Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg t. Telefon St. 73. Leto XXIBI. Št. 30. Kranj, 29. Julija 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*> Četrtletno 10-- din. din, Športno kopališče v Straheči dolini Veljalo bo približno 1 mifjon dinarjev in bo jeseni dograjeno. Kopališko vprašanje je rešeno. Ce se te dni napotiš mimo pokopališča na sprehod proti Straheči dolini in Mali Rupi. boš videl, kako je dosedaj zapuščena in osamljenu dolinica, po kateri se je pred tisočletji potok Rupuščica izlival v Kokro in za katero so ljudje le do nedavnih let trdili, da v njej, oziroma v tamkajšnjem gozdu rado straši, da ponoči ni varno tam hoditi — od tod tudi ime Straheča — letos naenkrat oživela, kako se tam na delu gibljejo pridne roke. kako so preoblikuje teren, kjer bo zgrajeno novo kranjsko kopališče. Kranjsko kopališko vprašanje je s tem rešeno, gordijski vozel, ki se je zdel tako zapleten, da ga ni bilo moč razvozlati, je s tem presekan. In mislimo, da bo s tem vsem ustreženo. Najbrže ga ni med nami, ki bi dejal, da kopališče ni potrebno, suj imajo moderna kopališča danes že vsa mesta in celo nekatere vasi in trgi. Z dejstvom, da je pa v Straheči dolini in ne kje drugje, se bodo pa v kratkem času kot vsa znamenja kažejo, sprijaznili tudi največji nasprotniki sedanjega načrta. Saj za kopališče so že danes, samo to še ne morejo priznati, da tudi politični nasprotnik zna in more kaj ustvariti. Letošnji program: kopališče in vodovod. Lesenemu mostu, novi šoli in pokopališču se bosta letos pridružili še dve važni za napredek Kranja potrebni napravi, kopališče in vodovod, ki bo tudi že dovršen do konca mesca avgusta. Po vseli teh delili meščani lahko presodijo, ali so že kdaj imeli bolj agilno, bolj sposobno in bolj iniciativno občinsko upravo, ki bi v taki meri skrbela za razvoj in napredek 'mesta. Predzgodovina novega kopališča in načrti. Če že pišemo o novem kopališču, se ozrimo še nekoliko v preteklost, ozrimo se na borbe, ki so se vodile za in proti. Kdor pozna ves historiat, bo vedel, da vse te priprave, vse te debate in nučrti segajo tja do 1. 1931. Takrat je dozorelo prepričanje, du je staro kopališče pod Fockovo tovarno doslužilo, da je kopanje radi po kanalizaciji umazane vode celo nezdravo in nebigienično, da je to kopališče treba zapreti, skratka, da Kranj potrebuje novo kopališče. To misel je tedaj zlasti zagovurjal I v dopisih iz Kranja dnevnik »Slovenec", zago-j varjali pa so jo tudi vsi uvidevni faktorji. Ni-; komur pa ni bilo mar, da je do uresničitve j tega načrta in te zahteve tako daleč. I Nastalo je vprašanje: kje graditi novo ko-j pališče. Predložili so se različni načrti, klicali so se na pomoč razni strokovnjaki in inženirji. Menda prvi načrt je predvideva! kopališče pri Hujanskem mostu, nadaljni zopet na Fo-ckovem travniku na llujah. potem na Kre-I nerjevcm travniku in v Slavčevem (sedaj Bi-dovčevem) kamnolomu na Zlatem polju. Z ene strani se je zopet predlugalo prostor na Maj-dičevem otoku. Ker se je pa pričakovala gradnja mostu čez Kokro, je bilo izraženo mnenje, naj se bodoče kopališče gradi na Hujanski ravnini, v „noveni Kranju". Nekateri so hoteli imeti kopališče na Savi nekje v Stružc-vem. Tudi ob Kokri v Straheči dolini se je iskal primeren prostor. Potem pa je prišla za zaključek še slavna „županova ja'ma" na Su-hadolnikovem travniku, katero so strokovnjaki odklonili kot neprimerno za novo kopališče. O slednjem prostoru se je tudi veliko pisalo in razpravljalo na občinskih sejali in dogodki zadnjih let mnogo bolj segajo v območje spomina naših čitateljev, kot prejšnji, zato o njih ne bomo govorili. Straheča dolina je odločila. Odločitev je padla, oziroma je vsaj bila nakazana, ko je arhitekt g. prof. Vuinik napravil generulno skico oziroma osnutek za novi regulacijski načrt, ki predvideva vse razvojne možnosti in potrebe velikega bodočega Kranja. Kot znano se je medtem že izvršila inkorpo-racija in komasacija okoliških vasi Kranju. Osnutek prof. Vurnikovega regulačnega načrta pa je že od vsega početku predvideval kopališče v Straheči dolini, kjer je mogoče ustreči vsled obilice prostora vsem zahtevam modernega Športnega kopališča s pripadajočimi bazeni, športnimi napravami in igrišči. Oddaljenost od mesta ne pride v poštev, saj se razvoj mesta avtomatično pomika v tej smeri. Seveda je bilo treba odstraniti še razne ovire, preskrbeti načrte in kredit, treba je bilo odobritve po občinskem odboru in banovini, kupiti zemljišče in izvršiti razlastitev, licitacijo in oddajo del, da se končno sedaj kopališče res že gradi. Kakšno bo novo kranjsko kopališče? ŠPORTNO KOPALIŠČE V KRANJU Tolmač k sliki: l) plavalni bazen s skakalnim stolpom; 2) otroški bazen; 5) igrišče; 4) blu-gujne in stranišča za ženske; 5) kabine; 6) filtri, črpalke in prostor za "plavalnega mojstra; •) prhe, stianišča za kopalce in omarice; 8) pokrit hodnik za restavracijo; 9) prostori za restavraterju; )0) vhod v kopališče; 11) vhod v restavracijo; 12) prostor za parkiranje avtomobilov in koles; 13) park. Športno kopališče v Straheči dolini bo zgrajeno amfiteatralno in bodo bazeni 3 m nižji od platoja, oziroma ravnine, ki na obeh straneh olWaja dolino. Vsa dolina bo izrabljena /a ko- palne bazene, na platoju pa bodo slačilnice iii druge naprave. Načrt predvidevu napravo treh bazenov in sicer: bazen za plavače, ki bo dolg "><> m in širok 18 m, bazen za otroke dolg 13 m in širok 10 m, katera oba se sedaj gradita, in bazen za neplavače na severnem koncu doline dolg 48 m, širok 14 m, globok pa 80 do 150 cm. Ta bazen za neplavače se zaenkrat ne bo gradil, zato se bo ta prostor n»sul in splaniral ter bo služil za tenis igrišče. Glavni bazen za plavače bo imel 3 globine, ki bodo v poševni ploskvi prehajale polagoma ena v drugo. Pod skakalnim stolpom bo znašala globina 5.20 m, v sredini bazena 3.50 m, na zgornjem koncu ob otroškem bazenu pa se bo globina znižala na 1.40 m. Skakalni stolp, ki bo na južnem delu kopališča, bo imel eno desko 10 m visoko, 2 po 5 m, 2 po 3 m in 2 po 1 meter. Otroški bazen bo globok okrog 50 cm. Na platoju nad bazenom in sicer na oni strani, kjer je sedaj gozd, ki se razprostira v smeri proti Mali Rupi, bo nasproti skakalnega stolpa vhod v kopališče, 2 blagajni, kabine, nato prostor za kopalnega mojstra, strojni oddelek s čistilnimi napravami, prhe in stranišča, ter končno omarice. Ob cesti ki vodi na Malo Rupo, lx> v polkrogu zgrajena pokrita veranda za restavracijo ali bife, pomožni prostori pa lx>do že na platoju na kranjski strani. Vhod v restavracijo bo tam, kjer je sedaj cesta v dolini najnižja. Pobočje med bazenom in slačilnicami oziro-inu restavracijo bo splanirano v naklonu 1 na 2 in posejano s travo. Na nasprotni strani bo pa naklon pobočja 1 na 1, dokler ne bo odkupljeno potrebno zemljišče in podrta prva hiša. V sredini bo prostor pred restavracijo podaljšan s ploščo na stebrih preko celega pobočja. Ta terasa bo služila pri eventuelnih prireditvah v restavracijske svrhe, ali pa za godbo. Pod teraso bo shramba za orodje. Plavalni bazen bo ves fundiran na čvrstem terenu, samo pod ploščo v nižjem delu bazena bo nasut konglomerat do višine 1 m. Otroški bazen bo za 80 cm nižji od plavalnega iz razloga, da se lahko sigurno zgradi v zdravem terenu. Od kabin bodo do bazena vodile stopnice v širini 10 m. Stene bazena bodo zgrajene do višine hodnika, ki l>o širok 4 m in bo vodil kroginkrog, brez nazidka, zato pa bodo na hodniku na obeh straneh klopi iz hrastovih desk, ki bodo nudile udobne sedeže in počitek, obenem bodo pa služile za ograjo. Hodnik bo tlakovan z betonskimi ploščami in /lasti pri-meren za sončenje: Med restavracijo in skakalnim siolpom bo kot nekak podaljšek obeh hodnikov polkrožen tlakovan prostor, dolg 23 in širok 22 m, namenjen za igrišče. Zgradba za kabine bo napravljenu kot lopa: zidani stebri z leseno streho, krito z valovitim salonitom, isio tuko kot restavracijski prostori. Za čiščenje so predvidene prhe. Vsak kopalec se bo moral najprej pod prho oprati, šele potem bo smel v bazen. Ker si bodo kopalci v okolici bazena umazali noge, bodo na obeh straneh plavalnega bazena napravljeni mujhni bazeni za umivanje nog. Vstop v plavalni bazen Ik> mogoč le na plitvem mestu s stopnic, ki bodo na vsaki strani s platoju vodile k bnzenu. V globokejšem delu bu-/enu bodo zgrujene posebne niše uli lestve, na vsaki strani po dve. Kabine bodo lesene od tal dvignjene za (5 cm radi lažjega čiščenja. Stranišča bodo na 3 mestih. Eno moško pri prostoru restavracije, eno žensko ob glavnem vhodu blizu blagajne, obe dve namenjeni za goste restavracije in tretje stranišče za prhami v srednjem delu plavalnega bazena, ločeno za molke in ženske. Kabin Ih> 160, omaric pa 90 in se še lahko pomnožijo. Polnjenje bazena se bo vršilo iz vodovoda, ki bo priključen direktno na glavno cev nove vodovodne proge Rupa-Kranj. Veliki plavalni bazen bo vseboval 1900 kub. m vode, otroški pa okrog 40 kub. metrov. To polnjenje in Čiščenje bazena se bo vršilo dvakrat tedensko: drugače pa se bo voda vsak dan čistila na ta način, da se bo črpala iz globljega dela v čistilno napravo, kjer se bo čistila v filtrih in se bodo dodajale kemikalije za biološko desinfrk- Kraijiea Marija v Sloveniji V sredo zvečer je dopotovala v Slovenijo Nj. Vel. kraljica Marija. Dvorni vlak se je ustavil za nekaj minut v Ljubljani, kjer je bil na kolodvoru ban g. dr. Natlačen. Kakor so Gorenjci priredili Nj. Vel. kraiju Petru II. danes teden prisrčen sprejem v Lescah in na Bledu, kamor je z morja prišel na letovanje, tako iskreno želimo tudi njegovi materi kraljici Mariji prijetno bivanje med nami. Narodne noše is kranjske dekanije Naše zbirališče za sprevod je pred Marovo hišo na Mestnem trgu. Zberemo se okrog d e-kanijskega križa, ki je tako velik, da ga 'boste takoj videli. V sprevodu gremo v skupini takoj za križem. Španska rasstava v Ljubljani Španska razstava v Ljubljani v Akademskem domu je bila otvorjena v sredo 26. julija. Razstava prikazuje komunistično propagando v Španiji za časa državljanske vojne. Organizirala sta jo v okviru kongresa oo. Ledit in Pe-legrino. Na razstavi so prikazane vse grozote komunističnega režima v Španiji na podlagi podatkov, sistemiziranih v grafikone. Razstava je prirejena kot protikomunistična razstava s pomočjo gradiva komunistične propagande same. Ko greste v Ljubljano, obiščite tudi to razstavo. Odhod vlakov na kongres Posebni vlaki za kongres. Za udeležence iz Kranja do št. Vida bo v soboto vozil posebni vlak, ki bo odhajal iz Kranja v soboto ob 17.25, udeleženci iz tržiške proge pa z rednim vlakom ob 14.45. V nedeljo zjutraj pa iz Kranja ob 6.01, iz Tržiča pa z rednim vlakom ob 5.52. Vračajo se pa udeleženci iz Ljubljane s posebnim vlakom ob 18.20 za Žabnico in Kranj, za tržiško progo z lirugim delom rednega vlaka ob 19.30. cijo vode. Ta proces bo stalno v obratu. Ker pa se del vode zgubi in izgine vsled pljuskanja v razne kanale, se je preračunalo, da bo treba dodajati vsak dan do 100 kub. m sveže vode pri največjem obratu. Voda v otroškem bazenu se ne bo filtrirala, ampak samo obnavljala. Ko se bo bazen praznil, bo vodu odtekala po posebni odtočni cevi izpeljani pod bazenom in pod cesio v Kokro. Zidovje bazena ho fundirano na skalo, na čvrst teren. Plošča bo i>oloži'iia na raščen teren, deloma pa na nasip iz konglomerata. Spcdnja podlaga bo kamenita, na vrhu pa 5 cm finega gramoza, nanjo bo prišla 8 cm debela betonska plast, nato več slojev talkumira-ne asfaltne lepenke, nato pa še sloj betona v debelini 10 cm. Na vsakih K) m bodo napravljene dilatacije s pločevino iz cinka, zalite z asfaltom. Hodnika okrog bazena bosta tlakovana z betonskimi ploščami in široka po 4 m. Pred kabinami na platoju bo pa tudi hodnik iz betonskih plošč, širok 4 m. Okroginokrog bazena se ibo napravila ograja in zasadilo drevje. Gozd, ki se nahaja za kopališčem, se bo pozneje pretvoril v park. Kopalilče z ograjo vred bo veljalo okrog 1 milj. din. Dovršeno bo jeseni, ali kake malenkosti še spomladi, da bo do prihodnje sezone odprto. Pri načrtih za kopališče so sodelovali 3 projektanti. Glavni načrt je napravil arh. prof. V urnik: statičen račun ing. prof. Dimnik, načrte za vodovodne instalacije in filtrirne naprave pa ing. Pečenko. Kopališče gradi gradbeno podjetje Karol Kavka iz Ljubljane pod vodstvom ing. Rota. gradbeno nadzorstvo občine pa vrši ing, Hinko Brillv. Pri gradnji je zaposlenih do 50 delavcev. STRAN 2 »GORENJEC« jif .,,J«rife šolstvo V katerih šolah in s kakšnim uspehom se šola naša mladina? Delavski obzornik.. Šolstvo je merilo za kulturni razvoj vsakega naroda. V šoli dobiva mladina že v nežni 4etinski dobi prve nauke, prvo podlago za ves nadaljni duševni in miselni razvoj, šola nuđi <>ne prepetrebne smernice za vse bodoče delo in udejstvovanje v življenju, pa naj bo to delo praktičnega značaja, ali pa izrecno znanstveno izživljanje. Šolska doba, ko otrok pohaja v te ali one vrste šole, navadno tudi v vzgojnem smislu vpliva na bodoči razvoj značaja, bodisi posameznika, bodisi celote. Brez šolstva si danes ne moremo predstavljati nobene države, šolstvo je podlaga vse civilizacije in kulture, je fundament, na katerem človeški dub gradi, zida in snuje neprenehoma svoje načne, u-stvarja razna delu fizičnega kot psihičnega svetu. Borba za pridobitev različnih šol od o- snovne do najvišje je bila pri raznih narodih zlasti pri onih, ki so jim vladali, ali še vluda-jo tujci, katerim napredek in izobrazba naroda nikoli ni šla v račun, vedno zelo vroča in le postopoma so bili doseženi uspehi in zahteve uresničene, O šolskem vprašanju, o šolski zakonodaji so se vodile v časopisju in puria-mentu velike debate, padale so vlade, vznemirjala se je javnost. Kajti ni vseeno, koliko in kakšne šole ima...... kaj se poučuje m kdo poučuje v njih. Današnja dolia je poleg raznih tipov predvojnih šol prinesla s seboj' zlasti veliko potrebo strokovnega šolstva, ki je često bolj praktično in veliko bolj v službi življenja, kot ostale vrste šol. Potrebno pa je oboje eno kot drugo. Nič manjše važnosti, kot gimnaziju in mehanska šolu ni osnovno šolstvo, ki je podluuu za vsak nadaljnji študij. Ce smo odmerili poročilu o gimnaziji dokuj prostora in če smo posvetili zlasti veliko pažnjo novo-ustanovljeni meščanski šoli, opišimo sedaj še osnovno in strokovno šolstvo. Deška ljudska šola. Statistika. Deška ljudska šola v Kranju je v začetku šolskega leta štela 201 dečka, na koncu pa 220 dečkov in 27 deklic, skupaj 247. Prvotno število se je pomnožilo radi prešola-nja s primskovske šole. Uspehi: Z odličnim uspehom je izdelalo 35 dečkov in 4 deklice, skupaj 39; s prav dobrim 68 dečkov in 8 deklic, skupaj 76; z dobrim 85 dečkov in 10 deklic, skupaj 93: vsega je izdelalo 186 dečkov in 22 deklic, skupuj 208: ni izdelalo 34 dečkov in 5 deklic, skupaj 39. Nadaljni študij: Za 1. 1939-40 je priglašenih za srednjo šolo 14 dečkov in 1 deklica, skupaj 15; za meščansko šolo pa 16 dečkov in 4 deklice, skupuj 20. Naval na gimnazijo se je zmanjšal, ker gredo otroci v meščunsko šolo. Dekliška ljudska šola. Statistika: Deklišku ljudska šola je štela v začetku šolskega leta 211 deklic, ob koncu pa 258 deklic in 42 dečkov, skupaj 300. Tudi tu se je število povečalo vsled prešolanja s Prim-skovega, dne 16. januarja. Uspehi: Z odličnim uspehom je izdelalo 56 deklic in 6 dečkov, skupuj 62: s prav dobrim 83 deklic in 12 dečkov, skupaj 95; / dobrini 76 deklic in 9 dečkov, skupaj 85; izdelalo je 215 deklic in 27 dečkov, skupaj 242; ni izdelalo 43 deklic in 15 dečkov. Nadaljni študij: V gimnazijo se je vpisalo 15 deklic iz 4. razreda in 3 iz 5. razreda; v meščansko šolo pa 14 iz 4. razreda, 3 pa iz 5. razreda. Ljudska šola na Primskovem. Statistika: Stanje učencev je bilo v začetku leta 329 dečkov in deklic, med letom je pri- Vas Preddvor in z njo vsa obširna občina je predzadnjo nedeljo doživela tako lep praznik, kakor že dolgo vrsto let ne. Blagoslovljen je bil preddvorski vodovod, ki daje vodo Novi vasi, Preddvoru in Bregu in predstavlja krono vsega dolgoletnega, trudapolnega in požrtvovalnega, toda vzajemnega in složnega dela vseh občanov. Ta uspeh, to važno gospodarsko pridobitev je bilo treba seveda praznovati z vso slo-vestnostjo. Popoldne ob 4. uri so bile v farni cerkvi litanije. Kmalu na to pa so se poleg domačega in okoliškega prebivalstva, katerega se je nabralo okrog 1000, začeli zbirati povabljeni gostje in odličniki. Higijenski zavod je zastopal ravnatelj g. dr. Pire z ing. Kregarjem in delovodjo Marušičem. Iz Kranja sta prišla okrajni načelnik g. dr. Lipovš/ek in župan g. Češenj z gospo; odzvala sta se tudi župuna iz Šenčurja in Golnika. Vse je sprejel župnik g. Sitar. Zbrana je bila šolska mladina, gasilci, ol>-činski odbor in odbor vodovodne zadruge. Ob tri četrt na pet se je pripeljal g. ban dr. Natlačen, katerega je pozdravil najprej župan, nato pa šolar v družbi dveh deklet. Nato so odlični gostje odšli na slavnostni oder na trgu sredi Preddvora. Tu je pozdravil g. bana in vse zgoraj navedene gospode poimensko g. župnik kot na- Zagrebško delavsko shornico prevzameta HltS in Juguras Osnovno šolstvo rastlo za 22. Preselilo se je v Kranj radi pre-šolanju vasi Huje, Klane. Čirčiče. Rupa 155, da jih je ob koncu leta ostalo še 196. Letni uspeh je bil prav dober. Nndaljni študij: Meščansko šolo je obiskovalo 20 učencev in učenk, gimnazijo pa 6. Otroški vrtec. I čni zavod za najmlajše je otroški vrtec, katerega vodijo sestre v Marijanišču. Malih udeležencev in udeleženk je vrtec letos štel okrog 50. med temi 12 domačih. Otroci se uče ročnih del, oblikovanja, risanju, pojejo in de-klamirajo. Za Božič in Veliko noč ter materinski dan ..naštudirajo" poleg deklamacij in pesmic tudi kako igrico. Tudi redovani so otroci. Vsak dobi tablico, na njej so pa po 3, 2, I. ali 4 zvezdice, kakor so pač pridni in kolikor znajo. 24. junija je nadzoroval zavod šolski nadzornik g. Ropret, ki se je pohvalno izrazil o delovanju. Vrtec vodi sestra Dbbrila Plajbes. Pozimi se otroci zabavajo v dvorani, poleti pa gredo na sprehod in se igrajo na vrtu. Kmetijsko gospodinjska šola. V Marijanišču se nahaja tudi kmetijska gospodinjska šola. katero vodi ga. prednica Mag. da Rojs in v kateri se je že izučilo veliko naših deklet in gospodinj iz vse Slovenije. Šola traja 6 mescev in jo je letos obiskovalo 22 deklet. Poleg praktičnega dela v kmetijstvu, vrtnarstvu in gospodinjstvu imajo dekleta tudi teoretičen pouk. Učenkam so predavali: o kmetijstvu kmet. referent g. Wernig, živinozdrav-nik g. Bedenk o živinozdravništvu, g. dr. Vrb-njak o higieni, g. prof. Slapar verouk, ga. dr. Žontaijeva pa o nogi dojenčka. Uče se tudi kihanja in šivanju. Ga. prednica jim je predavala o vzgojeslovju, gospodinjstvu, hranoslov-ju. lepem vedenju in upravljanju sadja. Udeleženke so bile večinoma iz Gorenjske, 3 pa iz štajerske. Kmetijsko gospodinjska šola v Marijanišču prav lepo vrši svojo nalogo pri vzgoji naših kmečkih deklet in zasluži vso podporo ter priznanje. Ko »mo ustvarjali znani sporazum med nami in Jugorasom, snio za bazo tegu sporazuma postavili ugotovitev, da ZZD in Jugoras napram marksizmu in njegovim odtenkom zavzemata isto brezkompromisno odklonilno stališče. Zavrgli smo takrat materialistični proti-narodni internacionalizem in sprejeli vsak zase bistvene življenjske temelje lastnega naroda za izhodno točko skupnih ciljev. Predstavnikom ZZD je bilo že takrat žal, d.i ob našem sporazumu ni sodelovalo hrvaško delavstvo, Vedeli pa smo že takrat, da mora po neki neizbežni nujnosti priti do tega, da bo tudi HRS (Hrvaška delavska zveza) sodelovala proti marksizmu združena z narodnima pokretoma ZZD in Jugorasom. Slovensko, hrvaško iu srbsko narodno gibanje je v svojih temeljih protimarksistično, Z/.!), HRS in Jugoras so v narodnostnem temelju in ciljih edini. Ob sporazumu ZZD z Jugorasom so naši protivnik] zato nespametno računali, da jih bo reševal hrvatski HRS. O tem so mnogo pisali in s tem pokazali svojo strašno plitvost in kratkovidnost. Nasprotniki so nespametno računali, da jih bo v njihovih kvarnih prizadevanjih podpiral HRS in varoval pred propadom. Marksizem-boljševizem pa je za vse narode strup razkrajanja in se ga inorajo vsi narodni delavski pokreti enako otepati. ZZD med Slovenci, HRS med Hrvati, Jugoras med Srbi imajo skupno nalogo: pobijati marksizem, uničiti njegovo razkrajali je. združevati stan v strnjeno enoto z narodi. Zato se je nu veliko razočaranje marksistov vseh barv te dni zgodilo, da je prišlo do pogajanj med Jugorasom in HRSom za preimenovanje plenuma in uprave Delavske zbornice v Zagrebu. Sporazum V tej stvuri je doeežen. Obenem pa je bilo med Jugorasom in HRSom dogovorjeno, kak i naj bodo urejene ostale socialne delavske ii-slanove na Hrvatskem tako glede uprave kakor glede iislužbenega osebja. \li se iskreno tega veselimo. Z zagrebško delavsko zbornico in drugimi hrvatskimi delavskimi ustanovami bo ob njihovi izročitvi v roke IIRS in Jugorasa vzeta jugoslovanskim marksistom zadnja postojank nju domača opora. Poslej bo internacionalizem Živel še od podpor in ob njih skrahirah Za nas je važno, lahko rečemo i važno, da po sporazumu HRSa j vse tri narodne delavsk žavi prihajajo v početk j delovanja /a interese (I . Padla h naš mark.1 in ternaci'j di zao--tični ..Inih i n s ■u j ugora irganizacije v dr-klipnega enotnega rskega stan«. Zanimiv zapisnik Slovesna blagoslovitev preddvorshega vodovoda V podjetje B. A. v Kranju Se je zglusil naš odposlanec radi volitev obratnih zaupnikov. G. šef je odposlanca vljudno sprejel in mu je rekel, nuj le ZZD sestavi svojo kandidatno listo, da on nima nič proti temu. Še celo sam bo zbral svojih 44 delavcev in se z njimi o tem sam pogovoril, češ da on razume težnje delavstva in da je on sam za izvedbo vseh zakonov, ki ščitijo delavstvo in torej pozdravlja misel, da bi bili v njegovi tovarni pravi organizirani obratni zaupniki. Mi tega ne vemo, ali je g. šef sklical svoje delavce, ali ne. Dne 5. Vil. pn je zastopnik Delavske zbornice dobil sledeče pismo s podpisi delavcev in firmo podjetja: Zapisnik. Ker je delavstvo tovarne B. A. izrazilo željo, de se delavski zaupniki v tovarni ne volijo: se je v isti zadevi dne 4. VIT. 1959 ob 13. uri vršilo tajno glasovanje. Rezultat tega tajnega glasovanja je sledeč: Število vsega delavstva v tovarni je 44. Izmed 41 prisotnih delavcev je glasovalo 53, da se delavski zaupniki ne volijo, 6 glasovnic je bilo praznih ter 2 glasovnici za, da se delavski zaupniki volijo. Glasov je torej 75% proti volitvam delavskih zaupnikov. (Za delavstvo si se podpisali j trije delavci). Sedaj nastane vprašanje, zakaj se je delnv- j stvo odpovedalo samo od sebe zakoniti zaščiti po svojih obratnih zaupnikih. Zakaj ne mara. da bi ga zaščiten zaupnik branil v njegovih pravicah? Zakaj in pod kakšnimi vplivi so za delavstvo podpisali trije delavci. čelnik vodovodne zadruge. Zahvalil se je banovini in Higienskemu zavodu, da sta res po očetovsko skrbela za napravo vodovoda. Da pa bo to vzajemno in vztrajno delo zadruža-nov res obrodilo sadove, je treba prositi božjega blagoslova. Nato je g. župnik ob asistenci župnikov iz Kokre in Olševka opravil o-bred blagoslovitve z vso slovesnostjo. Domači pevski zbor je zapel psalm: „Ako Gospod, ne zida hiše..." Voda se je natočila iz vodovoda in blagoslovila, nato pa se je s to vodo blagoslovil vodovod. Zatem je spregovoril g. ban. Čestital je za-družanom in poudaril v svojem govoru pomen in uspeli zadružne misli, ki je dosegla tako lep rezultat. Povedal je, da je banovina prispevala k vodovodu din 400.000.—. Higijenski zavod din 126.000.—, ostalih din 236.000.— pa zadružani z delom ali denarjem. Bodril je za-družane in navzoče ljudstvo, naj bo pri vseh gospodarskih in kulturnih delih složno, vztrajno, ker le na ta način se dosegajo uspehi. G. ban je zaključil govor z željo, da bi bili vsi Slovenci med seboj tako složni in vzajemni. Dobili smo poročilo nu zgornji zapisnik, zakaj delavstvo ni upalo glasovati. Po razgovoru z odposlancem ZZD je dalo podjetje nulog svojemu mojstru Z. J., da naj z listki izvede glasovanje, ali se vršijo volitve ali ne. G. šef pa je še pripomnil mojstru, glasovanje nuj tako izpade, da se volitve ne vršijo. In res. g, mojster je pred pričetkom glasovanja govoril, da je on zelo dobro poučen, da pri nas ni treba zaupnikov, ker je še majhen obrat, z izgovorom, če se komu krivica godi, nuj pa gre sam do g. šefa. Nato se je vršilo glasovanje z listki in rezultat je bil porazen, zato, ker na izjavo g. mojstra ni nihče upal. razen dveh glasovati za volitve obratnih zaupnikov. D)a pa je bilo delavstvo nekako primorano glasovati porazno, je tega kriv šef. ker je vsakega delavca, ki je prišel v njegovo pisarno zastopat delavske interese zelo grdo nahrulil, tako. da je vsakemu delavcu u-padel pogum stopiti še pred g. šefa. Zato se delavstvo ni upalo glasovati za volitve obratnih zaupnikov v tej tovarni, ker se je že vsak naprej bal. da bo pri morebitnih volitvah izvoljen za zaupnika in s tem bi mu že grozila odpoved. Ze Se je dogodil slučaj v tej tovarni, da je bil odpuščen delavec, ki se je potegnil za svoje zakonite pravice, katere mu pripadajo v slučaju bolezni, da mu mora podjetje izplačati za časa bolezni prispevek po zakonu 219. Velika zasluga vseh intrig v tej tovarna pa pripada L. S. To so dejstva, radi katerih delavstvo ni upalo glasovati za volitve obratnih zaupnikov. Toliko v vednost javnosti, kako na prefrigan način podjetniki znajo zapeljati delavstvo v čisto drugo smer. Dosedanji rezultat volitev obratnih zaupnikov Pri sedanjih volitvah obratnih zaupnikov so tako zvane svobodno strokovne organizacije dosegli" sledeče rezultate: Jugobruna: lista JSZ 7. NSZ 2 in SDSZJ 7 zaupnikov: Intex JSZ 5, NSZ 3 zaupnikov: Semperit: SDSZJ 5, JSZ 1 zaupnika; Jugoče-ška: Kompromisna lista 16 zaupnikov. Strokovna organizacija ZZD je dobila v drugih podjetjih do sedaj 23 zaupnikov. Volitve obratnih zaupnikov se niso vršile v sledečih tovarnah: Sire Franjo, Tekstilindus, Prah Adolf, Božič Anton, Sire Ivan, Koliaš in sinova, Sikra, Ika etc. Mnogim gospodom je priznavanje delavskih pravic in svobode le na jeziku. V Jugočeški in Jugobruni sta volilna odbora neutemeljeno zavrnila po ZZD vloženi kandidatni listi. List ZZD so se združeni nasprotniki tako zbali, da so rajši poteptali vsu načela svobode in pravičnosti, kot bi se na odprtem polju spustili v boj. Prepričani smo, da bo pa bomo lahko še veliko koristnega napravili in t Inspekcija dela razveljavila obojne volitve in da bi tudi ostala dva naroda delala z nami dala priliko tudi ZZD, da v odprtem boju zavzame primerne pozicije v obeh obratih. Zmaga ZZD pri volitvah obratnih zaupnikov v tovarni „Peko" V Tržiču. V soboto 22. julija 1959 so se vršile volitve. Uskoki iz vrst krščansko mislečega delavstva združeni z vsemi mogočimi frakcijami 'marksistov in nacionalistov pod firmo JSZ so prerokovali že dolgo časa naprej in še celo zadnji dan pred volitvami 80"/o večino. Volitve so pokazale drugače. ZZD je dobila 120 glasov, JSZ pa 108. Te številke nuni povedo, če primerjamo volitve prejšnjih let, da so iz katoliških vrst odletele le pleve in ono, kar ni zrastlo na naši njivi. Naši luvariši in tovarišice so na to zmago zelo ponosni, vendar se bodo pritožili na kr. bansko upravo, ker volilni odbor, ozir. njegov predsednik ni vodil volilnega postopanja popolnoma zakonitim in poštenim potom. Najbrže bo smatral tov. predsednik to za žalitev in bo iskal zadoščenja od Gorenjčevega dopisnika. Uverjen pa naj bo, da bo zadoščenje tudi prejel, v kolikor sa želi. složno za našo lepo domovino Jugoslavijo. G. banu in odličnim gostom na čast se je servirala pri Križnarju malo zakuska, nakar se je g. ban ob 6. uri odpeljal. Romanje na Sveto goro in Trst Ker je prvi vlak že zaseden, priglašencev pa je še obilno, bo slednje vozil Goričanov avtobus po isti ceni in pogojih, kot vlak. Da pa ho omogočeno romanje tudi delavcem in nameščencem, kateri vsled službe v soboto ne morejo od doma, bo odhod avtobusa iz Tržiča v nedeljo 20. avgusta zjutraj ob 2. uri prihod v Gorico, oz. na Sv. goro pa ob 6. uri, tako, da ne bomo slednji zamudili slovesne službe božje. Po kosilu se odpeljemo v Trst in nato z ladjo po morju. Nazaj grede si ogledamo še postojnsko jamo in bomo ponoči istega dne zopet doma. Poslužite se izredne prilike in pojdite z nami obiskat naše zasužnjene bratr in oglejte si naše morjel Prijave sprejemata avtopodjetje Goričan, Tržič in Aljančič Franc iz Bistrice pri Naklem. Marksizem gre h koneu Marksizem je v svojem bistvu, v svojem najglobljem jedru gnil. Vse kar iz tega jedra zraste je otrovano. Slabo drevo rodi slab sud. Marksizem gradi na laži, da ni Boga, da ni večne pravice, da je vse sama sleparija, umu-zuna snov, materija in borba zunjo. Murksizem je sejal povsod sovraštvo in žel povsod sama upostošenja, ubožanja src in duš. Vsak dan prihajajo pismene in ustmene zahteve, da se marksistične strokovne organizacije enostavno razpuste. Mi te zahteve razumemo, ker smo prepričani, da bo tem preje omogočeno delo za delavski stan in za družbo sploh, čim prej bo konec golemu taktiziranju. Marksisti vseh vrst, tudi oni iz JSZ se te ne-varnosti za njihove voditeljske pozicije zave- dajo in zato se v bratskem objemu bojujejo proti nam z lažmi, terorjem in drugimi sredstvi njihovega marksističnega evangeliju. ZZD pu gre preko vseh teh zučetnih težav in si utira pot med širše dela"ske sloje. Vendar prepuščamo vse delavstvu samemu, da bo potom prave krščanske organizacije ZZD urejala pot iz marksističnih neredov in zmed. Konec mora biti tistemu uvoženemu židovskemu duhovnemu in dejanskemu terorju, ki ga je marksizem nad našim delavstvom povsod izvrševal po svojih priganjačih. Ne sme nas motiti nobeno umetno narejeno kričanje in psovanje. Vsak dan se bliža čas, ko bo marksistični inalik vržen v ogenj, z njitn p» tudi mali in nebogljeni njegovi učeniki in JSZ. »GORENJEC« STRAN T £ D £ N S K £ N O V1 C £ Obrtniška tombola---- Kakor jo že iz nnš'ih inserutov razvidno, so dobitki tombole od vštevši sobote, dne 29. julija razstavljeni v gimnazijski telovadnici, kjer si jih naj vsakdo ogleda. Vstopnine ni! Da bodo obiskovalci razstave mogli koristno /dražiti s prijetnim, bo v nedeljo dopoldne od 10—12 ure priredilo ..Kranjsko glasbeno društvo" koncert pred gimnazijo v parku. Vsakega «'iskovalca razstave prosimo, naj tudi svoje prijatelje in znance opozori na naše lepe dobitke. Tovariši obrtniki! Za tombolo namenjene dobitke prosimo, čimpreje mogoče oddati v pisarni združenja. S tem boste zelo ustregli pripravljalnemu odboru, ki je z drugimi posli preobremenjen. Tablice za tombolo naj obrtniki prodajalci, če so jim pošle, takoj zahtevajo nove. Vsi, ki se boste udeležili tombole, dobite karte pri naših tovariših-obrtnikih svojega okoliša. Ker je zanimanje že sedaj ogromno, Vam svetujemo, da si tablice pravočasno nabavite. Kdor še dosedaj ni uverjen o veliki vredno sti naših dobitkov in dvomi o velikopotezni izvedbi naše tombole, naj se na lastne oči prepriča na razstavi, ki mu bo več povedala, kot vsa naša reklama. KRANJ llolandski turisti v naših Alpah. Ta teden sta se ustavili v Kranju 2 skupini holandskih turistov, ki so mesto v Dolomite, prišli v naše jugoslovanske Alpe. Napravili so precej večjih in manjših tur in so bili presenečeni nad lepoto naših gora in naše zemlje. Holandci so obljubili, da bodo še prišli k nam in pripeljali še svoje tovariše s seboj. V tujsko-prometneni oziru je to prav dobra propaganda. Zlet kranjske gasilske župe se je v nedeljo popoldne vršil v Kranju na ..Planini". Zastopstva so poslale vse gusilske čete z Gorenjskega. Prireditve se je udeležilo okoli 3000 ljudi in g. minister Snoj. Glavna točka je bil nastop vseh oddelkov, nato so pa za vajo zažgali leseno stavbo in jo pogasili. Po nastopu je imel lep govor starešina župe Japelj Pavel iz Smlednika, nato pa so bila razdeljena odlikovanja 19 gasilcem. Končno je spregovoril minister g. Fran Snoj, ki je poveličeval moč gasilske organizacije in poudaril priprave ter pomen gasilskega kongresa v Ljubljani, ki bo prihodnji mesec. Gradbena dela na savskem mostu dobro napredujejo. Desni hodnik mostu je že zbetoni-ran in plošča napravljena. Sedaj so ploščo pokrili z gramozom in bo počivala 28 dni, predno jo bodo razopažili. Obenem pa bodo pričeli s pripravljalnimi deli na levi strani mostu. Kostanji padajo. Kot nekatera znamenja kažejo, bodo le pričeli z deli nu Jelenovem klancu. Zaenkrat so posekali in podrli večino kostanjev na .šav nikovi poti. katero bomo zrlo pogrešali, pričeli pa so tudi podirati že izpraznjeno Babičevo hišo. Popravni izpiti. S 1. avgustom se otvori jo \ Kranju novi učni tečaji za dijake srednjih šol, ki imajo popravne izpite. Pouk se bo vršil na meščanski šoli, Tavčarjeva al, št. 2. Vpisovanje bo v torek 1. avgusta od 10. do 12. ure in od 14. do 16, ure istotam. TRŽIČ Izleta kranjske gasilske župe se je udeležila lepa vrsta naših gasilcev iz Tržiškega kota. Bil je tudi vzrok za to. Saj sta bila dva najstarejša člana odlikovana. Slučaj je nanese] celo, da je našima odlikovancema g. Dorniku Jožefu in g. Zupanu Janezu pripenjal odlikovanja delegat gasilske zajednice tržiški rojak Mežek Ivan. Odlikovancema iskreno čestitamo! V Zagrebu je promoviral za zdravnika vsega zdravilstva g. Herbert Havvlina. Za tehničnega inženirja je pa diplomiral v Brnu g. Ervin Perne. Obeh smo Tržičani veseli, jima čestitamo in želimo obilo uspehov v njunih poklicih. V Rokovnici se določa meje občinskih posestev. Geometer g. ing. Ivo Petročnik že od 6. t. m. meri na terenu. Rezultate dobljene na terenu bo primerjal s stanjem v mapi, nakar so bodo končno določile prave meje in postavili mejniki. Takrat bodo mejači ponovno vabljeni, da pridejo na lice mesta in povedo svoj" mnenja. Še teden dni nas loči od velike obrtniške tombole, katero prirede agilni obrtniki iz Kranja in sicer v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1 na Glavnem trgu v Kranju. Krasni dobitki na tej tomboli s svojo razporeditvijo in s svojo kvalitativno izdelavo presegajo vse dosedanje tombole, ki so se že vršile, kajti, stoodstotno jim smemo čestitati, posebno onim agilnim o-brtnikom, ki so darovali ves svoj trud za tako impozantno tombolo in ostalim obrtnikom, ki so se odločili da bodo vse dobitke tombole izvršili popolnoma sami, ter v njih pokazali vso svojo strokovno zmožnost, to pa zamore le po-/rtovalnost in -»kupna agilnost članstva. Kranjski obrtniki so zastavili lep načrt, namreč, postaviti svoj lastni obrtni dom, v katerem bi imele svoje sedeže vse strokovne obrtne organizacije in druge potrebne prostore za pospešitev obrtnega napredka. Zato jih tudi tukajšnji in okoliški obrtniki vzemimo za zgled, kujti započeto idejno ukcijo more nuditi le požrtvovalnost, trud in skupna solidarnost. Zato naj cenjeno občinstvo vsega tržiškega j okraja, posebno iz vrst obrtništva že iz. spo-Štovanja do tolikšnega žrtvovanja svojih soto-varišev obrtnikov pridno seže po tablicah za obrtno tombolo, katere prodajajo v Tržiču pri tajniku obrtnega združenja Leop. ValjaveC , v trafiki Markič, v pekariji Romih in pekariji Bohorič oba na Glavnem trgu, ter pri Avg. Primožič, mizarstvo v Tržiču, Cerkvena ulica, j Tablice so po din 4.—. Zato ne zamudite prilike, ki se vam ponuja z obema rokama, da pridete za din 4.— do krasnega dobitka in segaj- . Le krojač zna narediti obleko kakor more perilo čisto oproM le dobro milo. Terpenhnovo milo Zlatorog do gosto belo pene, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno Wj?\ TERPFNTINOVO MILO Škofjeloška JiVS v raspadu njih. PREDt)SLJE Delavski tabor. Vsa naša okoliška Prosvetna društva, Fantovske odseke, Dekliške krožke in ostale katoliške organizacije obveščamo že danes, da se bo dne 3. septembra popoldne vršil v Predosljih velik delavski tabor, namenjen delavstvu iz kranjske okolice in tudi iz ostale Gorenjske, ki šteje danes že veliko število našega zavednega organiziranega delavstva. Prireditev bo poldnevna in bo ob tej priliki blagoslovljen prapor predosoljške ZZD. Ker gre za velike naloge in cilje delavskega stanu, se moramo danes vsi zavedati svoje dolžnosti, da se ta dan vse gorenjsko delavstvo zbere okrog svojih voditeljev, da manifestiramo vsi kot en mož proti razkrajanju marksistične demagogije, da manifestiramo za enotno, združeno delavstvo in njegovo zmago, za nov družabni red, ki bo temeljil na pravici in ljubezni. Da pokažemo to našo složnost, skupnost in zavednost, bomo pohiteli dne 3. septembra prav vsi brez izjeme na prvi delavski tabor v Predoslje, iz vse kranjske okolice in vse Gorenjske, ker nas kliče naša dolžnost in naša stanovska zavednost ter korist. Natančnejša navodila bodo še objavljena v časopisjn. Bog živi! Poštni nabiralnik. Na hiši Kuraltove gostilne je obešen star poštni nabiralnik, ki izhaja menda še iz predpotopne dobe, ali pa vsaj iz starih avstrijskih časov. Dtačim so povsod drugje nabiralniki lepo rdeče pobarvani, je naš nabiralnik še stare rumene barve, ki spominja na nekdanje čase, obenem pa je tudi sicer zelo zanemarjen in dela poštni upravi sramoto. Mi vemo. da je pošta zelo donosen vir dohodkov, zato ne bo odveč naša prošnja, naj poštna uprava žrtvuje za nas teh par dinarjev in pn-! sti prenoviti omenjeni nabiralnik. Če pa poštna I uprava res nima denarja za to, bomo pa sami i zbrali potrebni denar. Naše JNS, oziroma njenih visokih glav se prijemlje čimdalje večja nervoza. Zakaj in od kod to? Dobro vedo namreč ti gospodje, da se bližajo tja na zimo občinske volitve. Še pred časom so se bahali, da bodo tokrat temeljito vse pomedli na „rotovžu". Bahali so se ker so vendar upali in mislili, da imajo kaj več ljudi za seboj, onih ljudi, ki bi bili zadovoljni z JNSarsko nedelavnostjo v gospodarskem oziru iu v oziru vsestranskega napredka našega mesta in v ogromni delavnosti in agilnosti, ko je bilo ob raznih prilikah treba goljufati na vse mogoče načine sedanjo JRZ za glasove in vihteti bič nad njenimi tedanjimi in sedanjimi pristaši. Ko pa je ljudstvo dobilo zopet svo bodno besedo je z ogorčenjem pomedlo s takimi ljudmi. A tolažili so se, češ da bodo naši ljudje ravno tako nedelavni in samo politični in nič gospodarski. Toda temeljito so se u rezali. Današnji gospod župan je kot župan in kot cestni načelnik pokazal toliko delavnost in požrtvovalnost, da vse to gre že našim JNS sarjem hudo na živce. Ze zadnjič smo poročali, da se je neki gospod nekoliko spozabil nad delavci na Grabnu, ko so urejevali kanalizacijo. V petek popoldne pa se je zazdelo gospodarju hiše št. 1 na Karlovški ulici, da je nujno potrebno, da se izreče k javnim delom, ki jihvr- Škofja Loka 26. julija 1939. j sita občina, cestni odbor in banovina z veliko ; požrtvovalnostjo v korist mesta in zlasti delav-j cev. pa tudi drugih, zlasti gostilničarjev, zlasti I zato, ker če bo naše mesto lepše urejeno, tem I rajše ga bodo posečali tujci. Besed s katerimi I je razgrajal po grabnu, ne bomo razkrivali, ; ker se skoraj bi dejali ne spodobi. Samo tO I bi omenili gospodu, da on že davno več nima ne politične in gospodarske moči, da bi on s tistimi, ki jih je imenoval, pometal. To pa vemo, da so ravno tisti pred časom z njimi temeljito pomedli. Vemo, da gospoda peče vest, ko v 20 letih svojega skoraj bi dejali diktatorskega župa-novanja ni dosegel za mesto in občino niti desetinko tega. kar je že uspelo doseči sedanji občinski upravi v borih treh letih. Prav ljud-dno bi vprašali gospoda, kdo je kriv, da nista elektrarna in vodovod last občine. To pa moramo povedati tudi, da se z razgrajanjem ne koristi ne mestu in ne nikomur, koristi se le z resnim načrtnim delom, ki ima pred očmi blagor in korist meščanov in občanov za desetletja naprej. Z razgrajanjem pa se samo slabo tolaži vest in pa kaže zagrizena strankarska nervoza. Sicer pa dobro vemo. da je bi] poturica vedno hujši od pruvega Turka. 6. avgusta 1939 I. velika obrtniška TOMBOLA V KRANJU in Marija in Vogrič Franc in Marija kot sosedi. Med njimi dalj časa Že ni bilo pravega razumevanja. V soboto pa je prišlo do pretepa, iz katerega sta izšla oba Arharjeva vsa krvava in ranjena. Arhar je namreč šel čez parcelo Vogriča. Zato ga je Vogričeva žena opozorila, da tu ni poti, on pa jo je hotel pahniti preko škarpe. Ona se ga je oprijela, obenem ga je pa s škropilnico udarila po glavi, da se mu je takoj vlila kri. To je videla Arharjeva, ki je, kakor rečeno zelo bojevita, ter je prišla svojemu možu na pomoč. Zgrabila je Vogričevo ter jo vrgla ob tla, kjer sta se nato valjali. Ko pa se je klopčič razmota] je Vogričeva vstala ter začela znova obdelovati s škropilnico oba Arharjeva, tako da sta bila nazadnje vsa v ranah in krvi. Mislimo, da bi se zanju stvar silno slabo končala, da jih ni ločil sosed Sta jer Jurij. Tako je kot zmagovalka izšla 66 letna ženica, ki je z nekaj poguma temeljito obdelala mnogo mlajša in močnejša Arharjeva zakonca, ki sta oba iskala zdravniške pomoči. Kdo je imel prav, bo pa razsodilo sodišče. Sport S. K. Kranj ima redno vsako soboto od 8. do 12. ure, ter vsak ponedeljek od 2. do 12. ure zvečer keglanje na dobitke pri „Petrčku". Prijatelji keglanja vljudno vabljeni. Razpisanih je 8. lepih nagrad, kakor din 1000.—, moško kolo. vreča moke 00 itd. PODBREZJE 20. avgusta t. 1. bo v Podbrezjah pri Podnar-tu velik tabor tržiškega okrožja ob priliki 30-nice ..Prosvetnega društva". Pokroviteljstvo je blagovoli] prevzeti naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Prireditev bo poldnevna in ima tale spored: Ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi sv. maša za umrle člane. Ob 13. uri zbiranje v sprevod skozi Srednjo vas k cerkvi, v kateri bodo slovesne litanije, nato pa odhod na prireditveni prostor pod starodavnim Taborom. Tu bo zborovanje, nato pa telovadba članov, članic, mladcev in mladenk, nakar bo sledila prosta zabava s srečolovom itd. Prireditev naj bi bila velika manifestacija naše mladosti in našega dela ne le tržiškega okrožja, ampak vse Gorenjske, zato že sedaj iskreno vabimo bratska gorenjska Iruštva, da ta dan prihite v Podbrezje v čim večjem številu. — Pripravljalni odbor. SKOFJA LOKA Pretep med sosedi. Mestna občina je del Kamnitniške parcele razdelila v več delov, katere je dala v najem raznim ubožnejšim strankam, ki so na njih zgradile male lesene hišice. Pred tremi leti so se na Kantnitniku na ta način naselile prve tri stranke. Letos pa še na-dnljne štiri, med njimi zakonca Arhar Franc Glavni dobitki za obrtniško tombolo so razstavljeni od sobote, 29. julija v gimnazijski telovadnici. OGLEJTE 31 .JIH! Za 3.— din dobite din 1000. — V nedeljo 30. julija se vrši v Kranju prijateljska nogometna tekma med S. K. Hrastnik in S. K. Kranj v Kranju. Tekma prične ob 5. uri popoldne. 13. avgusta športni dan „S. K. Kranja v Kranju", na kar opozarjamo ostala društva. Točen program športnega dne bomo objavili v prihodnji številki. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni riaarnl v Ljubljani, Frankopanska oliea H Kmetijsko šolstvo == Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1939. šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mescev. To zimo, ki pride, se vrši I. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10.— je poslati ravnatelju banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do tO. septembra 1939, Prošnji je priložiti: 1) Krstni list. 2) Domovnico. 3) Zadnje šolsko spričevalo. --- 4) Spričevalo o nravnosti, o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5) Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino): zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6) Tisti, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din *.—) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7) Uradno potrdilo občine: 1. ) Koliko je posestvo veliko (v ha). 2. ) Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. ) Število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih ter event. druge družinske razmere. 4. ) Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev. — Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati s« preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 300.— do din 75.—, po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6) navedeno obvezno izjavo in pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih raz- STRArV i ^^^^ »GORENJEC« Otroške košare Otroške košare. Pojav, ki danes Slovence najbolj vznemirja, je brez dvomu usihanji; življenjske sile slovenskega naroda. Unija za zaščito otrok je že od vsega začetka opozarjala našo javnost na rapideu padec rojstev v Sloveniji, saj je v teku 20 let ostalo praznih cca. 70.000 zibelk. Ugotovili smo. da je tendenca padanja rojstev pri Slovencih konstantna. S padcem rodnosti pa je v zvezi tudi padec naravnega prirastka, ki znaša v celi državi 14,44 na 1000 prebivalcev, dočim v Sloveniji samo 9,15. Težko je dvigniti naravni prirastek z večjo rodnostjo naroda. Mnogo lažje je dvigniti naravni prirastek z zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov. V tem pogledu bi bilo mogoče pri nas še mnogo napraviti. V Sloveniji znaša povprečna umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih 126,0: je nižja kot v ostali državi, kjer znaša 147.8. Najnovejše ugotovitve pa so pokazale, tla kosi po nekaterih naših krajih med novorojenčki smrt v naravnost ogromnem obsegu. Povprečna umrljivost znaša v nekaterih naših vaseh tudi 2S0 na 1000 živorojenih. Kje leži vzrok? V prvem letu življenja umre največ otrok radi teaa, ker nimajo zadostne in pravilne nege, ker matere nimajo plenic, ne srajčk, ne drugega za nego dojenčka potrebnega materiala. Jugoslo vanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino se je odločila, da izvede obširno, vsenarodno akcijo za preskrbo dojenčkov. Nabrati hoče kar največ sredstev, da ji bo mogoče opremiti kar največ košar s kompletnim otroškim perilom. Te košare se bodo dajale onim kmečkim in delavskim materam, ki nimajo toliko sredstev, da hi si za svojega novorojenčka mogle nabaviti najpotrebnejše Razdeljevanje košar se bo vodilo ob stroko« nem sodelovanju .,Zav Ljubljani. Go-sposvetska cesta 2/II. Go8podarstvo= Nevaren škodljivec naš>ih žitnic - žitni rilčkar. Te dni se je zglasilo'v naši pisarni par posestnikov s prošnjo za navodila, kako zatreti v žitnih kaščah (žitnicah) nevšečnega škodljivca ..žitnega hrošču" rilčkarja. ki po svojih ličinkah izjeda zrnje in ga tako obžre, da često-krat ne ostane drugega knkoi luščina. Inž. Simonič glede zatiranja hroščev pri-toča-: .Najtemeljiteje jih (hrošče namreč) moremo uničiti poleti tik pred žetvijo, ko imamo najmanj žita v shrambah. Tedaj znosimo žito v sadno sušilnico, ali krušno peč takoj potem, ko Mno vzeli iz nje kruh. Temperatura znašaj vsuj 50 stopinj C, Za semensko žito ne sme biti temperatura višja kot 50 stopinj C, ker bi trpela kaljivost zrnja. Če pa segrevamo staro žito, ki ga ne bomo več rabili za seme. je l>o!je, da je vročina v peči oziroma sušilnici dosti visoka, da s tem zanesljivo pomori hrošče. Ker živi hrošč i>oleti skoro le v žitnih kupih ga na ta način dodobra zatremo. Pomniti pa je treba, da ne sme ostati v žitnici ali v zaboju prav nič žita. Nato razkužimo še shrambe. Stene in trume pobelimo z močnim apnenim I boležem. pod in zaboje pu umijemo z močnim lugom. Obenem operemo vse vreče v lugu. Ako I je škodljivec posebno trdovraten, je najbolj" da žitnico za eno leto popolnoma izpraznimo in jo temeljito razkužimo." K priporočilu inženirju Simoniča pripominjam, da je po rilčkarju napadeno in močno okuženo zrnje mogoče prav uspešno razkužiti tudi z žveploogljikom. Tega je dobiti v vsaki lekarni ter je pri njegovi uporabi postopati prav previdno. Tozadevna pojasnila jc dobiti pri okr. kmet. referentu. Razkuženje žitnic, pa je še uspešnejše kakor z apnenim Deležem in lugom (ki je sicer najcenejše!) izvesti s tekočino ..C.rodvT", ki je tudi strupena in s katero je pravtako ravnati previdno. Posestnik Ilva-sti iz Brega bo sedaj preizkusil to sredstvo ter bo o uspehu poročal. Naravno je ..Grodvl" precej draga snov, ker stane 1 kg preparata v lekarni okrog 40 din. Kakor je glede vsake bolezni in vsakega škodljivca boljše in učinkovitejše, da preprečujemo njihov nastanek in razmnožitev, tako je tudi glede žitnega rilčkarja najboljše, da skrbimo, da se sploh ne pojavi v naših kaščah in, če se že pojavi, da oviramo njegovo razmnožitev. Tozadevno priporoča navedeni strokovnjak: ..Ce ga opazimo (hrošča namreč), ga začnimo z vso doslednostjo zatirati. Posebno je treba I paziti na tuje vreče, kadar žito kupujemo ali ■ zamenjujemo. Žitnica bodi kolikor mogoče či-! sta in zračna, ravnotako skrbimo za snago tli-I di \ zabojih, če vanje spravljamo žito. Gladek pod in od vseh strani zazidana žitnica nudi rilčkarju veliko manj skrivališč kakor podstre-( šno tiamovjo. ki ga poleg tega ne moremo nikdar tako močno razkužiti kakor zid. Rilčkarja zelo moti pogosto premetavanje in ve-janje žita.ker je rad na gorkein in v miru, kar najbolj vidimo v tem, da ga na vrhu kupa le redkokdaj opazimo, ker se zarije v notranjost. Premetavanje in zlasti vejnnje je posebno ko ristno pozimi in pa julija in avgusta mesca, to je takrat, ko ima škodljivec obliko razvitega hrošča." «• Dražbe gramoza Dražbe gramoza pri okrajnem cestnem odboru v Kranju. V ponedeljek dne JI. julija 1939 ob |0. uri dopoldni' V pisarni okrajnega odbora se vrši dražba za dobavo porlirnega gramoza na banovinske ceste 1/3 (Kranj—Jezersko). 117 (Kran —Moste—Kamnik), [1/112 (Kranj-Kokri-ca- -Gorice), 11/113 (Nak]o —Kokrica—Šenčur), lit 14 (Kokrica—Preddvor). V torek, dne 1. avgusta 1939 ob (). uri dopoldne v pisarni okrajnega cestnega odbora se vrši dražba na dobavo gramoza za banovinske ceste I "i (Kranj—Jezersko), 1/4 (Kranj—Suha —Skofja Loka), 1(7 (Kranj—Moste—Kamnik), H/Hi (Križe—Trstenik—Preddvor od km 6.500 - 15.613), II/U2 (Kranj—Kokrica-Goriče), II/ 113 (Naklo—Kokrica—Šenčur), II i U (Kokrica —Preddvor), 11/115 ((Visoko—Trboje), in subvencionirana obč. ce/sta Tenetiše—Trstenik. V sredo, dne 2. avgusta 1939 ob 9. uri dopoldne v pisarni okrajnega cestnega odbora se vrši dražba za dobavo gramoza na ba.io-ske ceste II/'lt6 (Visoko—Cerklje—Komeda— Moste—Mengeš), 11/117 (Šenčur—Trata—Ader-gaa), II/ilfl (Kranj-Trboje-Smlednik-Tacen), H/.119 (Labore—Mavčiče—Medvode), 11/120 (Kianj—Besnica), 11/121 ,(Suha—Jepereja— Smlednik—Vodice—Moste), 11/126 (Cerklje—Vodice—Tacen) in železniška dovozna cesta na postajo Kranj. V četrtek, dne 3. avgusta 1939 ob 10. uri oo- poldnc pri II. podnačelniku okr. cest. odbora g. Femcu Rudolfu v Tržiču te vrši družba za dobavo gramoza za banovinske ceste II/lov (Radovljica—Podnart), H/110 (Tržič—Bistrica— Begunje), II/1I1 (Križe—Trstenik—Preddvor od km 0.000 — 6.500), železniška dovozna cesta na postajo Tržič in subvencionirana obč. cesta Bistrica—Kovor—Podnart. IZLETI-. Od 12. do 13. avgusta z avtobusom v Gorico, Sv. Goro, Dobrdob in Trst. Vožnja in potni list din 140.—. Od 13. do 15. avgusta na Veliki Klek (Gross-glockner) din 250.—. Od 14. do 15. avgusta na Sv. Višarje din Prijavite se v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska. 3 ali pa: Stanko Umnik, Predoslje 70, telefon 74. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši £. Šipica). Dober krojaški pomočnik, ki zna igrati pri godbi dobi stalno službo. Naslov v upravi lista. Kamenje za zidanje se proda. Zupnišče Vele-sovo, p. Cerklje, Gorenjsko. poceni štedilnik rabljen dobro ohranjen se proda. Katera dobra šivilja bi sprejela učenko. Na-I s!o\ je poslati na upravo ..Gorenjca". Veliko lepo posestvo za ceno din 40.01)11 je naprodaj v Savinjski dolini. Več se poizve V upravi ..Gorenjca". j Mirna stranka išče dvosobno stanovanje v mc-| stu ali ii.i Planini za mesec oktober. Naslov j v upravi ..Corcnjca". ; Išče se eno ali dvosobno stanovanje s 1. sep-i tembrom po možnosti v bližini mesta. Naslov Odda se lepo, novo sončno enosobno stanovanje s kuhinjo. Odda se lepo trisobno stanovanje. Naslov v upravi ..Gorenjca". Odda se opremljeno stanovanje s kuhinjo. Naslov v upravi ..Gorenjca". Prodam omaro za jedila primerna za podstrešna stanovanja. Naslov v upravi ..Gorenjca". Iščem služkinjo pridno in pošteno, ki je zmožna nekoliko šivanja in kuhe. Novo preprogo; 3x2, m težko 17 kg ugodno prodam. Kopališka 5, Kranj Izgubil se je mlad pes, nemški ovčar. Dotični h kateremu se je pes zatekel, naj to javi upravi ..Gorenjca". Krasno opremilljena soba z 2 posteljema. v Ko-krškem predmestju se odda s 1. avgustom, ali 1. septembrom. Posebni vhod, predsoba, kopalnica in vrt. Vprašati v uredništvu, lstotam lepo opremljena soba z t posteljo. Prodam: Prometno gostilno v Kranju za din 330.000.— potrebno samo din 100.000.—. Več stanovanjskih hiš v okolici Kranja od din • 30.000.— dalje. Več stavbnih parcel v Kranju. Več manjših in večjih kmečkih posestev v najem. Dobi se srednje dobro vpeljana gostilna v Kranju. Prodajalci! Izročajte v prodajo vaše hiše itd ,pri meni. Uspeh je rr.i.ogokratl L. Rebolj, Kranj. V Gorenjski oblačilnici v Kranju, dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne obleke itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava Čenčič Štefan in Koželj Franc VMovdannka «. 6 Gospodinje — uradniki — delavci POZOR I POZORI OTVORITEV mlekarne z zajtrknvalniGO in trgovine z metaijm Hlapin v soboto, dne 15. julija BIZJAK - KRANJ Tvr&eva cesta štev. 14. (pri novi šoli) Mimica Zagorska: 2(3 Marija Taborska • (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Navzlic temu je kranjska trepetala od pričakovanja. Na vrhovih gora so spet čakale grmade suhega dračja m možje so čuvali dan in noč. kdaj bo od juga zagorel krvavi '.\it. ki bo znani] vsega gorja največje gorje. Po vaseh so bili določeni hitri sli. ki so imeli jezditi od vasi do vasi in opozarjati ljudi, naj se spravijo na varno. Meščani so popravljali obzidja, tolkli so luknje in jih pridelovali \ strelne line. kopali so podzemeljske rine in skrivališča, hišam so oko val i vrata z debelimi železnimi ploščami. Taborom so popravljali obzidja in pozidavah nove. graščinski so kopali jarke, v katere se j<- moglo napeljati vodo iz grajskih ribnikov, popravljali so vzdižne mostove in spravljali orožje v trdne stolpe in velike orožarne. Vse to je kazalo, da se bliža turški vpad, strašnejši. kakor kateri kuli doslej. Po deželi so hodili ljudje, iz tujih krajev so bili in govorili so tako. kukor da bi prišli prav iz turške zemlje. 1 i so govorili, da se bliža turški vpad. Ljudem je bilo znano le to, kar so jim ukazali oklica t i deželni stanovi in so ugovarjali: ..To ni res, to ni mogoče! Turki so se naveličali vojske, siti so krvi. turški sultan je ukazal, da se v njegovem kraljestvu ne srne noben meč več zmočiti v krvi, razen če bi ga kdo napadel in prisilil, da brani svoje življenje, čast in lastnino." Tujci pa so vedeli drugače in so pripovedovali: ..Sultan noče vojske, njegovi podaniki pa nočejo miru. Jttničarjo, slovenskih mater turški sinovi, nočejo iger in zabave, krvi so žejni, prave krščanske krvi se jim je za hotelo. Begi in age ne morejo več piti vina. v krvi kri- stjanov bi se radi skopali, nalokali se je do sita. Begi in age kličejo svoje vojake s čardakov. Turški kovači kujejo noč in dan handžarje in jatagane kalijo jih v jeklo. Muftiji molijo nad njimi zarotilne molitve. Preden bo listje orumenelo, bodo turški konji brzali po teh poljih." Glasniki pa so šli dalje, preplašeni ljudje so se križali in glasno tožili za njimi. ..I i sveti, vsemogočni Bog se nas usmili! Prizanesi svojim hlapcem, ne udari jih s strašnim bičem turške sile." './bujali so se >-tari žalostni spomini in lj tožiti: .Morda pride moj lastni sin pobijat rojake bo on sam zažgal strelni rodne hiše." ..Kje je moja hči? Bn»; ve kam so jo prode kako so ravnali z njo?" ..Meni so ubili ženo. kleti pesjani!" ..Pano imuni nu prsih, | urki so mi jo zadali." »Hišo so mi požgali, odnesli denar, ubili brata, vzel; otroke!" se je glasilo, kakor odmev iste je bila skupna, tudi to so šepetala udje so jeli Morda nam li za sužnjo, „Prokleti! Prokleti! misli. In ena misel jim vsa usta: „Prizanesi nam, o G spodi" ./daj so pa začeli šepetati še nekaj drugega, nekaj, kar je vzdramllo vso deželo. Od ust do ust je šlo. ..Večni romar hodi po naših krajih!"... V vsej Kranjski ni bilo kotičku, kjer bi ne govorili o večnem romarju. Na Notranjskem in Gorenjskem ga še nihče ni videl, z Dolenjskega in Štajerskega so prihajale čudne govorice o njem. Ko je Jezus nesel križ na Kalvarije, je hotel počivati pred hišo bogatega Juda, ta pa ga je surovo pognal, .le pojdi, tesarjev sin, le pojdi' dal je," Tedaj je Jezus povzdignil oči v nebo in je odgovoril Jude: ..Pojdi dalje ti I" Jud Ahas ver je tedaj začutil v mki popotno palico, ki je ni mogel več izpustiti. V palici je bila čudna moč. Vlekla je Ahusvcrju, vlekla ga zu seboj, naprej in naprej, /daj hodi po svetu. Vse dežele pozna, jezike vseh » povpraševali, romal," se je čuh narodov razume i;; govori, Obleka mu je raztrgana, truden je do smrti,'a ustaviti se n