega strašno zbegani in so že čisto obupali nad mandatom v Ljubljani. Radi Ogrina so jim odpadli zadnji obrtniki, radi poverjenika Gosarja vsi hišni posestniki, zdaj pa radi veleizdajskega nosilca liste izstopajo še zadnji iz itak redkih vrst ljubljanskih SLS. Suiterš&ev duh v višjem Šolskem svetu. Višji šolski svet je v zadnjem času postal dovzeten za nizkotne denuncija-cije in brez odpora gleda, kako se po deželi vodi gonja zoper šolo in učiteljstvo, kakor smo je bili vajeni v Šuster-šičevi eri; Vse bolj izgleda, da se vrača v našo šolsko upravo šušteršičev duh. Dokazi: V vasi K. na Gorenjskem je učiteljica P., ker otroci-začetniki še niso znali moliti očenaša, je pred poukom molila neko pesmico o angelu varhu. Nekega dne prilomastijo v razred kaplan in dva občinska moža; stopivši pred otroke, zmoiijo očenaš, na kar se z žaljivimi opazkami odstranijo, češ, da je očenaš še vedno obvezna šolska molitev. Vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi kak kaplan prišel med razpravo v sodno dvorano in bi se nasilno in vedoma vmešaval v sodnikovo uradno poslovanje s strankami, bi nasproti strankam kazal in sodniku predpisoval kaj ima s strankami uradno razpravljati in bi sodniku vedoma in hotoma, v pričo strank jemal ugled pred strankami in ga žalil v uradnem poslovanju kot uradno osebo? Državno pravdništvo bi zoper kaplana uvedlo preiskavo in bi ga spravilo pred sodišče, kamor za tak delikt brez-dvomno spada! Katehet v K. in oba občinska moža so se nasilno vmešavali v uradne posle učiteljice in so žalili učiteljico pred otroci kot uradno osebo, državno uradnico. To tvori pregrešek po šolskih in krivičnih zakonih. In kaj je storil višji šolski svet? Nič! Neki nadučtelj na bivšem štajerskem je na društvenem zborovanju (neuradnem) ee izražal o duhovščini v popolnoma zasebnem pogovoru. Ta slučaj so zoper nadučitelja izvalili klerikalni časopisi. Zaradi popolnoma zasebno izraženega mnenja, kot neuradna oseba, je višji šolski svet na podlagi časopisne vesti uvedel uradno preiskavo zoper nadučitelja, zaradi izjave, ki jo je smatrati kot popolnoma zasebno. V uradnem poslovanju pa nimajo nad-učitelju nič^ir očitati. In kaj je storil višji šolski svet? — To ovadbo in disciplinarno preiskavo je hotel zaradi popolnoma je kot pravilno stavil na dnevni red seje in je hotel zaradi popolnoma zasebnega delikta zoper duhovski stan uradno disciplinarno postopati proti nad-učiteiju. Očividno je to zloraba uradne oblasti in so to korumpirane razmere, ki smo jih bili vajeni v šusteršičevi dobi pod avstrjsko zaščito. Predsednik pa, ki trpi take razmere sedaj, ne spada na to mesto pri višjem šolskem svetu! Na neki šoli v L. se je duhovščina potom starišev vmešavala v pevski pouk in se je katehet sam vmešaval v pevski pouk ter hotel predpisovati uči-teljstvu pesmi, ki se bodo pele. Protest se je nanašal na sokolsko koračnico „V boj za stara prava". Neki ufitelj je reagiral na katehetovo predrzno vmešavanje. Ta konflikt je denunciiaL jtdcdtf In kaj je storil viliji Soški svet? — Uvesti hoče disciplinarno preiskavo zoper učitelja Klerikalno časopisje je v zadnjem času pavšalno dolzilo referenta G. višjega šolskega sveta, da protipostavno razširja šole in daje ofiteljstvu dopuste; učiteljstvo pa je to časopisje pavšalno blatilo, da je skrajno nedelavno in leno v šoli. In kaj je storil višji šolski svet pod sedanjim predsedstvom? — Niti toliko, da bi uradno ugotovil, da so bile pri razširjenju šol zaslišane vse korporari-ie, da se je razširjenje izvršilo s postavnim soglasnim sklepom pri seji višjega šolskega sveta, da so bili vsi dopusti dovoljeni le na podlagi uradnih dokazil in s podpisom predsednika višjega šolskega sveta ter da so vse cb-dolžitve napram referentu, o njegovem uradnem poslovanju neresnične. Ne! Višji šolski svet bi pa bil kmalu v stanu, da bi aa podlagi časopisnih obdolžitev izdal kak ferman (kakor n. pr.oni po prvi regulaciji plač), ki bi učiteljstvu v ukomem tonu izrekal grajo za lenobo in nedelavnost. Duh narodne in verske nestrpnosti v višjem šolskem svetu pa karakterizuje slučaj, da je bilo pod sedanjim predsedstvom višjega šolskega sveta sploh mogoče, da je prišlo zgolj iz narodnega sovraštva do Srbov in iz mržnje do pravoslavja cd strani katoliškega zastopnika cenrve v višjem šolskem svetu do protesta zoper nameščenje neke srbske učiteljice za srbohrvaščino v Sloveniji, katero nameščenje se je izvršilo poolnoma pravilno po zaslišanju poverjeništva za uk in bodočastje v Ljubljani in na podlagi višjega šolskega sveta. Škandal, da se je sploh dopustilo razpravljati o takem protestu in se ga ni takoj odklonilo s strani predsedstva. S tem je dokazano vpeljevanje starega denuncijantskega režima, da se učiteljstvo stavi za vsak delikt zasebnega značaja na uradno zatožno klop potom ovadb duhovščine; dokazano pa je tudi, da višji šolski svet deluje še v popolnoma avstrijskem protisrbskem duhu, ne pa v državnem duhu naše nove države. Tak višji šolski svet zasluži z državne strani takojšen razpust ia temeljito remeduro! Klerikalno gospodarstvo. (Dopis iz Radovljice). Smatramo za koristno in potrebno, da sporočimo javnosti, kako zastopa SLS, kot slovenska in ljudska stranka gospodarske interese ljudstva. Klerikalni velmožje pri nas, Id so iz nič kaj postali in danes vladajo našo občino, nimajo niti najmanjšega čuta pravičnosti in gredo v svojem blaznem napuhu celo tako daleč, da je „najprimitivnej-ši" izmed njih pridobil častno ime „ra-dovljiški bog". In na to ime je njegov zet tako ponosen, da mu bo treba nabiti obroč okrog trebuha, da ne bo počil. Kratko: Naši velmožje so ne glede na njihovo pamet veliki gospodje, ker so postali med vojsko milijonarji s tujimi žulji. Ne bomo govorili o tistih, ki so jim morali med vojno za male denarje služiti prav po suženjsko, samo, da so bili oproščeni, o tem vedo povedati Lancovčani in Lipničani več podrobnega; govorli bomo o tem, kar se tiče našega mesta. Občnske posle je vodil med vojno do preobrata g. F. Jane in je bil zato tudi oproščen. Da pa je oprostitev tem bolj držala, je morala občina podpisati 50.000 kron vojnega posojila. Ker pa ni mela denarja, se je denar najel na posodo pri tukajšnji Mestni hranilnici, kjer obstoja dolg še danes. Nad vse .jcunštni" mestni očetje so utemeljevali najetje posojila s tem, da bodo plačali pri Mestni hranilnici le 5odstotno vojno posojilo, pa bo neslo 5y% %, tako, da bo občina še zaslužila. To pa še ni vse. Mi imamo tudi Mestno hranilnico, Id je še v računskem zaključku za leto 1918., ki je izšel sredi leta 1919., delala za se reklamo, da je prvi najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja na Gorenjskem ter da jamči za njo mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Torej tako sredi leta 1919., ko se je že dobro vedelo, da je vojno posojilo jako dvomljiva postavka med aktivami. Ko pa je letos izšel računski zaključek za leto 1919., ne prinaša več nobenega predgovora in izkazuje samo suhe številke. Računski zaključek za leto 1917. prinaša še izkaz vrednostnih papirjev v vsoti 3,382.826 kron 10 vin.; v tej vsoti pa je zapopadenega vojnega posojila 2,774.172 kron in druge vrednostne papirje pride razmeroma mali znesek 608.654 kron 10 vin. Računski zaključek za leto 1918. pa ne prinaša več takega »rfraza in je zanj določena stran prazna, tako, da ni mogoče do- 3,828.419 kron <50 vin. zapopadenega vojnega posojila. Brez dvoma pa se vsota 2,774.172 kron, ki je izkazana za leto 1917. ni zmanjšala, ampak vsled podpisa VIII. vojnega posojila fe zvečala. Splošno se govori, da je podpisala Mestna hranilnica tri in en četrt milijona vojnega posojila. V računskem zaključku za leto 1919 je izkazan odpis na vrednostnih papirjih 260.558 K 27 v. Ako ves ta odpis velja vojnemu posojilu, ga mora tedaj imeti Mestna hranilnica še tri milijone. Tudi v zaključku za leto 1919 vrednostni papirji pj » « Jadranska banka . . % Jugoslavenska banka . . Ljubljanska kred. banka. Narodna banka . « * Prva hrv. štedionica < > Rečka pučka . . . . ■ Slov. eskomptna banka « Srpska banka . . . ■ Eksploatarija drva . . Dubrovačko parobr. dr. Goranin ..•»■« Gutman ...... Slavonia ,..»«. Ljublj. strojne tovarne . Beograd, valute: funti 115 do 118, francoski franki 212 do 216, dolarji 31.75, lire 127 do 128, drahme 315, leji 50.50 do 51, češke krone 43, marke 48.25 do 48.50, levi 40.50 do 42, avstrijske krone 6.40 do 7, napoleon-don'i 112 do 115. Devize: London 118, Pariz 200 do 202, Ženeva 515 do 525, Solun 305, Milan 125 do 126, Praga 40 do 40.50, Berlin 46.75 do 47.25, Dunaj 7 do 7.20. Dunaj, devize: Zagreb 359.5 dO 365.5. Berlin 7.20 do 7.28, Budimpešta 98.875 do 100.875, Bukarešta 7.25 do 7.45, Milan 18.65 do 19.05. New-vork 503 do 511, Pariz 30.50—31.00, Praga 597 do 603, Zurich 79.50 do 80 Valute: dinarji 14.40—14.80, dolarji 498.5 do 506.5, franki 3025 do 3075, švicarski franki 7925 do 7975, češke krone 600 do 608, ogrske krone 100 do 103, leji 730 do 750, levi 600 do 620, lire 1860 do 1890, marke 723, do 729. Efekti: Avstr. kronska renta • > « ■ majska renta < • > < Ogrska kronska . . • • • V. avstrijsko vojno pos. i . Turške srečke ... i i » Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka .■••«< Bankverein....... Bosanska zemaljska banka . Avstro-Ogrska banka . . . Živnostenska banka < * i * Državne železnice . . . > Južna železnica < . % • • Alpine-Montan..... Praška železna industr. * » Leykam, papirnica . . « . — Praga, devize: Beograd 247 do 249, Berlin 119.25 do 120.75, Milan 319! do 321, Dunaj 16.375 do 17.375, Zagreb 61.5 do 62.5, Varšava 17.25 dO 18.25, Budimpešta 16.45 do 17.45, Amerika 84 do 85, Anglija 296.5 do 298.5, Švica 1334.5 do 1337.5, Francija 1515.5 do 1518.5, Italija 316 dol 318, Bolgarija 98 do 99. Zfirich, devize: Berlin 9.075, Nev« york 6.38, Pariz 38.40, Milan 23.40, Praga 7.90, Zagreb 5, Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.40, Varšava 1.40, Dunaj 1.90, avstrijske žigosane 1.40. i08--S 102-— 126"— 6975 2975 — 1800-— 1070'—» 1328"-* 5790"-. 2480 — 4730-— 1769 — 64101— 12900"- Vremensko poročilo. Lrabliana *0« n Md monem Dan 2«. nor S. a I li1 »Z k M. uri 7r4'l 7141 744-7 it S."- II ■TO -1-7 -8-1 Tatrovi Mo ■lmt. obL Crlkvenlcai Um. t-o. > 7. nrli . pai«, Narodno gledališče. Drama: Sobota, 27.nov.: Pohujšanje v dolini šentflorianski. E. Nedelja. 28.nov.: Ljubimkanje. Izven. Ponedeljek. 29.nov.: Figaro se ženi. A. Opera: ske. D. Nedelja, 28.nov.: Trubadur. Izven. Ponedeljek. 29.nov.: Zaprto. iLastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Priporočamo domače tvrdke: Mali trgoiM! in obrtni oglasnik. Izhaja poljubna. Vsaka objava 4 I. Brusarnlca: Vanino Vekoslav, Stari trg 2. Crevljarji: Zupančič Fran, Sv. Martina cesta 6. Kleparji i Goršič Fr., Slomškova ulica 11. Kezele Stanko, Ilirska ulica 31. »Družba so. Cirila in Metodo" proda v Slovensiii Bistrici: 1.) Hiio št, 83, gospodarsko poslopje in »rt, vL it 84 kat. občine Slov. Bistrica. 2.) Njivo, imenovano «pri Črnicu* (pri iintarjevem grabnu) parcela 189 iste vlož štev. ia občine. a.) Travnik pare. 923/1 in 923/3 iste vlož. Itev. in občine. Ponudbe je poslati na vodst-.o ,,Družbe •▼.Cirila ln Metoda" t Lmbljani do JO. decembra 1920. 513 Ključanlčarjii Kosmač Fran jo, Jeranova ulica 5. Lebar & Tišler, Jenkova ulica 9. Krojači: iamnik Anton, Roina nlica 29. Hribar Josip, Poljanska cesta 70. Lipovšek Ivan, Poljanska cesta 58. Scmrajc Jakob, Gradišče 5/1. Žensko krojažtvo: Medved Rozi, Mestni trg 24/111. [d. p.] Mesarji: Prime barija. Florijanska ulica 10. Raznašalke ■prejme takoj uprava „Jutra", Sodna ulica 6 Mastni graditelji Treo Viljem, Gosposvetska cesta 10. Arhitekt in stavbenik Viljem Treo ® stavbeno podjetje 13-13 Mana, EosposuetsfeB c. 10. ObL konces. informačni zavod * ■ ■ ■ Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informacije r tu- in inozemstva. V abonementu ter posamezno, cene zmerne. 10 13 ERJAVEC & TURK trgovina z železnimi »pri Zlati lopati" (prej Hamersehmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 147 nasproti križevniške cerkve. 26—11 Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših ima vedno ▼ zalogi tovarna klobukov in slamnikov 152 13—11 Franc Cerar v Stobu pošta ii železniška postala Domžale tri LinMjaii. Prevzema tndi vsa tozadevna dela ter popravlja in preo ilikaje po najnovejši modi. V Ljnbljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevid & Tršan V Prešernovi nliol št. B, kjer so tndi vsi vzorci vedno na razpolago. iVindSstke: Horvat Minka, Stari trg 21. Stegnar Ivanka, Rimska cesta 10. Pu&karji: Kaiser F. K., Selenburgova ul. C. [i 1] i Naročajte dnevnik , Jutro'! Skladišče : Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. fd.p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] T.ipotniki: Puc Drag., Kolodvorska ulica 18. Trgovine: Oblat Aleks., zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra cesta 28. Rogelj barija, manufakiara. Sv. Petra cesta 3S. Sandrin J., zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. Mikuš L, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. [20] Sax Ivan, konfekcijska trgovina, Stari trg 8. -1 Trgovina9 gostilna* vinska trgovina na debelo v največjem trgu hrvaškega Zagorja, se dajo v najem: Trgovina je v enonadstropni hiši ie petdeset let in je ▼ vsej okolici nag, kot izredno solidna trgovina b špecerijami, žitom, železom iu deskami V trgovsko ivrito slažijo tri ogromna skladišča, dvorišče itd. Za gostilno so namenjene prostorna gobe za točenje, 13 popolnoma urejenih sob za tujce in goste, krasen senčaat vrt b popolno opremo in z ledenico, veliko dvorišča, dva hleva, dva Trta za zelenjavo in veiik sadovnjak. Trgovina % vinom in žganjem ima štiri popolnoma orejene kleti i 1000 hektolitrov sodov in pripravo za kuhanje žganja. Natančnejša pojasnila daje „Informator ', Zagreb, Hloa fti. 512 Urarjl: Ravnihar Ivan, Sv. Petra cesta 44. Razno: Centrala drv, Ahacljeva cesta 10. Josip Fuksa, prodajalec črev, Zagreb, Vinogradska cesta 32. 3—2 HRVATSKI DRVGTRŽAC jedini Btnični iist u Jugoslaviji. Jzlazi sva-kog 1., 10. i 20. u mjesecu. — Pretplata: godišnje K 120 ili 30 din. Suradjuju naši prvi strnčnjaci. — Adresar industrije drva K 20-—. Zagreb, Stros.s*nayerova olloa 6. 433 10-10 Zaloga švicarskih nr ln delov, zlatnino ln srebrnine, vsa popravila izvršim skrbno, staro zlato in srebro kupujem. F.Ko-rošeo, urar, Ljubljana, Sv.Florijana nI. 31. 227 42—10 Jadranska montanska družba Brzojavi: „Montana". d. Z O. Z. Telefon SL 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) p,___, . . (.„_„•_ Vae vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vsa indu- rroaaja in Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko Import. k9^8"troko- Ekspert. na debelo: priporoča 85 14—10 Odon Koufnir Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. perfektna Kako volimo s kroglicami 9 ■ kake pravice in dolžnosti imajo volOci, kako treba zakon tolmačiti volilnim komisijam in zaupnikom strank? Vsa ta in druga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonit samem, razlaga do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Volilni red z bogatim tolmačenjem. 241 21 Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Pred nakupom vsakovrstnih izdelanih oblek, Jahalnih hlač, površnikov, raglanov Itd. si oglejte zalogo stenografinja in strojepiska st išče za takojšnji nastop. Ponudbe na pisarno dr. Novaka in dr. Kobala, Ljubljana, Dalmatinova olloa it. 3. 507 3—3 ^CUSKA.^ * FRANDE * Ljubljana, Emonska cesta 8 Samo na debelo. 460 3 Brzojavi: DERENDA, LJUBLJANA, Telefon Interurban fitev. 313 BRNO - PROSTEJOV (Češkoslovaška) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah. =5 Lastna izdelovalnica perila in čevljev. = Udruženja jugoslovanskih inženjerjev ln arhitektov sekcija Ljubljana javlja vsem članom tužno vest, da je preminul danes po kratki bolezni njen zaaiužni dlan in odbornik, gospod ing. Vladimir pl. Šuklje gozdarski svetnik in predstojnik urada za zagradbo hudournikov. Pogreb se vrši v soboto dne 27. t m. ob '/,16. nri iz hiže žalosti Bleiweisova cesta št 5. Obranili mu bomo časten spomin! V Ljubljani, dne 26. novembra 1920. Ing. Vinko Strgar t i. predsednik. Tvrdka Crričar & Mejač Ljubljana, Prešernova nlica 9 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih izgotovljenib oblek za gospode, dečke in otroke. V zalogi jo vedno najfinejše angleško blago za obleke, suknje Ltd. Konfekcija za dame. NajnovejSi kroji! 503 5-8 Solidne oenel COSULICH-UNE fot-M NewTork-Buenos-Ayres-Bio di Janslro Santos-Montevldeo. 94 17-13 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih Kitov sa potnike is Slovenije edinole pri: »MON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 2S. Za Miklavža kupujte otroke: 466 6 Bob ln Tadi, mladinska povest s slikami, broi. 24 K, ves. 30 K, po poiti 2 K več. fV^ za odrasle: fl Anatole France: Pingvinski otok, broi. 42 K, po poiti K 240 več. Shakespeare-Žnpaačie: Sen krasu« nofii, broš. 22 K, vez. 28 K, po poiti 2 K več; Kelik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. in IL del, skopaj 57 K, po pošti K 2*20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna uL 8. Knjige so najcenejše darila. Pivovarna „UNION Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. M Ljubljana-Spodnja Šiška priporoča svoje Izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne clme, ki - so kot živinska pita zelo priporočljive. 43 52-14 : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Stroge vloge pod najugodnejšimi pogoji m* Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji geograd, Celje, Dubrovnik, JCotor, Kranj, tjubljana, JKaribor, Jtfetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, 2rst, VRen. 9 B2-13 Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstva. Natisnila Delnifiks ^f"11! iii Ijjr^ljvii