43 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 | 43-50
VPLIV GOSPODARSKIH RAZMER NA 
ZAPOSLOV ANJE DIPLOMANTOV
DAŠA FARČNIK
1
 
POLONA DOMADENIK
2
POVZETEK: V času zadnje gospodarske krize so vsako leto na trg dela vstopile nove 
generacije diplomantov, ki so bile soočene z manjšim povpraševanjem po delu, kar je zelo 
poslabšalo njihov prehod na trg dela. V članku na podlagi metode preživetja analiziramo 
trajanje brezposelnosti, ki jo merimo od zaključka študija do prve zaposlitve študentov, ki so 
višješolski oziroma visokošolski študij zaključili v letih med 2007 in 2011. Zaradi neugodnih 
gospodarskih razmer v času krize so bili najbolj prizadeti diplomanti novinarstva, umetnosti 
in humanistike ter poslovnih in upravnih ved, medtem ko zadnja gospodarska kriza 
diplomantov izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev ter zdravstva in sociale ni toliko 
prizadela. 
Ključne besede: prehod diplomantov na trg dela, gospodarska kriza, Slovenija
1 UVOD
Gospodarska kriza, ki je v Sloveniji dno dosegla leta 2009, se je na trgu dela odrazila 
z zmanjšanim povpraševanjem po delu in povzročila prilagoditve števila delavcev v 
obliki (množičnih) odpuščanj, zaposlitev s krajšim delovnim časom, zmanjšanja nadur 
in/ali delovnega časa ter zmanjšanja plač. Istočasno pa je vsako leto nova generacija 
študentov zaključila študij in vstopila na trg dela. Čeprav raziskave kažejo, da študenti 
v času negativnih gospodarskih trendov verjetno podaljšajo svoj študij predvsem zaradi 
nižjih oportunitetnih stroškov izobraževanja (Kahn, 2010) ali se vpišejo v nove programe 
(Card in Lemieux, 2000), večina študentov po zaključku študija vseeno vstopi na trg dela. 
Izkušnje iz prejšnjih recesij kažejo, da imajo prav tisti, ki prvič vstopajo na trg dela v času 
gospodarske krize, torej tudi diplomanti, “nesrečo” , ki ima takojšnje negativne učinke na 
zaposlovanje in višino plače, lahko pa so učinki tudi dolgoročni (Oyer, 2006; Oyer 2008; 
Kahn, 2010; Oreopoulos, von Wachter in Heisz, 2012). 
Diplomanti večinoma vstopijo na trg dela brez delovnih izkušenj, vendar so opremljeni 
z veliko količino splošnega in specifičnega znanja. Preučevanje njihove poklicne poti je 
torej pomembno z vidika posameznika, saj lahko neuporaba spretnosti in znanj na začetku 
poklicne poti pomembno vpliva tudi na njihovo (ne)uporabo v nadaljevanju kariere (Mosca 
in Wright, 2011). Hkrati pa vpogled v negativne učinke krize “nesrečnim” generacijam 
1 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: dasa.farcnik@ef.uni-lj.si
2 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: polona.domadenik@ef.uni-lj.si

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 44
nosilcev ekonomskih politik omogoča načrtovanje aktivnih politik zaposlovanja ob 
ponovni gospodarski krizi.
Učinke krize preučujemo s primerjavo trajanja brezposelnosti od zaključka višješolskega 
in visokošolskega izobraževanja do prve zaposlitve diplomanta glede na leto in tudi 
mesec diplomiranja oziroma zaključka izobraževanja. Posameznik ob vstopu na trg dela 
ne more vplivati na morebitne neugodne gospodarske razmere oziroma na zmanjšano 
povpraševanje po delovni sili, zato ugotavljamo učinek slabih gospodarskih razmer na 
verjetnost zaposlitve. Glede na to, da so predhodne raziskave prehoda diplomantov na trg 
dela pokazale, da je trajanje brezposelnosti odvisno ne samo od časovne dimenzije zaključka 
študija, temveč tudi od področja in stopnje izobraževanja (Farčnik in Domadenik, 2012), 
so v nadaljevanju predstavljeni negativni učinki vstopa na trg dela v času gospodarske 
krize posebej za področja in stopnjo izobraževanja.
V nadaljevanju so najprej navedeni podatki o vzorcu, torej generacijah diplomantov, ki 
so študij zaključile v letih med 2007 in 2011. To pomeni, da so na trg dela vstopali od 
januarja 2007 pa do konca leta 2012 in so bili diplomanti, ki so študij zaključili v letu 
2011, opazovani najmanj eno leto. Sledi kratek pregled uporabljene metode preučevanja. 
V tretjem poglavju so povzeti rezultati analize trajanja brezposelnosti od zaključka študija 
do prve zaposlitve, ki temelji na standardnem modelu funkcije preživetja (Kaplan & Meier, 
1858) in izračunih stopnje hazarda (Cox, 1972). V četrtem poglavju so predstavljeni 
zaključki in kratka diskusija.
2 PODATKI IN METODOLOGIJA
Za analizo vstopa diplomantov višješolskega oziroma visokošolskega študija na trg dela 
so uporabljeni mikropodatki Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju 
SURS, 2013), ki vključujejo individualne podatke za generacije diplomantov od leta 2007 
do vključno leta 2011. Poleg meseca in leta diplomiranja podatki vključujejo informacijo 
o visokošolski inštituciji, področju izobraževanja na podlagi standardne klasifikacije 
področja in stopnje izobraževanja (ISCED) na dve mesti natančno, informacijo o 
načinu študija (redni oziroma izredni študij) ter osebne karakteristike, kot so spol, leto 
rojstva, kraj bivanja in državljanstvo. Diplomantom omenjenih generacij so pripisani 
podatki Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki vključujejo 
celotno zaposlitveno zgodovino posameznika. Podatki tako omogočajo izračun trajanja 
brezposelnosti od zaključka visokošolskega izobraževanja do prve zaposlitve. Glede na to, 
da se vstop na trg dela v večini primerov razlikuje med diplomanti, ki so študirali redno, 
in tistimi, ki so študirali izredno (slednji so namreč večinoma zaposleni že v času študija), 
so v analizi upoštevani zgolj diplomanti, ki so študirali redno in so svojo prvo zaposlitev 
poiskali po zaključku izobraževanja.
V obdobju od januarja leta 2007 do konca leta 2011 je visokošolski študij zaključilo 46.453 
rednih študentov, vendar pa je zaradi manjšega števila opazovanih študentov, ki so med 

D. FARČNIK, P . DOMADENIK | VPLIV GOSPODARSKIH RAZMER ... 45
prvimi zaključili prenovljene bolonjske programe, in zaradi manjkajočih podatkov o 
mesecu diplomiranja v nadaljevanje analize vključenih 36.584 študentov, ki so v letih med 
2007 in 2011 zaključili visokošolski študij. Po posameznih letih je opazovano različno 
število študentov. V analizo je vključenih 6.375 študentov, ki so študij zaključili v letu 
2007, 7.756 študentov, ki so študij zaključili v letu 2008, 7.107 tistih, ki so študij zaključili 
v letu 2009, 8.479 tistih, ki so študij zaključili v letu 2010, ter 8.867 študentov, ki so študij 
zaključili v letu 2011. Najpogostejši mesec zaključka študija v vseh generacijah je bil 
september, ko je študij zaključilo 29,5 odstotka študentov v vzorcu, drugi najpogostejši 
mesec zaključka študija je bil junij, ko je študij zaključilo 12,4 odstotka vseh študentov. 
Večina študentov v vzorcu oziroma 65,0 odstotka je ženskega spola. Približno četrtina 
opazovanih študentov prihaja iz osrednjeslovenske regije (24,7 odstotka), sledijo študenti 
iz podravske (15,9 odstotka), savinjske (13,9 odstotka) in gorenjske regije (9,5 odstotka).
Največ študentov v vzorcu je končalo študij poslovnih in upravnih ved (21,8 odstotka), 
sledijo jim študenti naslednjih področij izobraževanja: družbene vede (10,2 odstotka), 
zdravstvo (9,1 odstotka), izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (9,1 odstotka) ter 
tehnika (8,9 odstotka). Več kot polovica vseh študentov v vzorcu (oziroma 52,7 odstotka) 
je v opazovanem obdobju zaključila univerzitetni program pred bolonjsko reformo, 20,3 
odstotka študentov pa je zaključilo visokošolski program, ki še ni bil deležen bolonjske 
reforme. Delež študentov, ki so v obdobju od leta 2007 do 2011 zaključili prenovljeni 
bolonjski študij, se je seveda povečeval in je za celoten vzorec znašal 4,7 odstotka za 
visokošolski bolonjski študij prve stopnje, 14,7 odstotka za univerzitetni bolonjski študij 
prve stopnje ter 0,8 odstotka za bolonjski magistrski študij druge stopnje.
Pri analizi trajanja brezposelnosti po zaključku študija je uporabljena standardna Kaplan-
Meierjeva (1958) funkcija preživetja, ki meri verjetnost statusa brezposelne osebe v vsakem 
mesecu po zaključku študija. Standardna funkcija preživetja tudi omogoča opazovanje 
posameznikov v času, ko različno vstopajo v opazovano obdobje, kar pomeni, da vstopajo 
na trg dela v različnih mesecih in letih. To pomeni, da se čas opazovanja za posameznika 
začne ob zaključku študija in se ga opazuje toliko časa, dokler se posameznik ne zaposli. 
Pri tem je upoštevana tudi regijska stopnja brezposelnosti (Brunner in Kuhn, 2010). Z 
drugega zornega kota pa lahko pogledamo verjetnost izhoda iz statusa brezposelnosti, to 
je zaposlitve, in izračunamo tako imenovano stopnjo hazarda (angl. Hazard rate) (Cox, 
1972). Pri tem se upoštevajo osebne karakteristike posameznika, področje in stopnja 
izobraževanja ter razmere na trgu dela, ki jih merimo z letom, mesecem in regijsko stopnjo 
brezposelnosti.
3 REZULTATI
Najprej so predstavljeni rezultati funkcije preživetja. Slika 1 kaže delež brezposelnih in 
njegovo zmanjševanje v prvih desetih mesecih po zaključku študija. Funkcije preživetja so 
prikazane za vsako posamezno leto preučevanja. Najnižje ležeča krivulja predstavlja deleže 
brezposelnosti tistih študentov, ki so študij zaključili v letu 2007, ne glede na področje 

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 46
izobraževanja oziroma stopnjo izobrazbe. Iz slike je razvidno, da se je v povprečju v 
vsakem nadaljnjem letu opazovanja prehod na trg dela poslabšal. Tako krivulja, ki kaže 
delež brezposelnih diplomantov, ki so zaključili študij v letu 2008, leži nad tisto, ki 
prikazuje deleže brezposelnih diplomantov v letu 2007. Čeprav se je v letu 2010 bruto 
domači proizvod ponovno povečal, so diplomanti, ki so zaključili študij v letih 2008 in 
2009, potrebovali dlje časa, da so našli zaposlitev. Enako velja za študente, ki so študij 
zaključili v letu 2010 ali 2011.
Slika 1: Kaplan-Meierjeva funkcija preživetja, 2007–2011
Vir: SURS (2013), lastni preračuni.
Za boljši vpogled v negativne vplive neugodnih gospodarskih razmer ob vstopu na trg 
dela in posledično manjšo uspešnost pri iskanju zaposlitve po zaključku študija pa so v 
nadaljevanju predstavljene verjetnosti izstopa iz brezposelnosti, torej verjetnosti zaposlitve 
(angl. Hazard rate) za posamezna področja izobraževanja. Z izjemo diplomantov 
izobraževanih ved in izobraževanja učiteljev ter zdravstva pri večini opazovanih let 
ugotavljamo negativne učinke zaključka študija tako v kriznem letu 2008 kot tudi v letih 
2009, 2010 in 2011, ko smo sicer beležili pozitivno gospodarsko rast. V tabeli 1 so prikazani 
koeficienti za posamezna leta in področja izobraževanja, ki so rezultat primerjave funkcije 
hazarda, izračunane za posamezno področje izobraževanja, in razlike v posameznem letu 
v primerjavi z letom 2007. Področja izobraževanja so na podlagi Standardne klasifikacije 
področij izobraževanja (ISCED) razdeljena na 22 skupin, pred vsako skupino je zapisana 
še dvomestna šifra področja.

D. FARČNIK, P . DOMADENIK | VPLIV GOSPODARSKIH RAZMER ... 47
Če torej primerjamo verjetnost zaposlitve diplomantov znotraj posameznih področij 
izobraževanja, ki jo merimo s funkcijo hazarda, na podlagi tabele 1 ugotovimo, da lahko 
identificiramo tri skupine diplomantov. Prva skupina je tista, na katero čas vstopa na 
trg dela ni imel velikega vpliva pri iskanju zaposlitve oziroma so bili negativni vplivi 
krize razmeroma majhni. Med njimi so predvsem diplomanti izobraževalnih ved in 
izobraževanja učiteljev, veterine, varstva okolja, varovanja in socialnega dela. Prav za 
slednje se je stopnja hazarda, ki meri verjetnost izstopa iz statusa brezposelne osebe, v 
preučevanem obdobju povečala. V to skupino bi lahko uvrstili tudi diplomante zdravstva, 
za katere so se verjetnosti izstopa iz statusa brezposelne osebe v času sicer povečevale, 
vendar so bile spremembe razmeroma majhne.
V drugo skupino bi lahko uvrstili diplomante, ki jih sprva negativni učinki krize niso 
pretirano prizadeli in so jih večinoma občutili s časovnim zamikom. Diplomanti 
humanistike, ved o živi naravi ter matematike, ki so študij zaključili v letih 2010 in 2011, so 
tako v povprečju dlje časa ostali brezposelni po zaključku študija. Negativne učinke krize 
so tako občutili predvsem tisti diplomanti umetnosti, fizike in kemije ter računalništva, ki 
so študij zaključili v letu 2011.
Največjo “nesrečo” zaradi spremenjenih gospodarskih razmer pa so imeli diplomanti 
novinarstva, ki jim sledijo diplomanti poslovnih in administrativnih ved, ki jih skupaj 
z diplomanti tehnike, proizvodnih tehnologij, arhitekture, kmetijstva ter osebnih in 
transportnih storitev uvrščamo v tretjo skupino. Podobno kot v drugi skupini so bili 
negativni učinki krize prisotni pri vstopu na trg dela za tiste diplomante, ki so študij 
zaključili v letu 2011. Med njimi so učinke krize najbolj občutili diplomanti novinarstva, 
na drugi strani pa bistveno manj diplomanti prava.
Tabela 1: Spremembe verjetnosti zaposlitve po področjih izobraževanja in letih
2008 2009 2010 2011
14 Izobr. vede in izobr. učiteljev 0,142 0,055 0,075 -0,107
(0.066) (0,069) (0,074) (0,077)
21 Umetnost ‒0,308 ‒0,303 ‒0,556 ** ‒1,049 ***
(0.216) (0,211) (0,215) (0,235)
22 Humanistika ‒0,028 ‒0,172 ‒0,432 *** ‒0,931 ***
(0.107) (0,109) (0,116) (0,131)
31 Družbene vede -0,134 -0,568 *** -0,561 *** -1,107 ***
(0,082) (0,089) (0,092) (0,108)
32 Novinarstvo -0,461 * -1,365 *** -1,229 *** -2,049 ***
(0,268) (0,291) (0,273) (0,339)
34 Poslovne in upravne vede -0,349 *** -0,703 *** -0,723 *** -1,058 ***
(0,053) (0,057) (0,062) (0,071)

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 48
Opombe: *** označuje p < 0,01; ** označuje p < 0,05; * označuje p < 0,1. Standardne napake so v oklepajih. 
Pri izračunu stopnje hazarda so upoštevane tudi naslednje spremenljivke: spol, starost in regionalna stopnja 
brezposelnosti.
Vir: SURS, 2013, lastni preračuni.
2008 2009 2010 2011
38 Pravne vede -0,050 -0,230 *** -0,404 *** -0,474 ***
(0,082) (0,088) (0,097) (0,104)
42 Vede o živi naravi -0,188 -0,107 -0,745 *** -1,100 ***
(0,163) (0,153) (0,163) (0,179)
44 Fizikalne in kemijske vede 0,005 0,022 -0,124 -0,471 **
(0,180) (0,174) (0,198) (0,194)
46 Matematika in statistika -0,120 0,303 -0,671 ** -1,308 ***
(0,313) (0,317) (0,319) (0,336)
48 Računalništvo -0,026 0,013 -0,181 -0,586 ***
(0,148) (0,148) (0,153) (0,155)
52 Tehnika -0,297 *** -0,241 *** -0,418 *** -0,715 ***
(0,077) (0,076) (0,079) (0,082)
54 Proizvodne tehnologije -0,078 -0,435 *** -0,586 *** -0,992 ***
(0,128) (0,135) (0,133) (0,140)
58 Arhitektura, urbanizem in gradb. -0,129 -0,278 ** -0,751 *** -1,110 ***
(0,113) (0,114) (0,128) (0,142)
62 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo -0,310 ** -0,546 *** -0,944 *** -1,083 ***
(0,136) (0,150) (0,156) (0,171)
64 Veterinarstvo -0,034 -0,190 -0,323 -0,439
(0,254) (0,239) (0,263) (0,269)
72 Zdravstvo -0,043 -0,118 * -0,124 * -0,220 ***
(0,063) (0,063) (0,065) (0,067)
76 Socialno delo 0,377 0,392 * 0,645 *** 0,652 ***
(0,266) (0,232) (0,240) (0,245)
81 Osebne storitve -0,133 -0,593 ** -0,739 *** -1,099 ***
(0,243) (0,241) (0,255) (0,271)
84 Transportne storitve -0,427 ** -0,781 *** -0,784 *** -0,769 ***
(0,172) (0,180) (0,189) (0,199)
85 Varstvo okolja -0,032 -0,760 -0,886 -0,516
(0,357) (0,484) (0,542) (0,530)
86 Varovanje -0,265 -0,282 -0,416 * -0,370

D. FARČNIK, P . DOMADENIK | VPLIV GOSPODARSKIH RAZMER ... 49
4 ZAKLJUČEK
Brezposelnosti, še zlasti pa brezposelnosti med mladimi in tistimi z visokošolsko izobrazbo, 
ki so največ investirali v človeški kapital, je bilo v času med krizo in po njej namenjene 
veliko pozornosti v vseh evropskih državah. Največ pozornosti je bilo namenjeno v tistih 
državah, ki zaostajajo za povprečjem Evropske unije, oziroma v tistih, kjer se je stopnja 
brezposelnosti močno povečala. Študenti lahko zaradi neugodnih gospodarskih razmer 
študij podaljšajo ali pa se vpišejo v druge programe, vendar je podaljševanje študentskega 
statusa omejeno in sčasoma so prisiljeni vstopiti na trg dela. Tako kljub slabim 
gospodarskim razmeram vsako leto šolanje zaključi več kot 8.000 diplomantov, zato nas 
je v tem prispevku zanimalo, kako se je spreminjala verjetnost zaposlitve za diplomante 
po letih, predvsem v času krize, in kakšne so bile spremembe po posameznih področjih 
izobraževanja. Ugotovili smo, da se je od leta 2007 pa vse do leta 2011 verjetnost zaposlitve 
zmanjševala, kar pomeni, da je bilo v povprečju manj diplomantov zaposlenih v prvih 
mesecih po zaključku študija v letu 2008 kot v letu 2007, v letu 2009 še manj in najmanj v letu 
2011. Magnituda negativnega učinka posameznega leta diplomiranja pa se je razlikovala 
po področjih izobraževanja. Največja je bila za diplomante novinarstva in poslovnih ter 
upravnih ved, najmanjša pa za diplomante izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev 
ter socialnega dela, malo tudi zdravstva. Čeprav so bili diplomanti določenih področij, 
na primer diplomanti arhitekture, urbanistike in gradbeništva, kmetijstva, gozdarstva in 
ribištva, fizike, kemije ter računalništva, relativno uspešni tudi v času krize, so bili tisti 
študenti, ki so zaključili študij v letu 2011, vseeno manj uspešni pri iskanju zaposlitve.
LITERATURA IN VIRI
Brunner, B. & Kuhn, A. (2014). The impact of labor market entry conditions on initial job 
assignment and wages. Journal of Population Economics, 27(3), 705–738.
Card, D. & Lemieux, T. (2001). Dropout and Enrollment Trends in the Post-War Period: 
What Went Wrong in the 1970s? In Jonathan Gruber, ed., An Economic Analysis of Risky 
Behavior Among Youth. Chicago: University of Chicago Press, 439–482.
Cox, D. R. (1972). Regression models and life tables (with discussion), Journal of the Royal 
Statistical Society, series B, 34, 187–220.
Farčnik, D., & Domadenik, P . (2012). Has the Bologna reform enhanced the employability 
of graduates? Early evidence from Slovenia. International Journal of Manpower, 33(1), 
51–75. 
Kahn, L. B. (2010). The long-term labor market consequences of graduating from college 
in a bad economy. Labour Economics, 17(2), 303–316.

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 50
Kaplan, E. L.; Meier, P . (1958). Nonparametric estimation from incomplete observations. 
Journal of the American Statistical Association, 53(282), 457–481.
Mosca, I. & Wright, R. E. (2012). Chasing Graduate Jobs? Centre for Population Change 
Working Paper Number 16.
Oreopoulos, P., von Wachter, T. & Heisz, A. (2012). The Short- and Long Term Career 
Effects of Graduating in a Recession: Hysteresis and Heterogeneity in the Market for 
College Graduates. American Economic Journal: Applied Economics, 4(1), 1–29.
Oyer, P . (2006). Initial Labor Market Conditions and Long-T erm Outcomes for Economists. 
The Journal of Economic Perspectives, 20(3), 143–160.
Oyer, P. (2008). The Making of an Investment Banker: Macroeconomic Shocks, Career 
Choice and Lifetime Income. The Journal of Finance, 36(6), 2601–2628.
Statistični urad Republike Slovenije (2013). Mikropodatki iz podatkovnih baz izobraževanja 
in trg dela.