GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE N/ Čestitamo VEVČE, FEBRUARJA — Zlagoma, vendar nezadržno so se nizala leta direktorju Združenih papirnic Ljubljana, tovarišu Albinu VENGUSTU — postal je petdesetletnik. Rodil se je 23. 2. 1921 na Duplici pri Kamniku, v družini vaškega obrtnika tedanjega časa. Po ljudski šoli in pridobitvi poklicne izobrazbe se je zaposlil na Duplici, dokler ni napočil čas največje preizkušnje vsakega Slovenca — II. svetovna vojna in boj za osvoboditev. Ze prejšnja aktivnost med organiziranimi delavci in notranja usmerjenost sta storili, da ga že julija 1941 najdemo med partizani. Kamniški in Šercerjev bataljon, Kočevski bataljon, Koroški odred, III. grupa odredov in Sercarjeva brigada so bile njegove osnovne enote. Organizatorju šestih tehnik in ene tiskarne, vodji odseka OZNE in borcu ni zmanjkalo dela in boja. Majorja v rezervi časti spomenica 1941, Red bratstva in enotnosti H. stopnje, Zasluge za narod II. stopnje, Partizanska zvezda III. stopnje in druga odlikovanja. Po vojni načelnik v sekretariatu za notranje zadeve LRS; direktor Telekomunikacij in kot pomočnik glavnega direktorja Združene Iskre, opravlja sedaj funkcijo glavnega direktorja Združenih papirnic Ljubljana. Rezultati, ki izvirajo iz osebne notranje sile, iz želje po napredku podjetja, iz uravnavanja medsebojnih odnosov, niso izostali. Kontinuirni študij o modernem gospodarjenju, o samoupravljanju, specializacija v Ameriki o vodenju in organizaciji podjetij ter dolgoletne izkušnje so osnova njegovemu prizadevnemu delu. Ni treba naštevati uspehov v osmih letih njegovega delovanja od leta 1962 pa naprej. Znani iso. Kljub temu, da je njegov delovni dan prekratek v zvezi z delom za podjetje, še vedno najde čas za družbeno delo, saj je načelnik komisije za gorsko reševalno službo Slovenije že nekaj let, zlasti pa ne neha njegovo ljubiteljstvo do planin, podvodnega in zimskega športa in še kaj. Ob dopolnitvi polovice stoletja, ko gleda nazaj na svoje uspešno in vsebinsko bogato življenje, mu želimo izreči: Še na mnoga leta, obilo osebnega zadovoljstva, sreče in delovnih uspehov. Uredništvo v imenu članov kolektiva Osmi Ta dan je praznik delovnih in borbenih žena Nekaj časa smo mislili, da je, vsaj kar zadeva borbenost, v naši socialistični, samoupravni družbeni skupnosti le še spomin na zgodovinske dogodke v preteklosti, v zadnjem času marsikaj opozarja, da žal nikakor ni tako. Kakor hitro' so z racionalizacijo gospodarstva nastopile težave z zaposlovanjem, takoj je na vseh koncih udarila na dan miselnost, ki očitno ni nikoli zamrla, ampak se je za nekaj časa le potajila: da sodi žena predvsem kuhinjo in otroško sobo. V poklicih in na delovnih mestih jo potrebuje družba samo tu pa tam, prehodno, njen osnovni poklic je gospodinjstvo in materinstvo. Je takega mnenja samo neznatna zaostala manjšina? Bojim se, da temu ni tako. Takega mnenja so mnogi, skriva se za navidez sočutnim tarnanjem o preobremenjenosti zaposlenih mater, ki ga pa ne spremlja nobeno dejanje za razbremenitev. Tako mnenje tiči v vzroku, da še sedaj nekatere poklicne šole ne sprejmejo deklet, taki nazori botrujejo vztrajnim očitkom, da huliganstvo med mladimi je posledica zaposlenih mater, čeprav statistike pokažejo prav nasprotno. Kaže se tudi v zahtevi po skrajševanju delovne dobe za ženske, kar bi dalo eni generaciji mladih delo in hitreje rešilo prblem nezaposlenosti. Pojmovanje, da sodi žena pravzaprav v družino, poraja samo na površen pogled ekonomsko utemeljene trditve, da je družbeno' varstvo otrok dražje, kakor varovanje otrok doma. To pojmovanje tiči za sklepi samoupravnih organov delovnih organizacij, ki namenjajo denar za različne namene, ne dajejo pa dinarja za ureditev družbene prehrane; ali ko odločajo, da za nego bolnega otroka lahko dobi dopust le zaposlena mati, oče pa ne; ali ko omogočijo napredovanje na vodilno delovno mesto manj sposobnemu moškemu, namesto sposobnejše ženske. In tako naprej in naprej vse do izrazov »poglavar družine«. Seveda ni strahu, da bi za vse to — odkrito ali prikrito, včasih celo nezavedno reakcionarno mišljenje moglo izriniti ženo iz gospodarskega in družbenega življenja. Pač pa zavirajo taka mnenja hitrejše osamosvajanje žensk in obenem hitrejšo rast našega standarda. Ni dežele z visokim življenjskim standardom, kjer bi bile ženske same doma. In je ne more biti, kajti kjer je zaposlen majhen del prebivalstva, velik del pa je neproduktiven in vzdržen, se proizvod dela enega človeka deli največkrat na prevelik del ljudi, in ne zagotovi poštenega deleža, In zelo prav bi bilo, ko bi se ženske same bolj odločno in bolj samozavestno kot dosedaj potegovale za svoje pravice. Naše delo, zlasti naše bolj kvalificirano delo, prinaša korist vsem, še posebno pa prinaša naša gospodarska neodvisnost korist nam samim. Zato ne smemo dovoliti, marec da bi se zaostala miselnost širila in nas potiskala nazaj v odvisnost vzdrževanih drugorazrednih državljanov ali kvečjemu rezerve delovne sile za primer potrebe. Tudi s sedanjimi rezervami se ne smemo zadovoljiti. Kdor ustvarja skoraj polovico narodnega dohodka, ima pravico soodločati o njegovi porabi. In tudi dolžnost. Ženske glede razdelitve narodnega dohodka nismo vselej istega mnenja z moškimi. Vendar se to ne pravi, da naj bi se ne vtikale v to, ampak nasprotno, da bi mogle pomagati najti najboljšo srednjo pot med različnimi težavami. Sadovi skupnega dela so namenjeni vsem, zato moramo vsi povedati, kaj se jim zdi najvažnejše. Opozorilo na te, ne lahke in ne kratkotrajne naloge, ki pa edine lahko zares rodijo uspeh, če jim bomo vztrajno-in brez omahovanja sledili, se nam je zdelo važnejše kot pa čestitke k prazniku. Zaradi vseh vendar že doseženih uspehov pa si seveda le tudi čestitajmo k 8. marcu. Magda Ferjančič Ne trkajmo se na prsi, znanje zastareva VEVČE, FEBRUARJA — Ob medsebojnih pogovorih, zlasti kadar ima človek pred seboj osebne koristi, se kaj rad pohvali, koliko zna, koliko pomeni in da je le on neobhodno potreben in nepogreš- ljiv. Pri tem pa pozablja na dejstvo, ki smo ga pred nedavnim le slutili, danes pa o njem že vemo. ,? . Tovarna celuloze Medvode Ameriški in evropski raziskovalci družbenega razvoja so ugotovili, da se vsakih 8 let, na nekaterih področjih pa celo- vsakih 5 let, celotno človeško znanje podvoji. Posledica tega in jasno dejstvo pa je, da znanje, ki si ga ljudje pridobijo v šolah, na seminarjih, z osebnim študijem ali kakorkoli drugače, neizprosno in brez nehanja zastareva. To velja za tehnične vede, kot za družbene ali za znanosti iz drugih področij. Precizna ameriška statistika ugotavlja, da znanje njihovih inženirjev in drugih strokovnjakov, ki so si ga pridobili na visokih ali podobnih šolah, zastari za 5 "/o vsako leto. Po desetih letih prakse so torej — če se ne izpopolnjujejo — le še na pol uporabni, četudi so bili na šolah odlični študenti in čeprav je imela šola tedaj sodoben in dober učni program. Zakon o hitrem povečanju aktualnega znanja in zakon o zasta-revanju v preteklosti pridobljenega znanja pa je zadnjih deset let še bolj aktualen. Papirnica Vevče GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JANUARJU 1971 Plan Doseženo Izkoriščeni e 1971 kapacitet 1970 Klasični papirji 100 103,1 88,3 90,5 Premazni papirji 100 66.0 54,2 52,4 Skupaj 100 96,4 Lesovina 100 40,4 Plana proizvodnje v mesecu januarju nismo dosegli zaradi državnih praznikov. Od celotne proizvodnje klasičnih papirjev smo izdelali največ offset papirjev, precej tudi ciklostila ter mehanografskih papirjev, manj kot pretekle mesece pa bank-posta, pelurja ter pigmentiranih papirjev. Zastoji PS so se gibali na ravni preteklega leta, izmeta pa je bilo za ca. 0,5 V« manj. Od premaznih vrst smo izdelali ca. 60 “/o obojestransko premazanih, ostalo pa z enostranskim premazom. Izmeta smo v primerjavi s preteklim letom zabeležili za 2,6 “/o manj. Proizvodnja lesovine je bila zelo nizka, ker brusilnica 8 dni ni obratovala, ostale dni pa le z enim od brusilcev. Papirnica Količevo Časovno izkoriščanje zmogljivosti proizvodnih STROJEV — JANUAR 1971 Koledarski Strni Čas Prazniki Zastoji Izkoriščenost Proizvodnja strojev na stroju ure ure »/» ure °/o ton PS I 744 48 6.5 15 2.0 91.5 83.0 PS II 744 48 6.5 41 5.5 88.0 327.2 KS I 744 48 6.5 18 2.4 91.1 590.4 KS II 744 48 6.5 34 4.6 88.9 1.118.8 LS 744 48 6.5 103 13.8 79.7 193.9 Skupno Brusil- 744 48 6.5 42 5.6 87.9 2.313.3 nica 744 48 6.5 42 5.6 87.9 433.5 NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA Pro-Z. na Zaposleno “/» zaposlenega <■/0 Poprečje v letu 1970 702 100 100 Januar 1971 705 100.4 97.3 GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE — JANUAR 1971 Količinsko v °/o Izdelek Januar 1971 Plan jan. — 71 Januar 1971 Januar 1970 Papir 88.7 106.4 Karton 95.7 89.9 Lepenka 95.7 104.0 SKUPNO 94.4 93.5 Proizv. lesovine 74.4 81.7 Vrednostno v °/o Papir 97.1 125.9 Karton 96.7 106.7 Lepenka 77.0 76.0 SKUPNO 94.6 IZVOZ 106.3 Količinsko v “/o Papir 74.0 105.5 Karton 34.1 35.1 Lepenka — — SKUPNO 39.9 54.0 Vrednostno v "/o Papir 43.4 103.0 Karton 33.0 39.8 Lepenka — — SKUPNO 38.2 58.3 Pojmi o stimulativnem nagrajevanju so razčiščeni VEVČE, FEBRUARJA — Že v prejšnjih treh številkah našega glasila je bilo precej napisanega o stimulativnem nagrajevanju. Zlasti je bila aktualna tema o nagrajevanju za uspešnost poslovanja podjetja. Že prej in pa po tem času so bile živahne razprave, včasih tudi precej živčne, po oddelkih in v proizvodnji, na odboru sindikata, v vrstah ZK, zlasti pa so probleme pretresali v samoupravnih organih. Prejšnje predloge je DS osvojil z veljavnostjo do 25. januarja 1971, nakar je bil izdelan novi predolg. Tudi ta je šel preko vseh enot, organizacij in samoupravnih organov in bil sprejet na 6. redni seji DS dne 28. I. 1971. Predlog, ki ga je dala v razpravo kadrovska služba preko referata za nagrajevanje, so samoupravni orga- lOi ni delno spremenili, smatrajoč te spremembe za umestne in spodbudne za delo in poslovni uspeh. Po sklepu so v veljavi posebne oblike stimulacije za izmenske vodje izdelave papirja, ki temeljijo na stopnji časovnega izkoristka strojev, dalje za nekatera delovna mesta v energijskem oddelku, ki temeljijo na prihranku oz. proizvodnji kWh. Vodstveno osebje v oddelku za vzdrževanje je stimulirano z znižanjem zastojev na proizvodnih strojih, znižanje stojnin pa bo vplivalo na prejemke mojstrov pri razkladanju surovin. Vsa delovna mesta v podjetju pa so stimulirana po šesti točki predloga, ki temelji izključno na uspešnosti poslovanja podjetja. Mesečna osnova, ugotovljena po vsakomesečnem finančnem rezultatu, nad katero bodo dosežena sredstva lahko uporabljena za stimulativno nagrajevanje, znaša 720.000 din. Ta znesek, kot dobiček, je potreben in minimalen, za nadaljnje poslovanje podjetja in za njegove reprodukcijske potrebe. Šele sredstva nad tem zneskom lahko namenimo za osebne dohodke. Seveda ne vsa, ampak le nekaj od njih, ostalo pa je nujno nameniti in uporabiti za razvoj podjetja. Seveda pa je razumljivo-, da takrat, ko ne bi dosegli omenjenega zneska dobička, ne bo nikjer drugod vzeti, kot iz osebnih dohodkov po cenikih. Ugotovljeni znesek po odobreni lestvici, bodisi da sega v negativno ali pozitivno smer, bo razde- ljen med vse zaposlene, razen med tiste, ki so upoštevani v drugih oblikah stimulacije. Udeležba pri stimulacijskem nagrajevanju je različna. Tu so nastopali v glavnem kriteriji odgovornosti, strokovnosti in vodenja. Najmanjša udeležba je 30 °/o, največja pa 100 %>. Pri ugotavljanju finančnega rezultata prikazan dobiček ali izgubo z amortizacijo za vsak mesec je možno korigirati, vendar v nobenem primeru brez razprave in dokončnega sklepa delavskega sveta. Prav lahko je mogoče, da bo imela ta vrsta stimulativnega nagrajevanja svoje pozitivne, lahko pa tudi negativne posledice. Žato je DS sklenil, da je nujno spremljati rezultate v zvezi z vsemi oblikami stimulacij in preprečiti neskladnosti, ki se morebiti pojavijo. Tehnika obračunavanja je večini članom kolektiva znana, zlasti tistim, ki so se udeleževali obširnih razprav o tem, in tistim, ki so prebrali zapisnike sej samoupravnih organov. Važnejši pa je namen, ki ga zasleduje smotrno vodenje in upravljanje podjetja pri uvajanju stimulativnega nagrajevanja. Sem pa tja se že pojavljajo očitki, da delitev dobička, oziroma stimulativno nagrajevanje protežira ene, druge pa zanemarja. Izraza sta dokaj nepravilna. Res pa je, da je upoštevana ena izmed bistvenih zakonitosti gospodarstva, tj. načelo, po katerem morejo in morajo biti v družbeni proizvodnji usklajena razmerja v delitvi z razmerji v proizvodnji. Praktično to pomeni, da delitev spodbuja proizvodnjo samo, če je način, kako posamezni udeleženci sodelujejo v skladu z načinom, s katerim sodelujejo v procesih dela in če razmerja v delitvi ustrezajo razmerjem pri delu, zlasti pa pri rezultatih dela. Pomanjkljivo pojmovanje delovnih funkcij je tudi pogost vzrok za negodovanje. Ekonomska usoda sredstev za delo, stopnja organizacije dela, tehnično izkoriščanje sredstev, izpopolnjevanje tehničnega potenciala, tempo obračanja sredstev, vse to je odvisno od aktivnosti in sposobnosti in ne nazadnje od pripravljenosti delavcev. Če taka aktivnost ne bi našla svoje materialne protivrednosti v sistemu delitve in udeležbe, bi to pomenilo, da gre za pomanjkljivo in neustrezno delitev, da v njej ni dosledno izvedeno načelo delitve po delu. Ne gre vedno za to, ali smo proizvedli zadosti veliko količino izdelkov, ampak s kakšno organizacijo smo jo proizvedli. Ali so bili stroški realni, ali je kvaliteta ustrezna, ali smo izdelek pravočasno in dobro prodali, ali smo imeli za dosego tega ustrezne kadre. Skratka, ali smo iz vseh razpoložljivih elementov dosegli pozitiven posloven uspeh. Seveda pa bi bilo idealno, če bi se res natančno dalo meriti uspeh delovne skupnosti na tisti del, ki je odvisen od zaslug posameznikov in na tisti, ki je odvisen od boljše opremljenosti dela. Iz tega pa se rodi spoznanje, da bo treba to področje izpopolnjevati tako daleč, da bo aktiviralo in spodbujalo delovno aktivnost slehernega in posredno tudi delovno skupnost. S. R. Analitična ocena delovnih mest le bo... VEVČE, FEBRUARJA — Ob težavni problematiki nagrajevanja, ki jo je reševal v zadnjem mesecu delavski svet, je bil sprejet ponovno sklep, da je treba prevrednotiti vrednosti delovnih mest na sodobnejši način, tj. z analitično oceno delovnih mest. Očitno so se člani delavskega sveta odločili za to, ker je preveč očitkov, da sedanja razmerja delovnih mest, ki jih določamo izkustveno, ne ustrezajo več velikim spremembam v delovnem procesu. Postavljen je bil tudi rok — do 1. maja. O analitični oceni delovnih mest res že govorimo dve leti. To metodo ocenjevanja delovnih mest prikličemo na pomoč običajno tedaj, ko ne znamo jasno povedati zakaj so razlike v razponih, četudi gre za upravičene ali neupravičene pritožbe. Zaradi tega, in samo zaradi tega je zahteva za izvedbo analitične ocene delovnih mest v zadnjih dveh letih skoraj neprestano prisotna. Žal pa pri tem pozabljamo na drugo plat te medalje, namreč, da je to metoda, ki predvsem ureja dolžnosti, odgovornosti in pristojnosti na delovnem mestu in jih šele potem primerja med seboj. Pozabljamo, da je to metoda, v kateri mora sodelovati vsak, ki se kaj razume na organizacijo dela in to s polno odgovornostjo. Pozabljamo tudi na to, da ta metoda zelo robustno odkriva skrbno prikrite, namenoma ali nename-noma, slabosti v organizaciji dela. To je tisti razlog, v katerem noče na poziv odgovornih delavcev za izdelavo ocene delovnih mest nobeden sodelovati in se izpostavljati osebnim očitkom nosilcev nalog na posameznih delovnih mestih. Nevarno je tudi mnenje, da bo analitična ocena delovnih mest zadovoljila vse aspiracije posameznih nosilcev nalog na teh delovnih mestih, kajti v resnici bo najbrž prav nasprotno. Več bo razočaranih, kot zadovoljnih. V začetku februarja smo pristopili k opisovanju delokrogov na delovnih mestih. Treba bo za vsa1 ko delovno mesto natančno, čeprav jedrnato povedati kakšne na- loge ima, kakšna so pooblastila na tem delovnem mestu in kakšna znanja so potrebna. Za popis je potrebno postaviti podkomisije po oddelkih, ki morajo vsaka za svoje področje izdelati popise. Od njihove vestnosti, objektivnosti je v marsičem odvisna usoda bodočega predloga ocene delovnih mest. Namreč, opisi delovnih mest bodo morali biti podpisani, da je tako res in se seveda sestavi j alci predloga pozneje ne bodo mogli ozirati na razne male in velike intervencije vplivnih mož. Opisi delovnih mest vedno predstavljajo in morajo predstavljati suha dejstva, mimo katerih ni mogoče iti in jih ni mogoče izkrivljati. Rok za popis je pravzaprav strahotno kratek — le en mesec. Toda, če si popisovalci prihranijo v teku delovnega dne uro ali dve za ta posel, je je namreč moderna metoda, ki opis le mogoče izvesti. Program dela predvideva, da bi pripravila predlog kadrovska služba skupaj z organizacijsko-analitično službo. To bi bil strokoven pregled, ki bi bil oddan organom upravljanja začetkom aprila. Če je to tako, potem bosta ti dve službi iskali v podkomisi- jah, v odgovornih vodjih oddelkov in delovišč pomoč pri izdelavi, njihova strokovna pričevanja, s pridržkom, da sama odloča o razporeditvi kriterijev, oziroma o celotnem modelu analitične ocene, šele po končanem delu pa preda celoten predlog z vso dokumentacijo tistim ljudem in tistim organom, ki imajo vso pravico potrditi ali pa razvrednotiti predlog. To nalaga odgovornim uslužbencem skrb, da predlog ne bo tak, da bi ga zavrgli, saj bo na ta način zavrženo tudi njihovo strokovno delo. Težave, ki jih bo imela komisija za sestavo predloga, so predvsem v tem, da v Jugoslaviji ne obstaja (v papirni stroki) model, ki bi bil primeren za kopiranje ali vsaj za primerjavo. To pomeni, da bo treba kriterije postavljati znova in tudi merila za vrednotenje posameznih okoliščin postaviti v pravo razmerje. Tako-zvani jugoslovanski model analitične ocene, ki je bil izdan pred štirinajstimi leti, ne more služiti kot opora in tudi v papirni industriji ni doživel potrebne uveljavitve zato, ker je organski sestav papirnice precej višji, kot ga je upošteval pred leti ta jugoslovan- ski model, ki je bil prirejen za poprečno razvito podjetje tedaj v Jugoslaviji. Danes je tehnična opremljenost, organizacijska struktura, tržni odnosi, na precej višji ravni, in zato ta model še veliko manj ustreza. Druga težava na katero bo ta komisija zanesljivo naletela, pa bo najbrž premajhna volja za sodelovanje, premalo navdušenja, da bi se zadeva res efektno, hitro in strokovno izpeljala. Prepričani pa smo, da bo komisija v začetku naletela na manjše sodelovanje, pozneje pa, ko bo treba le rešiti nekatere organizacijske pomanjkljivosti, pa le upamo in verjamemo, da na Vevčah nismo gluhi za napredek in da bodo razprave o tem, kaj je bolj ustrezno!, bolj moderno za današnji čas, oživelo. Analitična ocena delovnih mest je namreč moderna metoda, ki močno utrjuje organizacijo dela in ki neizbežno pripelje v napredek, zato dodatne obremenitve strokovnih delavcev v svojem rednem dnevnem delu gotovo ne bodo odveč in bo aktivno sodelovanje vsakega posameznika pri izpeljavi te naloge tehten prispevek k novim dosežkom naše delovne organizacije. T. N, Ana Berlec pri ravnanju papirja pri prečnem rezilcu Draga Brenčič in Francka Jamšek pri delu Karolina Gornik pri snemanju lesovine i Medicinska sestra Anica Klemenčič Skodelica kave Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; včasih sem se ponoči zbudil pa sem videl v temi, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel, zaželel sem si je. Morda le zategatelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besed in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda, in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. »Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca ožarjena, v rosi umita...« Začutil sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala na njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša, vesel, dar. Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom: »Pustite me na miru! — Ne maram zdaj!« Ni še bita na vrhu stopnic; vi‘ del sem jo samo do pasu. Ko< je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je, preplašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem nasproti s hitrim korakom. »Dajte, mati!« Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ni bilo več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil: »Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem goljufal njeno ljubezen .. ■« Nisem ji rekel ne zvečer, ne drugi dan in tudi ne ob slovesu.. . (Ivan Cankar) »Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli,, vsega mojega nehanja začetek in cilj! Kako so žuljave in zgrbljene tvoje uboge svete roke — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetlimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diademom, nagni k meni sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siromašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga!« (Ivan Cankar) Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. Ob mednarodnem prazniku žena 8. marcu, čestitamo vsem sodelavkam in jim želimo prijetno praznovanje v krogu svojih najdraižjih Medvodčani Količevci Vevčani bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajeno ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah slišal ihtenje. Preselil sem ise pod streho, v seno. V ta svoj dom sem splezal po strmih polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razglodan zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja. O D >u D Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? Moja mati me čaka in mene ni, vse je tiho v noči, polje temno, zdaj bi stopil tja, pokleknil pred njo. Mati poglej: nič nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna noč in topel svit zame, ki tavam okrog ubit, ubit. Joj, ugasnila je luč. Zakaj ne vem. Sel bi pogledat tujec, a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti tukaj, sedaj, glej, meni je ugasnil edini, poslednji sijaj. (Kosovel) Maksa Resnik, vodja hidravličnega gladilnika Jožica Urbančič ob teleprinterju Marija Oražem pri mikrometrira-nju lepenke Marija Suvorov — pri kopirnem stroju Bilanca uspeha za leto 1970 VEVČE, FEBRUARJA — Prizadevanje celotnega delovnega kolektiva je obeleženo, v zaključnem računu podjetja. To prizadevanje lahko razdelimo na proizvodnjo, prodajo in nabavo in vse ostale službe, ki pripomorejo, da organizem, kot je podjetje, po- sluje uspešno tj. z najnižjimi proizvodnimi stroški. Končni rezultat je dobiček. Tega ugotovimo in razdelimo z zaključnim računom. Za oceno prizadevnosti nam lahko služijo naslednji podatki: 1. Količinski obseg proizvodnje: Besedilo Doseženo v 1. 1970 Planirano v 1. 1970 Doseženo v L 1969 plan je 100 1!>'o9 je 100 brezlesni pap. 22.950 19.750 23.620 116 2 £•7,2 sred. fini tisk. 6.638 9.200 7.725 72,2 85,9 klasični papirji 29.588 28.950 31.345 102.2 94 4 premazni papirji 4.590 6.450 3.280 71.2 139.9 skupno 34.178 45.400 34.625 96.5 98 7 Da nismo izpolnili plana za leto 1970 niti količin leta 1969, je treba vzrok iskati v rekonstrukciji III. PS ter zahtevnejšem proizvodnem programu. Zastoji na papirnih strojih so se znižali za ca. 9 °/o, če izločimo rekonstrukcijo III. PS. Zaradi omenjene rekonsitrukcije je tudi izkoriščenost kapacitet na PS samo 90,5 v primerjavi z letom 1969 pa 91,1. Na premaznem stroju pa je izkoriščenost kapacitet v letu 1970 27,0 v letu 1969 pa 22,0. 2. Tržišče Za oceno uspešnosti poslovanja podjetja moramo upoštevati pogoje gospodarjenja v tem letu. Te lahko strnemo v nekoliko specifičnih ugotovitev: 1. Tržni pogoji ,so bili podvrženi velikim spremembam. V prvem polletju veliko pomanjkanje surovin, tj. celuloze in lesa. Veliko povpraševanje po naših proizvodih posebno na domačem tržišču in neprestano dviganje cen tako našim izdelkom kot tudi' osnovnim surovinam. 2. Izredno močno inflacijsko gibanje v Jugoslaviji je ustvar- jalo konjunkturni položaj na domačem tržišču pri vedno večji finančni nelikvidnosti. 3. Proti koncu leta se je domače tržišče umirilo. Preskrba s celulozo je bila boljša na domačem tržišču, večje količine so se tudi uvozile. Povpraševanje po papirjih na domačem tržišču se je umirilo, na inozemskem tržišču pa so cene papirja stagnirale ali pa celo padale. Vsa ta neskladnost je bila vzrok velikim ponudbam papirjev, nestabilnosti cen in stalnemu pomanjkanju obratnih sredstev, težavam v proizvodnji tako zaradi asortimenta kot kvalitete papirja. 4. Uspešen prodor na tržišču s premaznimi papirji. Izreden uspeh je bil dosežen v kvaliteti in lahko primerjamo naš asortiment s podobnimi papirji iz uvoza. 5. Na inozemskem tržišču se srečujemo z zelo hudo konkurenco. Brez zelo kvalitetnih in zahtevnih papirjev ne bi dosegli takšnih uspehov. To najbolje dokazuje količinski in vrednostni izvoz v zadnjih petih letih. Leto Količina ton Index Verižni index Vrednost V USA % Index Verižni index 1965 8.493 100 100 1,911.819 100 100 1966 9.193 108 108 2,076.157 109 109 1967 9.971 117 108 2.276.184 119 110 1968 10.870 128 109 2,332.832 122 102 1969 11.121 131 102 2,522.396 132 108 1970 9.001 106 81 2,324.974 122 92 Padec izvoza v zadnjem letu je predvsem posledica inflacijskih gibanj, saj je ekonomski interes znatno zmanjšan. Preglednost poslovanja je dana v tabeli bilance uspeha. Pregled je podan tako, da lahko ugotovimo, ali smo zaključili poslovno leto v skladu z gospodarskim načrtom, boljše ali slabše kot v poslovnem letu 1969. Kakšne stroške in dobičke smo na 100 din realizacije dosegli v tem poslovnem letu. a) V primerjavi z letom 1969 Iz pregleda lahko ugotovimo, da so stroški podjetja hitreje rasli (mdex 128,26) kot realizacija (index 124,55). Med stroški je zabeležen izreden skok v porabljenem materialu z indeksom 126,65 in amortizaciji z indeksom 150,18. Zaradi popolne iz-trošenosti osnovnih sredstev in močnega inflacijskega gibanja smo amortizirali osnovna sredstva hitreje, kot je to predvideno z zakonom, saj se je real- na vrednost osnovnih sredstev zato zmanjšala. Med izdatki lahko poudarimo tudi povečanje izrednih stroškov (mdeks 183,22), kar je posledica plačila večjin vsot zamudnih obresti dobaviteljem za nepravočasna plačila dobavljenega materiala. Dohodek podjetja je v letu 1970 večji (index 113,35). To povečanje je odraz večje realizacije in predvsem večjih cen papirjem na domačem tržišču. Razdelitev dohodka kaže prelom v korist sredstev podjetja. S prvim majem je prenehala obveznost plačevanja obresti na poslovni sklad, kar je pripomoglo k dobičku z zneskom 1,407 tisoč din. Vendar so se povečale druge zakonske obveznosti in je index 48,67. Izrazito so se povečale izgube obratov predvsem v DURU zaradi povečanih cen osnovnih življenjskih proizvodov. Kot posledica gospodarjenja pod navedenimi pogoji je doseženi dobiček v letu 1970 7,2721353 din (index 227,71). Posebno ugodna je njegova delitev v korist poslovnega sklada in sklada skupne porabe. b) V primerjavi z gospodarskim načrtom: Iz pregleda lahko ugotovimo, da je realizacija z indexom 111,17 in izredni dohodki z indexom 135,92, tj. celotni dohodek le neznatno večji kot poslovni stroški z in-dexom 111,06. Iz tega razloga je tudi doseženi dohodek (index 113,46) večji kot je bil predviden z gospodarskim načrtom. Delitev doseženega dohodka pa je dejansko nekoliko drugačna, kot je bila predvdena. Najpomembnejši je izpad obresti na poslovni sklad (index 47,41), pogodbene obveznosti (index 117,00) so večje zaradi večjih obresti na kredite za obratna sredstva. Tudi izguba obratov (index 125,51) je večja, kot je bila predvidena z gospodarskim načrtom. c) Struktura na 100 din celotnega dohodka Pri pregledu strukture stroškov in dohodka podjetja lahko ugotovimo, da smo planirali na 100 din celotnega dohodka 77,70 poslovnih stroškov, dejansko dosegli pa 77,33, medtem ko so leta 1969 znašali 75,09. Posebno pa se je dvignila uspešnost poslovanja. Enkrat večji je dejanski dobiček 4,53 od planiranega 2,23, oz. od preteklega leta 2,48. Ko obravnavamo poslovni uspeh v letu 1970 moramo' upoštevati vsa novo ustvarjena sredstva za razširjeno reprodukcijo oz. za splošno potrošnjo. Kako je hitra rast uspešnosti podjetja, kaže naslednji pregled: Spodbudno je, da se naročila za premazne papirje stalno večajo. Stroj za premazovanje že obratuje noč in dan, da bi lahko ustregli naročnikom v celih din Leto Neto skladi Index Amortizacija Index Vsega Index Verižni index 1967 1,678.571 100 4,107.428 100 5,785.999 100 100 1968 1,240.844 74 5,540.155 135 6,780.999 117,2 117,2 1969 1,563.306 93 7,120.291 173 8,685.597 150,1 128,1 1970 7,272.353 433 10,693.045 260 17,965.398 310,5 206.3 Izreden skok doseženega dobička in amortizacije je posledica že navedenih razlogov. Pretežni del novo ustvarjenih sredstev smo uporabili za odplačilo kreditov, prevzete za izgradnjo obrata za premazovanje papirjev in rekonstrukcije I. PS. (Nadaljevanje na 5. strani) Sl, dolgoročni krediti in lastni kapital pa 56 %. 2. Razmerje lastnih in tujih sredstev: Lastna sredstva podjetja so se samo delno povečala glede na skupne vire sredstev. Leta 1968 je znašal delež teh sredstev 42,6 %>, leta 1969 42,4 % in leta 1970 42,7 procenta. Od dosežene novo ustvarjene vrednosti zelo malo vlagamo v lastne sklade. V primerjavi z letom 1968 smo vložili 1968 Sredstva 152,797 Terjatve 52,446 Od skupnih terjatev najmočneje rastejo terjatve od domačih kupcev, kar je tudi razvidno iz prve tabele tega poglavja. Koeficient obračanja Vezava dni 5. Zaključek 1968 leto 1969 1970 1968 leto 1969 1970 Medsebojna zadolženost je zajela takšen obseg zaradi nereše- Surovine 16 23 21 22 16 18 nih splošnih ekonomskih proble- Pomožni material 2 2 3 158 151 138 mov v Jugoslaviji tj. kritje izgub, Nedov. proizvodnja 64 56 71 8 6 5 nepokrite investicije, velike ne- Gotovi proizvodi 35 ■ 27 36 11 13 10 kurantne zaloge. Del teh pro- Kupci domači 5 3 4 72 106 84 blemov lahko rešimo tudi znotraj Kupci v tujini 8 8 7 44 48 49 podjetja. Še nadaljnja rast ter- Dobavitelji domači 6 4 6 57 97 64 čane (za din 1,506.000) zaradi 20 %i devalvacije naše valute. 4. Medsebojna zadolženost: Zadolženost našega podjetja je tako narasla, da prehaja v kritično točko in ovira normalno poslovanje predvsem pa izplačilo osebnih dohodkov. Restrikcijske mere zveznih organov prizadenejo predvsem neposredne proizvajalce, saj lahko vsakodnevno ugotavljamo, da je trošenje sredstev za splošno potrošnjo večje vsako leto. Kakšno je stanje v našem podjetju, kaže primerjava med vsemi sredstvi in terjatvami v zadnjih treh letih: v 000 din Leto 1969 158,132 60,262 1970 166,701' 70,524 Struktura 100 34,4 jatev lahko ogrozi normalno rast podjetja in finančno poslovanje, saj smo že prišli do blokade žiro računa. Stabilizacijski ukrepi vseh faktorjev 'lahko zavrejo gibanje v smeri vse večje nelikvidnosti podjetja, večje povpraševanje po naših proizvodih, kar bi omogočilo hitrejšo izterjavo zapadlega dolga do kupcev. V skrajni konsekvenci pa je potrebno ukreniti vse za cenejše poslovanje v podjetju. Aleks. Vavpotič SKLEPI Z II. SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOVARNE CELULOZE MEDVODE MEDVODE, FEBRUARJA — IO osnovne organizacije sindikata je na svoji redni seji dne 3. II. 1971 obravnavali izvajanje sklepov in predlogov, sprejetih na občnem zboru sindikalne organizacije, program dela IO za leto 1971 in nekatera organizacijska vprašanja. V zvezi z vprašanjem članstva v sindikalni organizaciji je IO obravnaval naslednje ugotovitve in sprejel sklepe: Število vseh zaposlenih članov v našem kolektivu se giblje okoli 290, od tega jih je v sindikalni organizaciji le 213. Vzrok za nizko število je najbrž tudi v tem, da imajo nečlani sindikata skoraj iste pravice, kot člani, le da ti plačujejo članarino. Ker je glavni namen sindikalne organizacije predvsem v tem, da ščiti svoje člane in njihove pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, ter jim pomaga, je IO sprejel naslednje sklepe: 1. Ker doslej ob zaposlitvi v tovarno ni nihče skrbel za, sprejem, niti vprašal novega člana kolektiva, če vstopi tudi v sindikalno organizacijo, smo' sklenili, da bo odslej razen pri blagajniku sindikata pismena pristopnica tudi v kadrovskem oddelku (pri tov. Fras in Trpine), kjer bo novi član sindikata dobil osnovne informacije o pravicah in dolžnostih članov. 2'. V letu 1971 in naprej bodo dobili darila za dedka Mraza samo otroci članov sindikata, ker sredstva v ta namen črpamo1 iz članarine. 3. Od 1. marca dalje nudi OO sindikata vse ugodnosti le članom sindikata. Prav tako organizira vse športne 'in druge prireditve (razen 8. marca, ki je mednarodni praznik žena in novoletne zabave) le za svoje člane, zato morajo biti vsi športniki, ki želijo sodelovati na katerihkoli sindikalnih športnih 'igrah, istočasno tudi člani sindikata. 4. V primeru organiziranja sindikalnih izletov imajo pravico do znižane cene le člani sindikata, nečlani pa morajo plačati polno ceno. 5. Vsakdo, ki hoče uživati vse ugodnosti, ki jih nudi osnovna organizacija sindikata, mora biti njen član najmanj 3 mesece. Vsi ti sklepi so sprejeti z namenom, da bi IO skrbel 'in delal samo za svoje člane in s tem tudi upamo, da se bomo vsaj delno oddolžili tistim, ki plačujejo sindikalno članarino. V zvezi s športno in rekreacijsko dejavnostjo članov sindikalne organizacije je IO imenoval komisijo za šport 'in rekreacijo: Hočevar Franc — predsednik Bohinc Tone — član Knific Rajko — član Tomažin Lado — član Lutovac Vukašin — član Večji index zaloge surovin in drugega materiala ter nedokončane proizvodnje so posledica dveh osnovnih faktorjev: boljša preskrba z reprodukcijskim materialom in znatno višje cene v letu 1970. Pravi odraz stanja vezave obratnih sredstev resnično kaže tabela v koloni stanja per 31. decembra 1970. Tako imamo samo v zalogah materiala in v terjatvah od kupcev vezanih obratnih sredstev din 65,624 tisoč. Vir financira- nja teh večjih zalog in terjatev so skoraj izključno dobavitelji, zato lahko pričakujemo samo večje finančne težave in visoke stroške podjetja zaradi zamudnih obresti. Financiranje likvidnosti podjetja pa najbolje ilustrira tabela denarnih sredstev podjetja v primerjavi z letom 1968, 1969 in 1970 in seveda predvsem razmerje med lastnimi im tujimi sredstvi, s katerimi razpolaga naše podjetje: v 000 din Sredstva Stanje 31. decembra Struk- Index 1968 1969 1970 tura 68/69 69/70 aktiva k likvidna sredstva 4,231 5,671 2,463 1,5 134,0 43,4 2. terjatve 52,446 60,262 70,524 42,3 114.9 117,0 3. zaloge 16,913 16,196 25,762 15,5 95,8 159,1 4. obratna sredstva 73,590 82,129 98,749 59,3 111,6 120,2 5. finančne naložbe 19,561 22,879 23,957 14,4 116,9 104,7 6. osnovna sredstva 59,646 53,124 43,995 26,3 89,1 82,8 Bilančna vsota 152,797 158,132 166,701 100 103,5 105,4 PASIVA: 1- tekoče obveznosti 50,188 61,650 73,325 44,0 122,8 118,9 2. tekoče obveznosti 37.537 29,355 22,211 13,3 78,2 75,7 3. lastno financir. 65,072 67,127 71,165 42,7 103,2' 106,0 Bilančna vsota 152,797 158,132 166,701 100 103,5 105,4 Darovali so kri MEDVODE, FEBRUARJA — Odbor Rdečega križa občine Ljubljana Šiška, je v januarju organiziral redno krvodajalsko akcijo. V Tovarni celuloze Med-1 vode se je pojavilo za odvzem krvi 28 članov kolektiva. Akcija je bila zaradi čim manjše motnje v obratovanju tovarne razdeljena na tri dni. Na ta način je bila omogočena udeležba vsem prijavljenim. Predstavniki Rdečega križa pa so menili, da so pričakovali iz naše tovarne večjo udeležbo, vsaj eno petino. Pri tem so navedli, da je v eni izmed medvoških tovarn bila trikrat večja udeležba. Če primerjamo letošnje število udeležencev krvodajalske akcije s števili iz prejšnjih let, bomo opozorili, da se je v zadnjih pe- tih letih le neznatno skrčilo in je večinoma številčnost udeležbe precej enotna, v primerjavi z lanskim letom pa celo za malenkost večja. V zadnjih 7 letih je bilo v tovarni 69 krvodajalcev, od katerih jih je 12 dalo kri več kot 5-krat, 27 članov pa je dalo kri 2 do 4-krat. V tovarni se je v zadnjih 5 letih primerilo le 9 težjih poškodb pri delu, vendar pa je bila transfuzija krvi verjetno potrebna v 8 primerih. Vsak težji poškodovanec pa potrebuje kri od vsaj 3 do 8 krvodajalcev. Seveda pa nas te številke opravičujejo., ker moramo še posebej računati potrebo krvi za ponesrečence v prometu, katerih je vsak dan več. Motorizacija se je tudi med nami precej razvila. Ob tej priložnosti izrekamo priznanje in pohvalo vsem, ki se udeležujejo te najbolj humane akcije, obenem pa apeliramo na ostale člane kolektiva, da se jim pridružijo. Letošnji udeleženci so bili: Ber- toncelj Ivan, Bertoncelj Stane, Brdnik Franc, Debeljak Milan, Dimc Niko, Gale Franc, Glečid Milan, Jamnik Anton, Jerebic Matija, Kos Vinko, Križaj Marta, Križnar Janez, Mihovec Andrej, Rašič Anto, Ropret Jože, Sobol-čec Jure, Stanonik Peter, Stevanovič Blaž, Stevanovič Vlado, Svoljšak Franc, Šink Anton, Trampuž Rudi, Veber Ivan, Zavrl Stane, Zupan Edo, Žavbi Pavel, Žgajnar Marjan, Žun Vinko. Razgovor z vodilnimi delavci ob ponovnem imenovanju KOLIČEVO, FEBRUARJA — Konec januarja in v začetku februarja je bila reelekcija vodilnih delavcev v našem podjetju. Kot smo pričakovali, so organi upravljanja (odbor za medsebojne odnose in delavski svet) na vodilna delovna mesta ponovno imenovali dosedanje vodilne delavce za dobo 4 let. To priložnost smo izrabili, da smo novoimenovanim vodilnim delavcem zastavili nekaj vprašanj. Direktor podjetja je najvišji vodilni delavec v podjetju, zato smo vprašanja zastavili najprej njemu. 1. Tov. direktor, delavski svet vas je ponovno imenoval za direktorja podjetja za naslednja 4 leta. Čas, v katerem vas je imenoval, ni najbolj naklonjen gospodarjenju. Kakšne težave pričakujete v sedanji situaciji in kako jih mislite reševati? Živimo v času pomembnih sprememb v našem družbenem in gospodarskem razvoju. Prepričan sem, da nekatere težave, ki neizogibno spremljajo sedanje stabilizacijske ukrepe, nikakor ne bodo šle mimo nas brez vidnega vpliva na naše poslovanje. Nedavno razvrednotenje dinarja in Ivo Sonc, ing. org. dela, direktor podjetja napovedano povečanje cen električne energije, železniškega prometa, nafte, poštnih storitev m najbrž še česa, prav gotovo pomeni povečanje naših stroškov. To pa ob sedanji proizvodnji in nespremenjenih prodajnih cenah hkrati pomeni tudi zmanjšanje našega dohodka. Ker v kratkem obdobju ne moremo računati z nekim vidnejšim povečanjem dosedanje proizvodnje, prav tako pa verjetno ne bomo odkrili nekih novih notranjih rezerv, sta v našem primeru možni le dve rešitvi. Na sedanji ravni lahko ohranimo naš dohodek le ob pogoju, da negativno razliko zaradi podražitev pokrijemo delno s sredstvi, pridobljenimi na osnovi predvidenih razbremenitev gospodarstva, delno pa z ustreznim povečanjem prodajnih cen. Kolikor to ne bo mogoče — življenjski standard naših delavcev pa želimo ohraniti vsaj v sedanjih okvirih —■ bomo morali spremeniti strukturo stroškov in delitev dohodka. To pa pomeni, da bomo morali začasno manj sredstev nameniti za razširjeno reprodukcijo, več pa za pokrivanje osebnih dohodkov. Takšna rešitev pa seveda ne daje rožnatih perspektiv za naš bodoči razvoj (za to bomo prej iskali in uveljavljali vse druge možnosti, ki nam bodo na voljo v danih razmerah. 2. Kateri problemi so trenutno najbolj pereči v podjetju? Kot verjetno povsod, tudi v naši tovarni ne manjka težav. Nekaj tega sem omenil že v prejšnjem odgovoru. Trenutno naj hujši problem pa je prav gotovo stalna nelikvidnost, ki nas tare že več let in hromi naše sicer aktivno poslovanje. Kupci nam že dlje dolgujejo okoli 2 in pol mili- jarde starih dinarjev in kljub velikemu prizadevanju našega računovodstva in komerciale te nevšečnosti ne moremo odpraviti. Pri tem ne pomagajo ne pismene ali ustne terjatve, niti akceptni nalogi ali menice, pa tudi številne tožbe ne. Zaradi takega stanja imamo izredne težave s plačevanjem naših obveznosti, zlasti pri tistih dobaviteljih, ki imajo na trgu ugodnejše pogoje kot mi. Precej težav nam povzroča tudi pogosto menjavanje programa na naših proizvodnih strojih, kar nam ne dopušča boljšega izrabljanja strojnih zmogljivosti in je vzrok za nekoliko slabši finančni rezultat. Poudariti pa moram, da je nezaželjenemu in prehitremu menjavanju proizvodnega programa v dobršni meri kriva nelikvidnost naših kupcev, kajti prednost je treba večkrat dati boljšemu plačniku. Slej ko prej bomo morali popraviti tudi osnove za nagrajevanje nekaterih strokovnih sodelavcev, ki se že dalj časa pritožujejo, da plačilna razmerja v našem podjetju zanje niso stimulativna. Zbrane analize in primerjave z drugimi delovnimi organizacijami v naši stroki in občini kažejo, da imajo za to precej argumentov. Nekaj popravkov bomo zategadelj morali napraviti, vendar pa nikakor ne na račun vseh drugih delavcev. Končno bi rad povedal še to, da nam nekaj težav povzročajo redki posamezniki, ki znajo iz čisto nepomembnih zadev napraviti kričeč problem in mislijo, da so svojo patriotsko dolžnost opravili zgolj z zahtevami, kaj morajo narediti drugi, sami pa —■ skriti pod plašč »samoupravnega purizma« — bore malo prispevajo k skupnim prizadevanjem kolektiva. 3. Kaj si kot ponovno imenovani direktor najbolj želite v tem podjetju? Kar zedeva poslovanje podjetja, želim, da bi se sedanji rezultati v bodoče bistveno ne poslabšali in da hi kljub pričakovanim težavam uspešno realizirali rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih kapacitet in razširili tovarno z novim tretjim kartonskim strojem. Želim tudi, da bi bilo sodelovanje v podjetju na vseh ravneh iskreno in ustvarjalno, da bi delali kvalitetno in varno, zlasti pa, da bi nas ne prizadevali nezaželeni zastoji ali druge nesreče s hudimi posledicami. V širšem smislu pa želim, da bi sedanja prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva v končni fazi resnično prinesla izboljšanje in trajnejšo umiritev divjajočih cen. ki vnašajo ie prehudo zmedo v gospodarsko življenje nasploh. Za vodjo tehnično proizvodnega sektorja je bil ponovno imenovan dosedanji vodja tega sektorja tov. Avgust Pavlin, dipl. ing. stroj. Njega smo prosili, da nam odgovori na naslednja vprašanja: 1. Tov. inženir ■— tehnika in tehnologija se hitro razvijata, kako vi ocenjujete mesto Papirnice Količevo v tem razvoju? Zaradi večjih zahtev tržišča po boljši kartonski embalaži se je morala tudi tehnologija izdelave kartona modernizirati in je dosegla veliko stopnjo razvoja. V bodoče se bo morala Papirnica Količevo prilagoditi tržišču in preiti v glavnem na izdelavo raznih vrst kartonov in lepenk, proizvodnjo papirja pa opustiti. 2. Smo pred odločitvijo za nove investicije. Če bi vi sami odločali, zakaj bi se odločil: Ali za množično proizvodnjo manj kvalitetnih izdelkov ali za manjšo proizvodnj o visokooplemenitenin izdelkov in zakaj bi se tako odločili? Če gledamo porast porabe, kartona in lepenke v svetu, vidimo, da so to dosegli zaradi ustreznih surovin in množične proizvodnje. Če gledamo stanje surovin v SFRJ in SRS za izdelavo kartona, papirja, lepenke — ugotavljamo, da mora Papirnica Količevo v bodoče preiti na moderno tehnologijo s proizvodnjo raznih vrst visokooplemenitenih kartonov, ki bi ustrezali zahtevam nadaljnje predelave in potiskavanja. Zahteve po kartonski embalaži so čedalje večje, in embalaža daje ceno artiklu, ki je zapakiran. Množična proizvodnja kartona v Papirnici Količevo je dvomljiva, če ne vemo, kaj je sploh merilo za množično proizvodnjo kartona v SFRJ in SRS. 3. Ali je naše podjetje sposobno, da s sedanjim tehničnim kadrom uspešno izvede predvidene rekonstrukcije in novogradnje? Gospodarske organizacije po navadi nimajo kadra za projektiranje rekonstrukcij in novogradenj, so pa sposobne z lastnim kadrom izdelati idejne programe, nadaljnje projektiranje p aše odda specializiranim projektantskim organizacijam. Najbolj občutljiva točka v življenju tako posameznika kot podjetja so finance. Za vodjo finančno računovodskega sektorja je bil ponovno imenovan tov. Sandi Rihtar. Prosili smo ga za odgovor na nekaj vprašanj: 1. Tov. Rihtar, kateri finančni problemi so trenutno najbolj pereči v našem podjetju? Na to vprašanje lahko hitro in prepričan sem, tudi točno odgovorim; to je pomanjkanje denarja. Nelikvidnost ni samo naš, temveč splošen jugoslovanski problem in prav zaradi tega ga tudi v našem podjetju krepko čutimo. Pomanjkanje finančnih isredstev pa seveda povzroča tudii druge probleme kot npr.: težave pri nabavi reprodukcijskega materiala, dodatni stroški zaradi nepravočasno plačanih faktur, tožbe, prilagajanje proizvodnega programa za dobave kupcem, ki bolje plačujejo, pomanjkanje sredstev za investicijske naložbe v osnovna sredstva ter obilico potovanj. Iz svoje prakse vem, da še nikdar ni bilo potrebno toliko osebnih kontaktov in potovanj v zvezi z reševanjem finančnih težav. Obiski kupcev, dobaviteljev in poslovnih bank se kar vrstijo. Kdaj in kako se bo ta vozel nelikvidnosti razvozljal, ne vem, želim si, da čimprej, vendar v to dosti ne verjamem. 2. Kako ocenjujete poslovanje podjeta v letu 1970 in kaj je najbolj vplivalo na uspeh? Uspeh, ki smo ga dosegli v letu 1970, je izredno deber, žal zaradi nelikvidnosti zaenkrat nerealiziran. Podrobna analiza, ki je prav v teh dneh v izdelavi, bo pokazala, kje so vzroki za tak rezultat. Mislim pa, da so vzroki že precej znani in da bo analiza to samo potrdila. Ležijo pa v povečan, proizvodnji in realizaciji, v prihrankih zaradi uporabe cenejših vlaknin in v novi proizvodnji premaznih kartonov, pri katerih dosegamo višjo prodajno ceno. 3. Ali se nam lahko zgodi, da kljub uspešnemu poslovanju ne bi mogli izplačati zaslužke? Z zadovoljstvom ugotavljam, da do take situacije v podjetju še ni prišlo kljub temu, da se moramo vsak mesec sproti boriti, da imamo za izplačilo osebnih dohodkov dovolj sredstev na žiro računu. Seveda pa s tom ni rečeno, da do odložitve izplačila v bodoče ne more priti. Če nam kupci ne bi vplačali dovolj sredstev in če bi Aleksander Rihtar, vodja finančno računovodskega sektorja istočasno bili toženi s strani naših dobaviteljev, banka pa nam ne bi bila pripravljena dati premostitvenega kredita, bi se znašli pred vprašanjem, kako in kdaj izplačati zaslužke. 4. Vi sodelujete v komisiji za ustanovitev konzorcija papirne industrije Slovenije. Kakšni so izgledi za uspeh tega konzorcija? Konzorcij papirne industrije v takih zasnovah, kot smo sd ga prvotno zamislili, vsaj kot kaže po zadnjih razgovorih s predstavniki mednarodnih bančnih institucij, najbrž ni izvedljiv. Najti bo treba nov koncept sodelovanja pri investicijskih naložbah, kjer bo upoštevana tudi možnost direktnega vlaganja inozemskega kapitala. Uspeh konzorcija pa je odvisen cd pripravljenosti nas samih, od pripravljenosti poslovnih bank in inozemskih partnerjev. O nečem pa sem vseeno prepričan, namreč o tem, da bomo lažje in hitreje realizirali naše razvojne programe, če bomo združevali vsa prosta sredstva vseh podjetij in jih nato vlagali v posamezne investicijske naložbe. Za vodjo komercialnega sektorja je bil ponovno imenovan tov. Dušan Kosmina. Ker pa je takoj po reelekciji odšel na daljše služ-ženo potovanje v inozemstvo, bomo njegove odgovore objavili v naslednji številki Našega dela. Vodilnim delavcem se za njihove odgovore najlepše zahvaljujemo. Bralci, pišite nam. iz katere tovarne je pričujoči posnetek in kaj vse je na fotografiji. Najpopolnejši opis bomo objavili in honorirali s 30 dinarji NAŠE DELO« Stran 7 Predstavljamo KOLIČEVO, FEBRUARJA — Na občnem zboru sindikalne podružnice je bil izvoljen za novega predsednika sindikalne organizacije Papirnice Količevo tov. Janez Cerar, delavec v strojni dodelavi papirja in kartona. Družbeno-politično delo mu ni tuje, saj je bil že vseskozi na tem področju dela zelo prizadeven. V podjetju in občini je deloval v raznih samoupravnih organih, komisijah, mladinski, sindikalni Janez Cerar, predsednik sindikata organizaciji ter sekretariatu OOZK tako, da mu najbrž ne bo manjkalo 'izkušenj pri Vodenju sindikalne organizacije v našem podjetju. Zaprosili smo ga, da odgovori na nekaj vprašanj o organizaciji in nadaljnjem delu sindikalne organizacije v podjetju. Zelo rad se je odzval vabilu in je povedal, da bo v svoji mandatni dobi predvsem skušal čim bolj utrditi vezi med sindikalno organizacijo in članstvom. Odgovori in vprašanja so bila taka: 1. Izhajajoč iz dejstva, da je sindikalna organizapija najširša delavska organizacija v podjetju, je za njeno dejavnost zelo pomemben stik s članstvom. Kako boste ta stik z osnovno bazo dosegli? Naša sindikalna organizacija bo uspešno opravljala svoje naloge, če bodo vsi člani sindikata videli v sindikatu resnično organizacijo delovnega človeka in ne le njeno formalnost. To pomeni, da bodo morali vzpostaviti tak stik, ki bo deloval med sindikalno organizacijo in delavci ne glede na to, kje delajo. Pri tem imam v mislih, da bi se ljudje počutili v naši organizaciji brez oklepov, ki si jih včasih nadenejo zaradi ljubega miru. Občni zbor sindikata je po mojem mnenju odkril nekaj pomembnih vprašanj in gledanj, ki jih ne bi smeli poenostavljati in zanemarjati. Gre za vprašanja, ki ga v bistvu zasleduje socialistična družba, sindikat pa ga z aktivnostjo svojega članstva skuša poleg drugih samoupravnih in družbeno političnih organizacij uresničevati. Cilj tega je osvobajanje delovnega človeka, današnje socialne, materialne in duhovne odvisnosti. To je dolgoročni cilj socializma, toda kratkoročni cilj socialistične akcije. Uresniču-jamo ga lahko na vseh nivojih, toda postopno in vsak dan. Cilj je možno! doseči le, če bodo oziroma, če bomo vsi sodelovali in odkrito odpravljali nasprotja, ki jih poraja vsakodnevna praksa na vseh področjih. O stiku je možno izreči več misli, ko mislim na konkretno vprašanje, se mi zdi, da bi lahko dejal, kaj pa če je bil sedaj kratek stik med sindikatom in članstvom? Upam, da bomo s članstvom prišli v najbolj pomembnih vprašanjih skupaj. Ni pa samo od nekaterih funkcionarjev odvisno, kako bo delala sindikalna organizacija, temveč od nas vseh, kako bomo znali poiskati drug drugega. 2. Kako nameravate, glede na razpravo občnega zbora, v tej mandatni dobi organizirati delo sindikalne organizacije? Menim, da nam je že sama razprava na občnem zboru dala dob- vam predsednika sindikata Brušenje gladilnega valja I v Papirnici Količevo Sklepi organov upravljanja re napotke za bodoče delo. Da pa bi odbor lažje in boljše delal, je treba delati programsko. Zato je potrebno, da se izdela iz sprejetih sklepov občnega zbora kratkoročni in dolgoročni akcijski program. Le s takim načinom lahko pričakujemo dobro delo odbora. Seveda je pa delo odvisno od vsakega člana odbora, da kar najbolj sodeluje v sami razpravi kakor tudi v sami pripravi programa kot takega. 3. Ali vidite v našem podjetju kakšne probleme, s katerimi bi morala sindikalna organizacija posvetiti posebno pozornost? Če bi dejal, da v našem podjetju ni problemov, bi se gotovo zlagal, saj ni delovne organizacije, da ne bi imela problemov, nekatere jih imajo več, druge manj, odvisno pač od zunanjih in notranjih vplivov. Glede na razpravo na občnem zboru in sedanjem republiškem sindikalnem stališču, bo potrebno v moji mandatni dobi posvetiti največ skrbi delavcem v našem podjetju. Ta skrb bo morala zadevati na vsa področja, ki jih poraja življenje oz. delo med ljudmi. Nekateri problemi so že standardni. Med njimi je tudi vedno odprto vprašanje nagrajevanja, ki je tako v našem podjetju že nekaj let. Čeprav imamo načelo delitve po de lu in je priznano nasploh ter u-zakonjeno, ga zaradi objektivnih težav v praksi ni bilo mogoče učinkovito uveljaviti. Zato je izvršni odbor sindikalne podružnice sprejel stališče, da bo potrebno naš sistem nagrajevanja ponovno proučiti. Potrebno bo ugo- KOLICEVO, FEBRUARJA — Občni zbor je iz svoje srede izvolil tudi delovne organe oz. tovariše, ki bodo opravljali funkcije za nemoteno in redno delovanje sindikalne organizacije. Za tajnika je bil izvoljen tov. Anton Smole, po poklicu gradbe- Anton Smole, tajnik sind. organizacije podjetja toviti, če so naši delavci, pa naj bo to v upravi, proizvodnji in drugod, dovolj stimulirani za svoje delo, saj v tem trenutku, ko se trudimo- za stabilizacijo gospodarstva, lahko vsak nepremišljen korak privede do posledic, ki niso zaželene ne v interesu podjetja in ne v interesu sindikata. Nepremišljeni ukrepi bi imeli za posledico poslabšanje medsebojnih odnosov, povečano število sestankov in izgubljenega časa, poslabšanje kvalitete dela in podobno. V našem podjetju so najnižji osebni dohodki tako visoki, da ne predstavljajo perečega problema, treba bo- predvsem delati zato, da se doseže pravična delitev po delu. Menim, da bo moral sindikat posvečati več pozornosti našim delavcem glede na prehrano, zdravje, rekreacijo, letovanje itd. Nimam namena vsak problem posebej razčlenjevati na dolgo in široko, ker vem, da ga vsak več ali manj pozna. Zato menim, če se bomo držali in izvrševali sklepe občnega zbora, lahko pričakujemo samo dobre in boljše rezultate na vseh področjih. Da pa bi resnično dosegli te dobre rezultate, je pa nujno potrebno skupno sodelovanje vseh organizacij in samoupravnih organov, kot tudi služb, da se najde skupni jezik. Mislim, da bi s takim sodelovanjem res dosegli dobre in boljše rezultate v prid članstva, kakor tudi podjetja in družbe. Tovariš predsednik, najlepša hvala za odgovore, obenem pa vam želimo mnogo uspehov pri opravljanju vaše funkcije. ni tehnik, na delovnem mestu vo-. dja gradbenega vzdrževanja. Vprašali smo ga, kako si predstavlja delo v izvršnem odboru sindikalne organizacije. Odgovoril nam je tako: »Dolžnost tajnika naše sindikalne organizacije sem sprejel in je bom opravljal dosledno, kolikor bo v mojih močeh. V zvezi z delom sindikalnega odbora imam dva predloga. Prvi je, da bi se člani naše organizacije obračali na izvršni odbor kot na svojega predstavnika tudi pri reševanju svojih problemov (prošnje, pritožbe in druge vloge, zaradi stanovanjskih vprašanj, osebnih dohodkov, vprašanj iz delovnega razmerja). V zadnjih letih ni bilo niti ene vloge. S tem bi dosegli večjo povezavo med člani in sindikalno organizacijo. Drugi, da bi se člani sindikalne organizacije res posluževali v polni meri možnosti obveščanja prek glasila ,Naše delo’ in .Delavska enotenost’.« »Tone, najlepša hvala za odgovor. Če imaš še kakšno posebno željo, jo kar zaupaj!« »Ob koncu izražam še željo, da bi izvršni odbor skupno s člani organizacije čim uspešneje uresničil naš letošnji program.« KOLIČEVO FEBRUARJA — Delavski svet podjetja je imel v tem obdobju pomembno sejo, na kateri je odločal o novem direktorju podjetja. Na razpisano delovno mesto direktorja se je prijavil le dosedanji direktor podjetja. Razpisna komisija je izdelala delavskemu svetu obrazložen predlog, kjer je ugotovila, da je dosedanji direktor podjetje uspešno vodil in da izpolnjuje vse pogoje za ponovno imenovanje ter ga predlaga v ponovno izvolitev. Po tajnem glasovanju je bil za direktorja podjetja izvoljen za mandatno dobo 4 leit dosedanji direktor Ivo Sonc, ing. organizacije dela. Odbor za medsebojne odnose je na zadnji seji odločal o zasedbi razpisanih vodilnih delovnih mest Na razpisana vodilna mesta so se javili le tovariši, ki so že do sedaj opravljali delo na teh mestih. Odbor za medsebojne odnose je prijave podrobno obravnaval ter ugotovil, da je bilo njihovo dosedanje delo zelo uspešno, kar zagotavlja, da jim lahko' podjetje tudi v bodoče zaupa tako odgovorno delo. Soglasno je imenoval za vodjo komercialnega sektorja tov. Dušana Kosmina, dipl. iur., za vodjo tehnično proizvodnega sektorja Avgusta Pavlina, dipl. ing. stroj, ter za vodjo finančno računovodskega sektorja Aleksandra Rihtarja. V skladu s potrebami je odbor za medsebojne odnose premestil iz strojne delavnice v kalorično centralo strojnega ključavničarja Stefana Hribarja. Na seji odbora je bilo ugotovljeno, da so določila sedanjega pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje že zastarela in v sedanjih razmerah težko uporabljiva. Zato je bilo sklenjeno, naj se izdela nov pravilnik o stanovanjih, katerega predlog naj pripravi komisija, v kateri so: Smole Anton — predsednik ter člani: Rihtar Aleksander, Stane Skok, Milič Ljubo, Pančur Franc. Poslovni odbor je imel v tem času 2 seji, kjer je glede na dosežene rezultate poslovanja določil vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov ter sprejel plane, ki jih v skladu s splošnimi akti podjetja sprejema vsak mesec. Zaradi sklepanja pogodb z inozemskimi partnerji o prodaji naših proizvodov in nakupu surovin je odbor odobril službeno potovanje vodji komercialnega sektorja Dušanu Kosmina. Službeno potovanje mu je bilo odobreno v Avstrijo, Nemčijo, Dansko, Švedsko ter Anglijo. Odbor je soglašal tudi s službenim poto- vanjem Dušana Kosmine k dobaviteljem celuloze v Kanado in ZDA. To potovanje organizira za predstavnike jugoslovanske papirne industrije in ga plača Poslovno združenje papirja iz Beograda. Na zadnji seji je odbor obravnaval razliko, ki je nastala pri stroških 'investicijskega vzdrževanja, ter sklenil, da se nastala razlika, ki se nanaša na sušilni kanal, v celoti pokrije iz dohodka, doseženega v 1. 1970. Nadalje je odbor na tej seji obravnaval tudi izgubo, ki je nastala v tovarniškem bifeju, ter sklenil, da se ponovno opravi inventura, za dosedanji primanjkljaj pa začasno obremeni delavki, ki delata v bifeju. Odnos pa tak! VEVČE FEBRUARJA — Znanje o varnosti pri delu je obvezno po zakonu. Najlažji način pridobivanja tega znanja so pač tečaji. Taki obvezni tečaji so v teku in bodo za vse sodelavce končani v približno enem letu. Varnostna služba in Izobraževalni center urejata udeležbo in obveščata obveznike udeležbe. Ob drugem obvestilu je pri varnostnem tehniku zazvonil telefon. Glas onkraj žice: »Ti, kaj je s tistimi telegramčki, ki jih pošiljaš?« Varnostni tehnik: »Kakšne telegrame misliš,« Glas: »No ja, tista obvestila za seminar. Toliko ti povem, da jaz tega seminarja v popoldanskem času ne bom obiskoval.« Varnostni tehnik: »Seminar je obvezen za vse delavce. To je zakonska določba.« Glas: »Popoldan ne bom hodil, razen če mi plačate nadure, ker mi to ni »mus«. Ce hočeš, lahko pridem samo na izpit.« Potem je slušalka padla. Zanimivo. Prizadeti obiskuje iz lastnih koristi (v tovarni za to ni potreb) šolo za višjo stopnjo strokovnosti. Podjetje mu pri tem, po pravilniku o izobraževanju, lahko pomaga ali pa ne. Kljub temu mu daje za opravljanje izpitov izreden plačan študijski dopust in plačuje polovico stroškov šolanja. Iz kartoteke pa je razvidno, da je ravno pri njem evidentirano precej več nezgod pri delu, kot bi bilo treba. Ugodnosti da, obveznosti — kje pa? OB 50-LETNICI Čestitke Medvode, januarja Letos praznujejo štirje člani kolektiva 50. obletnico rojstva. Ob tem življenjskem jubileju čestitamo v imenu elanov kolektiva in uredništva vsem jubilantom, čeprav sta ta življenjski dogodek že praznovala dva jubilanta. ■ Čarman Franc, roj. 29. I- 1921, II. pomočnik pri izžemal-nem stroju H Volčič Jože, roj. 1. V. 1921, traktorist v pripravi leva ■ Zule Slavko, roj. 23. VII. 1921, direktor podjetja « Žagar Zvonimir, roj. 13. II. 1921, dežurni električar M. D. Dora Korošec, knjigovodki nja osnovnih sredstev in članica delavskega sveta Predstavljamo vam tudi tajnika sindikalne organizacije Nesreče pri delu v letu 1970 KOLIČEVO, FEBRUARJA — Kot povsod drugod, tako tudi na področju varstva pri delu zaključujemo leto s celotnim pregledom. Za prikaz stanja varstva pri delu so najkarakterističnejše nesreče pri delu, njihovi vzroki in posledice. Poglejmo najprej nekaj podatkov. na Težja poškodba našega delavca^ ^ premaznem stroju Vinka Zupančiča VEVČE, FEBRUARJA — V četrtek dne 28. januarja, ob 7.-lf> se je težje ponesrečil naš sodelavec Vinko Zupančič, rojen leta 1966 1967 1968 1M9 1970 1939. Imenovani je bil zaposlen Število zaposlenih Število nesreč 726 35 712 18 698 29 703 46 277 42 kot prvi pomočnik pri premaznem stroju že od vsega začetka. Vo poškodovanih 4,82 2,51 4,16 6,55 5,95 Na dan nesreče je že zgodaj Štev. izg. dni zaradi prišlo do pogostih utrgov papirja nesreč 789 500 342 713 586 zaradi neustrezne kvalitete pre- Štev. izg. dni na 1 nesrečo 22 27 12 15,5 13,3 mazne snovi. Pri enem izmed teh Resnost 670 390 251,7 513,5 416,3 utrgov se je papir močno omočil Pogostnost 25,3 14,5 21,6 33,1 29,8 v premazni mešanici in to meša- Iz tabele je razvidno, da smo imeli ob povečanem številu zaposlenih manjše število nesreč pri delu in 127 manj izgubljenih dni, Zato odpade na eno' nesrečo manj izgubljenih dni, zmanjšala pa sta se tudi oba pokazatelja nesreč pri delu: resnost in pogostnost. Če pogledamo nesreče po teži-ni, pa vidimo, da je bilo od 42 nesreč 39 lažjih in 3 težje. Od teh je ena povzročila trajno posledico, invalidnost, dve pa sta se končali brez posledic. In kje največ nastajajo nesreče pri delu? I. DE II. DE III. a DE III. b DE IV. DE V. DE VI. DE 2 nesreči 7 nesreč 14 nesreč 3 nesreče 1 nesreča 14 nesreč 2 nesreči Kot vidimo, imamo največ nesreč v proizvodnji, transportu in delavnicah. Čeprav nima glede na število zaposlenih absolutno največ nesreč v transportu, je ravno tu število nesreč nasproti lanskemu letu (21) najbolj padlo. Nesreče nastajajo tu predvsem zaradi ročnega dela in pomanjkljive mehanizacije. To nam kaže tudi tabela, ki prikazuje mesto poškodbe: — glava 5 nesreč — roke 22 nesreč — noge 10 nesreč — telo 5 nesreč Kot vidimo, so udi najbolj izpostavljeni. Poškodbe telesa nastajajo v glavnem pri fizičnoi težkem delu. To pa bi se lahko nadomestilo' z mehanizacijo. Pri pregledovanju vzrokov nesreč pri delu je spet na prvem mestu neprevidnost in neoprezen način dela. Na drugem mestu pa je neurejenost delovnih mest, nadalje pa zatrpanost transportnih poti in kršitve varnostnih navodil. Ostali vzroki se pojavljajo le malokdaj. Iz naštetih vzrokov nesreč pri delu vidimo, da bi se dala polovica nesreč odpraviti z nekoliko pazljivejšim in prizade vnejšim delom vseh zaposlenih. Ti pa bi delali tako, če bi nadrejeni strožje in bolj dosledno kontrolirali svoje podrejene pri delu. . Tr. M. Pridni varčevalci Za Aleša, Majo in Andreja so prinesli hranilnike k tovarišici Mariji VEVČE, FEBRUARJA - Večini da, nekaterim pa še vedno ni znano, da je v tovarni organizirana hranilna služba. Varčevalcem ni treba hoditi v mesto in zamujati dragoceni čas, ampak zanje to stori kar blagajničarka, tovarišica Marija Globokar, ki sprejema hranilne vloge ob vsakem času. Ima tudi ključe od otroških hranilnikov, tako da mamice lahko prinesejo tudi prihranke svojih najmlajših. Navadne vloge se obrestujejo po 6 °/o, če so vezane na 1 leto, se obrestujejo po 7 °/o, na dve leti pa celo 7,'5 o/o. Člani kolektiva pa varčujejo tudi namensko — za gradnjo oz. nakup stanovanja. Ti prihranki pa se obrestujejo samo po 1«/», vendar pa varčevalec po najmanj trinajst mesecih lahko dobi 30 °/o posojila od glavnice. Če pa je doba vlaganja daljša pa tudi do 400 »/o. Za vsoto posojila pa plačuje le 2 °/o obresti. Pri hranilni službi v tovarni varčuje nekaj nad sto varčevalcev. V letu 1970 so prinesli skoraj 63 milijonov S din navadnih vlog in nad 15 milijonov S din namenskih vlog za stanovanja. Vsekakor je varčevanje lepa last- nost delavcev in kaže na dobro gospodarjenje v družinah. nico nanesel na transportno klobučevino. Pri čiščenju klobučevine na izhodni strani sušilnega kanala je del mešanice odpadel, del pa potoval do prvega vodilnega valja klobučevine (prvi valj za pogonskim valjem). Na ta valj se je pričela nabirati preostala premazna mešanica, zato so stroj ustavili, ker je bilo potrebno očistiti vse premazne agregate in dele stroja. Vsi zaposleni delavci pri premaznem stroju so odšli na čiščenje, Vinko Zupančič pa je ostal na svojem delovnem mestu poleg vodilnega valja klobučevine na navijalni strani stroja. Na ta valj se je nabralo precej premazne mešanice, katero je hotel Zupančič odstraniti z ročnim strugalom in mokro gobo. Zaradi lažjega čiščenja in nujnosti je Zupančič pognal ta del stroja in pričel čistiti valj. Stopil je na zaščitno ograjo in čistil valj v višini 1,85 metra. Ob strdkih premazne mase mu je nenadoma ročno strugalo odskočilo, pri tem pa mu je vrglo roko med transportno klobučevino in valj, ki se je vrtel s hitrostjo ca. 40 rnj/min. Transportna klobučevina je bila zelo napeta in ga je potegnila za seboj. Na vso srečo pa se je le toliko upognila, da je delavec prišel z obema rokama, glavo in trupom prek valja brez posledic, desno nogo pa ni utegnil več skrčiti, zato sta mu jo transportna klobučevina in valj močno poškodovala pod in nad kolenom. Zupančič je bil toliko priseben, da se je po drugem zavrtljaju osvobodil valja in_ klobučevine, ter padel na kovinske stopnice in betonsko jamo, kjer so nameščeni regulirni valji. Imel je še toliko moči, da je z močno poškodovano nogo sam prišel po stopnicah pred stroj, tam pa je zaradi hudih bolečin omagal. Po strokovni prvi pomoči, ki sta jo ponesrečencu nudila uslužbenca reševalne postaje in obratni zdravnik dr. Boris Moškon, je bil delavec čez dobrih deset minut odpeljan na nezgodni oddelek ljubljanske bolnišnice. Že isti dan ob 13. uri se je varnostni tehnik Janko Vidic pozanimal pri dežurnem zdravniku ljubljanske bolnišnice dr. Vavknu o teži in stopnji poškodbe. Ta je povedal, da ima Vinko močno prelomljeno nogo pod kolenom, še nekoliko močnejše prelome pa je noga utrpela nad kolenom. Nezgoda, ki se je pripetila tov. Zu- Železnica da, občani proti VEVČE FEBRUARJA — Pred dnevi je bil v Zalogu pri Ljubljani množični sestanek, na katerem so med drugim obravnavali najvažnejšo točko dnevnega reda o nameri, ali naj prekinejo najkrajšo cestno povezavo med krajema Spodnji Kašelj in Zalog, ali bolje rečeno, da zasujejo železniški podvoz v neposredni bližini zaloške železniške postaje. Prizadeti občani so se že nekajkrat zbrali na zborih in bili so vedno enoglasno proti nameri, da zasujejo podvoz, saj je tu najkrajša pot do preskrbovalnih trgovin in šole, upoštevajoč, da v Spodnjem pančiču, je ena od težjih v zadnjih letih v naši tovarni. Po izjavi zdravnika kirurga pa bo po vsej verjetnosti poškodba za poškodovanca brez težjih posledic, vendar z dolgim bolniškim stale-žem, ki bo predvidoma trajal čez leto dni. Poškodovanec je svoje delo opravljal že pred poškodbo in imel zadosti prakse, kakor tudi strokovne izobrazbe. Sam je~ nekaj dni po nezgodi v bolnici pripovedoval, da je poznal vsak del stroja, vendar ni nikoli pričakoval, da bi ga na tem delu stroja «»1* % Ijene vse tehnične in varnostne pomanjkljivosti, zato smo menili, da je bil ta stroj skoraj brezhibno zavarovan. Ta zavod nam je 15. 10. 1969 tudi izdal strokovni atest s pripombo, da je omenjeni zavod pregledal vso predloženo dokumentacijo ter ugotovil, da ni opaziti odstopanja od veljavnih predpisov, oziroma splošno priznanih ukrepov in normativov za varstvo pri delu. Stroj je imel torej vgrajeno določeno stopnjo varnosti. Vsi želimo, da bi naš Vinko Zupančič čimprej okreval, pred- lahko kdaj zagrabilo. Trdimo lahko tudi, da je Vinko zelo marljiv in izredno sposoben delavec, zato mu je vodstvo premaznega stroja zaupalo vsako delo, skoraj brez predhodnih navodil, ki jih je Zupančič sam dobro poznal. Podjetje je imenovani stroj, pri katerem se je pripetila nezgoda, dalo atestirati za to usposobljenemu zavodu SRS za varstvo pri delu v Ljubljani. Na osnovi pripomb tega zavoda ter zahtev tovarne so bile pravočasno odprav- vsem pa da bi bila njegova poškodba brez večjih posledic in upamo, da se bo lahko po končanem zdravljenju ponovno vrnil na svoje delovno mesto in na delo, ki ga je opravljal zelo dobro že toliko let pred poškodbo. Mnenje strokovnega izvedenca, oz. poročilo republiškega inšpektorata za delo o poškodbi Zupančiča pa še ne moremo posredovati, ker je postopek ob raziskavi nesreč pri delu precej dolgotrajna zadeva. J. V. Kašlju ni nobene trgovine. Železnica ima bojda že pripravljen projekt in ima namero ta že več kot sto let stari podvoz zasuti in proti volji občanov spremeniti najkrajšo zvezo' z Zalogom. Tako ima železnica v načrtu vse prizadete občane »popeljati« skozi mnogo oddaljenejši in za normalni promet zaenkrat še neustrezni podvoz »Martinov most« v bližini poplavljenega področja Ljubljanice. Ozračje na zadnjem p>etkovem sestanku je bilo zavoljo tega v isejni dvorani zaloškega zadružnega doma precej naelektreno. Kako tudi ne, saj so si bila v nasprotju stališča železnice in prizadetih kašelj skih in ostalih občanov na nasprotni strani železniške postaje Zalog. Predstavniki železnice so na vsak način hoteli prepričati navzoče o nujnosti zasutja podvoza, medtem ko so občani zahtevali od železnice, naj le-ta, če se že širi z novimi tiri, ta podvoz podaljša in uredi tako, da bo sposoben za normalen promet. Navzoči občani so ostro napadli namero železnice in menili, da je zanje to vsiljevanje nečesa, kar je ljudem na tem področju služilo že več kot sto let, in da ljudem ta podvoz še naprej pripada kot nujno komunikacijsko sredstvo. V živahni debati je bilo slišati, da bodo predstavniki krajevne orga- nizacije SZDL Zalog pripombe in upravičene zahteve občanov v celoti posredovali SO Ljubljana Moste-Polje. Napad in ogorčenje prizadetih občanov sta bila tolikšna, da so nekateri predstavniki železničarjev kratko malo sejno dvorano kar zapustili. Na koncu se sprašujemo, ali je podvoz nujen, ali zasutje na pobudo železnice, da bi prihranila finančna sredstva in s tem prikrajšala občane za tisto, kar jim pripada in kar je v nasprotju z nujnimi življenjskimi interesi. Ker problem zadeva tudi precej občanov kolektiva papirnice Vevče, ki stanujejo na tem območju, je jasno, da se nad tem razburjajo tudi oni. Toni Židan Sklepna informacija o podrtju nosilne konstrukcije parovoda in elektrovoda KOLIČEVO, FEBRUARJA — Že v decembrski številki »Našega dela« je bil objavljen strokovni članek tov. Staneta Laznika o vzrokih porušlitve. Iz članka je jasno razvidno, da je bil osnovni razlog zastoja v tovarni nesrečni kamion, ki se je z dvignjeniim dvigalom zaletel v cevovod j e, kar Pa se ne bi zgodilo1, če bi šofer upošteval cesitno-prometne znake. Zaradi hudega in razumljivega razburjanja članov kolektiva, še bolj pa zaradi številnih nestrokovnih ocen vzrokov porušitve je sekretariat OOZK med drugimi hitrimi ukrepi zahteval tudi tuje strokovno mnenje o prizadeti nosilni konstrukciji. To delo1 je opravil vodilni statik podjetja za projektiranje »Slovenija projekt« dipl. ing. M,arjan Cirman. Njegove ugotovitve vam posredujemo v celoti. Poročilo o ocenitvi nosilne konstrukcije parovoda 'in elektrovoda v Papirnici Količevo 1. Splošno Nosilna konstrukcija za parovod in elektrovod med kalorično centralo in zgradba kartonskega stroja II se je podrla zaradi za-petja kamiona z dvignjeniim dvigalom za nakladanje lesa v konstrukcijo. Ugotoviti in oceniti je vzroke te porušitve. 2. Opis konstrukcije Po predloženem originalu statičnega računa in načrtih papirnice Količevo št. 4933/0282', 1447/ 0250, 3002/0252, 1442/0250, 4934/ 0252, 4919/0252, 3640/0252 je razvidno, da je konstrukcija sestavljena iz predalčja — prostoležeči nosilci in stebri s konzolami. Stebri višine maks. 5,5 m so vpeti v temelje. Predalčni nosilci so sestavljeni iz dveh ravninskih pre-dalčij, zgoraj 'in spodaj povezanimi s prečkami. Dolžina celotne konstrukcije je znašala 525 + 16000 + 2000 + 16000 + 2000 + 2000 + 16000 + 2000 + 16000 = 92,525 m 3. Statične t v e : obremeni- Dejanska obremenitev v času porušitve parovodne instalacije Parovodne 0 25 72 kg/m’ instalacije električni in telefonski vodniki 0 100 23 kg/m’ 0 80 26 kg/m’ 45 + 10 + 40 95 kg/m’ lastna teža mostu 80 kg/m’ 296 kg/m’ Statična obremenitev je manjša kot dejanska obremenitev vzeta v račun, ki je bila 400 kg/m’. Horizontalne sile od vetra (36 kg/m’) in zavarovanje uklona so bile prevzete s prečnimi vezavami. 4. Nosilna konstrukci-j a je bila s parovodi in električnimi ter telefonskimi kabli povezana v celoto. Konstrukcija sama je tako zasnovana, da nosi predvsem vertikalno obtežbo in horizontalno obtežbo vetra, ki pa je majhna. Pri zapet ju dvigala na kamionu je prišlo do deformacije nosilca razpona 1 = 16,00 m ter se je le-ta obesil lin naslonil na dvigalo. Zaradi celotne povezave konstrukcije s parovodi in vodniki se je vsa horizontalna sila prenesla na stebre, ki so se zvili. S tem pa se je vsa konstrukcija zvila in potegnila za seboj še ostala dva stebra. 5. Zaključek: Za ta sistem nosilne predalčne konstrukcije za parovode in elek-trovodne so vse dodatne sile, obremenitve, ki presegajo red velikosti predvidenih obremenitev, upoštevajoč še varnost pri konstrukciji — razlog za porušitev nosilne konstrukcije. V tem primeru je nastopila zunanja sila, ki je daleč presegla katerokoli računsko silo in je bila nujna posledica porušitev celotnega sistema. Ljubljana, dne 15. januarja 1971 dipl. Ing. Marjan Cirman Strokovno mnenje zunanjega strokovnjaka je torej isto, kot ga je v objavljenem članku ugotovil že tov. Stane Laznik. Enako oceno o vzroku porušitve je v pismeni obliki podal tudi naš dipl. ing. Miha Svetlin, ki je obravnavano konstrukcijo projektiral. Ker so njenove utemeljitve identične ugotovitvam prej omenjenih poročevalcev, objava njegovih stališč ni potrebna. Končno naj povem še to, da sem takoj po nesreči imenoval posebno komisijo, ki je ocenila nastalo škodo in jo takoj prijavila pristojni zavarovalnici. Zaradi mirne in hitre ureditve je bila pred kratkim sklenjena poravnava. Po tem sporazumu mora zavarovalnica 'izplačati 540.000 din, kar tudi v resnici pomeni stvarno povrnitev škodie- Znesek 300.000 din smo že prejeli, ostalo' pa bomo dobili še v tem mesecu. Sodim, da s to informacijo dajemo delovnemu kolektivu dovolj pojasnil in da je zadeva s tem končana. Ivo Sonc Nevarnost požarov MEDVODE, FEBRUARJA — V dnevnem časopisju skoraj vsak dan beremo o raznih večjih ali manjših požarih, zato bomo tudi naše — na srečo manjše — požare na kratko opisali. Oba primera malih začetnih požarov sta klasična po vzroku, posledice pa bi bile lahko precej težje. V prvem primeru je delavec Osman Malovčič v sobi samskega doma nalil v peč bencin. Pred tem je že peč naložil s trdim gorivom. Požar in manjša eksplozija sta nastala verjetno zaradi žerjavice v peči, ali zaradi naknadnega prižiganja peči. Škoda, ki je ob tem požaru nastala, je za povzročitelja seveda občutna, vendar pa bi bile lahko posledice še hujše, če bi se požar razvil in razširil. — Razumljivo je, da bi požar lahko provizorični objekt v celoti uničil. Zadeva bi bila še bolj kočljiva, če upoštevamo, da je v samskem domu okoli 40 stanovalcev, ki bi v trenutku ostali brez stanovanj. Drugemu primeru požara je Prav tako botrovala nepremišlje- nost. V garderobi snažilk si je snažilka Breda Gleščič umivala roke z bencinom poleg peči. Če v peči ni bilo ognja, je nastalemu požaru verjetno pripomogel cigaretni ogorek. Škoda je v tem primeru komaj omembe vredna, vendar pa je pomisleka vredno to, da bi ob razvitem požaru verjetno zgorel najstarejši objekt v tovarni, v katerem tudi stanujejo še štiri starejše osebe. Pohvale je vredno1, da so v obeh primerih delavci oziroma stanovalci požara sami pogasili s priročnimi sredstvi in ročnimi gasilnimi aparati. Oba primera pa kažeta, da kljub izvajanju požarne preventive v bolj nevarnih zadevah lahko pride do slučajev, na katere niti ne mislimo. Vsekakor pa moramo upoštevati, da je človek že v naprej faktor požarne nevarnosti in to predvsem zaradi nepazljivosti, nepremišljenosti in morda celo 'malomarnosti. Požarni varnosti moramo posvetiti več pozornosti, kar velja posebno še za spomladansko in poletno suho obdobje. Prejeli smo: Uredniškemu odboru glasila Naše delo Nepodpisani pisec (ali dva?) je v 1. letošnji številki Našega dela objavil razgovor z vodjem celotne proizvodnje in novim vodjem laboratorija. V zvezi s tema dvema člankoma zastavljam piscu naslednja tri vprašanja: 1. Ali je naziv vodja celotne proizvodnje posrečen? Pojasnilo vprašanja: — v uvodu članka je omenjeno, da to delovno1 mesto strokovno združuje proizvodnjo papirja, kartona, lepenke in lesovine; — v podjetju pa se proizvaja tudi para in električna energija... — v podjetju nimamo naziv direktor celotnega podjetja, ampak enostavno: direktor podjetja. 2. Kaj misli pisec članka z vprašanjem: »v izdelavi je program razvoja naše tovarne za naslednjih pet let, o katerem se kolektiv ni dokončno odločil. Za...« Pojasnilo vprašanja: — nejasnost! Ali je po pisče-vem mnenju kolektiv tisti, ki se naj odloča o programu razvoja podjetja, ki je šele v izdelavi, torej konkretno oblikovanega predloga še ni!? 3. Ali je pisec predloga težko obremenjen z mislijo, da bi naj nek posameznik odločal O' vprašanjih razvoja in nagrajevanja, ko zastavlja vprašanja: a) Za kakšen program razvoja bi se vi odločili, če bi o njem sami odločali? b) Kako bi vi nagrajevali, če bi imeli to pravico? Pojasnilo vprašanja: — v jugoslovanskih razmerah imamo kolektivne organe za odločanje o navedenih zadevah pa tudi na vzhodu kot tudi na zahodu so odločitve te vrste plod temeljitega skupinskega dela. Količevo, 8. 2. 1971 Dimc Karel Pismo smo poslali tov. ing. Ljubiš! Miliču, ki je napisi prejšnji članek. Poslal nam je naslednji odgovor: Tov. Dimc Karel je naslovil na uredniški odbor naslednja vprašanja, v resnici pa jih postavlja nepodpisanemu piscu (ali dvema) članka, v katerem je objavljen razgovor z vodjo celotne proizvodnje in novim vodjem laboratorija. Najprej o podpisu; pod tekst se nisem podpisal zato, ker odgovori niso plod mojega dela,, ampak so jih prizadeti na pismena vprašanja pismeno dali. Ni moja navada, da svoj podpis dajem pod tekste, ki so jih napisali drugi. Nekatere razgovore, ki sem jih do sedaj objavil, sem res podpisal, toda ti so nastali tako, da sem se z prizadetimi pogovarjal osebno, njihove odgovore zapisal in jih v končni fazi sam izoblikoval. V tekstu so bolj važni odgovori in ne vprašanja. Vprašanja so samo zato, da odgovor sprožijo. Tisti, ki so na vprašanje odgovarjali, so pa itak bili znani. Če nekdo želi voditi polemiko okrog teh razgovorov, potem po mojem mora polemizirati z odgovori in ne cepidlačiti okrog vprašanj. Ker se Dimčeva vprašanja nanašajo na vprašanja v razgovoru in ne na odgovore, menim, da sama po sebi ne zaslužijo nobenega odgovora. Toda, da ne bi on in drugi mislili, da se odgovoru izogibam ali da se bojim javne polemike o problemih (ki v resnici niso problemi), ki jih je zastavil, sem se odločil, da na zastavljena vprašanja odgovorim. Najprej o posrečenosti naziva vodja celotne proizvodnje. Kot pisec vprašanj za razgovor sem uporabil ime za delovno mesto, ki ga je na predlog odgovornih ljudi v podjetju določil delavski svet podjetja. Jaz nimam pravice spreminjati imena ali odločati o tem ali je naziv posrečen ali ne. Mislim pa, da ime samo po sebi ni važno. Važno je tisto, kaj ime pomeni, torej njegova vsebinska plat. Kaj v našem podjetju pod tem imenom razumemo, pa je bilo povedano v uvodnem delu razgovora, imena posameznih pojmov so stvar dogovora med ljudmi. Če se ti dogovorijo, da bodo določen pojem tako 'in tako Imenovali ali določen pojav tako in tako označevali, potem ta dogovor drži in se ne sprašujejo več ali je ime posrečeno ali ne. V našem primeru gre bolj za podrobno oznako delovnega mesta, za katerega vsi vemo, kaj pomeni in ki ga želimo na ta način ločiti od drugih podobnih delovnih mest, ki jih je v naši tovarni več. Dimčev argument, da v podjetju nimamo direktorja celotnega podjetja, ampak samo direktorja podjetja, ne drži. Podjetja, ki imajo direktorje posameznih sektorjev, direktorja podjetja imenujejo glavni ali generalni direktor. Spet z enakim namenom, da se mesto direktorja podjetja bolj podrobno označi. Samo, da si v teh podjetjih verjetno ne belijo glave okrog nazivov, ampak okrog vsebine dela, ki se opravlja na določenem delovnem mestu. Ko takole odgovarjam na to prvo vprašanje, mi vedno roji po glavi, da vprašam Dimca ali je Karel zanj najbolj posrečeno ime. Saj bi mu lahko rekli tudi kako drugače. Na drugo Dimčevo vprašanje pa sploh ne vem, kaj naj odgovorim; ne vem namreč, kaj mu ni jasno v mojem vprašanju, zastavljenemu ing. Svetlinu. Prvi del vprašanja je samo uvod v glavno vprašanje in nima namena ugotavljati, kdo in kako se bo odločil o bodočem razvoju. Mene je predvsem zanimalo, kaj o bodočem razvoju tovarne misli Ing. Svetlin v trenutku, ko prevzema tako odgovorno delovno mesto. Domneval sem, da to utegne zanimati tudi druge člane kolektiva. Oblika vprašanja je pač stvar okusa. Dimc, dosleden svojemu iskanju dlake v jajcu, se je zapičil prav v obliko vprašanja. Zanj ni važno, kaj o razvoju misli vodja celotne proizvodnje, pač pa ga zanima, kaj je z vprašanjem mislil pisec. Da je vprašanje prav postavljeno, je dokaz, da je nanj ing. Svetlin brez pripomb odgovoril, kar pomeni, da ga je kot vprašani razumel. Sedaj pa o zadevi, kdo naj o razvoju odloči. Po mojem nihče drug kot kolektiv sam. Kakšno obliko odločitve bo izbral, je njegova stvar. Možnosti je več. Oblika, v kateri lahko neposredno odloča celoten kolektiv, je referendum. Druge oblike so posredne, tako da v njegovem imenu lahko določi kolektiven organ, ki mu je kolektiv zaupal take in podobne odločitve. V času, ko je napadeni razgovor voden, take odločitve še ni bilo in je še danes ni. Program razvoja pa je še vedno v izdelavi. Ko bo1 narejen, bo dan kolektivu v razpravo in ta se bo odločil. Dimc še naprej brska' po jajcu in išče dlake in tako je ugotovil, da je »pisec članka težko obremenjen z mislijo1, da bi nek posameznik odločal o vprašanjih razvoja in- nagrajevanja«, obenem me pa pouči o družbenem redu v naši domovini. Kar zadeva obremenjenost, mislim, da je Dimčeva veliko večja od moje, samo da si ti obremenjenosti nista iste narave. Kar pa zadeva; poznavanj e družbenega reda v Jugoslaviji, naj mi bo dovoljena majhna neskromnost, ta družbeni red poznam vsaj toliko kot Dimc in mi njegovi nauki niso potrebni. Osebno ne vidim ničesar slabega v vprašanjih, ker sem hotel zvedeti mišljenje dveh odgovornih ljudi v podjetju o tako pomembnih vprašanjih, kot sta razvoj podjetja in nagrajevanje. Ponovno poudarjam, da tudi tu oblika vprašanja ni pomembna. Tudi, če bi ju drugače vprašal, bi povedala svoje mnenje in ne kolektivno. Mišljenja so bila 'in vselej ostanejo osebna zadeva posameznikov in se jih na noben način ne da kolektivizirati. Vsi poskusi v preteklosti o »nacionalizaciji« osebnega mišljenja so propadli, ker so neizvedljivi. Tudi o skupnih zadevah obstojajo samo mnenja posameznikov. Skupnega mnenja ne more biti iz preprostega razloga, ker ima vsak človek svojo glavo. Druga je stvar, če o neki zadevi več ljudi enako misli. Takrat so mišljenja posameznikov enaka. Na osnovi enakega mišljenja posameznikov pride do kolektivnih sklepov in odločitev. Kaj je v tem narobe, če vprašamo posameznike za mišljenja o zadevah, o katerih se kolektivno odloča? Do sedaj smo vedno želeli, da zvemo mišljenja posameznikov, zlasti še, če SO1 ti na odgovornih delovnih mestih. Po Dimčevem mišljenju bi tega ne smeli početi, ker posamezniki ne smejo imeti svojega mišljenja o stvareh, o katerih se kolektivno odloča. Tolikoi v odgovor na vprašanja. Ker pa Dimc vedno druge nekaj sprašuje, naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz njemu zastavim nekaj vprašanj. Kakšen dejanski namen so imela vprašanja, poslana uredniškemu odboru? Zakaj Dimc vedno nekaj sumnjiči in dvomi v poštenosti drugih, ko za to največkrat nima razloga in tako ustvarja v kolektivu nezdrave in netovariške odnose? Kako si tov. Dimc predstavlja samoupravljanje, ko v imenu demokracije skuša vsiljevati svoje mišljenje drugim, ko mu pa ne uspe, reagira tako, da izstopi iz uredniškega odbora, ki v resnici ni kriv za sklepe DS, ki Dimcu niso po volji? Kakšen namen in smisel so imele njegove čestitke tov. Skoku ob izvolitvi direktorja? Ali je to en dvom več v seriji njegovih dvomov? Zakaj sl ne izbere bolj učinkovito pot uveljavljanja v podjetju, saj dela na takem področju, da bi to lahko? ing. Ljubiša Milič V mesecu januarju je odšla v pokoj pripravljalka ovojnega papirja Brigita Lorbek. Za njen dolgoletni trud se ji zahvaljujemo tudi s tega mesta in ji želimo še mnogo prijetnih let v pokoju Obvestilo VEVČE FEBRUARJA — Vse dosedanje upravičence otroških dodatkov obveščamo, da urede vso potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka v letu 1971. Osebno naj se zglasijo pri referentu za socialno zavarovanje tov. Žabjeku v II. nadstropju upravne zgradbe, soba št. 74—75. Prav tako obveščamo ostale zavarovance-ke, ki do sedaj niso bili upravičeni do otroškega dodatka, pa so upravičeni glede na višji cenzus, ki znaša za leto 1971 ND 760,- mesečno na člana gospodinjstva, naj se prav tako zglasijo pri referentu zaradi ureditve potrebne dokumentacije. Potrdila o osebnem dohodku za leto 1970 in ostalo dokumentacijo bo oddelek urejeval od vključno 9. II. do 28. II. 1971. Upravičencem priporočamo, da v določenem roku izpolnijo predpisane izjave, sicer jim bo otroški dodatek od 1. aprila 1971 dalje ukinjen. Ref. za soc. zavarovanje Franc Žabjek Merjenje temperature v industriji 1. Splošno Fiziološki občutek mrzlo— toplo je osnova za fizikalni pojem temperature. Maxwell je temperaturo definiral kot toplotno stanje telesa glede na njegovo sposobnost sprejeti ali oddati toploto. Drugi zakon termodinamike vodi do osnovne temperaturne skale, ki jo imenujemo tudi absolutno ali Kelvinovo, velja pa za poljuben medij. To skalo je možno realizirati le s plinskim termometrom, polnjenim z idealnim plinom, za katerega tudi velja plinski zakon: PV = RT. Na osnovi tega zakona dobljena skala se imenuje tudi plinska temperaturna skala in sovpada s termodinamsko v temperaturnem območju, v katerem velja plinski zakon. S plinskim termometrom ni pnkladno meriti temperature in ravno zaradi eksperimentalnih težav pri merjenju je posebna Pojem temperature je bil definiran na osnovi lastnosti makroskopskih sistemov, ki so v termičnem ravnotežju z okolico. Za neravnotežne sisteme, ki jih je v praksi največ, pa je treba ugotoviti pogoje, pod katerimi ima pojem temperature še smisel. Za to je potrebna mikroskopska slika in statična obravnava takšnega sistema. Ravnotežje je tu karak-terizirano s porazdelitvijo energije med načine gibanja mikroskopskih delcev sistema. Ta porazdelitev pa je funkcija temperature. Če sistem ni v ravnotežnem stanju, mu lahko pripisujemo temperaturo le takrat, če se mikroskopska porazdelitev energije ne razlikuje znatno od ravnotežne porazdelitve pri tej temperaturi. Iz tega razloga ima temperatura smisel le za tiste sisteme snovi, ki imajo zadostno število delcev, da je statično obravnavanje sistema upravičeno. Tako pojem temperature ni uporaben za prazen prostor ali za posamezne molekule, atome, elektrone itd. Pri sistemih, ki niso v temperaturnem ravnotežju, se je dostikrat treba omejiti na majhna volumenska in časovna območja, ki jih lahko smatramo za ravnotežna. Nekateri imenujejo tak način merjenja »temperatura v točki«. 2. Fizikalne osnove merjenja temperature Fizikalne lastnosti, kot npr. gostota, električna upornost, svetlost itd. so večinoma odvisne od temperature. Če so te pod določenimi pogoji enolično odvisne od temperature in če to odvisnost poznamo, lahko iz njihovih vrednosti določamo temperature ustreznih substanc, ki jo prej označimo s temperaturo merjenega medija. To je osnovni princip merilnikov temperature ali termometrov. Razdelitev termometrov: A: po načinu merjenja: a) vtični b) radiacijski Vtični termometer moramo vedno najtesneje spraviti v stik z medijem, ki mu merimo temperaturo, da se njuni temperaturi izenačita. Radiacijski termometri pa so 2 merjenim medijem le v posrednem stiku (sevanje). Vtični termometer kaže vedno le svojo lastno, to je tempera- komisija leta 1927 sprejela in 1948 revidirala mednarodno priznano praktično skalo, ki jo sedaj imenujemo tudi »Internacionalna temperaturna skala 1948« (ITS 1948). To se zelo dobro ujema s termodinamsko. Velika prednost pa je v tem, da jo je mogoče enostavno reproducirati. Internacionalna temperaturna skala 1948 Kot osnova služi Celzijeva ter-modinamska skala, ki ima svoje ničlišče pri temperaturi ravnotežja ledu z vodo (nasičeno z zrakom) in vrednost 100° pri vrelišču vode pri standardnem atmosferskem pritisku (1,013250 din na cm2 = 760mb). Temperatura na tej skali je označena kot »“C« izražene pa s simbolom »t«. Razen splošno sprejete internacionalne temperaturne skale so v rabi še druge. Njihove vrednosti so v naslednji zvezi z internacionalno temperaturo skalo: turo svojega čutila, zato je odčitana vrednost enaka temperaturi medija le takrat, kadar sta temperaturi medija in čutdla-termo-metra enaki. Upoštevati je treba tudi, da se temperaturno polje spremeni že, ko pride čutilo v medij, razen kadar sta njuni temperaturi popolnoma enaki in čutilo ne izmenjuje toplote z drugimi deli termometra ali če ima čutilo zanemarljivo toplotno kapaciteto v primeravi s kapaciteto medija. Toplotna kapaciteta je definirana kot Ct, kjer je masa, op pa specifična toplota čutila oziroma njegovih delov. S pomočjo te enačbe lahko ocenimo toplotno kapaciteto čutila v primeri s kapaciteto medija. Pri plinastih medijih pa je treba upoštevati še izmenjavo toplote s sevanjem, ki sledi po Ste-fan-Boltmanovem zakonu. Če je čutilo sestavljeno iz več plasti, bo izmenjava tem hitrejša, čim boljša bo toplotna prevodnost (landa) in čim tanjše bodo stene slojev. Pri termometrih, ki ne zahtevajo direktnega kontakta z medi jem (radiacijski termometri), posreduje zvezo med medijem in termometrom svetloba. Njena jakost I. je odvisna od temperature medija, ki seva. Za črno telo, poznamo zvezo med jakostjo I in temperaturo. Nečrna telesa pa sevajo pri isti temperaturi manj in odvisno od oblike površine. Del sevanja se lahko tudi izgubi v atmosferi, kar zmanjšuje intenziteto in se s tem pravilnost meritve zmanjša. Zanesljivost merjenja temperature je torej odvisna od upoštevanja številnih fizikalnih procesov, ki vplivajo na merjenje, in tudi od ustreznih ukrepov, ki odpravijo nezaželene vplive. 3. Termomehanične metode in termometri: Množico najrazličnejših termometrov lahko razdelimo glede na njihove karakteristične lastnosti in merilne principe, po katerih so grajeni v naslednje skupine: Vtični termometri Ekspanzijski plinski tekočinski dilatometrični manometrični Parni Kovinski Koaksialni Trakasti Električni Termočleni Uporovni termometri Žični Polvodniki Frekvenčni Radiacijski (daljinski) termometri Pirometri na celotno sevanje Pirometri na delno sevanje Barvni pirometri Temperaturni indikatorji Termokolorji Segerjevi stožci Indikatorske tablete in praški Posebne metode za merjenje temperature Fotolermometrija (merjenje površinske temperature) Interferometrično merjenje (merjenje temperature ob vročih ploskvah) Akustično merjenje (npr. v električnem toku) Magnetno merjenje Fotometrično merjenje (npr. pri temperaturah nebesnih teles). INatančno opisovanje vseh termometrov in vseh načinov merjenja bi bilo preobširno, zato se bom omejila na najvažnejše in takšne, ki se sicer največ uporabljajo v industriji. 1. Tekočinski termometri so polnjeni z določeno količino tekočine (kovine ali nekovine), katere volumen je odvisen od temperature. Sprememba temperature se odčituje kot sprememba volumna v kapilari (npr. živosrebrni teimu-metri, dilatometrični' termometri —• ali kot pritisk, ki ga izmerimo z manometrom — Manometričn. termometri). 2. Dilatometrični termometri se zaradi svoje enostavnosti največ uporabljajo. Izdelani so iz stekla. Sestoje pa iz bučke podaljšane v kapilaro. Polnjeni so z živim srebrom, nad katerim je vakuum, v resnici živosrebrna para (za območje — 38 do + 200 0 C) ali plin (dušik, argon) (za območje od S'0 do 620 '-C, oziroma do 750 °C) v kremenovem steklu. Uporaba polnjenih termometrov pri visokih temperaturah je nevarna zaradi pritiska v kapilari do 100 atm. Za temperature od 1100° C so primerni »vakuumski« termometri iz kremenovega stekla, polnjeni z galijem. Od organskih tekočin se uporabljajo za polnjenje termometrov petan (— 200 do + 20 °C) etilni alkohol (—100 do +50 CC) toulen (—70 do + 100 stopin Celzija) in druge. 3. Manometrični ekspanzijski termometri se v industriji uporabljajo, ker so precej robustni, v obratih, v laboratorijih pa redkeje. Spremembo temperature zaznavajo kot spremembo pritiska, ki je posledica različnega raztezanja posode (čutila) in tekočine v njej pri različnih temperaturah. Pritisk se posreduje hidravlično prek kapilare do merilnega sistema, ki je navadno Bourdono-va cev ali kovinski meh, redkeje ploščata membrana. 4. Kovinski 'razteznostni' 'termometri kažejo temperaturo na osnovi relativnega termičnega raztezka dveh snovi, od kateri je navadno vsaj ena kovina. Pri tem nastanejo sorazmerno velike sile, ki omogočajo enostavno krmljenje regulirnih in pisalnih naprav. o. Koaksialni bimetalni termometri se navadno uporabljajo za regulacijo temperature in kažejo temperaturo, pri kateri naj se izvrši električni stik, ker jo lahko poljubno nastavimo. Sestavlja ga kot čutilo kovinska cev iz medenine, nikelj ali zlitine niklja in kroma, v katerem je nameščena palica iz malo razteznega materiala (invar, porcelan, kamen). Relativni premik na nasprotnem koncu se z vzvodom poveča in prenese na kazalčni mehanizem. 6, Trakasti bimetalni termometer je kovinski trak sestavljen iz dveh kovin z različnima razteznostnima koeficientoma. Obe kovini sta zvarjeni druga na drugo, pri gretju se ena razteza boij kot druga, zato se trak ukrivi. Pogosto je trak zvit v spiralo, kar še povečuje občutljivost. 7. Bimetalni termometri se uporabljajo za območja od —30 do 400 °C. To niso tako natančni termometri, uporabljajo se bolj kot konstrukcijski elementi za kompenzacijo nezaželenih temperaturnih vplivov v aparatih. 8. Električni termometri merijo temperaturo na osnovi sprememb ene izmed električnih lastnosti (uporabnost, elektromotorna napetost ali frekvenca) v odvisnosti od temperature. Pred tern je najbolj znan termočlen, ki je narejen iz dveh različnih kovinskih žic, ki so na enem koncu v tesnem stiku (spajkani ali zvarjeni). Če sta spojišči na različni temperaturi, teče skozi termočlen tok kot posledica termonapetosti, ki je odvisna od temperaturne razlike obeh spojišč in od kovin, iz katerih sta žici. Tako tokovni krog lahko na enem mestu prekinemo in merimo termonapetost. Če je temperatura enega spojišča znana in stalna (npr. ledišče vode), lahko z merjenjem napetosti ugotovimo temperaturo drugega spojišča. Termoelememt se veliko uporablja, zlasti še za višja temperaturna območja. Za praktično merjenje se uporabljajo že ustaljene kombinacije kovin oziroma zlitin. (Najbolj znani so: železo — kon-stantan, baker — konstantan, krom — konstantan. 9. Uporovni termometri spreminjajo s temperaturo, električno upornost čujtila. Iz sprememb upornosti je možno izračunati spremembe temperature. So zelo natančni in precizni (preciznost meritev znaša ± 0,001 “C in več), so pa aparativno zahtevnejši kot termo členi ali tekočinski termometri. Uporabljajo se kovinski (žični) uporovni termometri, ki so izdelani iz kovinskih žic, navitih na izolatorju in zaščitenih z zaščitno cevjo. Z večanjem temperature jim upornost raste. Znani so tudi polprevodniški uporovni termometri in termi-storji, ki so še bolj občutljivi. Kot uporovna masa se uporabljajo sintrani oksidi Mn, Ni, Co, Fe, Zn, TI, Al, Cu, Ge in Si. 10. Frekvenčni električni termometri imajo kot merilno plo- Zamrznjena MEDVODE, JANUARJA — Kar prevečkrat se jezimo na razne, že kar domače zastoje v proizvodnji, ki nastajajo zaradi nihanja ali sklopa električnega toka. Skoda, ki zaradi tega nastane, je velika, zato je popolnoma upravičena nejevolja proizvajalcev, da mora zaradi napak drugih trpeti njihov žep. Nemalokrat je kriva takega zastoja tudi okvara na raznih visokonapetostnih napravah, ki lahko nastane iz različnih, tudi objektivnih vzrokov. Zadnji tak celodnevni zastoj je bil v začetku leta, 3. januarja, ko se je po novoletnem prazniku tovarna poganjala za redno obratovanje. Tega dne je prišlo do okvare na zadnjem delu našega dalj- ščico, izrezano v določeni smeri iz kristalnega kremena. Ta ima veliko temperaturno odvisnost lastne frekvenca. 11. Radiacijski termometri, običajno jih imenujemo pirometri, se uporabljajo predvsem za merjenje visokih temperatur. Merjenje bazira na temperaturni odvisnosti lastnosti sevanja teles, katerega temperaturo merfmo. V rabi so pirometri na celotno sevanje in pirometri na delno sevanje (imenovani tudi optični pirometri) ter barvni pirometri. 12. Temperaturni indikatorji so le pomožna sredstva za približno določanje temperatur, kadar uporaba natančnejših metod ni mogoča ali potrebna. 13. Termokolorji se uporabljajo kot premaz, ki pri določeni temperaturi spremeni barvo, vendar odvisno od časa ogrevanja. Uporabni so za merjenje površinske temperature, zlasti če se merjenja telesa gibljejo ali vrtijo. Po ohladitvi barvne spremembe ostanejo. Uporabljajo se v območju 30 do 500 °C, pravilnost merjenja je ± 5 »C. 14. Segerjeve stožce uporablja predvsem keramična industrija. Sestavljeni so iz različnih keramičnih mas in oblikovani kot 6 centimetrov visoke tristranične piramide, ki se odvisno od sestave in hitrosti segrevanja pri različnih temperaturah deformirajo in upognejo. 15. Indikatorske tablete in praški se podobno kot Segerjevi stožci uporabljajo le za oceno površinske temperature teles. Sestavljene so iz soli, kovin ali zli« tin. Opazijo pa se deformacije pri tališču. Pri vseh termometrih je potrebno, če hočemo dobiti pravilen rezultat, izvesti umerjanje, ki pa zahteva priprave in nekaj prakse. Za približno oceno pravilnosti termometrov je najbolj enostavna kontrola pri ledišču oziroma vrelišču vode. Literatura: Royds: The measu-rement and control of tempera-tures in industry. Griff its: Methods measuring temperature. Liene\veg: Tempera turmessung. Kemijski priročnik. Ing. M. Ž. (Vevče) elektrika novoda, na najbolj občutljivi točki — izolatorjih. Povprašali smo tov. Janeza Gašperina, referenta za elektrovzdrževanje, o vzroku nastale okvare. Njegovo mnenje je, da je v omrežju ELES nastal izpad električne napetosti. V takih primerih nastane tako zvan napetostni val, ki je nekajkrat večji od nazivne napetosti (35 kV). Ta napetostni val udari v končne točke daljnovoda in je na našem končnem jamboru napravil preboj enega izolatorja kabelske glave. Nastali kratkostični zemeljski tok je povzročil, da se je izolator razletel. Na slikah lahko primerjate posledice razdejanja. R. C. Znak »c lOO" c Zveza Fahrenheitova o p + 32 “F + 212 »F X »F = (x — 32) — °C 9 Reaumurova »R 0 0R 80 °R X »R = - X °C 4 Rankinova 0 Rank 491,67 ° 671,67 0 X “Ra = — (x —491,67)°C 9 Kelvinova 0 K 273,15 °K 373,15 »K X °K = (x — 273,15) °C Mi red M M 100/TOK (miero reciprocal degres) Proga prosta - smuk! VEVČE, FEBRUARJA — Vzponov na vrhove, tur in pohodov po gorah ipozimi ni. Zato pa daje sneg vse drugačne in morda celo lepše zimske užitke. Smučarska sekcija Planinskega društva Vevče je 6. II. 1971 organizirala na Veliki planini tekmovanje v slalomu. Pravico udeležbe je imel vsak član kolektiva in vsak član društva. Presenetljivo je bilo število prijav tekmovalcev. Osemintrideset jih je bilo, zraven pa še nekaj opazovalcev, ki so bodrili tekmovalce. Zato je moral tovarniški avtobus kar dvakrat odpeljati pod žičnico, drugi pa so prišli z lastn.mi avtomobili. Vstop v gondolo — in že čez nekaj minut se je megleno okolje nižine spremenilo v biserno sončni dan. Žrebanje tekmovalcev je bilo opravljeno že prejšnji dan, tako da ni bilo nepotrebne administracije na smučišču. Ker je billo tekmovanje interno, za vsakogar, tudi postavljena proga ni bila prehuda in dokaj zaprta, tako da vožnja ni bila nevarna m prehitra. Zato so tudi manj izurjeni smučarji lahko preizkusili svoje moči. Tisti pa, ki jim je bilo tekmovanje prelahko, bodo pa še imeli priložnost v letošnji sezoni pokazati svoje znanje. Na sporedu so še gozdarske smučarske tekme na Golteh, občinsko smučarsko prvenstvo in mestno v Kranjski gori, zimski del papir- ničarskih športnih iger in še izleti PD vsako soboto. Tudi smučarji Saturnusa povabijo naše na plaz pod Prisank. Škoda, da so ženske v smučarski sekciji preveč pasivne. Za sestav ekipe je namreč nujno, da sodelujejo tudi smučarke. Borbe v veleslalomu so bile kar ostre, saj so prve tri uvrščene čakale lepe praktične nagrade v obliki smučarskih rekvizitov: torbica, napenjalci za čevlje, očala, maže. Zadnjega, ki se je najbolj trudil prevoziti vsa vratca pa je čakala tolažilna nagrada — klobasa za moč. Zgodilo se je celo, da se je nekomu tako mudilo, da je po padcu pograbil smuči in pod pazduho z njimi pritekel skozi cilj. Seveda je bila organizacija tekmovanja na višku. Na mestu so bili časo-merilci, stacnterji, sodniki, fotoreporterji, zapisnikarji, ki so svoje dolžnosti dobro opravili. Vsakdo je progo z višinsko razliko 100 m in 28 vratci prevozil dvakrat, za uvrstitev pa je častno razsodišče upoštevalo le boljšo vožnjo, upoštevajoč, da je imelo tekmovanje večji družabni in propagandni pomen kot pa prvenstveni. Ženske so vozile pol proge, »veterani« pa so štartali z druge tretjine. Bralcem naj postrežemo še z uvrstitvami: Najboljši čas Mesto Startna št. Ime dn priimek enega teka (min) I. grupa: ženske I. 3. LORBEK Vanja 0:31,0 II. 1. TAURER Anica 0:51,3 III. 2. TOMŠIČ Eva 0:58,4 »*' . '^1 Ui: j Vt: J •._■ “ ; ( II. grupa: mladinci I. 7. ZAJC Dare 1:05,4 II. 9. PIRC Marko 1:10,2 III. 8. UREK J'ure 1:30,0 IV. 10. TOMSlC Aleš 1:32,0 v. 6. FERLIN Niko 1:50,0 diskv. 11. TRTNIK Jani — diskv. 12. DIMITROVIC Brane — III. grupa: člani I. 26. SELAN Peter 1:10,6 II. 17. KLESNIK Andrej 1:12,2 III. 22. ROBIDA Marko 1:13,2 IV. 16. GOLJAR Boris 1:17,4 V. 25. MEŽEK Boris 1:22,9 VI. 54. ZORKO Franc 1:23,8 VII. 18. TRTNIK Janez 1:24,9 VIII. 27. KOŠIR Franc 1:27,0 IX. 20. LAVRENČIČ Sergej 1:29,0 X. 15. CERCEK Andrej 1:31,0 XI. 53. SMREKAR Alojz 1:31,5 XII. 23. SVARC Miloš 1:36,3 XIII. 19. AMBROŽ Franc 1:41,8 XIV. 29. JALOVEC Stane 2:12,8 XV. 30. RAVNIK Miha 2:13,8 IV. grupa: starejši člani I. 36. PIRKMAIER Andrej 1:00,9 II. 35. PAVŠIČ Marjan 1:11,8 III. 32. ČERNE Silvo 1:15,3 IV. 38. PIRŠ Peter 1:22,3 V. 31. KOCJANČIČ Lado 1:25,7 VI. 40. SMIGOC Vlado 1:32,0 VII. 34. LAMPELJ Matija 1:34.3 VIII. 37. KOŠIR Tone 1:37,0 IX. 41. HRIBAR inž. Janez 1:59,9 V. grupa: veterani I. II. III. IV. 48. VENGUST Albin 46. NOVAK Tone 50. PIRC inž. Zoran 51. TAURER Ado 0:44,0 0:52,9 0:55,0 0:57,6 Tečajniki, ki so že en teden smučali in stanovali v naši koči, so vsem tekmovalcem in organizatorjem skuhali čaj. Pred hišo so si nekateri prinesli ležalne stole in se sončili. Odbor PD Vevče je presenečen nad toliko udeležbo izleta in tekmovalcev in bo take izlete še organiziral. Vabi pa vse k sodelovanju. M. R. Sportno-rekreacijska srečanja dajejo nove moči MEDVODE, FEBRUARJA - Telesna kultura je še vedno zanemarjena in nepravilno vrednotena. Potreben bi bil drugačen odnos gospodarskih organizacij do telesne kulture. Zaradi več razlogov je za telesno kulturo izredno pomembno, kako je prisotna med odraščanjem mladega človeka od otroških let naprej. Zaradi tega je tudi razumljiv poudarek, ki je dan telesni kulturi že v varstvenih ustanovah, osnovnih šolah, % . - M , ’ \, Se nekaj vratič in Miha Ravnik bo v cilju Očka pomagaj, razbil sem si nos! prav tako v srednjih šolah in ne nazadnje na univerzi, kajti zavedati se je treba, da je telesna kultura tisto področje človekovega delovanja, kateremu je treba prav zaradi zdravstvenega in vzgojnega pomena posvetiti veliko pozornosti. To tem bolj, če je stanje v telesni kulturi tako pro- Tovarišica Hribarjeva pa je skrbela, da je bil zapisnik v redu Tolažilna nagrada v obliki klobase je šla takoj v promet blematično kot je sedaj. Dejstvo je, da telesna zmogljivost mladine vse bolj upada in raste število telesnih deformacij ter obolenj, kot je moč vsakodnevno slišati razlage zdravnikov, svetovalcev po radiu 'in televiziji. Na področju športne rekreacije se v mnogih podjetjih čuti popolna odsotnost skrbi organu samoupravljanja, ki se najbolj kaže v načinu financiranja rekreacije delavcev. Grobo rečeno samoupravni organi v nekaterih delovnih organizacijah se sploh ne menijo za področje, ki zagotavlja večjo produktivnost, zdravje in zadovoljstvo svojih delavcev. S temi pomembnimi vprašanji se največkrat ukvarjajo sindikalne 'in mladinske organizacije, namesto, da bi o njih razpravljali in odločali ali pa vsaj dajali smernice in napotila — samoupravni organi. Sindikalna in mladinska organizacija v podjetju zaradi pomankanja sredstev in nenazadnje strokovnosti, prav gotovo nista sposobni organizirati in voditi takšne rekreacije, kakršno bi danes naši delavci želeli in morali imeti. Prav zaradi teh momentov v telesni kulturi pozdravljamo in podpinamo predlog Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« iz Krškega za ponovno uvedbo papirniških športnih iger, ki so bile uvedene že 1951. leta, 1963. pa ukinjene. Razveseljivo je, da so se sestanka o ponovni uvedbi 'iger udeležili predstavniki vse slovenske papirne indusitrije in da so vsi brez izjeme podprli predlog, ki naj bi pripomogel k večjemu zbliževanju in sodelovanju med kolektivi. Komisija za organizacijo teh iger je na svoji prvi seji 19. 12. 1970 v tovarni »Djuro Salaj« v Krškem poudarila, da morajo bodoče športne igre temeljiti na športnem sodelovanju, predvsem na prijateljskih športnih srečanjih, ne pa v borbi za vrhunske dosežke in prestiž nekaterih papirnic, saj je bilo še poudarjeno, da je važno sodelovati in podpirati zdravo športno rekreacijo, kjer naj bi bila dana možnost vsem članom kolektivov, ki so navdušeni nad tako vrsto sodelovanja. Na tak način, ko bodo tekle priprave za več panog hkrati, bo mogoče tudi bolj razgibati športno aktivnost v podjetjih. Franci Hočevar Zastopnice nežnega spola, Anica, Eva in Vanja po Starter Franci bo odločil, kdaj bo na vrsti nasled- tekmovanju še bolj sveže kot prej nji tekmovalec št. 31 — Franc Košir Še zadnja navodila pred startom Udeleženci smučarskega tečaja v prvem tednu februarja Posnetek z občinskega sindikalnega prvenstva v košarki za leto 1970, na katerem je ekipa Tovarne celuloze Medvode dosegla I. mesto SE ENA ZAMRZNITEV MEDVODE, JANUARJA — Letošnje leto se je pričelo v znamenju zamrznitev in nadaljevalo z zamrznitvami. Poleg zamrznjenih cen in osebnih dohodkov je tovarno na pragu novega lata prizadela zamrznitev cevovoda za črpanje snovi iz kuhari-je v sortacijo. Posledice te zamrznitve so bile: 25 ur zastoja na kuhalnikih, nepotrebno in neprijetno delo delavcev pri odtajevanju cevovoda in končno disciplinski ukrepi proti krivcem, ki so povzročili to zamrznitev. ZLOGOVNA KRIŽANKA 1 2 3 k 5 6 7 8 itH 9 10 ii 12 13 n IS m 16 IM 17 18 19 20 21 22 23 2« 25 Zaradi lažjega reševanja vam zaupamo, da ima križanka naslednje značilnosti: vse besede so samostalniki v 1. sklonu ednine, sestavljene so iz zlogov, ki imajo le po dve črki, v vsako polje pa morate vpisati en zlog. Vodoravno: 1. nalezljivo gnojno vnetje, ki ga povzročajo gonoko-ki, kapavica, 4. kraj pri Medvodah s tovarno celuloze, 7. ulovek, kar se ulovi, 8. del voza, tudi prevozno sredstvo ali vrsta plesa, 9. neznano himalajsko bitje, 10. bavarski vojvoda, 12. skupno ime za številne prehrambene predmete, 14. antičen vrč z dvema ročema, 16. majhna žila, 17. nizek svet, 20. kraj blizu Litije, znan po izkopaninah (situla), 21. krščanski turški podložniki, 22. popotna torba, 24. značilnost ljudi, ki jim služi za sporazumevanje, 25. stebrišče, stebrnik, vrsta nosilnih stebrov. Navpično: 1. nagota, nagost, 2. obmorski kraj blizu Crikvenice, 3. žensko ime (sopranistka Tebal-di) 4. vas blizu Iga, 5. sestavina čaja, tein, 6. priprava za prižiganje (kresilni kamen ipd.), 8. vrsta smole, ki se uporablja tudi v papirni industriji, 11. drugo ime za Tajsko, 13. kraj pri Domžalah z znano tovarno kartona, 15. vrsta ribe, 16. Pasternakov roman (doktor....) 18. poziv, npr. na svatbo ali prireditev, 19. kožna razpoklina, 21. divja alii domača pernata žival, 23. skozi Prijedor. reka, ki teče REŠITEV DVOJNIH SERPENTIN (objavljenih v prejšnji številki) A. kabotaža, ragada, nakazilo, ledenica, ral, usoda, rolo, cof, Arte-mis, Pan, šakal, makaronar, emi-sar, akromat, lokacija, malina, drobir, Aman, Etna. B. antena, Maribor, Danila, majica, kolt, Amor, Karasli, Merano, raka, mlaka, šnaps, 'ime, trafo, Colorado, Sula, Racine, delo, Liza, Kanada, garaža tobak. KOLOFONI J A, GALUN, ŠKROB Dvojno serpentino so pravilno rešili in bili izžrebani: po 10 din Primožič Milena, Tr-dan Marija lin Lovec Lenčka — 30 din prejme Avsec Angelca 60 din prejme ing. Majda Žemva Rešitve zlogovne križanke pošljite do 12. marca 1971 na uredništvo Našega dela, Vevče. Izžrebali bomo pet pravilnih rešitev — 2-krat po 10 din, enkrat 30 din, enkrat 60 din Angelca želi, da bi vsem dobro teknilo VREDNOST TOČKE ZA 12 PRETEKLIH MESECEV od vključno februarja 1970 do januarja 1971 VEVČE, FEBRUARJA — Obračunana vrednost točke S točka brez urami za točka ur normo za normo Brus linica 4,19 4,19 Lepila in polnila 4,12 4,12 I. PS 4,18 4,18 II. PS 4,15 4,15 III. PS 4,06 4,06 IV. PS 4,13 4,13 Strojna dodelava 3.75 4,35 Ročna dodelava 3,31 4,26 Energija 4,09 4,12 Premaz 4,12 4,12 Vzdrževanje 4,12 4,29 Razkladalci 3,21 6,20 Nakladalci 5,05 5,05 Strokovne službe 4,16 4,17 KADROVSKA SLUŽBA POROČA Tovarna celuloze Medvode Stane Jančar, lastna odpoved Brigita Lorbek, invalidsko upokojena Anica Ferlež, lastna odpoved -mi D1L0- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo jo njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. V mesecu januarju 1971 sta se zaposlila: Čadež Franc, obratni laborant, po vrnitvi iz JLA Bohinc Filip, pomočnik belilca, po vrnitvi iz JLA V mesecu januarju ni nihče zapustil podjetje Poroke: Avdič Husein se je poročil z Mehle Sefko Jerebic Matija se je poročil z Tkalec Rozalijo CejSTITAMO ! Rojstva: Poročili so se: Bojan Trtnik s Silvo Anžur Čestitamo! Rodili so se: Dipl. ing. Francu Brezniku, sin Blaž Mirku Ulčarju, sin Mirko Borisu Bojku, sin Tomaž Čestitamo! Papirnica Količevo Gabrovšku Janezu se je rodil sin Robert Abdiču Rasimu se je rodila hči Sa-baheta Bertonclju Stanku se je rod 1 sin ČESTITAMO! Papirnica Vevče JANUAR 1971 Prišli: Andrej Klešnik, iz JLA — pripravnik Marko Robida — iz JLA, pripravnik Franc Žabjek — iz JLA, strugar VI. Matjaž Leskar — iz JLA, II. pomočnik Slavko Dukarlč — iz JLA, II. pomočnik V mesecu januarju so se zaposlili: Konrad Volmajer — sušilec KS TI Valentin Žabnikar — strojni ključavničar Ivan Jerman — pomočnik strojev — pazilec sita PS II Marko Pristav — pomočnik strojev — pazilec sita KS II Viktor Hribar — pomočnik strojev — paziilec sita KS II Jože Končar — pomočnik mlinarja PS I V mesecu januarju so odšli: Ogrin Ciril dipl. ing. kem. — vodja laboratorija Rodili so se: Vesel Ani se je rodila hčerka Anita Volkar Martinu se je rodila hčerka Ksenija Dornik Karlu se je rodila hčerka Ekipa HK Slavije je letos dosegla enega največjih uspehov doslej. Z učvrstitvijo med najboljše v pretekli sezoni je letos obdržala četrto mesto za Jesenicami, Olimpijo in Medveščakom. Skrbi pa jih, če bo do naslednje sezone drsališče v Zalogu že nared. S tem bi bili možni pogostejši treningi, zvezani z dosti manjšimi stroški, dohodke drsališča pa bi lahko uporabili za razvoj društva in drsalnega športa. Odšli: Jože Lovše, lastna odpoved Franc Pleško, II. pomočnik premaznega stroja, lastna odpoved Mateja Marn Janezu se je rodila hčerka Fani Križman Marjanu se je rodil sin Marjan Čestitamo!