Poštartna plačana. posamezna sisv. otn Stev. 4. V Ljubljani, dns 27, iamiarla 1926« Let© IX. mmmmm—mmMMm—mmam Uprcvniitvs ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Varo&nlna ca toinutr*: io'ra»tno 7-60 Din polletno 16 Sin, oeloletno SO Din; n tnoiecaatvo: Sstrtlotno U Otn, polletno 34 Din, celoletno 48 Din. Sijajna manifestacija za načela SDS Takšnega zborovanja Ljubljana še ni videla — Nad 7DJD zborovalcev — Svetozar Pribičevic viharno pozdravljaš — Za enakopravnost vseh treh plemen — Za enake davke po vsej državi ' Minulo nedeljo je manifestirala Ljubljana na veličasten način za načela Samostojne demokratske stranke. A ne samo Ljubljana, tudi dežela ie poslala na manifestacijski shod SDS številne zastopnike, da vidijo in čujejo, predsednika naše stranke, ministra n. r. in narodnega poslanca Svetozarja Pribičeviča, in da se prežeti z novim pogumom vrnejo domov k novemu delu za zmago idej Samostojne demokratske stranke v korist Slovence in naše skupne domovine, ljubljene Jugoslavije. Nedeljski manifestacijski shod SDS v Ljubljani je dokazal, da naša stranka v Sloveniji neprestano pridobiva na moči in da ni bila nikdar tako močna in složna kakor v tem času. ko se mora boriti na dve strani, prori radičevsko-radikalni vladi in proti kle-rikalizmu doma. Nad 7000 zavednih naprednih mož iz vseh stanov se ie zbralo v Ljubljani minulo nedeljo v obsežni sokolski dvorani na Taboru, da pokažejo svojo trdno voljo, doseči zmago načel SDS v naši državni politiki. Tako veličastnega shoda še ni videla bela Ljubljana, četudi je v nedeljo mnoge zadržalo slabo zimsko vreme doma. Prihod Svetozarja Pribičeviča. Vest. da pride v Ljubljano predsednik naše SDS g. Svetozar Pribičevic, naš voditelj in boritelj za svobodo, bratstvo in enakopravnost Jugoslovenov. je zbudila radost gotovo v srcih vseh zavednih in naprednih Slovencev. Predsednik SDS g. Svetozar Pribičevic s spremstvom se je pripeljal v Ljubljano v soboto ponoči. Že med vožnjo po Sloveniji, tako v Brežicah, na Zidanem mostu in drugod so ga na kolodvorih pričakovali zastopniki naših krajevnih organizacij ter mu sporočali pozdrave pristašev SDS. V Ljubljani na kolodvoru so ga pozdravili v imenu orga-1 nizacije SDS za ljubljansko oblast njen predsednik. minister n. r. in narodni poslanec dr. Gregor Žerjav, bivši minister dr. Albert Kramer ter številni drugi zastopniki organizacij SDS. Svetozar Pribičevic navdušeno pozdravljen. Naravnost veličasten je bil sprejem Svetozarja Pribičeviča v nedeljo dopoldne na Taboru in potem v zborovalni dvorani, ko se je pojavil na govorniškem odru. Navdušeno pozdravljanje kar ni hotelo ponehati, z balkonov in galerij pa se je vsipal nanj in njegovo spremstvo dež cvetja, ki ga je metalo napredno ženstvo. Otvoritev zborovanja. Shod je otvoril burno pozdravljen predsednik ljubljanske oblastne organizacije SDS narodni poslanec dr. Gregor Ž e r i a v. ki ie pozdravil Svetozarja Pribičeviča med viharnim odobravanjem nabito polne dvorane kot glavnega borca za narodno in državno edin-stvo. moža ravne črte. borbenega značaja, zastopnika svobodomiselnih in socijalno-naprednih načel, Srba, ki enako Čuti s Hrvati in Slovenci. Nadalje je pozdravil predsednika mestne organizacije v Beogradu, bivšega ministra Miloša Savčiča. narodnega poslanca Gligo-rija Božoviča iz Makedonije, predsednika SDS delegacije v zagrebškem občinskem svetu dr. Jurišo. zastopnike organizacije SDS v mariborski oblasti pod vodstvom njenega predsednika dr. Lipolda in poslanca dr. Pivka kakor tudi vse ostale goste in zborovalce. Pozdravu dr. Žerjava so sledile navdušene ovacije zborovalcev vsem voditeljem SDS. Predsedstvo zbora. Na predlog dr. Žerjava je bilo izvoljeno med splošnim odobravanjem naslednje pred sedstvo zborovanja: predsednik dr. Albert Kramer: podpredsedniki: Fran Gorazd. šolski ravnatelj v Ljubljani: Janko Ravnik, delavec na Jesenicah: Josip Matjan. posestnik v Vižmarjih: Franc Martinšek. poštni pod-uradnik v Ljubljani, in gospa Julka Povšner-jeva iz Kokre; tajniki: Franc Primožič, mi zarski mojster v Ljubljani: Vladimir Smole, tehnik v Ljubljani: Franc Pančur. posestnik v Zgornjem Tuhinju, in Janko Grašič, delavec v Šiški. Nato je govoril, živahno pozdravljen, predsednik zbora dr. Albert K r a m e r, ki se je zahvalil zborovalcem za poset zborovanja, kakršnega še ni videla Ljubljana. Naglašal je, da se državnopravni boji nagibajo h koncu in da je po sedmih letih boja z glavnim nasprotnikom, radičevskim separatizmom, zmagala edinstvena misel. Sedaj prihaja na vrsto rešitev raznih gospodarskih, kulturnih in socijalnih vprašanj, ki se doslej niso mogla rešiti zaradi separatističnih in reakcionarnih ovir naših nasprotnikov. V velikem boju za državno in narodno misel je zmagala SDS in prepričani smo, da bomo zmagali tudi v vprašanjih, ki ovirajo razvoj napredne Jugoslavije in zlasti Slovenije, ker vemo. da je gospodarska rešitev našega slovenskega ljudstva predvsem v veliki uni-taristični misli, ki jo dosledno zastopa SDS. Govor Svetozarja Pribičeviča. Nato je pričel govoriti, znova viharno pozdravljen. predsednik SDS Svetozar Pribičevic. V početku svojega govora '"e poudarjal. da so napredni Slovenci od nekdai gojili misel jugoslovenskega edinstva ne glede na plemena in pokrajine, zaradi česar je naš« država tudi sad. njihovega dela in trpljenja. Zmaga državnega in narodnega edinstva. Naglašal ie. da smo mi samostojni demokrati po svojem čuvstvovanju zares skupno Srbi. Hrvati in Slovenci, a istočasno tudi Jugosloveni. To naše edinstvo ni prazna beseda in smo ga že od nekdaj zastopali. Ce so samostojni demokrati kdaj uporabljal! ostre ukrepe proti separatističnemu gibanju v državi, potem se mora vzeti na znanje, da je sam vodja najbolj separatistične akcije Stepan Radič Izjavil pred nekoliko tedni v Narodni skupščini, da ie bilo to z državnega stališča prav in potrebno, in Radič mora že vedeti, kaj je državna ootreba. da ie moral kapitulirati. Ako pravi danes dr. Korošec, da je bilo to nasilje, potem moramo reči. naj ne bo bolj papeški kakor papež in naj ne bo bolj radičevski kakor Radič. Kapitulacija nai-radikalnejšega separatizma v naši državi je uspeh naše politike. Tudi vse dosedanje delo na gospodarskem. kulturnem in socijalnem polju je bilo izvršeno s trudom naše stranke. Proti kJerikalizmu. V Sloveniji imamo najhujše zastopnike separatizma v klerikalizmu. ki je bil že pred vojno naš sovražnik kot zastopnik črno-rtunene avstrijske politike. Po vojni pa dela na to. da se odcepi Slovenstvo od skupnega jugoslovenskega telesa. Ker slovenski kleri-kalizem ve, da se ne more razširiti preko mej Slovenije, pa hoče vladati vsaj v separatistični Sloveniji. Ker ne more dobiti v svoje roke vse države, hoče biti absoluten gospodar v mali Sloveniji. Mi smo nasprotniki klerikalizma. ki zlorablja vero in cerkev v politične namene, ki za verskimi gesli skriva svoje skrajne separatistične tendence, ki svobodo spoštuje le, kadar svobodno služI njemu in ki v kulturi zatira, kar se slepo ne pokorava. Klerikalci pa kljub svojemu avto-nomističnemu programu niso navdušenj avto-namisti. Kadar so bili v Beogradu na vladi, so bili največji centralisti. Klerikalni ministri prometa, prosvete in drugih resorov so vodili iz svojih ministrstev v Beogradu vso upravo v Sloveniji. Ravno tak je tudi Radič, ki kot prosvetni minister ne imenuje samo profesorjev in učiteljev, ampak tudi šolske sluge in se meša tudi v delo vseh nižjih uradov. Za deccutralizacijo in samoupravo. Naša stranka je od nekdaj zastopala stališče, da se mora država v vladi in zakonodaji centralizirati, v upravi pa decentralizirati. Mi hočemo najširšo samoupravo občin, srezov in oblasti. Zahtevamo, da se uprava dekoncentrira in prenesejo upravni posli na velike župane in srezke poglavarje. Kar ie v naši državi že dekoncentriraneza in de- centraliziranega, je naše delo. Zahtevamo občinsko samoupravo, volitve v občinah, sre-zih in oblastih. Mi zahtevamo tak zakon, s katerim se bo del državnih financ odstopil samoupravam, da bodo mogle živeti, ker oblastne in srezke samouprave ne smejo nalagati novih bremen. Narodne manjšine. V šolski politiki smo zastopali vedno stališče. da naj narodne manjšine priznajo, da je naša država jugoslovenska narodna država. Narodnim manjšinam smo povsod dali šole. ker nočemo uničiti nobene narodne manjšine, ki spoštuje našo državo. Finančno vprašanje. /' Važno vprašanje je finančno. Boj s separatisti je zaposlil vse naše sile. da smo izvedli najnujnejšo organizacijo države. Zato nosijo separatisti glavno krivdo, da smo zaostali na finančnem in gospodarskem polju Separatisti so hoteli razbiti državo z nezadovoljstvom naroda zaradi previsokih in neenakih davkov in zato so tudi z vsemi silami ovirali delo za gospodarsko in finančno konsolidacijo države. Nova RR vlada je navila državni proračun na 13 milijard, dasi šteie naša država komaj 13 milijonov prebivalcev. Drugod padajo vlade radi finančnih vprašanj, pri nas pa zaradi vprašanja, kdo naj bo veliki župan ali srezki načelnik, lzpremeniti je treba sistem, ker mora vsakdo priznati, da našq država ne more nositi sedanjih strašnih bremen. ker je finančna moč prebivalstva izčrpana. Nova vlada pravi, da je treba štediti. Štedenje pa vrši na ta način, da reducira nižje uradnike in slune. Naravnost blazno ie. da znaša proračun kmetijskega ministrstva komaj i'S % celotnega državnega proračuna, dasi smo kmetijska država. Ne zmanjšajo pa se tajni d;spozicijski fondi, s katerimi po-do v Pred nami stoje važna gospodarska in prosvetni politiki, socijalne pravice, retorme socijalna vprašanja, ki se s samo besedo ne; v socijaini zakonodaji, gospodarsko enakost. v Za naše brate. Nedavno so bile manifestacije na jugu proti nasilstvu. ki ga vrše grške oblasti nad dajo rešiti. Propadli bomo gospodarsko m finančno, ako ne bo kmalu konec neprestanemu besedičenju, kako ie treba izprememti ustavo in revidirati temelje naše države. Slovenci so trezen narod, a zakaj dopuste, da vodijo njihovo politiko ljudje, ki jim ie izenačenje davkov. To so naše glavne za-« hreve. od katerih ne odnehamo niti za las. Da jih bo mogoče izpolniti, je treba, da likvidirajo vse stare predvojne politične stranke, stari politični sistemi, in da pridejo do veljave stranke, ki jih ne bo vodilo slepo strankar- največia modrost avtonomističen prepir? Da stvo. ampak načela zdrave in poštene držav-postane v naši državi tudi Slovenija zado- ne uprave, kakor je naša stranka. Ivan Albreht: Zlato srce Povest. (Dalje.) Danes tukaj. Jutri tam, v druge kraje, v druga mesta. Nemški Foltan jo je mahnil od Štembala naravnost proti Celovcu. Zadovoljen z uspehi svojega početja, je modroval sam zase: «Ce ni zlodja. Foltan. se ti je najtežje že posrečilo. Dekle je zdaj ljubosumno in bo kuhalo žalost in jezo ter premišljevalo, kako naj se maščuje nad fantom zavoljo njegove dozdevne nezvestobe. Fant. ta Francelj. huj. ta je pa kakor modras! In kako mi je lepo zlezel v past, ta neroda nerodna. Še težke vesti mi ni treba imeti! Kaj pa ie lezel k Štembalu, ko je bil vendar namenjen h Gozdnikovim!?* In med smehom je požvižgaval in po-peval s svojim krokarskim glasom, da bi mu bila krajša pot. Ob določenem času ga je Maks že pričakoval na domenjenem kraju. Upanja sicer ni imel nobenega, vendar je šel tja. da bi vsaj utešil svojo radovednost. Komaj je malo posedel, je vstopil Foltan. «No. gospod Lendauer,« j'e dejal slovesno. «zdaj je pa že vse v redu!» Maks ni mogel verjeti lastnim ušesom. Kakor zamaknjen je ogledoval Drišleca. ki je položil predenj lepo belo rutico in vršiček dišečega rožmarina: »Tole vam pošilja vaša i7voljenka in vas pozdravlja v nadi. da kmalu pridete z očetom v Pobrežje po — nevesto!« «Ali si človek ali si angel?« se je začudil Maks. kakor da se drami iz sanj. «Clovek. človek, gospod Maks.» je po-mežiknil Foltan. «in imam tudi čisto človeške potrebe. Pot je bila dolga.« Maks ie razumel. Takoj je bila na mizi jed in pijača, česar se Foltan ni branil. Kako pa je dosegel nenadni uspeh, tega ni hotel pojasniti z nobeno besedo. «Bodite zadovoljni.« je miril radovednega Maksa. «da imate pri sebi lep spomin-ček na Mojco. Brez moje pomoči ga ne bi imeli nikoli!« To je Maks rad priznal in je tudi globoko segel v žep ter izročil potepuhu precej lepo nagrado. Foltanu se je spričo tega tudi dokaj razvozljal jezik. •Zdaj glejte, da kmalu ukrenete vse potrebno. Železo je treba kovati, dokler ie vroče! Po moji pameti bi že danes teden lahko prišli z očetom, da napravite do kraja vse. kakor se spodobi.« Maks je bil zadovoljen. Ko sta se ločila, je takoj pisal domov: Ljubi oče! Po dolgem času vas spet pozdravljam Čez vse hribe in doline. Vesel sem pa tako. da komaj držim pero v roki. Vse mi gre po sreči. Naša srčna želja je izpolnjena. Nevesto imam. ki ie krepka, zdrava in lepa kakor mlada jelka v gozdu. Zdaj bo gotovo konec naših nesreč in nadlog. Za vse to se imam zahvaliti tistemu Foltanu, ki se ga boste gotovo še spominjali. Možiček je zvest in zlatega denarja vreden. Zato ga tudi ne smemo pozabiti. ko bomo delali pismo. Jaz sem mu namenil užitek, kakor da je moj lasten brat. Zdaj naj sklenem to svoje slabo pisanje. Ljubi oče! V par dneh se vidiva, v nedeljo pa v Pobrežje. kjer kraljuje moja sreča. Se enkrat vas prav prisrčno pozdravlja vaš vedno hvaležni sin Maks. Ko je končal, je bral in bral in bolj ko ie bral. bolj se mu ie zdelo vse to imenitno. In kakor še nikoli, tako sladke so bile Maksove sanje tisto noč ... Medtem ko je stari Lendauer bral veselo pismo svojega sina. je Mojca prebirala sledeče, ki je bilo kratko in brez napisa: — Hvala za vse. kar si mi napravilal Pozabil ne bom tega nikolL S tvojim dra« gitn ti želi vso srečo Francelj. Mojca, ki je bila med tem že izvedela. da je bil minulo nedeljo Francelj v Pofore/.iti, je jokala in ni mogla ničesar razumeti. Kakor nuna je preždela ure in ure sama v svoji kamrici in premišljevala, toda jasnosti zanjo le ni bilo. T^to Foltanovo čudno prerokovanje. Janezovo pripovedovanje in naposled to kratko pismo, vse je bilo zanjo nerazumljiva uganka. Zakai ie neki govoril Janezu SDS druži vsa plemena. H koncu se ie Svetozar Pribičevič zahvalil zborovalcem za veliki poset. ker ie dokazalo to zborovanje, da je laž in obrekovanje. da ima SDS pristaše le tedaj, ko ie Da vladi in da ie stranka, ustvarjena od zgo-raj. Mi smo stranka, ki >e ustvarjena od spodaj. v širokih slojih naroda. Mi smo edina Stranka v naši državi, ki druži v sebi Srbe. Hrvate in Slovence, ki ni plemenska, niti verska, niti pokrajinska, toda najradikalneiša glede na naš socijalni gospodarski in kulturni program. V nas ie bodočnost, naša SDS ima bodočnost. Hvala vam! Živeli Slovenci! Govoru predsednika SDS Svetozarja Pri-bičeviča je sledilo nepopisno odobravanje in navdušenje. Tisoče in tisoče rok se je dvigalo v zrak in ga pozdravljalo. Z galerij in balkonov pa se je zopet vsulo nanj cvetje. Pozdrav Hrvatov. Nato je govoril v imenu Hrvatov dr. Ivan 3 u r i š a, ki te pozdravil zborovalce v imenu Hrvatov in naglašal. da bo vihar, kakršnega je videl ob koncu govora Svetozarja Pribiče-viča odpihnil dr. Korošca v Sloveniji. Ste-pana Radiča na Hrvatskem in radikale v Srbiji. Pozdrav Beograda. Za tem ie govoril predsednik beograjske organizacije SDS inž. Miloš Savčič. ki je sporočil pozdrave beograjskih pristašev ter naglašal važnost ureditve gospodarskih vprašanj. Predvsem ie naglašal. da ie zemljepisni položaj Slovenije kakor ustvarjen za razvoj njene industrije in obrtništva, in naloga vseh naj bo, da se v tem pogledu podpirajo slovenski kraji. Pozdrav Južne Srbije. Poslanec Gligorije Božovič iz Makedonije Je. živahno pozdravljen, sporočil pozdrave samostojnih demokratov iz Južne Srbije ter! je nato naglašal. da dr. Korošec v Narodni i skupščini ničesar ne stori za Slovenijo, ima pa vedno dovolj časa. da se bavi z vprašanji, j ki nas nič ne brigajo. i Zaupnica SDS. Nazadnje Ie govoril še predsednik zborovanja dr. Albert Kramer. ki je dal na glasovanje predlog, da se izreče popolno zaupanje poslanskemu klubu SDS. celokupni stranki in zlasti tudi oblastnemu vodstvu SDS v Ljubljani. Ta predlog je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. Zborovalci so priredili dolgotrajne viharne ovacije ter pozdravljali posamezne njene voditelje in poslance, predvsem Svetozarja Pribičeviča. dr. Gregorja Žerjava in dr. Ljudevita Pivka. Sprevod po mestu. Po zaključitvt shoda so se zborovalci razvrstili v dolg sprevod in odkorakali med petjem.v mesto pred Kazino. Na čelu sprevoda ie korakal predsednik SDS Svetozar Pribičevič. ki so ga nekaj časa nosili v sprevodu med navdušeno ogromno množico tudi na ramenih. Zahvala predsednika SDS. Ko je sprevod došel do Zvezde, je Svetozar Pribičevič z balkona Kazine še enkrat nagovoril manifestante in se iirn zahvalil v prisrčnih besedah za lep sprejem, ki ga le doživel v Sloveniji. Ponovno se ie zahvalil tudi dr. Žerjavu in dejal, da bo najbolj zadovoljen. kadar bo Slovenija poslala v Narodno skupščino še 22 dr. Žerjavov. Ko ie omenil ime dr. Žerjava, so ga manifestanti pričeli burno pozdravljati. Ovacije Svetozarju Pri-bičeviču. dr. Žerjavu in SDS so se neprestano ponavljale. Popoldne se je vršil v veliki dvorani Kazine skupni obed za 41)0 ljudi, na katerem so govorili še številni zastopniki političnih, gospodarskih in strokovnih organizacij SDS. Nedeljska manifestacija SDS v Ljubljani se je zaključila najlepše in ie pokazala vsem nasprotnikom, da te SDS nezlomljiva in da koraka neustrašeno h končni zmagi. Odbit napad Na našo ljubo »Domovino« je klerikalna stranka proglasila posebno prekletstvo. Dala je po župniščih ukaz. da mora vsak duhovnik s prižnice, pri izpovedi in ob priliki urado-vanja v župnem uradu pestiti ljudstvo, da ne sme čitati »Domovine*. To se je v mnogih krajih tudi zgodilo. Spet enkrat so cerkveni zidovi doživeli sramoto. da so se farizeji lagali v njih in uganjali grdo zlorabo vere za kupčijske namene škofovih podjetij. Mnogo je bilo nevrednih duhovnikov, ki niso še spoznali, da jim v takih zadevah nihče nima ničesar ukazovati, ker so pred Bogom sami za to odgovorni. Priznam pa, da je še nekaj duhovnikov, ki so izprevideli, da je skrunitev cerkva, če se te izpremene v politična zborovališča in-če sami postanejo agenti škofovih tiskarn in trgovin. Vrhu tega smo videli, da mnogokje podivjanost v cerkvah ponehava, ker duhovščina uvideva, da je ljudstvo že toliko pro-svetljeno, da se ji smeji, če zaradi »Domovine* komu s peklom grozi. V l.iubliani niti škof ne pridiga o »Jutru* in »Domovini*, ker ve, da bi mu v tej zadevi ničesar ne verjeli in bi se mu začeli na glas sm^iati. ko bi se zaletaval v naše časopise. Huhovščina pri-diguje tako nesremno le tam, W«r je ljudstvo, zlasti ženstvo, še tako zaostalo, da jim verjame, če hujskajo proti »Domovini* in priporočajo svojo malho. Ce se dva taka duhovnika v zakristiji ali pri kosilu sestaneta, se na glas krohočeta, češ. kako so neumni backi, da nam še kaj verjamejo. »Domovina* s svojo vsebino dokazuje, da so vse klevete klerikalne stranke navadne laži. Kdor jo bere. takoj vidi, da je izmišljo- o kupčiji? Za božjo voljo, saj vendar ni z nikomur govorila! Ali je morda hotel s tem odvrniti sum od sebe in prikriti lastno nezvestobo s tem. da to očita njej?... Sedla je in pisala toplo rožno pisemce, polno žalosti in ljubezni. Rotila je dragega pri vsem. kar ii je svetega, da se ne zaveda nobene krivde. In če že ne more biti dru-, gače, naj ji vsaj sporoči, zakaj mora tako žalostno končati njuna ljubezen. Oddala je pisemce in čakala, toda mesto odgovora je dobila pismo neodprto nazaj. In njena bolečina ie bila še hujša nego dotlej. Rdečica je izginila z lic. pesem je onemela in celo solze so se posušile. Kakor megla ie blodila Mojca po hiši in ni govorila z nikomur. Niti materina ljubezen ni mogla najti pravega leka za njeno srčno rano. VL Po zemlji varno hodi, moj up je Sel po vodi — (Prešeren.) Francelj sam ni vedel, kako se je vrnil s Koroškega. Zdelo se mu ie nekaj kakor v megli, da se ie bil še spotoma ustavljal, vendar se ni mogel nič določnega spomniti. Le eno edino je bilo jasno: Mojca ga je zapustila. Pa za vraga, kako zapustila: za tisto betežno cunjo, tistega Maksa, zanj ga je tako rekoč prodala! Oj. ti prekleti svet! Doma ni pogledal ne očeta ne matere, ampak je legel in spal. spal. toda pomagalo ni nič. V prsih nekje je kljuvalo in užaljen ponos se je režal v njem, da ni imel Francelj ftikjer pokoja. Mati. ki je slutila, kaj se je zgodilo, je rahlo poskušala: »Francelj. ali si se kaj prehladil na potu?* »Saj res.* se je vzdramil fant. »prehladil sem se, pa še sam r'„zm vedel, kaj mi manjka.* »Lezi, lezi.* je mehko prigovarjala mati. »pa ti bom skuhala lipovega čaja, da se malo spotiš.* »Mislim, da ne bo treba,* je raztreseno odvrnil Francelj. »Tudi jaz se bojim, da ne bo nič pomagalo.* je v skrbeh pripomnila mati. Ko je Francelj zagledal materin skrbi polni pogled, je razumel, da ni pred njo skrita njegova bolečina. Stisnil je pest in zamahnil po mizi. potem pa je sedel in ni vedel, kaj bi dejal. Mati pa mirno: »Nikar ne bodi žalosten in nikar si ne ženi vsega preveč k srcu —» »Kaj?* se je skrival Francelj. »Ne vem, kaj.* se je previdno umaknila mati. »Samo to vem, da te nekaj boli, pa mi je hudo.* Fant je gledal. Naenkrat se je zavedel, da še svoje dni ni nikoli tako govoril z materjo. Začutil je. da doslej matere prav za prav še poznal ni. Mati — mati. Ta beseda mu ni pomenila mnogo več nego vsaka druga. Zdaj pa naenkrat tako čudno in tako neverjetno... Ta priletna ženičica, utrujena in izmučena od dela in trpljenja, stoji pred njim in mu gleda v srce in vse vidi in vse razume... Nič ne vpraša, nič ne brska, samo boža in Kladi in celi ^.. loj, to je mati, mati! Tako toplo je naenkrat obšlo Franceljna, da bi jo prijel za tisto njeno žulja vo roko ia jo pritisnil na srce. ki noče ubogati in mirovati ... Joj, kaj je na svetu mati. V trenutku pa ga je presunila druga misel. Ali ni mati bila nekoč dekle, kakor le danes Mojca? ... Ali je tudi ona tako varala, ali je tudi zaradi nje kdo stiskal pesti in škripal z zobmi v tisti nepojmljivi jezi. ko bi človek najraje stri ves svet. pa ne more, ne more niti skriviti lasu prihajaču, ki ga je izpodrinil? ... Mrko je dejal: »Ni treba čaja, res ne, mati. Sem že dobil, kar mi je šlo — bedaku, ki je verjel ženski besedi.* »Tak sem si mislila pravo,* je brez poudarka pripomnila mati. kako ne bi mislili! Saj ste —» Preden je izrekel, se mu je zataknila beseda. kajti v materinem pogledu je zagorelo takšno trpljenje, da je moral mahoma obmolkniti. Samo s prsti je bobnal po mizi in se zagledal v tla. Materin glas je pravil: »Vem, kaj si hotel reči, Francelj! Bog ti greh odpusti, ali krivico si mi delal s to mislijo. Jaz nisem goljufala nikogar.* Fantu je bilo žal. »Kdo vam je pa kaj rekel.* le odvrnil v zadregi in begal s pogledi s predmeta na predmet, da ne bi videl materinih oči. »Je že dobro.* je menila mati, »saj ni nič hudega in ti tudi ne zamerim. Ce si mi pa že enkrat malo povedal, mi povej vse, kako ti je šlo. Saj sem tvoja mati.* tina. če kdo v «Do*~ovfni» vidi kakega nasprotnika vere. Nasprotno. «Domovina» želi. da se versko življenje osvobodi političnega gnoja in da pomaga ljudstvo navajati k poštenemu in delovnemu življenju. Danes lahko rečemo: Napad na «Domo-tino», ki sta ga vodila dva škofa, je odbit. Odbit tako temeljito, da je «Domovina» obenem močno napredovala. Kdo jo je čuval in branil? Odgovor na to ni težak: Branila se je sama s svojimi pošteno mišljenimi članki, s svojimi poročili in podlistki, ki so edini dokaz za njeno pravo smer. Branili so io njeni bralci in bralke, ki so z lastnimi očmi sproti uvidevali, da je vse grda laž, kar o «Domovlni» govore njeni sovražniki. Tako je prav. Mi ne zahtevamo, da se nam slepo zaupa. Mi bi raje videli, da se nam in našemu delu zaupa z odprtimi očmi. Poglej, čitaj, sodi, a sodi sani, ne z možgani klerikalnega priganjača. Potem bo sodba za «Domovino» in SDS ugodna. Napad je odbit! «Domovina» napreduje s pomočjo svojih bralcev in bralk. Citam mnogo pisem naših prijateljev, ki priznavajo, da je list pošten. Ali ste storili že korak k sosedu, prijatelju, tovarišici v bližnjo vas, da priporočite vsaki rodbini «Domovino»? Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Politični pregled V nedeljo je bila v Ljubljano obrnjena pozornost celokupne jugoslovenske politične javnosti. Manifestacijski zbor Svetozarja Pribičeviča, pričakovan s tolikim zanitjianjem, jc po svojem zmagoslavnem uspehu podal celokupni javnosti povsem novo sliko o mogočnem napredovanju samostojnih demokratov v Sloveniji. O zboru samem pa podrobneje govorimo v posebnem članku. Istočasno kakor Pribičevičev zbor v Ljubljani se je vršil v Subotici v Vojvodini shod Štefana Radiča. Kolika razlika med obema! V Ljubljani je Svetozar Pribičevič jedrnato in moško izpovedal načela prave jugoslovenske politike, v Subotici pa je Štefan Radič pred tamošnjimi Madžari, Nemci in radovedneži, ki ga še niso čuli. premleval svojo staro zmes o «seljaški politiki«, ki jo sam najmanj spoštuje, in o «sporazumu» ki se od dne do dne krha. V Ljubljani so Pribičeviča navdušeni zborovalci nosili na rokah, v Subotici pa je Radiča čuvala cela četa orožnikov z nasajenimi bajoneti, ker se je Radič bal, da ea ne bi napadli tamošnji radikali, torej pri- Francelj, ki ni bil nikoli vajen mehkobe doma. se je začudil, celo skoro sram ga je bilo. Ali materine oči so prosile tako vdano, da se mu je nehote razvozljala beseda in je začel pripovedovati. Zamolčal ni nobene malenkosti — čisto vse je razgrnil pred materjo. Ko je obmolknil, je zmajala Bohinjčevka z glavo. «Hm, tega vseeno nisi prav naredil, da trfsi šel nič blizn. Vsaj z dekletom bi bil moral govoriti. Mogoče jo pa starši silijo in mora ravnati proti svoji volji.» «Kar je. je.» je odvrnil Francelj. < zletelo na cesto nad 4000 državnih uslužbencev. Poleg tega se «štednja», ati bolje rečeno pri-krajševtmje vrši izključno na škodo onih ustanov" ki so širokim slojem naroda najbolj potrebne. 2e zadnjič smo navedli, da so bile znižane postavke ministrstva za socijalno politiko in za narodno zdravje. Danes pa lahko povemo še to. da proračun ministrstva za kmetijsko in vode znaša še mani kakor dva odstotka celotnega proračuna, dočim gredo za ostala ministrstva naravnost bajeslovne vsote. Dasi je torej proračun ministrstva za kmetijstvo In vode naravnost sramotno malenkosten v primeri s proračuni ostalih ministrstev, je poslanec g. Pucelj smatral za potrebno, da je predlagal še nadaljnje zmanjšanje. Razpravljanje finančnega odbora podaja pravo sliko današnje «seljačke vlade« in njenih pristašev. Za vse imajo denar, samo za tisto ne. kar je res potrebno. Državne nameščence neusmiljeno mečejo na cesto, a kmetu v ničemer ne koristijo. Uradništvo reducirajo in na stotine obitelji izpostavljajo pomanjkanju, obenem pa vzdržujejo 18 ministrstev. kolikor jih nima niti velika francoska država. Ali je tedaj čudno, da se izmozgano in razočarano ljudstvo vedno bolj zgraža nad politiko sedanje vlade in da se povsod čuje ena sama sodba: Tako ne poide več dalje! Ministrski predsednik Pašič se še nahaja v francoskem zdravilišču Monte Karlu. Kakšne naklepe tam kuje, je težko uganiti. Vendar pa najnovejše vesti izjavljajo, da se Pašič v kratkem povrne v Beograd, ker neprestane neprijetnosti v vladi in splošno zmedeni politični položaj zahteva čim hitrejše razvoz-ljanje. Tudi vladni listi že odkrito priznavajo, da v kratkem mora priti do izprememb in da torej neposredno stojimo pred vladno krizo. ki utegne postati zelo ostra. Vse pač kaže, da je Svetozar Pribičevič v nedeljo v Ljubljani prav povedal, da bo leto 1926. v naši notranji politiki še zelo burno in da morama biti pripravljeni tudi na nove volitve v Na« rodno skupščino. Mi. samostojni demokrati, smo pripravljeni, pa naj pride, kar hoče i Naše vrste se množe. naša samozavest s«! utrjuje. Da pa nam ne bo kdo očital, da zabav« Ijamo samo čez notranjo politiko v naši državi, moramo povedati takoj, da so vehke zmede tudi drugod, posebno pa v naših ne-posrednjih soseščinah. Na Madžarskem se še vedno kopičilo sramotna razkritja o ponarejanju francoskega denarja. o čemer smo zadnjič podrobneje poročali. Preiskava proti glavnim krivcem je sicer že zaključena in utegne sodna razprava sledili v doglednih tednih, toda politično obravnavanje zločina se bo šele pričelo. Med 16. iB 19. februarjem se bo vršil sestanek zunanjih ministrov Male antante na Bledu, kjer bodo pretežno razpravljali o Madžarski ter verjetno pozvali velesile, naj zločinskim Madžarom primerno stopijo na prste. V Avstriij so prošli teden imeli krizo vlade. Pri sestavi nove vlade, ki jo je zopet sestavil dr. Ramek, so izpadli dosedanji zunanji, finančni in kmetijski minister. Za novega avstrijskega finančnega ministra pa je bil ime« novan Josip Kollmann, ki je rodom Ljubljančan. a že dolga leta živi kot trgovec v Badenu kraj Dunaja. V Rumuniji še vedno ni pojenjalo vznemirjenje zaradi odstopa prestolonaslednika Karla, ki zdaj živi s svojo ljubico v Italiji. Rumunski narod simpatiztra s princem Karlom, pa tudi med vojaštvom ima Karel precej pri« stašev. Zaradi tega je bik) 38 častnikov upokojenih. ponekod vlada obsedno stanje In liste cenzurira vojno sodišče. Pravcati notranjepolitični dirindaj vlacty seveda tudi v fašistovski Italiji, kjer so pretepi poslancev v parlamentu na dnevnem redu. Fašisti postopajo z nesramna nasilnostjo, kakršna jim je že prirojena. Ogorčenje vsega kulturnega sveta pa vzbuia Mussolinijeva odredba, s katero hoče italijansko prekrstiti številne obitelji. ki nimajo italijanskih priimkov. Laški fašisti pa s 'em sramotijo samo svoje ime. ki je v ostalem že itak črno in krvavo zapisano v novejši zgo« dovini. KRANJ. Narodni dom v Kranju je dovršen. V njem imajo zavetišče vsa kranjska narodna in kulturna društva. Vsa razvijajo letos prav živahno delavnost. Dan na dan se vrše razni sestanki in vaje. Prirejajo se koncerti, plesi, dram* ske predstave i. dr. Da Narodni dom ni namcmea za mesta samo, so jasno pokazale zadnje igre, posebej pa še Silvestrov večer. Bližnja okolica je že pričela zahajati k raznim prireditvam ▼ velikem številu. Glede na okolico je sklenil dramski odsek Narodne čitalnice, da bo prirejal predstave ob nedeljah popoldne. Prihodnja popoldanska predstava bo v nedeljo 24. t. m. ob 4, Dali bodo zanimive burko «Španska muha« oH znižanih cenah. Pri igri sodeluje glasbeni orkester. Po predstavi bo prosta zabava z godbo. Za okrepčila bo poskrbljeno. MOŠNJE PRI RADOVLJICI. Nedavno so psi raztrgali udomačeno srnico, grofovo last. DoftiB so takrat g. Gabrijela Arha, da je on naščuval pse na žrtev, kar pa seveda ne odgovarja resnici. «Slovenec» in «Domoljub», ki sta prinesla to neresnico, sta morala vse preklicati. Dopisnik v omenjena lista je pač hotel oblatiti g. Arha, a je samo pljunil v lastno skledo. ŽUŽEMBERK. (Jalova zmaga SLS pri ob-linskih volitvah.) V nedeljo 10. t. m. so se vršile pri nas zaradi vednih pritožb klerikalcev že v tretjič občinske volitve, ki so stale občino vsaki-krat do približno 4(MH) Din. Na dveh voliščih, v 2užemberku in Hinjah. so bile vložene tri liste: lista SLS za faro Žužemberk, lista SLS za faro Šmihel in napredna kmetsko-obrtna lista, na kateri so bili združeni demokrati, samostojneži in fadikali; lista SLS za faro Hinje je bila prepozno Vložena in radi tega zavrnjena. Baje so Žužem-berški klerikalci hinjsko listo nalašč vložili prepozno, da ne bi imel v novem občinskem odboru arečine dosedanji župan g. Kastelic, ki se bo gotovo še kesa!, da je sestavil s klerikalci skupno listo, čeprav je sestavil pri zadnjih volitvah svojo in dosegel z naprednjaki dvetretjinsko večino. Mogoča je pa tudi, da so klerikalci zato nalašč prepozno vložili hinjsko listo, ker se bojijo hinj-skih odbornikov, kajti tudi hinjska fara bo morala plačevati stroške za žužemberški farovž, za šolo v Žvirčah mora pa itak plačevati vsa občina. Razen v zadnjih dneh ni vladalo za volitve nikako zanimanje. Naprednjaki sploh nismo vršili nobene agitacije, klerikalci pa so v nedeljo napeli vse sile, da spravijo na volišče kolikor mogoče mnogo ljudi. Dekan Gnidovec je agitiral za prvo in drugo skrinjico, prav tako tudi šmi-helski župnik Zupane. Na prižnicah je rohnel proti časopisom in grozil vsem, ki ne čitajo škofovih listov. Vendar pa so imele njegove pridige ravno nasproten uspeh. Od 1150 volilcev se jc udeležilo volitev le 284. Klerikalci so dosegli na dveh listah skupaj 201 glas in 18 odbornikov, naprednjaki pa na eni listi 83 glasov in 7 odbornikov. Ljudje, ki so na dan volitev odšli iz cerkve domov namesto na volišče, so jasno povedali, da ne odobravajo gospodarske politike v občinskem odboru, kakor jo vodijo klerikalci, ki so po nepotrebnem obremenili že itak revno občino. Napredna opozicija bo v občinskem odboru vodila strogo kontrolo, (mena naprednih odbornikov nam jamčijo, da se lahko zanesemo aanje ta da klerikalna večina ne bo mogla nadaljevati svojo staro taktiko, izvoljeni so bili nasiedmi napredniaki: Janez Skočir, gostilničar in posestnik v Praprečah; Matija Mencin, posestnik v Drašči vasi; Jože Praznik, posestnik na Vrhovem; Alojzij Medved, sodavičar v Žužemberku; Vincenc Košiček, posestnik In klobučar v Žužemberku; Slavko Vehovec, lesni trgovec v Žužemberku in Ignac Pugelj, gostilničar in trgovec v Žvirčah. Gotovo pa je, da se bo opozicija še povečala. Pripomniti je še, da Je bil na klerikalni listi izvoljen tudi radikal g. Peter Mokarel. Taka je torej klerikalna zmaga! Izid volitev je klerikalce silno presenetil in zato je tudi izostalo pokanje topičev, kakor je bilo to do sedaj ob takih prilikah običajno. O delovanju novoizvoljenega občinskega odbora bomo od časa do časa poročali v «Domovini». tako da bodo davkoplačevalci vedno informirani e delovanju klerikalne večine. KOČEVSKA REKA. Dovolite, gospod urednik, da se tudi mi enkrat oglasimo v priljubljeni »Domovini*. Menda se bližajc volitve, ker je prišel g. Skulj v naše kraje. Na shodu so naši Nemci zopet enkrat iz srca «nahajlali», ker jim Je g. Skulj najbrž obljubil, da pojdejo s košaro «tri — pet — sedem«, če bodo volili njegovo stranko. Pri nas še prav malo čutimo Jugoslavijo. Ostalo je vse po starem. V cerkvi prt prvi sveti maši je nekaj žensk, ob desetih tudi ■i dosti več vernikov, dasi je naša fara prav nrelika. To jc pač zaradi tega, ker se ne čaje v cerkvi niti ena beseda v slovenskem jeziku, čeprav nas je v fari ena tret'ina Slovencev. So v vasi ljudjs, ki več let ne pridejo k sveti maši na Kočevsko Reko, rajši gredo na Banjaloko, kjer vsaj razumejo pridigo. — Nedavno smo bili v Kočevju. Ko je pri sveti maši začel duhovnik pridigati najprej v slovenskem jeziku, so se nekateri nemški zagrizenci obrnili m so šli iz cerkve. To je nadutost! Koliko je naših rojakov, ki ne razumejo nemške pridige, pa vseeno še ni nihče ob taki priliki ušel iz cerkve. Minulo poletje smo napravili prošnjo na škofa, da bi eden naših duhovnikov — imamo namreč dva — imel pridigo tudi v slovenskem jeziku, saj oba znata govoriti naš jezik. Na prošnji nas je bilo podpisanih 107 oseb. Odgovora še nismo dobili in ga tudi najbrž ne bomo. GLOBOKO PRI BREŽICAH. Na novega leta dan je nepričakovano preminul naš ljubljeni učitelj g. Justek Tominc. Izmišljene krive obdol-žitve, zavistna nehvaležnost poedinih vaških mogotcev in nezaslišano ponižanje pred javnostjo so za vse dobro in lepo navdušenega mladeniča v toliki meri presunili, da se je v 31. letu svoie starosti prostovoljno loči! od tega sveta. Z njim so izgubili starši svojega ljubljenega otroka in svojo nado, učiteljski stan delavnega tovariša, šola pa dobrega učitelja. Z njim je izgubilo tudi naše društveno življenje neumornega delavca. V nedeljo 3. t m. smo njegove telesne ostanke položili na pokopališču v Pišecah k večnemu počitku ob ogromni udeležbi tovarišev, prijateljev in znancev od blizu in daleč. Pred odhodom v Pišece mu je v gioboški šoli ob odprti krsti govoril v imenu pevskega zbora in Sokola g. Franc Bregar. Ob odprtem grobu pa sta se poslovila od pokojnika sreski šolski nadzornik g. Fran Drnovšek iz Sevnice ter starosta brežiškega Sokola brat dr. Josip Zdolšek. Stanovski tova-iši, združeni s Sokoli in domačimi pevci, so mu zapeli lepo nagrobnico aVigred se povrne«. Ne eno oko ni ostalo suho. Pogreb je bil veličasten, kakršnega gaberniška dolina še ni videla. Bodi blagemu pokojniku ohranjen časten spomin, povzročiteljem njegove smrti pa odpusti Bog! Težko prizadeti narodni obitelji naše iskreno so-žalje! JURKLOŠTER NAD LAŠKIM. Blagovolite, gospod urednik, sprejeti nekaj novic, katere sera kot popotnik nabral v tem mirnem kotičku. Zima je tukaj strašno huda. Neko klerikalno vodstvo si je zato nabavilo 48 kubičnih metrov drv, ki so bila zelo draga. Kljub temu so dotični prostori dostikrat ledeno mrzli. — V gostilni, ki se šteje prva v okraju, sem doživel posebne vrste dogodek. Neka gospodična mi je prijazno postregla, kakor da bi bila v krčmarski obrti izvežbana, potem je pela ves večer nemške pesmi in nazadnje se je v veliko zabavo gostov še z gospodarico pošteno sprla. Slišal sem tudi pritožbe delavcev, ki žive večinoma vsi v slabili gmotnih razmerah, da je tukaj vse tako drago. Tako Stranka brez V «Domovini» sem napisal dva članka, v katerih sem dokazal, da nosi odgovornost za težavne naše razmere SLS. ki jo naše ljudstvo voli od leta 1919. naprej, kakor jo ie volilo pred vojno. Poudarjal sem, da se ljudstvo more držati samo tistih, ki lih le volilo, ne more pa napadati poslancev, ki so jih volili drugi in drugod. Politika se sodi po uspehih, ne pa po besedah. Klerikalci sami jočejo, da ni uspeha, in s tem obsojajo sebe. Moj članek je hudo spekel klerikalne poslance in v «Domoljubu» so poslali v boj g. dr. K u I o v c a, tistega g. dr. Kulovca, ki je predlagal odpravo izvozne carine za okrogli les, s čimer bi bilo uničenih 2000 žag v Sloveniji, to znači na delavskih plačah za Slovenijo dnevno 300.000 dinarjev izgube. O. dr. Kulovec se brani ter pri tem stoka In joka, kako je hudo in težko življenje. In zopet mož ne čuti, da s tem ie sebe obsoja, kajti pri vseh narodih sodijo poslance samo po uspehih, ki jih dosežejo. Dr. Kulovec sedaj stane n. pr. 1 kg mesa 15 Din, dasi se kolje skoro le slaba živina. — Skoro v vsaki hiši sem vide! Vaš list «Domovino«, se žc povsod zelo razširja in prinaša res vedno zanimivejše reči. — Popotnik. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne se bo vršil občni zbor k. o. SDS za občino Sv. Krištof v lovski sobi hotela Henke. Dnevni red na doposlanih vabilih. O političnem položaju bo poročal delegat centrale g. dr. Rape. Udeležba članov obvezna. ZIBiKA. Tukaj se namerava ustanoviti prosvetni odsek Naprednega kulturnega društva Pevski zbor, obstoječ samo iz naprednih mla-deničev in deklet, ki jih je lepo število, že zna zapeti, kar bo vsej fari v čast. Le tako naprej! Tudi Orli, katere so pričeli pred kratkim nabirati, bi se radi vežbali, pa nimajo na razpolago nobene za poučevanje potrebne osebe. Nabira jih neki klerikalni zagrizenec, o katerem bomo še izpregovorili. Tukaj bomo imeli od 20. februarja do 1. marca misijon. Na ta misijon so povabili kar tri jezuite iz Ljubljane. Blagor nami ŠT. JANŽ PRI Z1BIKI. V nedeljo 24. L n. bo imela k. o. SDS za Zibiko in Tinsko svoj letni občni zbor v prostorih g. Ivana Tojnka ob 2. uri popoldne. Vabijo se vsi naprednjaki. MALA NEDELJA. Narodno kulturno druStvo pripravlja za 7. februarja vprizoritev «Desetega brata«. Že sedaj opozarjamo staro in mlado, naj nihče ne zamudi ogledati si to zanimivo igro. Stari Krjavelj vas bo izborno zabaval. aDeseti brat« se vprizori samo enkrat, ker je Krjavelj samo enkrat na razpolago. Torej ne^zamudite! LJUTOMER. Dirkalno društvo v Ljutomeru je lani proslavilo SOletnico svojega obstoja. Dne 19. decembra je društvo priredilo časten večer, na katerem so se tudi delila odlikovanja. Vabila so predpisovala udeležbo banketa v črni ali vsaj v temni obleki. Za kmetsko društvo je nekaj čudnega, skoro neverjetnega, da se predpisujejo paradne obleke. Žalostno dejstvo je tudi, da so se popolnoma prezrli stari, zaslužni člani društva, ki so gotovo zaslužili, da bi se jih spomnili in jih povabili. S tem, da je odbor Dirkalnega društva pri častnem večeru popolnoma prezrl stare člane, je storil skoro neodpustno pogreško, ki se naj popravi ter se naj dž prezrtim starim članom primerno zadoščenje. MARIJA SNEŽNA. Poročati vam moram žalostno vest, da je umrla po težki operaciji gospa Barbara JaHŠnikova, tukajšnja gostHai-čarka. Pokojnica je bila priljubljena žena in zvesta prijateljica »Domovine«. Blag ji spomin, preostalim pa iskreno sožalje! odgovornosti poudarja, da ni nič uspeha. To sem tudi ja^ rekel in ničesar več. A to Je dovolj, da se vidi škodljivost klerikalne politike. Dr. Kulovec v obrambi pravi, da bi bilo vse drugače, če bi imeli avtonomijo. Mi pravimo, da bi bilo še slabše, ker Slovenci uvažajo živila in izvažajo obrtne izdelke. Če se zaklenejo v svojo sobico, bodo morali povsem opešati. A pustimo ta prepir, vsaj za ta trenutek. Avtonomije ni, avtonomije ne bo, saj jo je celo Radič zapustil in pljunil nanjo. Boriti se za avtonomijo se pravi streljati v zrak. Kdor ima kaj pameti, to že dolgo vidi, samo SLS goni staro lajno in uspehi so tu. Dr. Kulovec je hud kakor fantek, ki ie predlagal pri igri: «pojdimo se avtonomijo*. Ko so ga odvrgli, drži prst v ustih, jezi se, plaka in trmasto gleda v stran, tačas pa • drugi uživajo in čakajo, da se pobič izpame-' tuje. Kdo je kriv? AJi pobič. ki naj bi zraven šel, da bi dobil svoj del. ali tisti, ki mu daje nasvet, naj pusti norost avtonomije? Klerikalni poslanci so Slovence zapeljali f močvirje, da se bolj in bolj udirajo. Ne Iščite krivcev, kjer jih ni. ampak poglejte se r zrcalo in potem morda vendarle zapazite Bruno v lastnem očesu. Kar se mene in dr. Pivka tiče. je najina vest čista, kar moreva kot dva izmed šestindvajsetih. to tudi storiva. Ponavljam, da sva marsikaj dosegla za svoj kraj in za svoje volilce. Nič ne tajiva, da bi bila rajši dosegla mnogo več in da je polno stvari, glede katerih nisva še dovolj močna, da bi jih mogla zaobrniti. A kdo je kriv? Odgovor je dal g. Pri-bičevič z balkona ljubljanske Kazine, ko je rekel: •Ako bi Slovenija poslala v Narodno skupščino mesto dveh 2U ali celo 26 samostojnih demokratov, bi ne bilo moči, ki bi se jim mogla ustaviti, ko bi ti naši poslanci za svoje kraje zahtevali gospodarsko pravico. Zal je danes moč v rokah SLS. ki jo uporablja v napačno stran.» 2 drugimi besedami je g. Pribičevič povedal isto. kar je g. dr. Kulovca tako zbodlo. Odložite svojih 20 mandatov, če ne morete ničesar doseči! Dajte priložnost drugim, da rešijo, kar ste za vozili! Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. se polože na suh, snažen prt, da se zadostno ocedijo. Na ta način nadomestimo tisto vlago, ki je izhlapela. Tako namočena jajca se raje vale. Preveč jajc ne smemo podložiti Ravna se to | po velikosti jajc in koklje. Koklja mora podložena jajca dobro pokriti. Če tega ne more, se nam lahko skazi ves nasad s tem, da se jajca ob straneh hlade, ker jih koklja vsak dan premika in obrača. LJUBLJANSKA SOLATA V PRIMORSKIH MLSTIH UM KOPALIŠČIH. Ljubljana in nje bližnja okolica se odlikujeta s svojo dobro zelenjavo in še posebej s svojo prvovrstno solato, znano pod imenom »ljubljanska ajserca«. Tukajšnje podnebje in zemlja sta kakor nalašč za pridelovanje najfinejše poletne Kratke vesti = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 20. t. m. v devizah: lt)0 avstrijskih šilingov za 79040 do 800*40 Din, 100 italijanskih Hr za 226*90 do 229-.» Din. I Dolar za 56-15 do 56 75 Din, 100 češkoslovaških kron za 166-52 do 168 52 Din. = Sejem za kožuhovino v Ljubljani. V ponedeljek 25. t. m. se bo vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma znani sejem za kožubovmo na drobno. Blago se bo prodajalo po komadih. Istega dne pa bo na prostoru velesejraa sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina se bo sortirala in nekaj tednov kesneje dražbenim potom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemale se bodo posamezne koie Kmetijski pouk KOKLJA IN JAJCA ZA VALENJE. Za uspešno nasaditev jajc je treba dobre fcokbe in dobrih, oplojenih jajc. V nasprotnem primeru se nam lahko vsa nasaditev skazi in ponesreči. Od koklje zahtevamo, da pridno in trdno sedi in da je skrbna in čuječa na svoje gnezdo. To poznamo na tem, da se postavi v brati proti vsakomur, ki bi hotel preblizu jajc. Dobra koklja se pokaže prav posebno tudi pozneje, ko vodi piščeta, ki jih kot mati skrbno varuje in kliče in toliko časa vzgaja, da postanejo dovolj utrjena za samostojno življenje. To so tako važne lastnosti za kokljo, da jih zaradi teh lastnosti tudi po več let obdržimo za pleme. Ali bo kokoš, ki prvič kokoče, dobra za kokljo ali ne, to spoznamo na tem, da na podložkih (za poskušn.ro podloženih jajcih, ki so lahko iz porcelana) trdno in skrbno sedi rn se brani, če pridemo z roko blizu. Če se pokaže za tako valilko, potem ji podložimo primerno število jajc, ki odgovarja njeni velikosti, debelosti iajc in letnemu času (v prvi pomladi manj kakor pozneje). Preden ji nasadimo, je dobro, da jo poštupamo med perje z mrčesnim praškom, ker se je že večkrat zgodilo, da je morala zaradi uši in pršic zapustiti gnezdo. Drugo važno vprašanje je vprašanje jajc. Jaica za valenje morajo biti sveža. Več kakor tri tedne ne smejo biti stara. Čim mlajša so. tem boljša. Jajca za valenje je odbirati od najboljših jajčaric. Le na ta način pridemo do dobrih nesnih kokoši. Iz peharja ni tedaj jemati zadnjih, t. j. najmlajših jajc, ampak jajca naj se odbero od najboljših kokoši. Jajca morajo biti v ostalem glede debelosti in oblike lepo enakomerno razvita. z gladko in čisto lupino. Če smo jajca naročili od drugod in prejeli po pošti, potem jih ni takoj podložiti, ampak jih je pustiti mirno ležati vsaj en dan na zračnem in hladnem prostoru. Onesnažena jajca je treba z mlačno vodo očistiti. Starejša jajca je iz previdnosti potopiti najprej v mlačno vodo za toliko časa, da se voda shladi. Mokrih jajc ni treba brisati, ampak naj zelenjadi. Zato pa slovi ta zelen.ad daleč na Gd lovcev in večje, mogoče že sortirane partue. okolu. Ljubljanski .ledenki. ni kmalu para. tako! od trgovcev s kožuhovino. Uprava velesejma z cenjena je ta solata. Te sočne in krhke zelenjave i Lovsko zadrugo je sprejela od zakupnikov lovišč bansk** prldela' kakor more Porabiti ljub- v prodajo že večje število raznovrstnih koi. s o mesto. Vendar pa te količina še premajhna, da bi se Po drugi strani pa vidimo, da vse naše Pri- smeli povabiti inozemski kupci v Ljubljano, morje skoraj strada na dobri zelenjavi, posebno I na solati. Po vseh mestih in kopališčih je manjka. Po teh krajih je ljubljanska solata v poletni vročini prava delikatesa. Farnilije, ki gredo v on-dotna kopališča, jo vzamejo za par dni tudi s seboj, da imajo po teh gorkih krajih saj nekoliko , r* i k hladilne in zdrave zelenjave na mizi + Strašl,° a,Tme- 'Domoljub, je zopet . začel preganjati tako zvam centralizem. Vidi se. Cisto naravna posledica teh odnošajev je mi- da mu je zmanjkalo vseh viž. zato je začel vrteti sel, da bi bilo prav, če bi se odvišm pridelek na svojo lajno zopet stare pesmL Mudi pač, da solate m druge zelenjave spravil v poletni sezoni: bodo ljudje kar skupaj leteli za avtonomno, če v primorske kraje, v ondotna kopališča in mesta, bo .Domoljub, rekel, da je tako zvam centra-da se na ta način ustreže potrebam teh krajev, j |jzem (pravilno unitanzem) nekaj strašnega. Ce se k nam uvažajo razni južni in zgodnji pri- j Naši klerikalci so res mojstri v postavljanju delki iz teh krajev, zakaj se ne bi v nasprotno [ strajjj za Vrane v koruzi, češ: kakor se vrane smer razvila tigovina tudi z našimi poletnimi. boie slamnatega moža. tako se bodo Slovenci proizvodi, zlasti z našo solato in drugo zelenjavo, bali centralističnega bav-bava. Namesto, da bi Vsa mesta m kopališča po vrsti, kakor leže ob; klerikalni poslanci, ki P.edvtav|iajo v Narodni hrvatskem r.morju in nižje spodaj, bi se lahko j skupščini Slovenno. začeli končno enkrat delati v sčasoma zalagala z ljubljansko solato, zlasti od- Beogradu za gospodarske koristi Slovencev, so kar imamo s parn.kt dnevno zvezo. Trebalo bi se l()lilj raiše ,ažlCKa dda: Rr>bezdanja o avto-le nekaj več podjetnost, na naši strani in pa ugod- nomiji in centralizmu. S tem besed.čenjem t« nejših prilik po železnici za dobavi,anje svežega ^ prav to,iko opravilj kakor pMČekt kj ves niaga. UD dobri volji se da sčasoma vse to b^,, laia na luno in se zaganja proti mej. O Ni treba, da bi naši najbližji kraji trpeli v poletnem času pomanjkanje na dobri in zdravi avtonomiji že danes skoro nihče več ne govori v državi razen naših klerikalcev. Avtonomije nI i' -----------------—•■>- m luimi in avtonomije ne bo, pa naj »Domoljub, nad zelenjavi, ko je dosti prilike za tako pridelovanje 'izgubljenim klerikalnim rajem še tako javka, tako rekoč v neposrednji bližini. Naj pride tudi Sk{K)a truda in tratenja tiskarskega črnila, zlasti naše vrtnarstvo do ^ečie veljave in do večiega | na tako bedast način, kakor to dela .Domoljub., : razmaha, saj so naše ljubljanske razmere prav i ki tako nekako trdi. da je Janezek dobil grižo ugodne za pridelovanje takega blaga. Ugodna ^mo zaradi centralizma. Delaite tam, kter te oddaja bo našim zelentadarjem naiboljše bod-ilo potrebno, in pustite prazno besedičente. Zaradi za nadaljnji naš napredek v zelenjadaistvu! DoTočitev letošnje prireditve Ljubljanskega velesejma Dne 15. t. m. se je vršila se.ia velesejmske uprave, na kateri se je razpiavljalo o določitvi časa letošnjega vzorčnega velesejma. Znano je že naštni industrijskim, trgovskim in obrtnim krogom, da je uprava Zagrebškega zbora sklenila prirediti letos svoj velesejem meseca avgusta, dočim ga je doslej prirejala na pomlad. Glede na izjave razstavljalcev ljubljanskega velesejma in po točnem preudarku je uprava Ljubljanskega velesejma sklenila prirediti v letu 1926. od 26. junija do 5. julija VI. Mednarodni vzorčni velesejem in od 1. do 13. septembra Veliko p krajinsko razstavo vina, cvetja, sadja, goveje živine in konj, higijene, umetnosti. Sejmska uprava bo pričela v najkrajšem času z razpošiljanjem prijavnic. Vsi razstavljalci se naprošajo, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Čimprej se zberejo prijavnice, tem laže in hitreje se bodo mogli razdeliti razstavni prostori in tem boljša organizacija se bo mogla izvesti. Ker so se letos razstavni prostori znatno pocenili. si bodo večja podjetja gotovo najela obsežnejše prostore. avtonomistične gonje, s katero zapravlja večina slovenskih poslancev čas, doživljamo Slovenci škodo za škodo. Davki so vedno večji in še na*o industrijo nam hočejo premestiti v Srbijo m Bosno. V teh in podobnih vprašanjih se izčrpavajte. Tu lahko koristite Sloveniji. Naši klerikalni poslanci se pač svoje nesposobnosti preveč zavedajo, zaradi česar se ne posvetijo resnemu delu. Saj je laže govoriti o avtonomiji, kako nekaj imenitnega je to, ker nikdar avtonomije ne bomo imeli in se tako tudi nikdar ne bo moglo praktično pokazati, da je klerikalna avtonomija le faibarija in tim za nerazsodne ljudi. Klerikalci tiščijo s tem le v prepad, kajti po tolikem času brezkoristnega in brezplodnega zapravljam* časa s stvarmi, ki jih nikdar ne bo. bo slovensko ljudstvo končno vendarle moralo obsoditi stranko, ki nam je doslej povzročila že neprecenljivo škodo na gospodarskem polju. Brihten odgovor. Ravnatelj: »Ali ste povedali gospodu, da sem odpotoval v Francijo?. Sluga: »Rekel sem mu, da ste odpotovati danes dopoldne.. Ravnatelj: »Dobro. Ali je tudi hotel vedetfc kdaj se vrnem?. Sluga: »Da. Rekel sem mu, da na noben način ne prej kakor danes popoldne...* Kaj je novega na Gorenjskem (Odgovor »Kmetskem listu«.) Naše opazke na račun gorenjskih radicev-fcev, ki podpirajo SLS s svojim zdražbar-stvom in s tem, da so za liip še rešili radovljiško «Antanto» in Radovljici g. Pleničarja. so to gospodo hudo zbodle. Odgovarjajo v »Kmetskem listu», a tako siromašno in lažnivo. da se vidi. da so že hudo blizu novim svojim klerikalnim prijateljem. Predvsem trde. da je bilo samo »Antanti* v korist, če ni več dobila gozdov v Pokluki. Cemu pa se je vsa leia in lani zopet tako Strastno potegovala zanje? Kdor pozna raz- že tudi na deželi, posebno med onimi, ki bero Ali ste že poslali uiravi »Domovine11 zeleno ali rdečo dopisnico z novimi naročniki? "^^pg Istega dne se bo vršil tudi občni zbor krajevne organizacije SDS za občino Sv. Krištof v laškem okraju ob 9. uri dopoldne. Udeležil se ga bo g. dr. Stane Rape. Demokracija (Piše napreden kmet.) Gornjo besedo je pogostokrat slišati dandanes mere. se mora glasno smejati »Kmetskemu Iisru». čigar stranka je voznike in kmete v Gorjah s krivičnim in protizakonitim raz- časopise, v katerih jo je tolikokrat najti. Pa tudi drugače jo je slišati od ljudi, ki se označujejo za nekake odrešitelje kmeta in sploh preprostega veljavljenjem prve dražbe v Pokluki lansko, naroda. jesen oškodovala za pol milijona dinar-j Meni dolgo časa ni bilo jasno, kaj se prav za jev. katero izgubo bo čutil na svoji koži ves prav s to besedo hoče in kaj se s tem zahteva, okraj. Umestno bo. da se deputacije v na- Po dolgem izpraševanju in svojem lastnem ugi-rodnih nošah podajo potem zahvalit se g. Až-, banju sem prišel do pravega jedra. Demokracija manu v Hraše in g. Puclju v Velike Lašče.1 pomeni ljubezen do ljudstva; ljudstvo naj od-Ako »Kmetski list» g Pleničarja hvali.: ločuje o svojih pravicah in svojih dolžnostih brez kmetom, da jih je dobil na svojo stran, obetal, da bo odpravil vse urade in vse šole. To ni nikaka demokracija! Ta se doseže le s potrebno omiko, ko se spozna, da so potrebni vsi stanovi, da imajo vsi stanovi in vsak posameznik svoje pravice ter svoje dolžnosti in 4a se vsi stanovi med seboj »zpopolnujejo in podpirajo ne glede na to, ali pripada posameznik temu ali onemu stanu, ali je oblečen v delavsko ali praznično obleko. Tako razumem jaz demokracijo. Baš naša Samostojna demokratska stranka druži vse stanove, vse dobre in voljne deiavce, pa naj bo potem to delo ročno ali duševno. Tako je tudi prav, ker to je res demokratično. Ljudstvo tvorimo vsi, ne samo eden ali drugi stan. bi mu priporočali, naj si pogleda, kakšno mišljenje imajo o njem šolniki. Vidi se, da strast radičevcem še zatemnjuje oči. Nato prestcpa «Kmetski list» na polje drznih laži, češ, Železnikom je dr. Žerjav pred volu vami obljubil planino, po volu vali pa so jo izgubili. Toda laž ima kratke note. Železniki so planino Pečano izgubili že pred vsakega pritiska in nasilia. Kakor spoznam, bi bilo to nekaj lepega, ako bi bilo res tako. Naši klerikalci vpijejo na vse grlo, kako so demokratični, kako spoštujejo ljudsko voljo in napredek ljudstva, toda ob vsaki priliki, pa če je zadeva še tako strogo gospodarska. odločujeta na deželi v prvi vrsti župnik ali kaplan z raznimi cerkvenimi in verskimi pret- leti na Nemški rovt, čigar planina je padla niami: Dri važnejših zadevah pa odločuje škof pod Italijo. To je bila za Železnike krivica i 2 "^katerimi gospodi in ljudstvo se mora brez-Zato je dr. Žerjav brez ozira na volitve, čim P(»W«no pokoriti. Tako je pri klerikalcih, dasi je za stvar zvedel, odredil, da se obnovi celo j se imenujejo ljudska stranka, vprašanje. In res: na licu mesta se je našel) Nekatere druge stranke razumejo zopet dru-izhod. ki more obe strani zadovoljiti, ko bodo Rače pomen te besede, ki jo tolmačijo tako, da vsi pogoji urejeni. Že s sklepom agrarnega v*o moč, vso odločitev o vseh stanovih imej v Okrožnega urada z dne 13. julija 1925. je bila rokah le en stan. Stanovske stranke mislijo !e pndeljena Pašniški zadrugi za Železnike, "a svoj stan in hočejo vsem drugim stanovom Sorico in Selce sosedna planina Klom s tem. komandirati. Na tako stališče se postavljajo n. pr. da se ima zaokrožiti s prin ernim delom Pe-| socialni demokratie. ki zahtevajo, da imej vso čane. (ig. radičevci bi znali tako stvar pač tnoč v rokah delavski stan. potem bivši samo-samo tako reševati, da bi vedno ostal eden stojneži (sedaj radičevci). ki pravijo, da gre vsa pol. drugi pa zadovoljen. Dr. Žerjav je uredil pravica nad drugimi stanovi kmeriiskemu stanu, beguniam planinsko vprašanje na Planinici. Kljub temu pa voditelji teh strank niso ne de-Ribnerriu naklonil »grotovo« planino in za, lavci, ne kmetje. vse vasi v okolišu verskega zaklada odredil Da Bezmisehiost takih stanovskih strank zanje koristne revizije in nove ureditve, kij malo označim, vprašam: Kam bi dovedlo. ako bi so v veliki meri bile že na dan njegove j vsak stan gledal le slepo na sebe in skušal, ako ostavke rešene, drugače pa dobro vpeljane, bi bil na površju in imel moč v rokah, vzeti a zdaj spe spanje pravičnega v rad;če\skem j drugim tudi potrebnim stanovom vse prav'ce. ministrstvu šum in rudnkov (glej Belansko planino, kjer je dr. Žerjav razveljavil neugodno rešitev Davidovičeve vlade!). Gospoda »zeleni generali« naj hi raje priznali, kar treba priznati, ne pa tajiti, kar ljudstvo samo kontrolira. Najbolj pa se je urezal «Kmetski list«, ko je začel braniti blejskega župana pred — dr. Žerjavom, češ, da dr. Žeriav ni za Bled ničesar storil. O tem se še pogovorimo drugič. Kaj mislite, da bi bilo to v korist n pr. delavstvu, ako bi delavstvo uničilo obrtnike, pognalo tičiteli-stvo, vrglo varnostna oblastva? Radič je svojim K VOLITVAM V DELAVSKO ZBORNICOi Ruše, januarja. Bližajo se volitve v Delavsko zbornico. Treba se bo odločiti, komu izročim svoj glas- Ni mala izbira. Tako zvani delavski voditelji so pokazali svojo politično nezrelost, ker so se še ob vsakih volitvah cepili na več Ust samo radi lastnih interesov. Slepa razcepljenost internacionalcev dokazuje njihovo popolno politično nezmožnost, čeprav vsi prisegajo na Marksov nauk, ne poznajo pa njegovega glavnega nauka, ki je: »Proletarci vseh dežel, združite se!» Se ni dolgo, ko smo na nekem shodu slišali, da ljubijo ves svet, v svoji ožji družbi se pa gledajo kakor pes in mačka. Ako bi ti ljud>e dobili v roke Delavsko zbornico, potem ne bi bila to na.ivišia delavska institucija, ampak sejem polumešetarjev. Ponujajo se nam tudi neizogibni klerikalci Gospod kaplan je postal naenkrat zaupnik tovarniškega delavca. Ni klerikalcev sram, čeprav imajo edino oni na vesti ves gospodarski polom v Sloveniji. Nezrelost prvih in politična nesramnost drugih mora pokazati pravo smer narodnemu delavcu. Ako se niso mogli združiti tako zvani delavski voditelji za skupno listo, združimo se mi delavci in glasvjmo za Neodvisno delavsko listr*, katere nosilec je g. Rudolf Juvan. Ta lista fc edina kompromisna in res stanovska — nepolitična. Občni zbori naših organizacij Pred kratkim se je vršil prvi redni občni zbor krajevne organizacije SDS v Uršnih seiih na Dolenjskem. Bil je sijajno obiskan ter veren izraz sile in napredka Samostojne demokratske stranke v vsej oblasti. Politično poročilo je podal 8 Fran Majcen, ki je za svoja jasna izvajanja žel obilo odobravanja. Po njegovem poročilu je bil izvoljen odbor, ki bo z vztrajnim delom še povečal dosedanje uspehe. V soboto 23. t. m. se bo vršil občni zbor krajevne organizacije SDS v Stražišču pri Kranju, in to ob 8. uri zvečer v prostorih g. Križuarja. Udeležil se ga bo g. Janko Blaganje. V nedeljo 24. t- m. se bo vršil občni zbor krajevne organizacije SDS v Lescah na Gorenjskem ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Janka Šumija. Udeležil se ca bo g. Fran Maicon * Naše naročnike, ki so še dolžni naročnino,'zmisla za poštenost ter pravico med najširše opozarjamo, da borno ustavili list vsein. ki ne sloje našega ljudstva. Prosimo še enkrat: P o -bodo vsaj za letos redno poravnavali naročnino, ročaj te nam vsi in o vseh domačih Stroški za naš list so tako veliki, zlasli odkar ! d o g o d k i h! Kdor ima vrhu tega mor- imamo ilustrirano prilogo, da moramo pravočasno dobivati naročnino. * Opozorilo našim cenjenim dopisnikom. Vsak časopis gleda na to, da ima čim več dopisnikov, ki rru poročajo o domačih dogodkih, predvsem o veselih dogodkih, potem o smrtnih primerih, nesrečah, požarih, vlomili, tatvinah in da še slike o domačih zanimivostih, naj nam jih enako blagovoli odstopiti, da jih prinesemo v naši prilogi. * Kralj obdaril marljive dijake. Kralj Aleksander je povodom novega leta naklonil siromašnim roditeljem marljivih dijakov darilo v znesku 36.000 Din. Znesek je bil po upraviteljih drugem. Cim hitreje, čiin več takih vesti in iz šol v navzočnosti dijakov m učencev razdeljen čim več krajev prejmemo take dopise, tem zanimivejši bo naš časopis. Seveda je treba poročati tudi o domači politiki, toda brez zmerjanja in grdih napadov, ker novi tiskovni zakon tega ne dopušča, lake dopise moramo spričo strogosti novega zakona brez usmiljenja zavreči, da prihranimo sebi in svojim dopisnikom nepotrebna pota. Sicer p? tudi ni cilj našega lista stresanje jeze nad političnim nasprotnikom, nego poštena borba proti nasprotnim strankam in zanašanje med 120 roditeljev. Vsak je dobil 3 tujca skrbelo, kam bo spravil toliko divjačine. Zložil jo je k skali ter jo je pokril s smrečjen? nakar se je podal k počitku. Drugi dan mu je bila prva pot k skali, kamot je povedel tudi gospodarja, da mu pokaže svoje plačilo. Kako pa je osupnil, ko ni našel na mestu drugega nego veje, s katerimi je pokril divjačino Celešnik je pojasnil strmečemu tujcu, da je sodeloval ponoči pri divjem lovu. Od takrat je imel Celešnik na svojem posestvu mir pred div jimi lovci. Soteščan. Zakonski prepiri Imel je mož Grošar jako hudo ženo. Odkoder je prišel, kamor je odhajal, vedno je jela nad njim kričati in vpiti, da ni bilo ne konca ne kraja. »Pa ne bi mogel ostati doma!« se je hudovala. «Zakaj bi ravno ti hodil in ne jaz!« Mož, ki je bil že vajen takih besed, ni črhnil. Vstal je in ji odšel zopet izpred oči. Zena pa je bila jezna, komaj je čakala, da je rekel zbogom. Pogledala je skozi okno za svojim Janezom in ko je videla, da je izgini! za hišami, je odprla hitro vrata in smuk! v bližnjo gostilno nad dobrega dalmatinca, Ko si je malo pogasila žejo. je vstala in odš!. domov. Kmalu za njo je prišel mož. a ženini imela še pripravljenega kosila. Tako it je godilo kar zaporedoma sleherni dan. Nikdar ni mož prišel domov z dela, da je ne bi našel pijane. Prigodi pa se. da žena zboli. Trpela je na želodčnem krču. Ležala je kakor mrtva. Ker je mož vedel, kakšna bolezen se ji je ponovila, jo je pustil ležati, misleč, bo že vstala, ko bo boljša. Ce pa leži. je tem bolje, saj drugače itak ni miru. Ko pa je ležala ves dan, ne da b: se ganila, je mislil, da je mrtva. Ves vesel ji je dal pripraviti mrtvaški oder in naročil zanjo krsto. Pretekle so ure in prišel je dan pogreba. Kupil je najboljše sli-vovke in napojil z njo pogrebce, da so videli vsako stvar dvojno. Zadeli so krsto na rame in šli po stopnjicah navzdol, ker so bili v drugem nadstropju. Niso še prišli na sredo stopnic, ko pcgrebcem spodrsne in krsta pade na tla. V tem se žena zdrami, krc ie šele sedaj popustil. Krsta se odpre in žena začne vsa razjarjena kričati: »Sram te bodi, hudobnež ničvredni, še živo si me hotel zakopati v zemljo!« Mož se je prestrašil, da so mu vstajali lasje na glavi, in ni vedel, kje se nahaja. Pogrebci so se razšli, žena je odšla v stanom vanje, mož je spravil krsto in govoril sam pri sebi: «E. da bi že vendar Bog dal. da bi kmalu izginila ta nesrečna rakev tja. kamor je bila namenjena.« Od sedaj naprej možu ni bilo več obstanka. V tem času se je kratkočasil s tisto pesmijo, ki jo je rad prepeval v bližini žene. da je bila le še bolj razdražena: •Hujšega ni na tem sveti, ko pri hudi ženi živeti. Ona tuli kakor lev. da je nisem ni£ vesčvU Frenehati je moral. • Boš že enkrat nehal s tem čenčanjem. Audobnež, saj vem, da me le dražiš, pa si rdrav!« •Tiho bodi. klepetulja, in me pusti v miru. faj te nisem nič vprašal!« je odvrnil mož in pel dalje: •Gor In dol po sob' klepeče, vse stvari od se ne meče, zraven pote kakor bas, da si dela kratek časi« Žena zopet poseže vmes: «0. le poj. sai to gre tebi in ne meni! Sebe poglej in pred svojim pragom pometaj!« Žena je odšla iz kuhinje, mož pa je na-ialjeval: »VJasI napihne s« od Jeze, da se vidijo poteze po obrazu rdečem, kot balon okroglem. Kadar m«i 10 ujezi, strašno kislo se drži. Vtasi prime me za ušesa, da pogledam gor v nebesa. Saj ne dš poprej miru, da jo počim tja za uho...« •Kako si rekel?« vpraša žena. ki ie ravno zadnje besede še ujela. »Da me boš za uho? O, ne boš me ne. le kar naslikaj si lih. potem jih pa lahko pretepaš; mene pa ne buš. si še preslab za kaj takega!« Se dalje bi stresala take in enake besede, da ni mož začel peti dalje: «Mož pa vrček v roke vzame, Ženko kušne in ohiame; mož pa vrček odmaši: Ljuba ženka, zdaj pa pii!...« «Saj bi pila. ko bi imela.« se malo razvedri boljša polovica. »Pa ti bi že še bil za silo in za drugo vse. samo za tisto ne. da bi mi kupil včasi kozarec vina. Saj veš. če ie človek ves dan pri delu in v kuhinji, je lahko žejen.« «Dobre misli imaš. Saj bi tudi jaz včas: rad kaj boljšega prigriznil, če bi imel. Pa ie že tako: kakor se posojuje, tako se vračuje. To se pravi: kakor ti, tako laz.« Kolikokrat je prišlo med njima do takega prepira! Mož je odhajal po svojih opravkih, alkoholnih pijač. A ta zdravila so se ji zdela pretežka, da bi jih izpolnjevala. — Stara navada železna srajca — tega pregovora se je držala in pila dalje. Končno pa je zbolela žena pa je nadaljevala svojo pot v gostilno in nazaj. Alkohol ji je že stopil v obraz, da ie bila rdeča kakor kuhan rak. Zopet je zbolela in šla k zdravniku. Prepovedal ji je uživanje in ni več vstala. Mož ji je stregel in donašal vsakovrstne jedi in komaj čakal, da bi brž spoznal, ali bo ozdravela ali umrla. Zgodilo se je poslednje: umrla je. Mož je mislil, da bo tudi sedaj oživela. Zato je naprosil pogrebce, a ni jim kupil žganja. Spravili so pokojnico srečno »z hiše in odnesli k počitku. Ko je bila že v zemlji, se je oddahnil in rekei: »Sedaj jo pa zagrebite. tako da ne bo več še enkrat vstala in živela še tri leta, kakor je bilo zadnjič.« Temeljito so opravili pokop. Grošar jih fe peljal v gostilno in dal za pijačo. Pripovedoval je pivcem na dolgo in široko, kako je živel s pokojno ženo. Povedal jim je vse po vrstu 11 koncu pa je še pridejal: •Lepši kakor solnce rmeno, lepši ko cvetoča plan, lepši ko polič zeleno je še vendar samski stan!« Napisala Aloizija Restarjeva. ZANIMIVOSTI teče. Ta sir se rabi za razna sirnata jedila (n. pr. za sirnate štruklje). Ako pustiš, da postane mleko zelo vroče ali začne celo vreti, potem bo sir zelo trd in neporaben. Zelo lepo se sesiri mleko, ako ga postaviš čez noč na ohlajen štedilnik. Sardelno maslo. Osnaži pet sardel in jih pretlači z 10 dkg sirovega masla skozi sito, malo premešal, deni v skodelico, dobro pokril in shrani na hladnem; osem do deset dni ostane dobro. Sardelno maslo se uživa navadno na kruhu. Orehovi štrukljl Deni na desko vzhajano testo. Testo tanko raz valjaj, potem ga še raz-vleci in pomaži z naslednjim nadevom: Vmešaj v skledi dve žlici sirovega masla, tri žlice sladkorja, dve jajci, malo drobno zrezanih olupkov, malo stolčenega cimeta in klinčkov pol litra smetane, pol litra drobno stolčenih orehovih jedrc in pest drobtin. Ko je vse dobro zmešano, nadevaj in namaži to na razvaljeno m razvlečeno testo ter tesno zavij. Testo razdeli in raz-veži v posamezne štruklje, katere položi na pločevino (med vsakim naj ostane za dva prsta prostora). Pusti jih z jajcem in speci. Ko so pečeni, jih potresi še tople s sladkorjem. Marmeladni štrukljl. Napravi kvašeno testo, razvaljaj ga, pomaži z marmelado, potresi z drobtinami. trdo zavij, deni, da vzhaja, in speci. Pečene štruklje razreži ter potresi s sladkorjem. Praktični nasveti Kako se hitro ogreješ. Večkrat je človeku hladno tudi v topli oblieki. Temu odpomoreš, ako usta zapreš ter kratko časa polagoma m globoko dihaš skozi nos. Globoko dihanje namreč pospešuje tok krvi in ji dovaža več. kisika. Tako pravilno dihanje preprečuje tudi razna pre-hlaiensa. Mleko kot zdravilo. Mleko je izvrstno zdravilo za one. ki nimajo zdravega želodca, ali ki trpe na prsih. Kuhano mleko se težje preSa v tja kakor nekuhano, vendar smeš sirovo mleko uživati le, ako veš. da je od zdrave živali. Naj- X Kako velika so svetovna mesta. Malo ljudi ve, da je Berlin po obsegu svoje površine največje mesto na svetu. Večina ljudi smatra New York in London, često tudi Pariz in druge kraje za obsežnejše po prostoru. Berlin obsega 374 kvadratnih kilometrov. Natančno 100 kvadratnih kilometrov manj ima mesto New York. Za tema mestoma pride Chicago. ki obsega okrog 500 kvadratnih kilometrov. Potem šele sledi London s 30.3 kvadratnimi kilometru Dunaj ima 278 kvadratnih kilometrov. X Pisarna, ki v6 vse. Američani so zelo radovedni ljudje in vprašujejo vse mogoče stvari. Ker pa na mnoga vprašanja ni vedno lahko najti pravih odgovorov, se je v Zedinjenih državah ustanovila pisarna, ki prav tako drzno kakor enostavno zatrjuje, da vč vse. Na stotine in stotine pisem pride vsak dan iz vseh delov Zedinjenih držav v to pisarno, v kateri uraduje nekaj tucatov uradnikov, ki sestavljajo odgovore. Največ vprašanj, ki prihajajo v to pisarno, je pravnega, športnega, gospodinjskega, trgovinskega in političnega značaja- Včasih so vpra-šania prav smešna. Tako je neki IJletni deček stavil vsevednemu zavodu naslednja vprašanja: •Zakaj, je morje nemirno?« »Odkod prihaja veter?« »Zakaj imajo mravlje majhne krave?« In dečko zaključuje z vprašanjem: »Ali lahko nosim puško, če ni nabasana?« X Starodavno mesto na dnu morja. Ameriški učenjak Hartrnann ie nedavno začel preiskovati morsko globino blizu napoljskega pristanišča s posebnimi pripravami in je odkril na dnu moria j boljše je kislo mleko, ki ga želodec lahko preostanke mesta Paleopoli.ia. ki se je pred davnimi bavlja. Kdor se hoče hraniti z mlekom, se ne časi pogreznilo v morje najbrž ob velikem po- tresu. X KinematograH v Ameriki. Po najnovejših ameriških statističnih podatkih se nahaja v Ze-dinienih državah ogromno število 20.400 kinematografov. Ta številka obsega seveda tudi najmanjše podeželske kinematografe, katerih mnogi imajo prostora komaj za sto oseb. X Kako so stari Rimllani izražali priznanje. Stari Rimljani so v izražanju priznama poznali mnogo fineiše razlike kakor mi. Stopnjevanje priznanja je segalo od lahnega ploskanja s koncem toge (rimskega oblačila) na ročno dlan do grmenja krepko ploskajočih rok. Razlikovali so zamolkel dalie časa trajajoč hrup (bombus), navadno ploskanie (testae) m končno gromovito ploskanje v največjem navdušenju (imbries). Ts je pa lepa! Domača hči: »Kako morete pustiti, da vas poljubi nekdo, ki ga prav nič ne poznate?« Služkinja: »Bila je popolna tema in sem mislila, da je vaš zaročenec...» V gostilni. Gost: »Lepa in rejena živalca je vaša mačka!« Gostilničar (po rodu Italijan): »Zelo ga je debel in ga bo dal dešet porčija gulaš...» srne naenkrat odpovedati drugi hrani, ampak polagoma; enako nezdravo je, če zdravljenje naenkrat prekineš. Sredstva proti pegam. Trajnega sredstva proti pegam na obrazu ni. Razna zdravila pomagajo le deloma. Med drugimi sredstvi priporočajo tudi naslednja: Umivaj obraz z limono-virn sokom, ki ga razredčiš z rožno vodo. Ali pa: Napravi kašo iz krednega prahu in vodikovega dvokisa (vodikovega superoksida), jo nanosi na pege in pusti eno uro. To večkrat ponovi. IZ POPOTNIKOVE TORBE Za kuhinjo Sir iz kislega mleka. Postavi lonec kislega mleka na kraj štedilnika, da se počasi pregreje in tako sesiri. Medtem ga enkrat zmešaj. Ko je mlačen, ga odstavi. Da se ohladi, odlij kolikor moreš počasi vodo, sir pa stresi na platnen, čez skledo razprostrt prt in pusti, da se dobro od- JESEN1ŠK1 GLASOVI. Jesenice, 17. januarja. V nedeljo 17. t. m. se je vršil v prostorih pri Humru občni zbor napredne mladinske organizacije »Edinosti«. Udeležila sta se zbora tudi dva brata »Edinaša« iz Kranja. Za predsednika je bil soglasno izvoljen naš vrli brat France Kerštanj, ki nam jamči, da bo naša .Edinost« tudi v tem letu krepko in neustrašeno vršila na izobraževalnem in nacionalnem polju svojo vzvišeno nalogo. Težavno nalogo kapelnika učitelja glasbe je prevzel br. Rado Kleč. Novoizvoljenemu odboru in sploh vsem članom naše »Edinosti« kličemo: «Le neustrašene in samozavestno naprej, sebi, narodu in domovini v čast in ponos! Dramski odsek jeseniškega Sokola je uprizoril v sokolski dvorani v soboto zvečer in v nedeljo popoldne znano burko «Avto-mobilist«. Vsaka podrobna kritika bi bila odveč, saj so nastopali naši najboljši. Bog pomagaj, nasmejali smo se zopet enkrat prav od srca. Želimo samo, da se naš vrli gledališki odsek pokaže še večkrat K temu bi še pripomnil, da jeseniški naprednjaki vse premalo cenijo naše DO* žrtvovalne igralce. Naša parola mora biti: Dvorana polna, kadar igrajo sokclski igralci! Pri predstavi je pridno sodeloval godbeni odsek naše »Edinosti«. Tako je pravi Roko v roki za izobrazbo in napredek! Volilna borba za Delavsko zbornico je tudi pri nas na Jesenicah na vrhuncu. Nasprotniki' prirejajo shode, na katerih bljujejo ogenj in. Žveplo na naprednjake ali »narodnjakarje«, kakor nas blagovolilo imenovati. Klevete raznih | trazerjev in gobezdačev nas ne brigajo. Na-' predni Jeseničani, posvetite te dni vso pozornost j naši borbi, zbirajte glasovnice, poučite naše ljudi. > da hočemo biti enakopravni. Vsi prispevamo in ta vse naj bo Delavska zbornica. Nočemo zbornice koritarjev ali rimskih hlapcev, hočemo zbornico samozavestnih jugoslovenskih delavcev. Izročite glasovnice našim zaupnikom, ki so naslednji: France Kerštanj. Janko Ravnik in Mi-hitjlo Sokolov. Zdravo! Jeseničan. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS PISMO KOMAROVEG\ MIHALEKA IZ HUDE LOKJE. L o t m t r k, januara. Ne zamerte, lubi gospod vrednik tan pr »Domovini«, ka vas znavi (zopet) mantran (mučim) S lotim pisajon (pisanjem). 2e dugo sen si misla. ka bi rad ša (šel) enok v Lotnierk (Ljutomer)- Tan sen ima pred voj-skoj dosta pajdašev, pa sen tan zveda, ka jih je preči pomrlo. Ciien v Senčaruv štaciin. pa sen sil kupa kamen za faiercojk, da vča.Mg kakši ciga-1 reil dohin. ka si na deno leliko prižgen. Priden (pridem) viin. pa vidin. ka je mirno ša špenglar, pa si-n venok spozna negdašiega Nemca. Midva sva oba služila voj>kin čas pr enem ragamenti. On i je ne nič slovenski veda (znal) in je sploh nemške pesmi peja. Enok sen ga pita (vprašal), odkot je. pa je včlsto po svoje reka: «Fon Lutenberg bin ili!» Jaz sem jerni pravo: «Sa ven. ka te je slovenska mati rodila, samo ti se takši delaš!« Gda smo v CalicK) prišli, te pa me je veda slovenski Za kruh prositi. Iz Lotmerka jo mahnem gor po Kamenščaki. za dve viiri sen že v Vogričovcih pri oštariji. pa ken si misla: »Mihalek. žejen si. penez maš samo 13 en dinar, žeje pa za deset dinarov.« No. misla sen si nusla. nekak že bo! Oren notri in si rečen (naročim) liter vina gor nesti. pa sen ga fejst s korajžoj pija. Te pa vidin. ka je ša oštarjaš v pivnico po vino. pa sen si misla: »Mihalek, zdaj pa le tak napravi kak Micka Kovačova, ki je pila pa nič plačala!...» Te pa začnem drkati gori prti Radoslavcnm. ša sen k prvoj kuči. priden v hišo, pa so stric na peči ležali in grozno javkali. Pita sen jih, ka jin te. Pa so mi rekli: »Preči sen pijan bija, pa jrren spat na peč — presnetec. te pa sen se na bedri speka. zaj že 14 dni nemrem doj s peči.-.« Nočni pisker so stric tudi goreli meii. Začne negi tuliti in sen strica pita, če je tfi ge (kje) kakša fabrika. Pa so mi rekli: «Neje fa- ! brika. Naš Franc ma žago in zdaj že pet let mlin vkup spravla: elektriko de tiidi ima. ka do trni magnati fest liič meti. Ovi mali frackari pa tak nemajo penez za elektriko. L ii kačo v Draš de jo brž v riikzoki nosa s Fale. Zdaj bodo ga pa Radoslavci pokidali s totoj elektrikoj!« Presnetec, stric bi še mi dugo predgali, pa se je že tema napravla. Oren gor po Radoslavcih, pa si mislin: Mihalek, zdaj bi dobro bilo malo spati, da sen čina, ka so tu toti mali čelii (fantje) bodikaj (ničvredni), ka nenok človeka, če ga ne poznajo, doj Vržejo, pa pismo pogledajo. Priden do trafike, pen notri, pa prosim, če bi stan doba. Te pa nii trafikant reče in pod klop pokaže: »Tan pr prazeki (pri psičku) lehko spiš!...» Pravin jemi: «Ce nemaš bojše postele za Mihaleka, pa oa.i bo. pa bon moga od tebe tiidi neke napisati.« Tisto sen vida, ka politko rad špila, pa nekše Piicle saprmensko zagovarja. Bon vida, kaj de vujtro zaran. gda stanem. Bon van že napisa. Zdaj pa te ali lehko noč. K o m a r o v Mihalek iz Hude lukje. POLET IZ ZVONIKA. Župnik Nepomuk z Gabrovega griča je bil izvrsten govornik. Kljub temu pa farani niso nič kaj radi hodili k pridigam, osobito ob nedeljah popoldne je bila cerkev vedno prazna. To je župnika silno jezilo. Ponovno se je raz-koračil na prižmci ter klical pekel in božjo kazen na svoje farane. Po tej poti pa ni mogel priti do željenih uspehov, zato si je izmislil zvijačo, da jih vsaj enkrat privabi v svojo bližino ter jih temeljito ošteje. «V nedeljo popoldne bom govoril o znamenitostih sedanje ! f9. Wc; i luni! Z današnjim dnem vam radostnim srcem naznanjam, da bom odslej naprej razpečaval po TMn sveto dobro znane ia vpeljane najboljše harmonike tvrdke Prane Eatibas in sin v Celovcu. Prevzel aoia prodajo harmonik te tvrdke m so niih cene pri mnni iste, kaleor ce jih naroČita naravnost it Celovca. Kdor jih pri meni naroči, nuna • carino i« poito nobenega opravila. Potrudil se bom. da hom imet v zalogi vse modni« harmonik. Pazite na varstveno znamko in nizke enae in tako bo možno vsakomur iz-me.l vas, si kupiti dobro Lubas vo harmoniko Popravila vsakovrstnih harmonik izvršujem točno ia bitro. Franc Kucler Izdeiovatel) htrmo fle Drenov grič pri Vrhniki (Slovenlia) iS K ajevna organiiaoi a Samostalne demokratske siranite v Središču ob Dravi ua«Q tiiitauke pokojnikovo smo ooloiili v torek (lua 19. t. m. na središkom mirodvoru k večnemu počit« u. 0>st niosfsvemsi spominu! V Središ&u ob Oravi, d.te 19. januarja 192G. Predssdf»8štvo. Obrtno dcnStvo v Sreiišču Qb Oravi naznanja protrealjivo vosfc, da je njegov član, gospod Jakob Rakuša mlinar dae 17. t. m. preminul nesrečne smrti. Pogojnik* ohranimo v lopam spomina 1 V Središču o i Oravi, dae 18. jiaiarja 1926, Predsednik. E 358/35/21, l&eni. Zahvala. Za vse sočutje, izraženo nam ob pre-bridki izgubi naii-ga nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Justfta Tominca učitelja ▼ Globokem se oajtopleje zahvaljujemo. Nadalje izrekamo častiti duhovščini, velecenjenim tovarišem in t< variiicam bratskim sokol-skim dru-tvora, slavnemu ga.-nlai-iuu društvu r Pišecah, gospodom pevcem in vsnmu cenjenemu občinstva od bli/.u ia duleč za čast, izkazano blagemu pokojnika na njegovi zadnji pori, svojo naj-nrisrčnejšo zahvalo. V Globokem, dne 17. januarja 1926. Žalujoča rodbina Totnira. Dne 92. mano * 1936., ob 9. upi dopoldne, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20, dražoa nearemičnta: vioz. st. 220. kat. obo, Drasiči, cenilna vrednost 332.578 Din, najmanišl po-nudak 242.400 D a; vioz. st. 183, kat obo. Slamna vas, cenilna vrednost 3000 Din, najmanjši ponudek 2000 Dm; vioz. sc. lol, kat. ob6. Krasino. cenilna vradno3t 7385 Din, najmanjši po-nudek 5390 Din: